SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1960-1961 ■: /S ... '-j, .; J '...; ••■': :• ••' . -. : rt:- '-vi > 4* y-'\ /■■■■•£ '■■ ■ GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sezona 1960/61 ■ Številka 4 Gospa ministrica v ' i ■ .Ul • •t- v i Gospa ministrica Komedija v štirih dejanjih Sima Popovič.......................................Marjan Dolinar Živka, njegova žena................................Marija Goršičeva Dara, hči..........................................Marjanca Krošlova Zivkini sorodniki Raka, sin........................................... Čeda Uroševič, zet ................................. dr. Ninkovič, sekretar ministrstva za zunanje zadeve Rista Todorovič, usnjar............................. Pera Kalenič........................................ Pera, pisar administrativnega oddelka............... Ujka Vaša Teta Savka Teta Dača Kristina, njena hči Jova Pop-Arsin Soja, ločena žena Stric Jakob Sava Mišič Nata Stefanovičeva Policijski pisar Anka, sobarica Zandar .... Tiskarski vajenec Policista .... Jelko Peer . Janez Eržen . Sandi Krosi Pavle Jeršin Volodja Peer Zlatko Šugman . Janez Škof Vera Perova Štefka Jerinova Priči....................... Sluga zunanjega ministrstva Drugi sluga................. Vajenka..................... . Jože Pristov . Angelca Hlebcetova Slavko Belak Franjo Cesar Nada Božičeva Cveto Vernik Maja Šugmanova , . Tone Zorko Franc Podvornik Maks Bukovec Ladislav Vodenik Franc Klobučar Rudi Klopotan Franc Klobučar Slavko Belak Prevod ...............................................Fran Albreht REŽIJA.............................................DRAGO FIŠER k. g. Scena..............................................Sveta Jovanovič Kostumi............................................Marija Robijeva PREDSTAVA V PROSLAVO STOLETNICE HRVATSKEGA NARODNEGA KAZALIŠTA V ZAGREBU IN SRBSKEGA NARODNEGA POZORIŠTA V NOVEM SADU PREMIERA V ČETRTEK, 25. MAJA 1961 Inspicient: Ivan Jeram •— Šepetalka: Olga Puncerjeva •— Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Sef razsvetljave: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakar-jeva — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Slikarska dela: Ivan Dečman — Garderoba: Pavla Pristovškova. . 5U ' ‘ ■■■'s ■'.( . •. ' ■ ' v : ' ’ ' ■ -. i ' ■ , ■: .. . . ;1 . . • '■ f • i ■ • 1 ' ' ■ ', ; :> ' ;' 1 . i : ' • i: ■ • :: . ■■■ i: S: - . • , ... • ■ J' . : -■ ■ . - •. . . ■ - . r ' ji " ■ ■ VkC \ - .. C a ■' i . .. , - . .. . . .. ■ ■ . . ;y .v,' ■ ■ ..... . , - Ob stoletnici delovanja POKLICNEGA HRVATSKEGA NARODNEGA KAZALIŠTA V ZAGREBU IN SRBSKEGA NARODNEGA POZORlSTA V NOVEM SADU Vsa jugoslovanska gledališča posvečajo tekočo sezono 1960/61 proslavi velikega kulturno-političnega dogodka: letos bo minilo sto let, odkar sta pričeli s poklicnim gledališkim udejstvovanjem Hrvatsko narodno kazalište v Zagrebu in Srbsko narodno pozorište v Novem Sadu. Z vso pravico lahko trdimo, da je leto 1860., ko je bilo dne 24. novembra ustanovljeno v Zagrebu hrvatsko narodno gledališče sredi najhujše borbe za najosnovnejše pravice hrvatskega naroda, ki mu jih je kratil okrutni absolutizem Bachovega avstro-ogrskega režima, prelomnica v kulturni zgodovini naših narodov. Do leta 1860 so gospodovali v zagrebškem gledališču Nemci. Hrvati v svoji prestolnici niso imeli nobenih narodnih pravic in šele ko je leta 1860 padel Bachov absolutizem, je bil po zaslugi revolucionarnega dejanja hrvatskih rodoljubov in mladine dne 24. novembra tega leta konec nemškega gospodstva v zagrebškem gledališču. Dne 24. novembra 1860 je bila na repertoarju Ch. Birch-Pfeifer-jeve igra »Peter von Szapary«. Gledališče je demonstrativno napolnila patriotska hrvatska mladina do poslednjega prostora. Ko se je dvignil zastor in sta pričeli nemški igralki Etterichova in Weidman-nova svoj dialog, je nastal v avditoriju viharen vik in krik z glasnimi protesti in žvižgi. Predstavo so morali prekiniti in spustiti zaveso. Ko so jo ponovno dvignili, je stopil na oder ravnatelj Himmel v fraku in skušal v nemščini miriti občinstvo, tedaj pa so pričela frčati na oder gnila jajca in jabolka med oglušujočimi, ogorčenimi protesti publike. Morali so spustiti zastor. Po kratkem odmoru se je nato pojavil pred zaveso Viljem Lasič, edini hrvatski igralec v nemškem ansamblu in v hrvaščini sporočil občinstvu zgodovinski sklep: »Spoštovalo občinstvo! V imenu gledališke uprave mi je čast sporočiti vsem domoljubom, da se bodo od jutrišnjega dne naprej na tem odru vse predstave uprizarjale samo v hrvatskem jeziku.« Tako je zagrebško gledališče, v katerem so osemdeset let gospodarili Nemci, prešlo končno v hrvatske roke in do leta 1928, ko je gostoval v Zagrebu dunajski Burgtheater, na odru hrvatskega narodnega gledališča ni bila izgovorjena nemška beseda. Po tem zgodovinskem revolucionarnem dejanju je prešlo hrvat-sko narodno gledališče pod kompetenco deželne vlade ter je v naslednjem razdobju odigralo v kulturnem življenju vseh jugoslovanskih narodov veliko vlogo v borbi proti tujim vplivom za vse naše narode. Že leta 1862 je Hrvatsko narodno gledališče nastopilo svojo prvo turnejo v Vojvodino in v Beograd. Ob tej priložnosti je prišlo do velikih manifestacij medsebojne bratske solidarnosti med hrvat-skim in srbskim narodom in do skupnih sklepov, da se bodo odslej skupno borili za osvoboditev izpod jarma tujih tlačiteljev. Z zgodovinskim datumom 24. novembra 1860 se torej pričenja nepretrgano samostojno delovanje hrvatskega poklicnega gledališča. V isti sezoni — 1860/1861 •— kot hrvatsko, je bilo dne 16. julija 1861 ustanovljeno tudi Srbsko narodno kazalište v Novem Sadu in tako slavimo v tekoči sezoni stoletnico hrvatskega in srbskega poklicnega gledališča. Ta jubilej ustanovitve poklicnega gledališča dveh bratskih narodov proslavljajo v letošnji sezoni tudi vsa štiri slovenska poklicna gledališča, med njimi Slovensko ljudsko gledališče v Celju, ki uprizarja dne 25. maja 1961 Nušičevo komedijo »Gospa ministrica« kot slavnostno predstavo v proslavo stoletnice hrvatskega in srbskega poklicnega gledališča. Pri tej priložnosti menim, da je treba prav posebno poudariti zgodovinsko kulturno politično vlogo, ki sta jo oba jubilanta odigrala v razdobju stoletnega obstoja za zbližanje in medsebojno sodelovanje vseh jugoslovanskih narodov. Saj se obe bratski gledališči in njuni posamezni člani niso nikoli zapirali v ozki krog svoje domače hiše, marveč so se že takoj v začetku svojega delovanja zavedali svojega poslanstva: širiti med bratskimi jugoslovanskimi narodi idejo najožjega sodelovanja brez ozira na pokrajinske in državne meje. To svojo veliko kulturno-politično misijo sta oba slavljenca tudi v polni meri izpolnjevala vse do današnjega dne. V sestavi umetniških ansamblov tako hrvatskega gledališča v Zagrebu kot srbskega v Novem Sadu in v Beogradu, ki je pred kratkim slavilo 90-letnico svojega obstoja, zasledimo lahko imena umetnikov vseh naših narodov. Leta 1869 je z odra srbskega gledališča v Beogradu izpregovoril prvo besedo hrvatski igralec Adam Mandrovič, ki je leta 1895 slavnostno odprl tudi novo gledališko poslopje hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu in sodeloval leta 1898 pri ustanovitvi bolgarskega narodnega gledališča v Sofiji. S posebnim zadoščenjem in ponosom lahko tudi mi Slovenci trdimo, da smo pri tem bratskem sodelovanju odigrali nemajhno vlogo. Slovenski skladatelj Davorin Jenko je bil začetnik srbske opere v Beogradu, kjer je dolgo vrsto let kot operni dirigent in skladatelj ustvaril bratskemu srbskemu narodu celo vrsto svojih najlepših kompozicij. Ena največjih tragedinj srbske drame v Beogradu je bila Slovenka Vela Nigrinova. Naša Zofija Borštnikova-Zvonar-jeva je delovala mnogo let kot prva dramska igralka v Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu in v Sofiji; njen mož, prvi učitelj slovenskega igralskega naraščaja, umetniški vodja in igralec evropskega formata, nepozabni Ignacij Borštnik je bil več let steber hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. Tu so delovali —- da omenim samo nekatere — kot člani hrvatske drame ali opere Slovenci Fran Gerbič, Irma Polakova, Mario Šimenc, Josip Rijavec, Rudolf Bukšek, Hinko Nučič, Vika Podgorska, Josip Danes, Josip Gostič, Mirko Polič, Dimitrij Zebre, Bojan Stupica in drugi. Na odru zagrebškega gledališča so bile z velikim uspehom uprizorjene operete slovenskega skladatelja Viktorja Parme (»Amaconke«, »Snubač«), znana naturalistična drama Alojza Kraigherja »Školjka« pa je bila uprizorjena celo prej v Zagrebu kot v Ljubljani, medtem ko so drame Zofke Kvedrove, ki na slovenskem odru sploh niso bile uprizorjene, doživele svoj krst na odru hrvatskega gledališča v Zagrebu. Tako slavi Hrvatsko narodno gledališče 100-letnico svojega obstoja v zavesti, da je vse do danes, ko so n. pr. Cankarjeva dela stalno na njegovem repertoarju, dostojno izpolnjevalo svojo nalogo in častno doprinašalo svoj delež za napredek jugoslovanske gledališke umetnsti in za dobrobit naše socialistične skupnosti. Drugi slavljenec letošnje jubilejne sezone je Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu, ki je bilo ustanovljeno iz diletantske gledališke družine Jovana Kneževiča dne 16. julija 1861. Že takoj v začetku svojega delovanja si je gledališče zadalo nalogo, da razširi svoje poslanstvo na vso Vojvodino in je tako postalo pravo potujoče gledališče. Ni ga bilo večjega kraja v Vojvodini, ki bi ga v teku let ne bilo obiskalo s svojimi predstavami. Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada je s tem opravljalo v času avstro-ogrskega absolutističnega režima eminentno kulturno-politično misijo. Od leta 1861 do leta 1898 je v tridesetih različnih krajih absolviralo nad šestdeset gostovanj s po več tednov trajajočimi ciklusi predstav. Ena teh turnej je pripeljala novosadsko gledališče sredi septembra 1867 pod vodstvom Jovana D/urd;eviča tudi v Beograd, kjer je ostalo vse do 14. januarja 1868. To je bilo gostbvanje zgodovinskega pomena, saj je Beograjčane s svojimi predstavami tako navdušilo, da so sklenili ustanoviti stalno gledališče tudi v Beogradu. Tako se je rodilo Srbsko narodno pozorište v Beogradu. Z vsemi tremi jugoslovanskimi gledališči, s HNK v Zagrebu, s SNP v Beogradu in zlasti zadnja leta, odkar je bilo ustanovljeno »Sterijino pozorje«, s SNP v Novem Sadu, kjer delujeta danes slovenski režiser Emil Frelih in slovenska operna pevka Anica Čepejeva, imamo Slovenci najožje stike. Pri tem bratskem sodelovanju Celjani nikakor nismo na zadnjem mestu. 2e v časih pred ustanovitvijo današnjega Slovenskega ljudskega gledališča so bila na repertoarju Čitalnice, Celjskega pevskega društva, Dramatičnega društva in po drugi svetovni vojni na odru Mestnega gledališča stalno dela hrvatskih in srbskih avtorjev. Ni je bilo skoraj sezone brez uprizoritev hrvatskih ali srbskih odrskih del. Od leta 1918 naprej, ko je prešlo poslopje nemškega mestnega gledališča v slovenske roke, se je zvrstilo lepo število del Branislava Nušiča (»Svet«, »Sumljiva oseba«, »Narodni poslanec«, »Navaden človek«, »Gospa ministrica«, »Žalujoči ostali«, »Dr.«, »Pokojnik«, »Ujež«, »Knez Semberijski«), Pecije Petroviča (»Ploha«, »Mrak«, »Gozd«, »Vozel«, »Vragolije«), Miroslava Krleže (»V agoniji«, »Gospoda Glembajevi«), Srdjana Tuciča (»Golgota«), Milana Ogrizoviča (»Hasanaginica«), Vlad. Lunačka (»Ilirci«), Rad. Vesniča (»Gospodski dom«), Gena Senečiča (»Nenavaden človek«), Milana Begoviča (»Brez tretjega«), Draga Gervaisa (»Za stanovanje gre«), Josipa Kalundžiča (»Slepci«), Pera Budaka (»Metež«, »Klobčič«), Aleksandra Marodiča (»Operacija Altmark«), Ranka Marinkoviča (»Glorija«). V izvedbi SNG iz Ljubljane sta bili uprizorjeni na odru našega gledališča leta 1928 opera Josipa Gotovca »Ero z onega sveta« in leta 1953 Frana Lhotke balet »Vrag na vasi«. Malo je danes Celjanov, ki bi se še spominjali predstave, s katero smo odprli leta 1918 po zlomu avstro-ogrske monarhije vrata do tedaj nemškega gledališča v Celju. Bil je to zgodovinski dan, s katerim smo celjski Slovenci na edinstven način dokumentirali bratstvo in enotnost naših narodov. Bilo je to dne 14. decembra leta 1918. Vsi prostori gledališča, v katerem je bila zadnja predstava v slovenskem jeziku leta 1866 (»Le naravnost« v režiji Edvarda Jeretina), so bili zasedeni od slavnostno razpoloženega narodnega občinstva. Pred zastor je stopil Rafko Salmič. S solzami sreče in veselja v očeh je orisal veliki kul-turno-politični pomen tega dneva, s katerim smo postali celjski Slovenci po stoletni borbi za svoje narodne pravice končno svobodni gospodarji na svojih tleh. Po Salmičevem govoru je sledila otvoritev gledališča s slavnostno predstavo Branislava Nušiča »Kneza Semberijskega« in J. E. Tomiča drame »Novi rod«. Nušiča je režiral dr. Branko Gavella, Tomiča pa Josip Bach, oba režiserja HNK Zagreb. Obe predstavi je izvajalo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba, s čemer so hoteli Celjani dokumentirati svojo solidarnost za kulturno sodelovanje z bratskimi jugoslovanskimi narodi: slovensko gledališče v Celju se je rodilo z uprizoritvijo drame srbskega avtorja v režiji hrvatskega režiserja. Menim, da je to edinstveni primer v zgodovini jugoslovanskega gledališča, ki ga je treba ob stoletnici hrvatskega in srbskega poklicnega gledališča s posebnim poudarkom podčrtati. Z otvoritvijo slovenskega Talijinega svetišča v Celju se je od leta 1918 naprej razvijalo nesluteno bogato gledališko življenje vse do leta 1941, ko so barbarske horde Hitlerjevega fašističnega napada na naše ozemlje za štiri leta pretrgale kontinuiteto gledališkega življenja v Celju od Jeretina in Drobniča (1849) do Salmiča in Pre-korška (1941). Do leta 1941 smo imeli v gosteh razen slovenskih gledališč iz Ljubljane in Maribora cele ansamble ali posamezne člane hrvatskega gledališča iz Zagreba in srbskega iz Beograda. S posebno pieteto se spominjamo ponovnega obiska dragega prijatelja Pecije Petroviča, ki je leta 1925 kot naš gost z nepozabnimi kreacijami zagrebških umetnikov Maričičem in Dimitrij e vičeve uprizoril v Celju ciklus svojih enodejank »Vragolije« ter tukaj zasnoval in spisal svojo dramo »Zemlja«. Vsi, ki smo tega otroško-nežnega umetnika osebno poznali, bomo za vedno ohranili spomin nanj v svojih srcih. Z ustanovitvijo poklicnega gledališča v Celju se je pričelo novo razdobje tudi v pogledu še ožjega sodelovanja med jugoslovanskimi gledališči. Vrstila so se izmenična gostovanja Srbskega narodnega gledališča iz Beograda, Zagrebškega dramskega gledališča, Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada in Savremenega pozorišta iz Beograda — mi pa smo leta 1954 gostovali z »Mladostjo pred sodiščem« v beograjskem Narodnem pozorištu, v letih 1957 in 1958 na »Sterijinem pozorju« v Novem Sadu (z Mikelnovo komedijo »Petra Šeme pozna poroka« in s Kislingerjevo dramo »Na slepem tiru«), v sezoni 1959/60 na odru »Savremenega pozorišta« v Beogradu z Levstik-Griinovo dramatizacijo »Kastelka« in z Goldonijevo komedijo »Prebrisana vdova«, na odru »Ateljeja 212« s Sylvanusovo dramo »Korczak in otroci«, istega leta na »Festivalu malih scena« v Sarajevu z istim delom in v »Zagrebškem dramskem kazalištu« s Caimu-sovo dramo »Nesporazum«. Skopo odmerjeni prostor mi ne dopušča, da bi mogel obširneje prikazati stremljenja Slovenskega ljudskega gledališča do še ožjega sodelovanja z bratskimi jugoslovanskimi gledališči, upam pa, da tudi ta kratki pregled dokazuje, da smo Celjani od leta 1849 do danes z vsem ognjem pravih gledaliških entuziastov vsa svoja globoka čustva vedno posvečali ideji čim ožjega sodelovanja za procvit in nenehno rast jugoslovanske gledališke kulture. V tem znamenju se pridružujemo proslavi stoletnice poklicnega gledališkega udejstvovanja Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu in Srbskega narodnega pozorišta v Novem Sadu. Fedor Gradišnik Ob desetletnici prve predstave poklicnega gledališča v Celju V jubilejno vezilo za 20-letnico vstaje našega ljudstva so vtkani še nešteti drobni, opazni in neopazni spominski dnevi, ki so vezani na našo revolucijo in ki so pogojeni prav v njej. Brez nje bi jih ne bilo. Sami zase so ti dnevi prežeti z ljubeznijo posameznikov, z žrtvovanjem kolektiva, ki ne zahteva plačila; v sklopu velikih dni, ki jih slavi naše ljudstvo, pa dobe tudi ti bežni dnevi domovinsko pravico v srcih prav vseh naših ljudi. Eden takih skromnih jubilejev je tudi 10-letnica delovanja naše poklicne ustanove, spomin na njeno prvo uprizoritev. Deset let ni dolga doba, če jo vežemo na stoletno, truda polno prizadevanje celjskih gledališčnikov (Jeretina, Drobniča, Salmiča, Pieiierja in sedanjega upravnika Mr. Fedorja Gradišnika), če pa se ustavimo ob naglem povojnem vzponu iz amaterske dejavnosti v zrelo umetniško poklicno ustanovo, si te rasti ne moremo zamisliti brez silne spremembe v naši družbeni strukturi. »Kar ni bilo mogoče v sovražni nam Avstriji, kar je bilo nemogoče v reakcionarni protiljudski stari Jugoslaviji — to nam je dala socialistična n Janez Škof Titova Jugoslavija, ki se zaveda velikega poslanstva gledališča za kulturni dvig delovnega človeka,« je zapisal pred leti upravnik Fedor Gradišnik. Besede niso fraza, v enem samem stavku je zajeta vsa resnica o samo-odpovedih, žrtvovanju, o gorostasnem delu posameznih entuziastov, ki so sto let neutrudno kopali temelje za veliko umetniško zgradbo, ki je potem v nekaj letih zrasla tako rekoč pred našimi očmi. »Kdo od Celjanov, ki pomnijo predvojne gledališke razmere, si danes še lahko zamišlja Celje brez tega ognjišča in žarišča domače besede, brez tega silovitega izraza naše kulturne zavesti, brez te največje pridobitve kulturne revolucije, ki smo si jo v prvih letih po vojni spričo tolikih potreb in težav komaj upali zamišljati, čeprav smo o njej govorili in pisali!« (Tine Orel, sedanji predsednik Sveta za kulturo in prosveto OLO Celje.) In tako je tudi prišel zgodovinski dan, ko je bil 6. decembra 1950. leta podpisan odlok o ustanovitvi poklicnega celjskega gledališča. Dobre štiri mesece zatem je bila že tudi prva premiera: »Operacija« Mire P u -c o v e. Datum: 17. marca 195 1. Režija: Tone Zorko. Igra 8 na novo angažiranih igralcev. Od vsega osebja so danes ostali v gledališču samo še upravnik Fedor Gradišnik, ki mu je bila 1949. leta poverjena organizacija poklicnega gledališča; režiser Branko G o m b a č , ki je kot amater prerasel v poklicnega igralca in takratnega režiserja mladinskih iger; od še danes angažiranih igralcev pa so ostali Nada Božičeva, Marija Goršičeva; Janez Š ko i ter Tilka Svetelškova, šepetalka. Od tehničnega osebja: Pavla Pristovškova, garderoberka; Franjo Cesar, tehnični vodja; Ivan Jeram, rekviziter; Franc Klobučar, odrski delavec. Tedaj še ni bila obnovljena naša gledališka hiša, ki so jo zapustili Nemci v dokaj klavrnem stanju. Igrati so morali v neprimerni kinematografski dvorani Metropol. In vendar so bile tudi te uprizoritve, kakor so današnje, novi živi kamni v nenehni umetniški rasti naše ustanove. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL Tovarna emajlirane posode Celje .' ■ ■ y ‘v "■ ‘ ’ ■ ■ • VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRIJNE POSODE POCINKANE POSODE HIG1ENSKO-TEHNICNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO NAŠE IZDELKE Z ZAŠČITNIM ZNAKOM Z ZADOVOLJSTVOM UPORABLJAJO ŠIROM. PO SVETU TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Telefon: 22-71 — Telegram: EMAJL, Celje Trgovsko podjetje Qsna CELJE VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI s svojimi poslovalnicami: GALANTERIJA DROGERIJA PARFUMERIJA se priporoča cenjenim potrošnikom Cetfclu mestni UcanUnici LEKARNA CENTER MED ODMOROM % OBIŠČITE GLEDALIŠKI BUFFET CELJE GOSTILNA KAM PO PREDSTAVI? V GOSTILNO SE PRIPOROČA! »Koper« na kramljanje ob kozarcu istrske črnine „ A g r o p r o m e i" celje NAKUP IN PRODAJA POLJSKIH PRIDELKOV IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA „Savmia" LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO KOVINSKO PODJETJE „ Klima” CELJE - VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 21-56 Komerciala: 27-00 Izdelujemo in montiramo kompletne ventilacijske an klimatične naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. Okrajno zadružna zveza Celje TOVARNA CELJE — Kocenov« 4 Tolefon 20-12 Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne. se priporoča s svojimi izdelki: karbon papir indigo papir pisalni trakovi matrice za razmnoževanje šolske barvice tempera barve oljnate, umetniške barve črnila barvila za obleke itd. prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lova IZVRŠUJE VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PARK ETE IN NUDI VSE VRSTE REZANEGA LESA Celje Telefon 24-1 i Poštni predal 84 TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS POSLOVALNICA V CELJU, TOMŠIČEV TRG 1 — Tel.: 23-50 Organizira z Lastnimi modernimi turističnimii avtobusi izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo. Izven sezone POSEBNE ZNIŽANE CENE! Zahtevajte brez-obvezne ponudbe in ostala pojasnila. Istočasno priporočamo, da se poslužujete tudi drugih uslug, ki jih nudi poslovalnica v Celju. NE POZABITE! - PRED VSAKIM POTOVANJEM JE KOMPAS NAJBOLJŠI SVETOVALEC! KOMPAS se priporoča! TRGOVSKO PODJETJE „Naša knjiga" CELJE — STANETOVA 10 VEDNO NA ZALOGI: PISARNIŠKE POTREBŠČINE, VSE VRSTE PAPIRJA IN KNJIGE VELIKA IZBIRA TEKSTILNEGA BLAGA MOŠKEGA IN ŽENSKEGA PERILA SE PRIPOROČA TRGOVSKO PODJETJE MANUFAKTURA CELJE — STANETOVA ULICA SOLČAVA CELJE - PREŠERNOVA ULICA Tovarna tehtnic CELJE — Mariborska cesta 1 Telefon: 26-27, 21-41 * . • "V- : Izdeluje vse vrste tehtnic za potrebe industrije, trgovine, transporta in široko potrošnjo. Zahtevajte prospekte in ponudbe! - Odlika naših izdelkov so točnost, trajnpst in sigurnost. Za vse tehtnice dajemo enoletno garancijo! . PODJETJE UMea Ceife CELJE dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; — projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih , omrežij in transformatorskih postaj; — izvršuje vsa v elektro stroko spadajoča instalacijska, dela. Ustanovljeno 1894. Lesnina Ljubljana prodajalna CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa' in lesnih izdelkov. Do 25 km Vam dostavljamo na dom brezplačno! Tkanina Galanterija Celje TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Janez Škol (Kač) in Marija Goršičeva (Zora) v Zmavčevi drami »Izven družbe«. (Na levi nekdanja člana Peter Božič in Neda Sirnikova.) Krstna predstava 4. lebmarja 1953. »Kriminalna zgodba« Jožeta Javorška. Janez Skol (Mark, nagrada žirije kritikov na I. testivalu slov. drame v Celju 1955. leta) in Marjanca Krošlova (Vijolica). Nekoč je bila usoda celjskega gledališča odvisna od žrtev naprednih gledališčnikov. Po osvoboditvi je prešlo gledališče v roke vsega delovnega ljudstva. Treba je bilo renovirati gledališki hram. Zdaj se je pokazala živa in skupna volja vseh Celjanov, ki so se dobro zavedali, da je le v urejenih materialnih razmerah možen pravi razmah gledališča. In njihove svobodne roke so zgradile eno najlepših in najmodernejših poslopij v Jugoslaviji. »Naš obnovljeni gledališki dom, rezultat naših skupnih naporov, dokaz naše ljubezni do kulture, nam je danes v ponos in zadoščenje po uspešno zaključenem delu, biti pa nam mora predvsem pobuda za naše nadaljnje napore in uspehe na področju izobrazbe in rasti našega novega, vedrega in ponosnega socialističnega človeka, ki mu je ta hram namenjen.« (Anton Aškerc, tedanji predsednik Sveta za kulturo in prosveto MIO Celje.) »... ker je naše gledališče zraslo iz našega skupnega zavestnega žrtvovanja, nam je še posebno pri srcu, hkrati pa pomeni lepo zmago ne samo za naše mesto, temveč tudi uspeh v širšem pomenu: naš delovni človek s tem dokazuje, da hoče tudi kulturno rasti.« (Citat Rika Jermana, tedanjega predsednika MLO Celje.) Kakor se ob spominu na prve uprizoritve, žrtve in zmage v rojstni dobi poklicne ustanove spominjamo tudi naporov, žrtev in zmag v nerožnatih časih naše kulturne preteklosti, tako se upirajo naše oči v prihodnost, v jutrišnji dan. Kajti gledališče pomeni nenehne, neskončne napore in žrtve, pripravljenost tudi na poraze, ne počivanje na lovorikah; pomeni prelep praznik ob uspehih, praznik ne samo za ustvarjalce, praznik za vse, ki prestopajo njegov prag. Gledališče — to je njegov posameznik včeraj, danes, jutri. Gledališče — je kolektiv, delavec, igralec, publika. Gledališče je bodočnost. Janez Škol (Jože) Marija Goršičeva (Ana) in Volodja Peer (Žane) v Kislingerjevi igri »Na slepem tiru«. Krstna predstava 12. februarja 1958 Branislav Nušič Rodil se je v Beogradu 1864. leta kot sin bogatega trgovca z žitom, ki je prav v tem času doživel velik posloven neuspeli in se je moral z družino preseliti v Smederevo, kjer je Branislav dokončal ljudsko šolo in dva razreda gimnazije. Realko in ius je dokončal v Beogradu, potem pa je še leto dni študiral na pravni fakulteti v Grazu. 1885. leta je služil kadrovski rok. Takrat je tudi izbruhnila srbsko-bolgarska vojna, ki se jo je udeležil kot dijak-vojak. Finančne težave, skozi katere se je moral oče prebijati, so verjetno že zelo zgodaj izostrile Nušičevo oko. Živo je opazoval, kako poteka življenje krog njega. Čut za pravičnost mu je bil silno razvit. Zelo je bil prizadet, ko je prisostvoval pogrebu svojega vojnega tovariša, ki se je iz omenjene vojske vrnil kot heroj in od hudih ran kmalu nato umrl — na pogrebu pa ni bilo nobenega predstavnika oblasti ali generalštaba, temveč samo peščica vojnih tovarišev in znancev. Ko pa je zatem umrla mati nekega generala, kraljevega ljubimca, je njenemu pogrebu prisostvovala cela vlada, generalštab in sam kralj! Ta pojav je Nušiča tako revoltiral, da je napisal pesem »Dva raba« (Dva grešnika ali dva pokojnika božja), ki se končuje z naslednjimi verzi: Srpska deco, što čitati znate, Iz ovoga pouku imate: U Srbiji prilike su take Babe slave preziru junake. S toga i vi ne muč'te se diabe Srpska deco, postanite babe! Zaradi žalitve veličanstva je bil kaznovan na dve leti ječe. Vendar je bil po prvem letu izpuščen, ker je moral kralj abdicirati. Nušič je bil po-miloščen ter takoj sprejet v diplomatsko službo. Služboval je po raznih konzulatih v južni Srbiji in Makedoniji deset let in se je v tem času tudi oženil. Leta 1900 je imenovan za dramaturga Narodnega pozorišta v Beogradu. Že 1901. leta je prvič upokojen. Potem spet reaktiviran in spet nekajkrat upokojen do leta 1904, ko je imenovan za upravnika Srpskega narodnega pozorišta v Novem Sadu. Ta talentirani dramatik je tudi na tem mestu doživel neuspeh. Po neki zelo uspeli umetniški turneji se je pokazal v blagajni primanjkljaj, dolžili pa niso blagajnika, marveč upravnika Nušiča, ki resda ni bil finančno bogve kako natančen. Nušič je zaradi tega odstopil in se posvetil novinarstvu. Kot novinar, zdaj pod psevdonimom Ben Akiba (kar v arabščini pomeni: pod soncem nič novega) je skoraj vsak drug ali tretji dan objavil humoristično pričo (feljton) iz vsakdanjega življenja. Od 1. XII. 1905 do 20. II. 1907 je imel objavljenih nič manj kot 233 feljtonov! Kakšna moč zapazovanja, erudicije in aktivnosti! Skoraj težko si predstavljamo, zlasti če upoštevamo, da se je istočasno ukvarjal z dramatiko. A. G. Matoš pravi, da so podlistki Ben Akibe v Politiki napravili ta list za najbolj popularni dnevnik, a Politika je to svojo popularnost ohranila do današnjih dni. Temu svojemu talentu se je moral Nušič zahvaliti, da se je lahko preživljal. Od 1912. leta je bil brez državne službe, v Politiki pa je bil plačan le od »storitve«, kakor bi se danes reklo. Novinarji niso imeli stalne mesečne plače, novinarstvo je pomenilo svoboden poklic. Po končani vojni 1912. leta je bil Nušič imenovan za okrajnega župana v Bitolju. Leto dni kasneje je dobil nalog, naj organizira gledališče v Skopju. Po zlomu srbske vojske v L svetovni vojni se je umikal čez Albanijo in do konca vojne ostal v Italiji, Švici in Franciji. Takoj po vojni je postavljen za prvega načelnika umetniškega odseka v Ministrstvu za prosveto v Beogradu. Na tem položaju je upokojen 1923. leta. Toda tudi ta upokojitev ni bila dokončna. Prišlo je do gledališke krize, posebej v Sarajevu in v Splitu. Končno je bilo sklenjeno, naj se ansambla obeh mest združita ter z gostovanji zadovoljita kulturne potrebe obeh mest! Za upravnika je bil imenovan ponovno reaktiviran upokojenec Nušič. Do fuzije pa ni prišlo, ker bi samo stroški prevoza znesli več kot odobreni budžet. Tako je Nušič ponovno postal upravnik gledališča v Sarajevu. Tudi to, tedaj že slavno gledališko ime, ni moglo rešiti gledališke krize. Rahlo zagrenjen se je pisatelj leta 1927 dokončno poslovil od državne službe, toda ne od gledališča. Zaposlen je z izdajo svojega zbranega dela, vmes pa še naprej piše komedije. Leta 1933 je postal član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je v Beogradu 1938. leta. Bil je eden najbolj plodnih in popularnih srbskih pisateljev. Do leta 1958 — 20. obletnice smrti — je bilo v 150 izdajah natisnjenih 96 njegovih knjig! Prevajali so ga v nemščino, poljščino, češčino in ruščino. Že v carski Rusiji sta prevedeni dve tragediji: Knez Ivan Semberijski in Krvni davek. Igrali so ju v dveh moskovskih gledališčih. Po II. svetovni vojni, do leta 1955, je v SSSR tiskanih sedem knjig (Avtobiografija, Dr., Gospa ministrica, Pokojnik, Ljudski poslanec. Sumljiva oseba, Navaden človek, Mister Dolar in Žalujoči ostali) v približni nakladi 250.000 primerkov. Do danes je to nedvomno največji uspeh, ki ga je mogel naš pisatelj doseči na tujem. • Kljub visokim funkcijam, ki mu jih je zaupala oblast, bodisi v stari Srbiji ali pa v bivši Jugoslaviji med obema vojnama, se je Nušič prav z isto oblastjo vojskoval na svoj specifično »nušičevski« način •— od prvih črtic in prve komedije »Ljudski poslanec« pa do nedokončane satire s simboličnim naslovom »Oblast«. Njegova prva literarna dela so se pojavila v času velikih srbskih realistov: Laze Lazareviča, Svetolika Rankoviča, Bore Stankoviča in Stevana Sremca. Mimo njega so šli impresionizem, simbolizem, moderna in vsi drugi literarni tokovi ob koncu stoletja. Vendar je vseskoz ostal zvest realistični paleti, ki je najbolj ustrezala njegovi umetniški naturi. Pričel je z verzi in s črticami, ukvarjal se je z žurnalizmom, kot diplomat ie pisal potopise (Na obali Ohridskega jezera, Od Kosova do sinjega »Gospa ministrica« na odru celjskega Ljudskega gledališča. Premiera: 27. aprila 1947. morja itd.), izdal nekaj izborov pripovedk (Pripovedke nekega kaplarja iz srbsko-bolgarske vojske, Ramazanske povestice), celo Nauk o besedništvu, roman Občinsko dete itd. Najbolj pomemben in za nas najbolj zanimiv pa je njegov dramski opus. Poskušal se je v vseh dramskih zvrsteh: tragediji, drami, komediji, satiri, burkasti enodejanki in farsi. Najbolj je uspel kot komediograf. Kot vsa takratna srbska mladina je tudi Nušič veliko bral včlike ruske realiste: Tolstoja, Turgenjeva, Čehova in še posebej Gogolja. Vpliv slednjega je čutiti v vseh prvih komedijah, zlasti v Sumljivi osebi, za katero celo sam pravi v podnaslovu, da je Gogoljiada v dveh dejanjih. Kot pri Gogolju, je prav tako tudi pri Nušiču večina njegovih komedij družbena satira na takratno mlado srbsko meščanstvo in oblast. Družbena satira je njegova sliast in v tem žanru je napisal svoja najboljša dela. Od »Ljudskega poslanca« 1883 do pogumne burkaste satire Protekcija, Sumljive osebe, pa Gospe ministrice, Dr., UJE2-a, Žalujočih ostalih, Pokojnika in nedokončane Oblasti, povsod smo priče enega samega nenehnega pisateljevega boja s staro oblastjo, boja, ki se je začel z že omenjeno pesmijo »Dva raba«. Kako pogumno je pisatelj ožigosal materialno požrešnost in korupcijo ljudskih poslancev, uradnikov, sreskih kapetanov, pisarjev, žandarjev, trgovcev idr.! Razumljivo je, da tako marsikatero delo ni dočakalo natisa ali uprizoritve tudi po dvajset in več let. Kljub vsemu ni zgubil poguma, ni odnehal. Z nenavadnim talentom in humorjem je znal znova in znova v neštetih variantah zgrabiti življenje in ga kot posrečeno karikaturo ali ogledalo postaviti na oder. Ni vsiljiv moralist in doktrinar. Ni imel ambicij, da bi nam sugeriral, kakšni naj bi bili ministrica, poslanec, uradnik, oblastnik, skratka — kakšno naj bi bilo življenje. Zadovoljil se je s tem, da nam je kar najbolj duhovito predstavil svojo okolico ter se ji prešerno zakrohotal. Ni kot Cankar trpel, ko je opisoval svoje someščane. Z njimi je sedel za isto mizo ter se od srca nasmejal. Bolj ko je bil režim občutljiv, bolj ko je bila napaka delikatna in oseba, ki jo je nameraval ošibati, na visokem položaju, tem več je bilo v njegovem tekstu in dialogu dovtipov, ki so napolnili dvorane z bohotnim smehom, ki je pripomogel tudi najbolj grenki resnici do besede. Vse njegove osebe so spontano tipizirani predstavniki beograjske čar-šije, kavarn, uradov in patriarhalnega družinskega okolja. Vsaka komedija je spretno skomponirana, dramaturško kontrastna, skratka iz obsežne galerije tipov. Njihov jezik ni ne poetski in ne strogo knjižni. Pisatelj namenoma uporablja jezik ulice, kavarne, kuhinje. Ne piše za ozki krog ekspertov, estetov in izobražencev. Zato so ga kritiki in časnikarji neusmiljeno trgali in mu očitali, da jezikovno ni dovolj izobražen, da je nepoetičen, primitiven. Te trditve so samo delno točne. Za satirično paleto v Nušičevem času ni bila potrebna visoka poezija Molierovih komedij, realistična komična paleta zahteva iskrivo duhovit in preprost jezik. Tu niso potrebne visokopoetske deskriptivnosti, ki so v časteh pri renomiranih estetih in kulturnih kritikih. V realistični satiri in komediji, a komedija mora biti realistična, mora biti jezik jasen, duhovit in preprost. In to so kvalitete Nuši-čevega genija, ki so ga naredile za najbolj popularnega jugoslovanskega komediografa. Bil je in ostal ljubljenec najširše publike. Drago Fišer S, i ' \ Si Drago Fišer, režiser Opere SNG v Ljubljani Uprizoritveni problemi Nušiceve komedije Pred vojno so Nušiceve tekste interpretirali s premočnim poudarkom na dovtipe, iz njegovih del so naredili pretirano burko, v kateri so se igralci, zapeljani po spontanem reagiranju publike, izživljali ne le v vulgarnem serviranju Nušičevih dovtipov, marveč so sami dodajali in improvizirali. Tako je propadlo mnogo zdrave družbene kritike in satire, ki so bile dejansko motiv Nušičevega pisanja. Po vojni, v času tako imenovanega »socialističnega realizma« so poskušali nekateri režiserji umiriti to Nušičevo humoristično kozersko maniro; dovtipnost so skušali čimbolj zmanjšati, satiričnost in družbeno kritiko postaviti v prvi plan. Tudi to je bila deformacija Nušiča. V zvezi s tako koncepcijo režisferja Huga Klajna, naniza kritik Milan Bogdanovič tele'misli. »Satiru je (Nušič!) pronosio kao kontrabandu, pokrivajuči je sadržajima ZiVKA: Otroka, otroka, držita me! ČEDA: Tako sem si zamislil: oče mi izposluje pri razredni loteriji posojilo 12.000 dinarjev v trgovske namene, in sicer namesto dote. za smejanje. Reditelj je prikazujuči ovu Nušičevu komediju očigledno želeo da njenu pravo vrednost, onaj komični palet, kojim je ona prežeta, sekundarno postavi, da bi na prvi plan izvukao ozbiljnije sadržajne elemente, koji ispod njih leže. On je hteo da u izvesnoj meri ublaži žive, varničave komične efekte ... da bi istakao ozbiljnost satiričnog motiva komedije... u punoj njegovoj težini. Ali tu odmah i neizbeživo nastaje jedna opasnost. Na taj način se Nušičeva komedija . . . pretvara u izvesnoj meri u dramu i samim tim najednom postaje siva, mlaka i tmurna.« Sodobna interpretacija Nušiča zahteva torej od nas, da poiščemo pravo mero v serviranju njegove zapeljive in tako iskrive komike. Istočasno se mora skozi smeh čutiti vsa življenjska resničnost njegove satire. Komičnost in satiričnost sta dve kontrapunktično izpeljani komponenti, ki ju moramo v vsakem prizoru čutiti i kot celoto i kot samostojni dramaturško estetski vrednoti. Poseben problem predstavlja interpretiranje Nušiča v slovenščini, ne samo zaradi jezika, marveč tudi zaradi razlik v mentaliteti Slovencev in Srbov. Če gledamo dialektično in se ozremo za nekaj stoletij nazaj, bomo videli, da so mentalitetne razlike rezultat naše družbeno-zgodovinske preteklosti. Tam, kjer je bila skozi stoletja turška okupacija, je vegetirala mentaliteta bojevnika, ki je skoraj nenehno imel v rokah puško in sabljo. Turki sploh niso dajali možnosti za razvoj družbenega življenja, tudi sami so bili bojevniki in so morali po zakonih svoje vere vsaj enkrat na leto na zmagoslavni vojni pohod za svojega Alaha. Slovanski element se je v ne-volji združil, boril se je za golo eksistenco in spontano med seboj manifestiral svoje občutke in duševne preokupacije. Hrvatje in Slovenci so bili v tem času pod »kulturno« okupacijo visoko civilizirane in organizirane družbe. Tu je obstajal družbeni red, konvencija, ki je skozi stoletja prerasla v tradicijo. To družbeno ureditev je bilo treba spoznati, potrebno je bilo obvladati družbeno konvencijo, znati obleči rokavice in skozi rokavice izražati svoje misli in poskušati doseči realizacijo svojih interesov. Na jugu ni bila potrebna forma za izražanje čustev in za prikazovanje problemov, s problemi so prihajali takoj na dan — vedelo se je: od tam prihaja in tam je sovražnik in če hočeš živeti, stoj ob meni, streljaj, udari ali pa beži! To so bile hitre akcije in hitre emocije. Iz te antipodnosti dveh različnih stoletnih okupatorskih oblasti izvirajo vse mentalitetne razlike, ki so Srbom ovira, da težko igrajo Krležo ali Cankarja, Hrvatom in Slovencem pa, da teže igrajo Nušiča, Sterijo ali Stankoviča. To pa ne pomeni, da bi na Slovenskem ne mogli realizirati predstave, ki bi bila zelo blizu pristnemu Nušiču. Saj če ima Nušič uspeh v Rusiji, na Češkem, Poljskem ali v Bolgariji, potem je tem več garancije, da bo uspel na Slovenskem. Tukaj bomo veliko laže dosegli pristnost in spontanost v emocijah, sproščen komedijski ritem in tisti srbski patriarhalni kolorit, ki je gotovo bolj znan nam kot pa drugim slovanskim bratom. Moramo se zavedati dejstva, da Nušič ni trpel kakor Cankar, ko je s satiro bičal družbene in moralne napake svojih sobratov. Nušič si jih je skozi smeh izposodil in se pri tem sam zraven krohotal. Nušiča je treba igrati brez predsodkov. Tu so spretno izbrani tipi malomeščanske ali bolje mlado-meščanske patriarhalne sredine, ki jo ženejo v akcijo samo lastni interesi. ŽIVKA: Trikrat se bom peljala od Kalimegdana do Slavije, pa če mi je umreti potem ... ANKA: Poljubite me na račun! ČEDA: Rad. Prekrasen račun! Kakšne misli so nas obdajale, ko smo se lotili problema, kako doseči Nušičevo sproščenost, sproščenost beograjske čaršije? Ali naj odstopimo od knjižne slovenščine in poskušamo s kakšnim dialektom? To bi ustvarilo določeno sproščenost, toda tudi slovensko barvitost, ki bi Nušiča še bolj oddaljila od srbske sredine in njega samega. Mislili smo tudi na kratke infinitive, s katerimi bi dosegli pogovorno sproščenost. Toda srbski jezik ima veliko več svetlih, odprtih vokalov; vse emocije se manifestirajo skozi te vokale in njihove kvantitete, zato smo tudi ohranili popoln infinitiv, da bi imela fraza več vokalne barvitosti. Če igramo Francoze, izgovarjamo francoska imena po francosko! Enako smo naredili z imeni v naši Ministrici. Izgovarjamo jih po srbsko. Se več; uvedli smo srbsko deklinacijo, predvsem vokativ (Ujka Vaša — Ujka Vašo, Čeda — Čedo itd.). Tako smo se močno približali srbskemu ambientu. Če temu dodamo še dejstvo, da je dialekt, v katerem je govoril in pogostokrat pisal Nušič, v naglasih pogostokrat popolnoma identičen knjižni slovenščini, tako da bo marsikatera fraza zazvenela popolnoma po srbsko, in če bomo dosegli pristno izgovarjavo srbskih imen, v emocijah pa sproščenost in spontanost — potem upam, da bo naša »Gospa ministrica« zelo blizu pristnemu Nušiču. Glede kostumov smo se držali Nušičevih pripomb: ok. leta 1900, čeravno smo mislili tudi na leto 1925. Tako smo ohranili predstavi scenski valeur, ki je za današnjega gledalca večji iz leta 1900 kot pa v letu 1925, ki nam je ne samo časovno bližji, marveč se v današnjih modnih tokovih v marsičem ponavlja. V scenografiji smo se načeloma odpovedali famoznim Nušičevim zaprašenim realističnim sobam z vsemi detajli. Šli smo v realistično stilizacijo; tri stene — tri preproge (na jugu jim pravimo »čilime«) brez vrat. »Čilim« je nujni rekvizit vsake srbske hiše, tipičen za patriarhalni ambient. Kar najbolj funkcionalno pohišje in realistični kostum, prosti dohodi brez vrat — vse to bo dalo možnosti, da se komedijski in komedijantski element razvije do maksimuma. LETOŠNJI NAGRAJENCI CELJSKEGA GLEDALIŠČA Med urejanjem gledališkega lista nas je razveselila vest, da je Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije ob svoji letošnji podelitvi nagrad ZDUS prisodil naslednje nagrade celjskim umetnikom: Branku Gombaču za režijo Shakespearovega »Riharda II.« — diplomo in denarno nagrado v znesku 70.000 dinarjev. Janezu Erženu za vlogo Riharda v istoimenski historiji — diplomo in denarno nagrado v znesku 50.000 dinarjev. Sandiju Krošlu za vlogo Bolingbroka v »Rihardu II.« — diplomo in denarno nagrado v znesku 50.000 dinarjev. Mariji Goršičevi za vlogo Marije v Kališnikovi drami »Ozka špranja za sonce« — diplomo in nagrado v znesku 40.000 dinarjev za stransko vlogo. SODELOVANJE MED SINDIKATI Sindikat SLQ je na lastno pobudo organiziral obisk delavcev Tovarne emajlirane posode pri dveh predstavah: Zakonskem vrtiljaku in Pesniški duši. Obakrat navdušeno in hvaležno občinstvo. Znova se je pokazalo, da je zmotno stališče, češ da delavcev ne moremo dobiti v kulturni hram. Res je, da delavec po napornem delu ne išče oddiha tam, kjer si mora »priboriti« vstop z individualnim pristopom. Organiziran obisk pa ga nekako angažira, razbremeni drobne, a nemara nevšečne skrbi pri nabavi vstopnic, povrhu pa ga ne iztrga iz njegovega kolektiva. Vsekakor sindikati celjskih tovarn ne smejo pozabiti, da je celjsko gledališče predvsem last delavcev in da jim ne gre jemati kulturnih dobrin, če ni v vprašanju drugega ko neznaten trud z organizacijo obiska! Sindikat SLG (Posnetki »Gospe ministrice« so z gledališke skušnjej ' : Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Številka -1, sezona 1960/61, Lastnik in izdajatelj SlovenskoTjudsko gledališče Celje. Predstavnik Fedpr Gradišnik sen. Uredil: Janez Žmavc. Slike: Foto Berk’. Vsi v Celju. Naklada 1500 izv. Cena izvoda 30 dinarjev. Tisk: Časopisno podjetje »Celjski tisk«, Celje 1961. . Slovensko ljudsko gledališče o oZ H Q Hsg KOMPAS^ POSLOVALNICA V CELJU, Tomšičev Irg 1 Telefon: 23-50 Organizira z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo. LEKARNA CENTER CELJE FOTO LIK CELJE TOVARNA TEHTNIC Celje, Mariborska c. 1 Telefon: 26-27, 21-41 Izdeluje vse vrste tehtnic za potrebe industrije, trgovine, transporta za široko potrošnjo. Podjetje ELEKTRO CELJE CELJE * dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih Velika izbira tekstilnega blaga, moškega in ženskega perila — se priporoča trgovsko podjetje 7,UanLna- (falanUdia MANUFAKTURA CELJE Celje, Stanetova ulica SOLČAVA Celje, Prešernova ul. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Trgovsko podjetje VLAGAJTE SVOJE »VESNA« CELJE PRIHRANKE PRI s svojimi poslovalnicami: se priporoča cenjenim potrošnikom Celjski mestni hranilnic! LESNINA LJUBLJANA prodajalna Celje MED ODMOROM OBIŠČITE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Gledališki bife GOSTILNA Kam po predstavi? V GOSTILNO »RIBIČ« »KOPER« »e priporoča! na kramljanje ob kozarcu istrske črnine »ApctpMHnet« Celic Nakup in prodaja poljskih priddlkiov in reprodukcijskega materiala »SAVINJA« LESMO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO AVTO-MOTO SERVIS CELJE Popravila vseh vrst motornih vozil Trgovsko podjetje »NASA KNJIGA« CELJE, Stanetova 10 Vedno na zalogi: pisarniške potrebščine, vse vrste papirja in knjige Trgovsko podjetje JADRAN CELJE prodaja na veliko in malo Restavracija »OJSTRICA« Vas vabi po predstavi TAPETNIŠTVO CELJE izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov serijsko in po naročilu Obiščite veleblagovnico LJUDSKI MAGAZIN CELJE kjer boste solidno postreženi. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 (fozd/nb gAsp&dacsivo Celit Vriši s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, pogozduje, vrši vsa dela izkoriščanja gozdov, prevaža les lastne proizvodnje, urejuje gozdove spl. ljud. premoženja in zasebni sektor lastništva. Leslie Stevens Zakonski vrtiljak Komedija v 3 dejanjih Režija: Mirč Kragelj k, g. Prevod: Maila Qolobova Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Marija Kobi Osebe: Paul Delville.................................Janez Škof Content Delville..............................Nada Božičeva Katrin Sweg ..........................Marjanca Krošlova Ross Barnett..................................Jože Pristov Premiera 13.1.1961 Inspicient: Bogo Les — Sepetalka: Olga Puncer jeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec. Američan Leslie Stevens je napisal to prisrčno, duhovito komedijo za »starec zakonce, ki se znajo posmihati svojim slabostim, ne da bi zaradi tega trpela ugled in vera v trajnost njihovih zakonskih zvez. Nasprotno: če se znajo nasmejati sebi, je najboljše znamenje, da bodo odšli domov pomirjeni s svojo usodo. Vendar bi precej pribili, da velja ta dobrodušen posmeh bolj šibkejšemu spolu, tokrat za spremembo *— možem! Dramaturgija igre je preprosta, zahtevna zgolj toliko, kolikor se bomo resnično sprostili in prepustili temu veselemu vrtiljaku nedolžnih, a lahko tudi hudo kočljivih peripetij. Prišla je k nam z broadwayskih odrov; moramo reči, da je dognana do popolnosti. Ničesar ji ni pridati, ničesar vzeti. Vseskoz veje prisrčno nastrojenje, in ko razbije harmonijo neizbežni prišlek — zakonski trikot, blaži ljubosumje prizanesljiva ironija; velik kapital je naložen za take prilike: 25 let ljubezni polnega zakonskega življenja. NiČ takega se ne more zgoditi. Če pa se že zgodi — recimo, da se je zares nekaj zgodilo — je tukaj zmerom vsaj eden od obeh, ki prebrodi kočljivo situacijo, ki je v zadnjem hipu ljubeč mož ali ljubeča žena. »Ali je res kaj bilo ali ne, tega ne bomo nikoli zvedele«, pravi ona. »Odločiti se moramo. Ali ga ljubim ali ne. In če ga ljubim, mu moram verjeti.« Še prej pa, kakopak, mora spraviti grešnika na kolena. Odpuščanje brez zadoščenja — preveč zahtevamo! TOVARNA KLJUČAVNIČAR ORGANSKIH BARVIL Aškerčeva ulica 7 CELJE s svojimi obrati: proizvaja KLEPARSTVO anilinska barvila za KLJUČAVNIČARSTVO tekstilno, usnjarsko. INSTALACIJE papirno in lesno in- dustrijo ter za eluk- novogradnje in sirni aluminij popravila Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline CD P^l CD d. zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja Žalec Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh li njegove hčere <.............Nada Božičeva Lepa . . ) v..............Vera Perova Sence: Marija GoršiČeva, Angelca Hlebcetova, Maja Šugmanova, Pavle Jeršin, Sandi Krosi, Volodja Peer. Cas: leta 1340—1840. Premiera 20. XI. 1960 Inspicient: Bogo Les — Sepetalka: Olga Puncer jeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Rekviziterska dela: Ivan Jeram HOKUSPOKUS - ZLATKO ŠUGMAN ČIRE ČARE, HUDI ČAR, TUKAJ JAZ SEM GOSPODAR. VSA ČAROVNA HOSTA SPI SKRITA PRED ČLOVEŠKIMI OČMI. MOČNI UROKI, HUDI ČARI IN ČAROVNIKOV ZAREKI STARI, SEM, BRŽ SEM, DA SVET SE BO POTRESEL, V TOLE JAJCE, KI GA JE PETELIN ZNESEL. V ČRNEM JAJCU SKRITA MOC NAJ BO MENI NA POMOČ. TAM CEZ V ŠIPKOVI GOŠČAVI BRŽ NAJ SE MOGOČEN GRAD POSTAVI IN PORABI ČARE ZNANE, DA SE PRINC VEČ VEN NE GANE. ČRNO JAJCE, MOČEN CAR, KLICE TE TVOJ GOSPODAR. TAM PRI GRADU KROG IN KROG BRŽ ZASADI VRT IN LOG, ROŽE V NJEM NAJ NIKDAR NE ZVENIJO, ŠE SRED ZIME NAJ LEPO CVETIJO: PRINCA NAJ VSE TO SPOMINJA, DA LEPOTA JE SVETINJA. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE proizvaja anilinska barvila za tekstilno, usnjarsko, papirno in lesno industrijo ter za eluk-sirni aluminij KLJUČAVNIČAR Aškerčeva ulica 7 s svojimi obrati: KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO INSTALACIJE izvršuje novogradnje in popravila Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja 2alec Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh vrst fr&nUci Celit s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zibira hranilne vloge in jih Obrestuje do 6%. Trgovsko podjetje KURIVO CELJE prodaja nekovinskega gradbenega materiala in vseh vrst kuriva na drobno dn debelo Telefon uprava 22-42, komerciala 22-43 KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim 'blagom! Telegrami: 'KOVIT ★ AGROSERVIS Šempeter v Sav. d. izvršuje popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah MOŠKO PERILO VSEH VRST, TRIKOTAŽA IN PREŠITE ODEJE Velika izbira, odlična kvaliteta, lepi vzorci nizke cene VOLNA« CELJE Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« CELJE Trg V. kongresa 3 sprejme naročila za tisk in vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil lepakov in poslovnih štampiljk. Prospekt SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1960/61. Št. 2. Naklada 2000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Tisk CP »Celjski tiske v Celju. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL Tovarna emajlirane posode Celje VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNIČNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO Trgovsko podjetje ČUUtco-meuatoo prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lava Celje Telefon 24-11 Poštni predal 84 IZVRŠUJE VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PARKETE IN NUDI VSE VRSTE REZANEGA LESA KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE - VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 21-56 — Komerciala 27-00 Izdelujemo in montiramo: kompletne ventilacijske in klimatične naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. Oktava ozadcužna ive,starec zakonce, ki se znajo posmihati svojim slabostim, ne da bi zaradi tega trpela ugled in vera v trajnost njihovih zakonskih zvez. Nasprotno: če se znajo nasmejati sebi, je najboljše znamenje, da bodo odšli domov pomirjeni s svojo usodo. Vendar bi precej pribili, da velja ta dobrodušen posmeh bolj šibkejšemu spolu, tokrat za spremembo *— možem! Dramaturgija igre je preprosta, zahtevna zgolj toliko, kolikor se bomo resnično sprostili in prepustili temu veselemu vrtiljaku nedolžnih, a lahko tudi hudo kočljivih peripetij. Prišla je k nam z broadwayskih odrov; moramo reči, da je dognana do popolnosti. Ničesar ji ni pridati, ničesar vzeti. Vseskoz veje prisrčno nastrojenje, in ko razbije harmonijo neizbežni prišlek — zakonski trikot, blaži ljubosumje prizanesljiva ironija; velik kapital je naložen za take prilike: 25 let ljubezni polnega zakonskega življenja. NiČ takega se ne more zgoditi. Če pa se že zgodi — recimo, da se je zares nekaj zgodilo — je tukaj zmerom vsaj eden od obeh, ki prebrodi kočljivo situacijo, ki je v zadnjem hipu ljubeč mož ali ljubeča žena. »Ali je res kaj bilo ali ne, tega ne bomo nikoli zvedele«, pravi ona. »Odločiti se moramo. Ali ga ljubim ali ne. In če ga ljubim, mu moram verjeti.« Še prej pa, kakopak, mora spraviti grešnika na kolena. Odpuščanje brez zadoščenja — preveč zahtevamo! TOVARNA KLJUČAVNIČAR ORGANSKIH BARVIL Aškerčeva ulica 7 CELJE s svojimi obrati: proizvaja KLEPARSTVO anilinska barvila za KLJUČAVNIČARSTVO tekstilno, usnjarsko. INSTALACIJE papirno in lesno in- dustrijo ter za eluk- novogradnje in sirni aluminij popravila Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline CD P^l OJ O. zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja Žalec Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh li njegove hčere <.............Nada Božičeva Lepa . . J l..............Vera Perova Sence: Marija Goršičeva, Angelca Hlcbcetova, Maja Šugmanova, Pavle Jeršin, Sandi Krošl, Volodja Peer. Čas: leta 1340—1840. Premiera 20 XI. 1960 Inspicient: Bogo Les — Šepetalka: Olga Pun-cerjeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Rekviziterska dela: Ivan Jeram HOKUSPOKUS — ZLATKO ŠUGMAN ČIRE ČARE, HUDI ČAR, TUKAJ JAZ SEM GOSPODAR. VSA ČAROVNA HOSTA SPI SKRITA PRED ČLOVEŠKIMI OČMI. MOČNI UROKI, HUDI ČARI IN ČAROVNIKOV ZAREKI STARI, SEM, BRŽ SEM, DA SVET SE BO POTRESEL, V TOLE JAJCE, KI GA JE PETELIN ZNESEL. V ČRNEM JAJCU SKRITA MOČ NAJ BO MENI NA POMOČ. TAM ČEZ V ŠIPKOVI GOŠČAVI BRŽ NAJ SE MOGOČEN GRAD POSTAVI IN PORABI ČARE ZNANE, DA SE PRINC VEČ VEN NE GANE. ČRNO JAJCE, MOČEN ČAR. KLIČE TE TVOJ GOSPODAR. TAM PRI GRADU KROG IN KROG BRŽ ZASADI VRT IN LOG, ROŽE V NJEM NAJ NIKDAR NE ZVENIJO, ŠE SRED ZIME NAJ LEPO CVETIJO: PRINCA NAJ VSE TO SPOMINJA, DA LEPOTA JE SVETINJA. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE proizvaja anilinska barvila za tekstilno, usnjarsko, papirno in lesno industrijo ter za eluk-sirni aluminij KLJUČAVNIČAR Aškerčeva ulica 7 s svojimi obrati: KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO INSTALACIJE izvršuje novogradnje in popravila Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja Žalec Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh vrst li(Mnunath.(i banko- Četic s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zibira hranilne vloge in jih Obrestuje do 6%. Trgovsko podjetje KURIVO CELJE prodaja nekovinskega gradbenega materiala in vseh vrst kuriva na idrobno dn debelo Telefon uprava 22-42, komerciala 22-43 KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KO VIT ★ AGROSERVIS Šempeter v Sav. d. izvršuje popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah MOŠKO PERILO VSEH VRST, TRIKOTAŽA IN PREŠITE ODEJE Velika izbira, odlična kvaliteta, lepi vzorci nizke cene »VOLNA« CELJE Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« CELJE Trg V. kongresa 3 sprejme naročila za tisk in vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil lepakov in poslovnih štampiljk. Prospekt SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1960/61. Št. 2. Naklada 2000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Tisk ČP »Celjski tisk« v Celju. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL Tovarna emajlirane posode Celje VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNIČNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO Trgovsko podjetje ČJUkica-tnectatoo Celit prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lava Celje Telefon 24-11 Poštni predal 84 IZVRŠUJE VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PARKETE IN NUDI VSE VRSTE REZANEGA LESA KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE - VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 21-56 — Komerciala 27-00 Izdelujemo in montiramo: kompletne ventilacijske in klimafične naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. GUcafaa OJSTRICA« na veliko in malo Vas vabi po predstavi TAPETNIŠTVO CELJE Obiščite veleblagovnico izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov serijsko in po naročilu LJUDSKI MAGAZIN CELJE kjer boste solidno postreženi. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 (fazcUtb fr&sfrbdacstva Četic Vrši s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, pogozduje, vrši vsa dela izkoriščanja gozdov, prevaža les lastne proizvodnje, urejuje gozdove spl. ljud. premoženja in zasebni sektor lastništva. MELODY: To so bili še možati časi. Takrat se mi še sanjalo ni, da ne bom pozneje žel drugega kakor nehvaležnost. Eugene 0'Neill Pesniška duša IGRA V ŠTIRIH DEJANJIH Režija: Andrej Hieng Prevod: Maila Qolobova Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Vida Zupanova Igrajo: Mickey Maloy Jamic Cregan Sara Mclody Nora Melody Cornelius Melodv Dan Roche Paddv O* Dowd Patch Riley Deborah (Mrs. Henry Harford) Nichola.s Gadsby Angelca Hlebcetova . . . Breda Gostičeva Premiera V SL KONJICAH 20. 1.1961 Inspicient: Ivan Jeram — Šepctalka: Tilka Svctelškova — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Slavko Galjot — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Pa lir jeva in Jože Gobec — Rekviziterska dela: Ivan Jeram. SARA: Oče, bila bi ti izredno hvaležna, če sr ne bi vmešaval v te reci. brigaj se za svoj whisky, mene pa pusti pri miru. Eugene Gladstone O’ Neill se je rodil 1888. leta v New Yorku. Že v zgodnji mladosti je spremljal očeta, znamenitega igralca, na turnejah širom po Ameriki. Po študijah in po mornariškem potepanju križem po svetu je poskusil z igralstvom, z žurnalizmom ter z vodenjem gledališke družine. Nazadnje pa se je popolnoma iposvetil pisateljevanju. Njegove drame, ki jih odlikuje precizen psihološki realizem, so kmalu osvojile gledališča vsega sveta. 1936. je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je 27. novembra 1953. V Celju smo doslej spoznali Anno Christie, Strast pod bresti ter Dolgega dneva potovanje v noč. »Pesniška duša« (A Touch Of the Poiet) je edini, v celoti ohranjeni del dramatičnega ciklusa, ki naj ibi zrcailil skazi usodo irsko-ameriške družine zgodoviino ZDA. Igra, ki jo ištejemo med zadnja pisateljeva dela, upodablja s psihološkim mojstrstvom obubožanega irskega majorja, bi živi samo še za veliko življenjsko laž. V enem samem dnevu leta 1828. se dopolni njegova usoda v krčmi blizu Bostona. Poln veličastnih spominov na dan, ko ga je odlikoval general Wellinigbon po bitki pri Talaveri, ignorira nadležne rekvizite svoje klavrne eksistence ter se vdaja svetu iluzij. Zares domiselno groteskna .ponovitev Don Kihata, prežeta s turobno mračno veselostjo. Major v vsej svoji imenitnosti tiranizira okolje in malone sadistično muči svojo preprosto, vdano zvesto ženo. Toda na 'obletnico bitke pri Talaveri, ko obleče bleščečo uniformo ter pred ogledalom v patetični pozi deklamira Byronove verze, prav na ta dan ga pahnejo bedne okoliščine nazaj v banalno vsakdanjost. Veliki govori in fraze ga na koncu privedejo v hud pretep, iz katerega se reši z raztrgano in okrvavljeno uniformo. Nič drugega mu ne preostane, ko da se vrne nazaj za točilno mizo svoje zadolžene krčme. Tokrat v resnični svet. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE proizvaja anilinska barvila za tekstilno, usnjarsko, papirno in lesno industrijo ter za eluk-sirni aluminij KLJUČAVNIČAR Aškerčeva ulica ? s svojimi obrati: KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO INSTALACIJE izvršuje novogradnje in popravila ' Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja Žalec Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh vrst H^tnimcdnu banka s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Trgovsko podjetje KURIVO CELJE prodaja nekovinskega gradbenega materiala in vseh vrst kuriva na drobno in debelo Telefon uprava 22-42, komerciala 22-43 KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT ★ AGROSERVIS Šempeter v Sav. d. izvršuje popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah ccije lafr MOŠKO PERILO VSEH VRSJ, TRIKOTAŽA IN PREŠITE ODEJE Velika izbira, odlična kvaliteta, lepi vzorci nizke cene »VOLNA« CELJE Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« CELJE Trg V. kongresa 3 sprejme naročila za tisk in vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil lepakov in poslovnih štampiljk. Prospekt. SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1960/61, Št. 4. Naklada 1500 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk ČP »Celjski tisk« v Celju. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL Tovarna emajlirane posode Golje VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNICNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: ECONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO Trgovsko podjetje čJUkUa-mictatto Celic prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski ^cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lava Palia Telelon 24-11 beijC Poštni predal 84 IZVRŠUJE VSA PARKETAISKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI IARKETE IN NUDI VSE VRSTE REZAI'EGA LESA KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE - VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 21-56 — Komerciala 27-00 Izdelujemo in montiramo: kompletne ventilacijske in klimatične naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. OUca^na Atywpwntd« Cdfe Nakup in prodaja poljskih pridelkov in reprodukcijskega materiala »SAVINJA« LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Trgovsko podjetje »VESNA« CELJE s svojimi poslovalnicami: se priporoča cenjenim potrošnikom LESNINA LJUBLJANA prodajalna Celje Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. GOSTILNA »RIBIČ« •e priporočal AVTO-MOTO SERVIS CELJE Popravila vseh vrst motornih vozil Trgovsko podjetje »NAŠA KNJIGA« CELJE, Stanetova 10 Vedno na zalogi: pisarniške potrebščine, vse vrste papirja in knjige Trgovsko podjetje JADRAN CELJE prodaja na veliko in malo Restavracija »OJSTRICA« Vas vabi po predstavi TAPETNIŠTVO CELJE izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov serijsko in po naročilu Obiščite veleblagovnico LJUDSKI MAGAZIN CELJE kjer boste solidno postreženi. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 fovdnb fraspadacsti/a Ccl{t Vrši s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, pogozduje, vrši vsa dela izkoriščanja gozdov, prevaža les lastne proizvodnje, urejuje gozdove spl. ljud. premoženja in zasebni sektor lastništva. GAUNT: Vsak kraj, ki ga oko nebes obišče, je pametnemu srečno pristanišče: tako presojaj svet, kadar je sila — in sila bo vrlina vse vrlin. Ne misli, da je 1 kralj pregnal, temveč ti kralja . . . (P. Jeršin, S. Krosi) KRALJICA: Glej, Green, postal si babica mojih nesrečnih slutenj in njih zlonosni sin je Bobingbroke. (Vera Perova) VVilliam Shakespeare RIHARD II Prevod: Matej Bor Režija: Branko Gombač Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Marija Kobijeva Glasba: Marjan Vodopivec Kralj Rihard II.................... Kraljica, žena kralja Riharda . . John Gaunt, j vojvoda Lancasterski [• kraljeva . Edmund, vojvoda Vor.ški J strica . . Henry BoPngbroke, vojvoda Hereford-ski, sin Johna Gaunta; pozneje kralj Henrik IV....................... Vojvoda Aumerle, sin vojvode Terskega ....................... Thomas Mowbray, vojvoda Norfolški Grof Salisbury..................... Bagot \ služabniki' kralja Riharda Green )........................ Grof Northumberland................ Henry Percy, njegov sin .... . Lord Ross.......................... Škof CarlisleŠki................... Opat Westminsterski................ sir Pierce Exton................... Extonova pomočnika................. Vrtnar............................. Vrtnarjeva pomočnika............... Ječar ........................ Konjar .................. Vojvodinja Torška.............’ ’ Vojvodinja Gloucesterska........... Dvorni dami................... ’ Oproda ............................ • . . . Janez Eržen • . . . Vera Perova • . . Pavle Jeršin • . . Zlatko Šugman • . . . Sandi Krošl Franc Gabrovšek k. g. • . • . Janez Škof . . Anton Šolar k. g. . . Jože Zagoričnik . . . Slavko Belak . . . . Tone Zorko . . . Jože Pristov . . . Volodja Peer . . . . Žani Uranič . . Marjan Dolinar . . . . Oto Cerček . . . Cveto Vernik . . . . Tone Vrabl . . . Franjo Cesar . . . Slavko Belak . . . Franjo Cesar • • . . Tone Zorko . . . Pavle Jeršin • • . .Jože Jordan • . Marija Goršičeva . Angelca Hlebcetova . Marjanca Krošlova . . Maja Šugmanova . . Olga Puncerjeva Sodelujejo se: F. Klobučar, R. Klopotan, L. Vodenik, I, Jeram, J. Razgor, M. Bukovec, K. Faktor, F. Dolinšek, P. Jan, F. Podvornik, Jelko Peer. Prem iera 19. IV. 1961 Inspicient: Bogo Les — Šepetalka: Olga Puncerjeva — TehnJčno vodstvo: Franjo Cesar — Vodstvo razsvetljave: Bogo Les — Garderoba: Pavla Pristovškova — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Slikarska dela: Ivan Dečman — Rekvizite izdelal: Ivan Jeram — Mizarska dela: Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Čevljarska dela: Konrad Faktor. RIHARD: Tako igram, sam kakor sem, več vlog, z nobeno zadovoljen: zdaj sem kralj, pa si izdajalec v meni zaželeli, naj bom berač, no, in ko sem, me stiska prepriča, da je bolje biti kralj. In spet sem kralj . . . čez hip, ko se domislim, kako me je spodnesel Bolingbroke, pa znova nič . . . (Janez Eržen) BOLINGBROKE: Kronanje bo prihodnjo sredo. (Sandi Krosi) rad nami je prvikrat na Slovenskem pretresljiva liiisiharija o angleškem kralju Rihardu II. tragediija kralj a-slabiča. Šest stoletij nas looi od njegovega kraljevanja. Za nas je to že skoraj pravljica, okrutna pripovest o lahkiomisalinasti, ki postane usoda, in o varljivem zaupanju v nespremenljivi na-ravnii red po »božji volji«. Dva značaja si stopita nasproti. Prvi je tiranski, nepremišljeni in svojeglavi Rihard, od boga maziljeni, nedotakljivi kralj; drugi je njegov energični bratranec Henrik, priljubljen prj ljudstvu, za katerega ima besedo. V svoji poštenosti je obtožil plemenitaša Mowbraya, da je zavratno umoril (v resnici na kraljev ulkaz) strica obeh kraljevih bratrancev. Dvoboj med tožnikom m tožencem, ki umor zanika, naj bi odločil, kdo ima ijtrav- V zadnjem hipu pa — ko da je Riharda zapekla vest — morata oba nasprotnika namesto pred božjo sodbo v pregnanstvo. Od tam pa se Henrik vrne, dvigne puntarsko vojsko, nezadovoljno ljudstvo, sito Rihardiove razsipnosti in njegove vladarske 'nesposobnosti. Kralj, ki je šel na nesmiselni pohod zoper Irce, se vrne naravnost v Henrikove roke. Skoraj vsi so ga zapustili. Zdaj, ko je pred nami brez kraljevskih halj, nenadoma začutimo z njim. Ker je v vsej svoji nebogljenosti in neodločnosti še vedno kralj-slabič-človek, 'ki ga je usodni čas posadil na prestol, za katerega n; bil sposoben. Namesto da bi bedel nad Anglijo, se je vdajal spletkam, poslušal prilizovalce in slepo zaupal varstvu svoje krone. In tako je zgubil tron, ki ga je podedoval po fevdalnem pravu, ne pa po volji ljudstva. Zamenjal ga je sposobnejši bratranec Boling-brcke, zdaj kralj Henrik IV. Pred nami je ena najlepših histerij o minulih časih, o davnini, ki nam je še vedno blizu zaradi svoje pretresljive človečnosti. Z nepnakosljivkn mojstrstvom jo je z odličnim posluhom za gledališko govorico prepesnil naš pesnik. Ob njem lahko vnovič s pristnim navdušenjem vzklikamo, kako je Shakespeare naš, slovenski! •.. Odmor po 6. in 12. sliki. (Posnetki so z gledališke skušnje) TOVARNA KLJUČAVNIČAR ORGANSKIH BARVIL Aškerčeva ulica 7 CELJE s svojimi obrati: proizvaja KLEPARSTVO anilinska barvila za KLJUČAVNIČARSTVO tekstilno, usnjarsko, INSTALACIJE papirno in lesno industrijo ter za eluk- izvršuje novogradnje in sirni aluminij popravila Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh vrst llo-vMiHalna banka Celit s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Trgovsko podjetje KURIVO CELJE prodaja nekovinskega gradbenega materiala in vseh vrst kuriva na drobno in debelo Telefon uprava 22-42, komerciala 22-43 Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline CD Ck> zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja 2alec KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT ★ AGROSERVIS Šempeter v Sav. d. izvršuje popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah MOŠKO PERILO VSEH VRST, TRIKOTAŽA IN PRESITE ODEJE Velika izbira, odlična k vali te ta, lepi vzorci nizke cene VOLNA« CELJE Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« CELJE Trg V. kongresa 3 sprejme naročila za tisk in vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil lepakov in poslovnih štampiljk. Prospekt SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1960/61. St. 5. Naklada 2000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk ČP »Celjski tisk« v Celju. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNICNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pckoč, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO Trgovsko podjetje člcldcb-meccatoc Ctt{t prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lava Telefon 24-11 Poštni predal 84 IZVRŠUJE VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PARKETE IN NUDI VSE VRSTE REZANEGA LESA KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE - VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 21-56 — Komerciala 27-00 Izdelujemo in montiramo: kompletne ventilacijske in klimatične naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. Gkca{na £ SE KOMPAS POSLOVALNICA V CELJU, Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 Organizira z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo. LEKARNA CENTER CELJE FOTO LIK CELJE TOVARNA TEHTNIC Celje, Mariborska c. 1 Telefon: 26-27, 21-41 Izdeluje vse vrste tehtnic z.a potrebe industrije, trgovine, transporta za široko potrošnjo. Velika izbira tekstilnega blaga, moškega in ženskega perila — se priporoča trgovsko podjetje MANUFAKTURA Celje, Stanetova ulica SOLČAVA Celje, Prešernova ul. Podjetje ELEKTRO CELJE CELJE * dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih TJcanifta- (}ata*tUci{a CELJE TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Trgovsko podjetje »VESNA« CELJE s svojimi poslovalnicami: se priporoča cenjenim potrošnikom VLAGAJTE SVOIE PRIHRANKE PRI ; Celjski mestni hranilnici LESNINA LJUBLJANA prodajalna Celje MED ODMOROM OBIŠČITE Vam nudi bogato iz- i biro vseh vrst pobi- j štva, lesu in lesnih j izdelkov. Gledališki bife GOSTILNA Kani po predstavi? V GOSTILNO »RIBIČ« | »KOPER« se priporoča! na kramljanje ob kozarcu istrske črnine Nakup in prodaja poljskih pridelkov in reprodukcijskega materiala »SAVINJA « LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO AVTO-MOTO SERVIS CELJE Trgovsko podjetje >NAŠA KNJIGA« CELJE, Stanetova 10 Popravila vseh vrst motornih vozil Vedno na zalogi: pisarniške potrebščine, vse vrste papirja in knjige Trgovsko pod j e je JADRAN CELJD Restavracija prodaja »OJSTRICA« na veliko in malo Vas vabi po predstavi TAPETNIŠTVO CELJE Obiščite veleblagovnico izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov serijsko in po naročilu LJUDSKI MAGAZIN CELJE kjer boste solidno postreženi. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 fozdno patfiodacsiva Celic Vrši s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, pogozduje, vrši vsa dela izkoriščanja gozdov, prevaža les lastne proizvodnje, urejuje gozdove spl. ljud. premoženja in zasebni sektor lastništva. Kapitulacija pred razrednim sovražnikom S. Mihalkov - A. Hieng Robinzoni in dekleti POČITNIŠKA KOMEDIJA Režija: Andrej Hieng Scena: Sveta Jovanovič Asistent režije: Zlatko Šugman Osebe: Jože Stefan . Roman Zajc Janez Skok . Vera Grom . Marina Zlatic . . . Jože Pristov . . . Sandi Krošl . . Volodja Peer . Breda Goslačeva Maja Druškovioeva Premiera 4. XI. 1960 Tnspicient: Ivan Jeram — Šepetalka: Tilka Svetelškova — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Sraka rjeva — krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec. .Tile divji producenti po vsej priliki niso filmski producenti . . >. . . Iz vsega se norčujete, Marina . . .< Komedija, ki jo nocoj uprizarjamo, želi v prvi vrsti ustreči vsem ljubiteljem nepretenciozne odrske zabave. Pri izboru takšne vrste teksta naleti človek dandanašnji na celo vrsto ovir. Večjd del tako imanovaniih bulvarnih komedij je zakoreninjen v družbenih in družabnih pogojih amhianta iz katerega je izšel, pa mimo teh »ilo-kalnih« značilnosti nima tolikšne umetniške moči, da bi ipremagail neumevanje našega gledalca. Komedija sovjetskega dramatika Mihalkova »Skoraj divjaki«, se ponuja prireditelju z vrsto situacij, ki tudi našim ljudem nliso tuje. Držali ismio se zgodbe originala, pa poskušali v dialogu in podrobnostih pričarati nekaj domače atmosfere, prizadevali smo si, prikazati tiste naše mlade ljudi, ki niso izgubili nadiha .prisrčne naivnosti, čistosti v medsebojnih odnosih, resnosti v temeljnih zadevah človeškega srca. Naša želja: prinesti gledalcem malo vedrine, malo sonca, košček poletja im rahel dih vetra, ki veje z morja. Naša sredstva: igriv dialog, pesem, barve. Naše upanje: — da bi publiki ugajali. To je skromna, pa vendarle edina pravilna gledališka namera. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE proizvaja anilinska 'barvila za tekstilno, usnjarsko, papirno in lesno industrijo ter za eluk-sirni aluminij Edini izvoznik slov eniškega hmelja iz Savinjske doline zadružno trgovsko podjetje zn izvoz hmelja Žalec KLJUČAVNIČAR Aškerčeva ulica T s svojimi obrati: KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO INSTALACIJE izvršuje novogradnje in popravila Pivovarna Laško Proizvodnja najkvalitetnejšega piva vseh vrst Ho-\nunatf*(i franka Cct{c s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama iv Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hrainiilne vloge in jih obrestuje do 6%. Trgovsko podjetje KURIVO CELJE prodaja nekovinskega gradbenega materiala in vseh vrst kuriva na drobno in debelo Telefon uprava 22-42, komerciala 22-43 KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT AGROSERVIS Šempeter v Sav. d. izvršuje popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah MOŠKO PERILO VSEH VRST, TRIKOTAŽA IN PRESITE ODEJE ★ Velika izbira, odlična kvaliteta, lepi vzorci nizke cene »VOLNA« CELJE Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« CELJE Trg V. kongresa ~ sprejme naročila za tisk iu vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil lepakov in poslovnih štampiljk. Prospekt SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1960/61. Št. 1. Naklada 2000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. To številko uredil Slavko Belak. Tisk ČP »Celjski tisk« v Celju. IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNICNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO Trgovsko podjetje člddco-toutatoc Celit prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. Lesno podjetje Lava p_|» Telclon 24-tl beije Poštni predal 84 IZVRŠUJE VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PARKETE IN NUDI VSE VRSTE REZANEGA LESA »KLIMA« CELJE — VODNIKOVA 6 Telefon: Hišna centrala 2/1-56 — Komerciala 27-00 Izdelujemo in montiramo: kompletne ventilacijske in klimaitičnc naprave, poleg vseh v stroko spadajočih del vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav. m\iM OUcafaa 'zadzuzna m/vza L J E se priporoča s svojimi izdelki: karbon papir, indigo papir, pisalni trakovi, matrice za razmnoževanje, šolske barvice, tempera barve, oljnate) umetniške barve, črnila, barvila za obleke itd. MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne. C i TOVARNA CELJE — Kocenova 4 Telefon 20-12