Št. 15.
V Gorici, v torek dne 4. februvarja 1902.
Tečaj XXXII.
Ijshaja trikrat na teden t Šestih izdanjlb, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Izdanje opoldne, večerno izdanje pa   ob 3. uri po-
poldne,   in stane   z  uredniškimi   izrednimi  prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jeniana  ali v  Gorici   na dom pošiljana: Vse leto    ....... 13 K 30 h, ali gld. 6-60
poileta ,..,........6 , 60 ,   .     ,   3-30
Četrt leta .'. ¦-.''I . . 3, 40 »-,¦'-.•„--4-70:..^ Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema n»>ravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsafc lan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa «d 9. do 12. ure. Na naroČilu brez doposlane naročnine •so ne oziramo-
Oglasi in poslanic« s* računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., i-krai 7 kr., 3»]orat«fi~kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V*cie erko po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino In oglase je plačati Ioco Gorica,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi.St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopcludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopl Upravništvo e nahaja v Gosposki ulici št 11.
Dopisi nnj se pošiljajo le nreduIStvu.
Si, katere pošiljajo
»Vse za omiko, svobodo in napredek !«   Dr. K. Lavrii.
Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, nai so pošiljajo le upruvirištvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «So8o»  vsnh  petek in stane vsa leto S K 20 h ali gld. 1-fiO.
«SoSa» in cPrimorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Sc.hw.aj-z. - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
t Celju m t Pazil....
Pri razpravi o proračunu naučnega mi-nisterstva v budgetnem odseku se je kazala od strani Nemcev in Lahov nenavadna »skrb* za slovenske in hrvatske šole, zlasti so »posvečevali" pozornost našemu srednjemu šolstvu, iz katerega so si privoščili posebno dve postojanki, to je slovensko-nemški nižji gimnazij v Celju in pa hrvatski gimnazij v Pazinu.
Razpravljanje o slovanskem šolstvu, posebno o slovenskem, hrvatskem in češkem, je pokazalo, kako daleč proč smo v Avstriji od normalnih razmer. V konstitucijonelni državi bi se morala ob lakih prilikah pokazati nekaka jednotnost vsaj na kulturnem polju, pokazati bi se moralo, da se dela v prospeh pro-svete v taki državi za vse jednako, da se torej dviga šolstvo vsakega naroda po njega potrebah in zahtevah. Toda v Avstriji se je pokazalo, kakor vselej ob taki priložnosti, da država ne zasluži lepega imena konstitucijo-nolne države, marveč da živimo v državi, v kateri hočejo Nemci in Lahi gospodovati nad Slovani, kakor povsodi, tako tudi na šolskem polju.
Ntiravno je in po vsaki pameti edino prav, da vsak narod sam zase sodi glede na dejanske potrebe in položaj dežele, kje in kako naj se uredi njegovo šolstvo, da bo isto moglo odgovarjati svojemu visokemu prosvetnemu poklicu, in vlada ima čuti ta glas ter ga upoštevati. Toda tako razsojevanje glede šolstva si pridržujejo Nemci in Lahi zase, odrekajo ga pa Slovanom, zlasti nam, ker hočejo nam gospodariti tudi v šolstvu, seveda tako, da je to gospodarenje nam v neprilog, njim pa v prilog. Nemci in Lahi stojijo torej na stališču, da oni so poklicani določevati Slovanom, kje naj stojijo njihova učilišča, mi pa nimamo druge naloge, nego tej visoki gospodi, oblizani od večtisoeletne kulture (I), poljubiti roke ter se lepo zadovoljiti z njihovimi ukrepi in odločbami.
Letos so si privoščili, kakor rečeno, slovensko-nemški gimnazij v Celju in hrvatski gimnazij v Pazinu, pred vsem prvi, kateri je v resni nevarnosti, da se opusti. Celje stoji na slovenskih tleh, ima prebivalstvo,   v  ka-
Dva huzarja.
Ruski spisal  Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar.
(Dalje.)
Turbinu to bratenje, ne vem zakaj, ni ugajalo. Ni se smejal, ie molče je pogledal konjeniku v obraz in mu je naenkrat rekel neko tako surovost, da je bilo konjeniku hudo in ni dolgo vedel, za kaj naj bi smatral to razžalitev: za šalo ali ne. Nazadnje se je odločil, da hoče vse imeti za Šalo, nasmejal se in šel zopet v kot k svoji ciganki, ji zagotavljat, da jo vsekako v*ame po Ve-likinoči. Zapeli so drugo pesem, pri tretji so zopet zaplesali, napivali drug drugemu na zdravlje in bili veseli. Šampanjca ni bilo konca. Grof je mnogo pil. Oči so mu postale solzne; opotekal se pa ni, plesal je še bolj, govoril trdo in tudi lepo pel v zboru in spremljal Stešo, ko je pela »Družbi nežno je vol-njenje«. v sredi plesa je kupec, posestnik gostilnice, prišel prosit goste, naj gredo" domu, ker je že tri ura.
Gro. je prijel kupca za ovratnik in mu vkazal plesati ž njim. Kupec se je branil.  Grof pa je vzel steklenico
tereni je 99% pristnih slovenskih imen, vsak Celjan zna slovenski, ali vzdržuje se v tem mestu nemštvo na tisti umeten način, na kateri avstrijska vlada lahko patent vzame; vsa okolica daleč na okoli pa je slovenska, in Celje je naravno središče štajerskih Slovencev. Ali Nemci se bojijo, da ne bi to Celje padlo prej ali slej v slovenske roke, zato pa mora iz Celja proč slovensko-nemški gimnazij S Nemci pravijo, da so našli iz te svoje zahteve srečen izhod v tem, da naj se, počenši s prihodnjim letom, opusti spodnji gimnazij v Celju, obenem pa naj se ustanovi v Mariboru samostojen slov. nižji gimnazij ter istočasno opusti obstoječe paralelke na mariborskem nemškem gimnaziju. Taka je torej »pravica" Nemcev, s katero hočejo osrečiti Štajerske Slovence. Iz naravnega središča ven z deloma slovensko učilnico, pa premestiti jo na — periferijo I Tako so »pravični" Nemci, da privoščijo štajerskim Slovencem gimnazij v potujčenem in odročnem Mariboru, v naravnem središču štajerskih Slovencev pa ima stati nemški gimnazij kot trdnjava nemštva, katero obkoljujejo Slovenci daleč krog in krog. Sturgkh ne računa napačno. Prepričan jo, da tak nameravani slovenski srednješolski zavod na periferiji bi nikakor ne mogel vspe-vati, kakor želijo Slovenci, pač pa bi se utrjevalo nemštvo v Celju in dalje po lepi Savinjski dolini. Tako le čez čas pa bi se spravili kruti Nemci tudi nad mariborski slovenski gimnazij, ako bi ga vlada sploh postavila, ter izposlovali — črtanje. — Poročila govorijo, da celjska postojanka je v resni nevarnosti ter da se utegnejo Nemci s svojo resolucijo o slovenskem gimnaziju v Mariboru približati izpolnitvi svoje srčne želje, da bi izginil iz srednješolskega zavoda v Celju vsak sled slovenščine... Ako bi se to uresničilo, potem bi triumfovala zopet enkrat nemška večtisočletna posurovelost, Slovencem pa bi bil zadan hud, omotljiv udarec.
Tako Nemci, Lahi pa nič drugače! Rizzi je zahteval, naj se premesti hrvatski gimnazij v Pazinu kam drugam, samo ven mora iz »laškega" Pazina, kam gori v Kastav, ali pa na Učko goro! V Pazinu župannje hrvatski župan, pazinska občina je pretežno hrvatska, vendar kričijo Lahi,   da  je  Pazin
šampanjca, postavil kupca na glavo, ukazal ga tako držati in je v obči smeh počasi izlil nanj vso vsebino.
Danilo se je že. Vsi razen grofa so biii bledi in utrujeni.
—  Vendar, meni je čas v Moskvo, rekel je nakrat in vstal. — Pojdite k meni, tovariši. Sprejmite me..., in na-pimo se čaja.
Vsi so bili zadovoljni, izvsemši za-spalega pomeščika, ki je ostal tu, stlačili so se v tri sani, ki so stale pred hišnimi vrati, in se odpeljali v veliko gostilnico.
VII.
—  Zapreči! zakričal je grof, vsto-pivši v občno sobano velike gostilnice z vsemi gosti in cigani. — Saška! ne cigan Saška, ampak moj, povej poštarju, da ga ubijem, ako bodo konji slabi. Da, daj nam čaja! Zavaijševski! Skrbi za čaj, a jaz pojdem k Iljinu — pogledam, kaj je ž njim, pristavil je Turbin in se je odpravil po hodniku v ulanovo sobo.
Iljin je bil ravno končal igro, zaigral ves denar do zadnje kopejke in ležal zdaj na divanu iz razruvane ži-maste snovi  ter vlekel žimo jedno za
laško mesto, v katerem ne sme stati hrvatski gimnazij, kakor kričijo celjski Nemci, da v Celju je samo Jleui und Sieg!« Rizzi je rohnel tudi proti nameravani hrvatski pripravnici, katero Ja istotako podil iz Pazina. Včasih so nam popolnoma odrekali pravico do vsake srednje šole s slovenskim učnim jezikom in Hrvatom s hrvatskim, sedaj pa hodijo po drugih, za nas še nevarnejših potih. Priznavajo naše kulturne potrebe, ali učilnice smemo staviti le kje v kakem stranskem kraju. Ne v Celju ne v Pazinu ne v Trstu ne v Gorici ne smejo stati slovenski učilni zavodi, marveč v Mariboru, v Kastvu, v ol .'tci tržaški, v Tolminu itd. Toda, dragi Citatelj! vzemi v roke zemljevid, pa si oglej to »pravične* želje nasprotnikov, uglobi se v življenje in v položaj prizadetih krajev, pa spreviuiš, kako skrajno kritične so te ,,pra-viee" Nemcev in Lahov nasproti nam. Pa tudi še v drugem pogledu!
Dokler so nam odrekali vsako pravico do izobrazbe v našem materinem jeziku, dotle" jim vlada vendarle ni mogla vstrezati, ker tako daleč se ni smela .spozabili, da bi bila kar odrekla nam izobraževanje v našem jeziku. Sedaj pa prihajajo nasprotniki k njej s poklonom, da nam pripoznavajo kulturne potrebe in deloma za nje namenjene zavode, ali postaviti se ne smejo v naših naravnih središčih, marveč v kak« odročni vasi ali v kakem takem kraju, kjer bi zavodi ne mogli vspevati, toliko več slovanske mladine pa bi požirale nemške in laške učilnice na komod-nem mestu. Kdo ve, če se ne usede na take »liraaniee" kak avstrijski minister, ki bi nas hotel osrečevati s takimi »pravičnimi* predlogi Lahov in Nemcev, seveda prepričan, da tako je edino prav glede na javni mir in red v deželah?! V Avstriji je vse mogoče.
Miledč na celjsko postavko so izdali slov. poslanci komunike, da prično z resno obstrukcijo pri razpravi o proračunu v zbornici poslancev, da bi tako odvrnili pretečo nevarnost. Pričakujemo, da to tudi izpolnijo. Pregovor: Lepa beseda najde lepo mesto, je dandanašnji v Avstriji iluzoričen, zato treba jugoslovanskim poslancem ubrati druga pota.
Ako se niso sramovali zastopniki naroda z   večtisočletno  kulturo razbijati pulte
drugo iz divana, deval jo v usta, grizel jo in zopet izpljuval. Dve lojevi sveči, katerih jedna je dogorela že do papirja, sta stali na mizi, pokriti s kartami, pa se slabo borili z jutranjo svetlobo, ki se je prikazovala skozi okna. Nikake misli niso težile ulanove glave; nekaka gosta megla igralne strasti je zakrivala vse njegove dušne sile, niti kesanja ni bilo. Poskusil je misliti o tem, kaj mu je zdaj početi, kako odpotovati brez vsake kopejke denarja, kako plačati petnajst tisoč zaigranih eraričnih denarjev, kaj poreče polkovni poveljnik, kaj poreče mati, kaj poreko njegovi tovariši — polotil se ga je tak strah in stud do samega sebe, da je želec pozabiti samega sebe, vstal in začel hoditi po sobi, in zopet se je jel spominjati vseh najmanjših podrobnosti] mi-noie igre: predstavljal si je, da dobiva nazaj, da je vzdignil devetico, dva tisoč stavil na pikovega kralja, na desno položi damo, na levo asa, zopet na desno želodnega kralja - in vse je zgubljeno, ali če na desno šestico, na levo želodnega kralja, tedaj bi dobil vse nazaj, in postavil bi vse na jedno karto in dobil kakih petnajst tisoč rubljev, kupil bi konja za ježo od polkovnega povelj-
in metati tintnike po državni zbornici ter z nujnimi predlogi in kilometerskimi interpelacijami onemogočevati delovanje zbornice, kaj se bomo mi, »inferijorni«, sramovali pograbiti po skrajnih sredstvih!! Tiste slovanske potrpežljivosti, na račun katere grešijo vsi v Avstriji, mora biti konec. Saj vidimo, da si pridobiva tal in vsakojakih sredstev v naši državi le tisti, ki kriči in razsaja —- kdor je pameten in miren, ne pride naprej!
Te dni se pokaže, ali imajo Jugoslovani poslance, ki so kos takim težavam, kakoršne so nastale sedaj glede celjske postojanke, pokaže se, aH smemo upati ua boljšo bodočnost ali pa se moramo udati usodi, katero nam predpisujejo Nemci in Lahi, kar vso je nemalo odvisno od nastopanja in ravnanja naših poslancev v tern sicer jako težkem položaju.
Dopisi.
H Svetoma pri Komnu, — Skoraj ne izide list »Gorica", da ne bi se nahajal v njej kak dopis iz Komna ali Svetega iz Jaz-bečeve kovačnice. Skoro bi mislili, da se mu je, že tako revčku na duhu, pamet zmešala. To hvali sam sebe in povzdiguje svojo neotesanost v deveta nebesa. Kdor ga pozna, ta ve, da mož je ničla, ali blati pa vsakega in noče poznati nikoga, ker njemu velja le to: »mi znamo". To revče se predrzne pošiljati tudi anonimna pisma. Ali kaka je pisava njegova, taka, da se Bogu misii.
Pa poglejmo si njegov značaj in njegovo delovanje. Jos. Furlan, posestnik, je prodal svoj pridelek vina, ob enem je rabil občinski hekto, od kojega je naložena občinstva taksa 20 v od hekta, katere se mora plačati v občinsko blagajno. Furlan pa se je uprl plačilu, češ, ako ne plačuje načelnik, tudi jaz ne plačam. Načelnik Jazbec pa je izjavil, da on ne plača vinske mere, ker hrani občinski hekto v svojem kleiu. Ker pa on pridela do 200 hektov vina, stane občino 40 K najemina tako male posode. Načelnik je opozoril Furlana v drugič, naj plača; sicer da mora plačati 20 v od hekta in vsaki dan, odkar se je nahajal hekto pri njem, 40 v. Seve, Furlan se je uprl plačilu. Jazbec mu
nika, pa še par drugih konj in voz. No, kaj pa potem, lepo, lepo bi se imel!
Zopet je legel na divan in jel grizti žimo.
—  Čemu pojo pesmi v sedmi sobi? pomislil je, — gotovo se zabavajo pri Turbinu. Še jaz pojdem tja in *e dobro napi jem.
Tačas je vstopil Turbin.
—  Nu, ali si prignal na kraj, a? zakričal je.
»Naredim se, kakor da spim,« mislil je Iljin, — »sicer moram govoriti ž njim, če tudi se mi dremlje,*
Vendar je Turbin šel k njemu in ga pogladil.
—  Nu, kaj, ljubeznivi prijatelj, ali si pognal, zaigral? Govori.
Iljin ni odgovoril.        **» Grof ga je potegnil za roko.
—  Zaigral. No, kaj je tebi mari, zagodrnjal je Iljin, z zaspanim nezadovoljnim glasom, ne da bi se kaj ganil.
—  Vse?
—  Nu, da. Kaj pa je potenc Vse. Kaj tebi to mari?
—  Poslušaj, govori resnico, kakor tovarišu, rekel je grof, pod vplivom izpitega vina razpoložen k rahločutnosti,
je hotel vložiti tožbo, ali ni nič opravil,  ker so ga zapodili za take bedaste tožbe....
Da je prišel Anton Jazbec v komensko starašinstvo, se mora zahvaliti napredni stranki. Ali kaj — on je hotel biti župan. Naše starašinstvo je sprevidelo, da je spo-sobniši z bičem na pašniku. Zato mu je spodletela njegova nada. Tistega udarca ne more pozabiti. Kaj ne da .Klampinček?*
Cujte, Tone, to povest! Ko je sedanje županstvo pregledavalo prejšnje KovaCičeve račune, je dobilo pomankljivost in vsled tega izvolilo tri ude starašinstva, in sicer sedanjega blagajnika Josipa Švara št. 80, Antona Švara iz Vas, Tone. Med pregledavanjem se je dobilo dovolj pogreškov. Saj ste videl ' tisto pobotnico iz Trsta gledč sifonov, ono o 12 gld.T ali v glavni knjigi je zabeleženih le 10 gld. Prejšnji župan Kovačič je prejel 36 gld. za prostor Budevega vodnjaka, kateri teren pa ni bil nikdar lastnina Kovačičeva; to je skazala gruntna knjiga. Nočem nadalje navajati, ker Vi pravičnež veste vse. Zadošča pa naj to, da je moral priti od deželnega odbora uradnik, da je spravil komenske pod Kovačičem zamotane račune v red. Dobil pa je pri tem prliuanklj»jft 218 gld., kateri je deželni odbor potrdil, in glede katere svote je Anton Švara v zadnji seji predlagal, da Josip Kovačič mora plačati v teku 14 dnij zgorej imenovano svoto. Tonček, Vi, poštenjak od pete glave in nepristransk. zakaj pa niste ukazal svoj«mu pisaču, sporočiti to lepo zadevo v Vašo prismojeno .Gorico' ? —
S kom ste se bratili zadnje deželno-zborske volitve, mar ne z našo suhopanco, z možem, ki meni, da ni tako učenega nego je njegova neumnost, in da brez njega ni mogoče, vladati županski stol. Ali se kaj sramujete sedaj, kako ste naše Volčegrajec, Tomačevce in Madololce vodili za nos ter jim obljubovali zlate gradove, šole in Bog vedi še kaj? Najbrže ne, ker klerikalci ne poznajo sramu, pa če naredijo še take podlosti in še tako grdo farbajo. — O sebe pa, katere gledajo za blagor našega tlačenega naroda, obrekujeto in zasramujete z lažmi. Uboga »Gorica*, da nimaš boljših dopisnikov nego je Tone »Klampin* iz Svetega l —
Ti ljudje bi radi vse spravili pod črno suknjo, v kateri tičijo ljudje, ki bi nas radi podjarmili, da bi bili neumni ter jih slepo ubogali. Naši nunci bi bili radi župani, sod* niki, z eno besedo vladarji I Oni bi radi imeli nekdanje zlate čase nazaj. Ali ne boš Jaka! Za službo božjo so nastavljeni med nami in ne za agitacijo. V političnem živJ^enju naj nas pustijo v miru; i?> treba, da nas plašijo s peklom in hudičem, ako ne ustrežemo njihovim neduhovskim željam. Ce jim le kedo kaj odgovori, za tistega je že pekel odprt..... Kako je pač velika razlika med Kristusom in njegovimi namestniki! Gorje bi nam bilo, ako bi jih pustili vladati,  kakor oni hočejo.
Še nekaj, Toni! Naše županstvo ne pozna nobenega »mrtvenca", katerega je odposlal deželni odbor. Zdi se mi pa, da so Vas pri deželnem odbora že tako siti, kakor berač mraza. — S tistimr so Vas drugi »naplavšali*, kakor v Komnu Jerneka Ban-deljevega.                                    Svečan.
Dostavek uredništva. —Te dni smo  imeli v rokah   neko  pisanje v dopisu omenjenega Jazbeca.  To  pisanje je prava čečkarija, da se ne da Citati, in ako razvozlaš i par besed, pa iščeš zaman, kaj je hotel prav-
nadalje gladeč ga po laseh- — Zares, ti si se mi priljubil. Govori resnico! če si zaigral erarične novce, hočem ti pomagati, kajti sicer bode  prepozno-----
Ali so bili erarični denarji?
Iljin je skočil z divana. ¦. — če hočeš, da govorim s teboj, ne govori z menoj o tem, da... prosim, ne govori z menoj — kroglja v čelo, to jedino mi je ie ostalo! rekel je z resničnim obupr ijem, z rokama zatisnil obraz in zajokal, če tudi je malo poprej še mislil o konjih za ježo.
— Ej ti, lepa devica! Komu se ne pripeti kaj takega! To še ni taka nesreča, vse še popravimo. Počakaj me tukaj.
Grof je zapustil sobo.
Kje stanuje pomeščik Luknov? vprašal je natakarja.
Natakar se je ponudil, da popelje grofa tja. Grof je stopil v sobo, ne da bi se zmenil za govorjenje sluge, da je gospod ravno kar prišel in se ravno slači. Luknov je v ponočni suknji sedel pred mizo in štel nekaj kupov bankov-
zaprav povedati ta mož. V »Gorici* pa prihajajo na dan dopisi, .kakor iz škatljice vzeti*. Znamenje, da kovačnica raznim naj-zlobnišim dopisom je v ulici Vetturini.
U Velikih Žabelj, 1. svečana 1902. — Gospod urednik! Prmaruha še niste slišal o takih patronih, kakor jih imamo v Vel. Žabljah, namreč sv. Krkolet, sv. Ahc in sv. Brck. Kaj ne, čudna trojica? Ti klerikalni patroni so se v tem deževnem vremenu tako napihnili, kakor žaba, ki je hotela biti enaka volu. Ker pa žabe ostanejo vedno žabe in nikoli voli, so to napihnjenost zopet iz sebe izbruhali ter poslali te ostude pet košev in sedem canj ured. »Norice", naj jo ona v žolču svoje jeze razlije čez našega vrlega g. učitelja Vuga. In res je to ured. »Norice" razlilo to ižbruhaiije teh novih svetnikov na našega g. učitelja.
Ali resnici na ljubo n^amo reči, da tisCo ostudno bruhanje na obče spoštovanega učitelja ni nič drugega nego žolč klerikalne jeze. Kaj ne, Ahc in Brck, da je tako?
Ti Krkolet pa menda bodeš priznal tudi to-le: Ko je prišel naš gosp. učitelj v Zabije, se ni stavil v nobeno strankarstvo. Ko se mu je ponujala služba organista, je na željo občine tudi sprejel. Povabil je vse pevce, stare in nove, sploh kdor je imel glas in veselje za to. Ko smo tako zbrani stali prvikrat v družbi pred njim, je gospod učitelj v kratkih besedah nas navdušil, kako bi lepo bilo, ko bi bili združeni, kajti z združenimi močmi se mnogo naredi. Tako smo se tudi lepo naučili par cerkvenih pesmic in par tednov častno opravljali pri službi božji. Ali glej jo zgago; prišle so deželnozborske volitve, in kar lejze ino gre, vse je šlo na agitacijo. V Vel. Žabljah jih je bilo kar po pet kriških coken-purgarjev. Zato pa so tudi vrli možje ljudstvo navduševali, da naj voli po svojem prepričanju, in naj istim potepinom nič ne verjame, za kar so tudi želi mnogo vspeha. Čast jim! To je pa naše patrone hudo razkačilo in pokazali so svoj strup. Ni jih bilo več na kor — učitelja so pa začeli vlačiti po Ustih umazanih predalih »Prismojenea* in »Norice". Tako so klerikalni brezbožneži uneti za Boga, cerkev in svojega bližnjega. Krkolet, ali ni tu dokaz resnicef? Menim, da! »Norica" pravi, da gospod učitelj lazi od hiše do hiše.
Ali ni to že odveč, klerikalni prismo-jenci ? Kaj naj bi bil gospod učit. doma, ki ga cela občina spoštuje, in že slednji posestnik vabi na kozarec vina, ali na kaj boljšega. Ponosni smo občani na takega učitelja, ki živi med nami kot učitelj in kot pravi kmetski prijatelj. Revčki se jeze, češ, da je gosp. učitelj spravil nekatere pobožnjake v luknjo. Ali ni prav, da je g. učit. nastopil sodnijsko pot, ko ga je ta kler. trojica na vse načine izzivala?
Poglejmo klerikalno podivjanost. Na dan deželnozborske volitve povabil je »ober* kler. vso kriško in drugo lakoto na kapuna v Vel. Zabije, in da so tu mirne Vel. Zabel,jce izzivali, posebno pa gospoda učitelja. Ali se ni bilo bati katastrofe, ko bi ne imeli Vel. Ža-beljski naprednjaki več pameti nego klerikalni hujskači? Neki nunčev prvi pristaš je celo našega ubogega »tehanta brez penzijona" tako opijanil, da je krevsal tje pa sem ter vpil. Taki so naši pobožnjaki. Gospod učitelj pa nai bi lepo molčal ter roke križem držal. Tako bi bilo tem čudnim svetnikom po volji.
cev, ki so ležali pred njim. Na stolu je stala steklenica renskega vina, katero je on tako ljubil, Od dobička si je dovolil to veselje. Luknov je hladno, strogo, čez očala pogledal grofa, kakor bi ga ne mogel spoznati.
—  Vi me ne poznate, kakor se zdi, rekel je grof in z odločnimi koraki stopil proti mizi.
Luknov je spoznal grofa in vprašal:
—  Kaj želite ?
—  Rad bi igral z vami, rekel je Turbin in sedel na divan.
—  Zdaj?
—  Da.
—  Drugikrat z veseljem, grof, ali sedaj ,sem tru< m in se pripravljam,, da pojdem spat. i < rda ljubo malo vinca, to je dobro vh e.
—  Ali jaz l sedaj rad malo poigral. •—  Meni  se  ne  ljubi več igrati.
Morda pojde kdo drugi izmej gospode; jaz ne bodem, grof! Mi že blagovolite oprostiti.
—. Torej ne bodete?
Kaj ne Brce, da bi bilo prav? Ali ne bode tako, ker mi Vel. Žabeljci stali si bodemo roko v roki in z združenimi močmi gremo v boj proti klerik. zmaju, kateri je bil v Vel. Žabljah že kedajstrt. Ker ste pričeli Vi, novi svetniki, boj proti nam in naši stranki, končujte ga! Končali pa ga bodete s tem, da v prihodnič se na vsak dopis podpišite, da bomo vedeli, s kom se bojujemo. Tako storimo potem tudi mi. Torej na svidenje!          Ob*an.
Z Vipavskega. — Zadnji »Prismojenec« se »huduje", da je kurat na Otlici g. Franc Stepančič stopil po štiridesetletnem službovanju v stalen pokoj, in da je dosegel 400 gld. zvišane pokojnine. Dalje pravi tudi, da je ta še srečen, ko je toliko dosegel, ker drugi dobijo navadno 210—300 gld. V zadnjem stavku pravi, da lahko reče, da dobi vsak sluga več nego duhovnik.
O sebi pove seveda, kar sam hoče; tega pa noče povedati, koliko sitnostij in plače ima kak sluga prej nego pride do službe. Tudi ugodnosti, katere uživa v službi kot duhovnik, ne spravi na beli dan, ker se boji povedati kmetu, kako lahko gredo njegovi zaslužki v žegnano bisago. Ko bi ne bilo res, da duhovniki uživajo mnogo ugodnosti) tako, želeli bi biti plačani iz državne blagajne, katera bi jih tako plačala, kakor svoje uradnike. Da bi nunčki le s prstom mignili, to bi se gotovo zgodilo; saj dobro vidimo, kako bi vladni stroj potegnil za seboj motor.... A to jim nikakor ne diši! — Kar nese, pa nese; naj bo tako ali tako, in tega se drže kakor klop — kože.
S tem smo mi deželani najbolj tlačeni; no, pa saj pokorne dušice rade prenašajo, četudi nekateri z neverjetno težavo; a ker oni hočejo — deželani morajo.
G. Stepančiču pa ne zavidamo njegove plače, ker je bil res vzgleden duhovnik.
Domače in razne novice.
€fg. naročnike moramo opozoriti, da smo že z drugo številko »Soče* v mesecu februvarju 1. 1902. Ta opomnja seveda ne tiče vsem, ali žal, da prav mnogim, ki se niso še spomnili, da moramo mi plačati delavce vsako soboto, pošto že naprej, plin vsak mesec in vse druge troške skoraj sproti, — oni sami pa zaostajajo z naročnino, da že ni več lepo. Naj bi tudi v slovenskem časopisju enkrat nehale take razmere. Povsod morajo plačati liste naprej, naj bi bilo torej enako tudi na Slovenskem.
Širite »Primorca*. — Je nekaj občin, kjer so »Prim." čudovito veliko razsejali. Imamo pošte, na katere gre do sto in več iztisov. — Rodoljubi! Uvažujte, da dobro razširjen »Primorec" obrodi stranki stoteren sad vsakoršne žrtve. Širite ga torej. — Stane 1-60 gld. na leto. Kdor ne zmore cele svo-tice, naj da, kolikor more, nekaj zberite med seboj, nekaj pa mi še popustimo. Za neznatne denarne žrtve lahko razdelimo na stotine novih iztisov l
Osebne vesti. — Namestništveni tajnik bar. "VVinkler, dosedanji voditelj uradov predsedniška pri namestništvu v Trstu, je premeščen v naučno ministerstvo. Predsedniškim tajnikom je imenovan komisar Edmund Fabiani.
Ples slovenskega bralnega In podpornega društva v Gorici se je sponesel
Luknov je zmajal .z ramama, in dal s tem razumeti, da obžaluje, ker ne more izpolniti grof o* 9 želje.
—  Ali ne boste na noben način? Zopet je odmajal.
—  Jaz vas jako prosim... Kaj bodete igral?...
Molčanje.
—    Ali bodete igral? vprašal je grof drugič: — poglejte!
Ravno tako molčanje in bister pogled čez naočnike v grofov obraz, na katerem se je pokazala jeza.
—  Ali bodete igral? je glasno zakričal grof, udaril po mizi tako, da je steklenica renskega vina padla na tla in se razbila. — Mari niste igrali sleparsko? Ali bodete igral, vprašam vas tretjič.
—  Rekel sem, da ne. To je res čudno, grof! pa tudi jako nespodobno je, človeku postaviti ;ia grlo nož, opazil je Luknov, ne da bi bil povzdignil oči.
(D.ilje pride).
preteklo soboto res sijajno, posebno, ako se 'uvažuje dejstvo, da to društvo že dolgo vrsto let ni priredilo podobnega plesa, še manj pa kake veselice v razvedrilo svojim članom. Udeležba od strani delavstva iz mesta bila je z ozirom, da se je še večina delavcev nekako bala prevelike elegance, prav obilna. Enako se je udeležilo tudi precejšnje število delavstva z dežele, katero je našlo na tem plesu one zabave, katere si je gotovo že davno želelo, kajti našlo se je v svoji družbi, kjer se čuti domačega. Ples je pričel okolu 9. ure ter trajal v najlepšem redu do 4. ure zjutraj. Ples so počastili s svojo navzočnostjo razni gospodje iz mesta. Tako je počastil tudi ta ples okolu 11. ure gosp. namestništveni svetnik grof A t te ms, okrajni glavar, katerega je sprejel g. dr. H. Turna, društveni predsednik, in kateri je z vidnim zanimanjem sledil živahni zabavi delavstva ter se pri slovesu izrazil o društvu jako simpatično. Prilika je bila čuti na tem plesu marsikako bridko resnico, kako malo je skrbelo društvo doslej za take veselice, kakoršna je bila ta večer in ona preteklo poletje. Da bode odboru mogoče tudi odslej skrbeti, da društvo čim bolj oživi, je odvisno od posameznikov, delavcev in gospodarjev, da skrbe, da se njihovo število množi, kajti v njih vidi odbor svojo glavno oporo.
Prodpustne zabave. — Ladij a v Devinu vabi na plesni venček, kateri priredi dne 9. februvarja 1902. v prostorih gospoda Plesa. — Začetek ob 7. uri zvečer. Svira godba iz Mavhinj. Vabilo velja kot vstopnica, Vstopnina k plesu 2 kroni.
»Bolški mladeniči* priredijo v soboto dne 8. februvarja t. 1. javen ples v dvorani gostilne »Pri pošti". •—• Sviral bodo orkester »rodbine Gruss". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 2 kroni. Cisti dohodek je odločen tamk. »olepš. in pogozd. društvu*." Želi se obilne udeležbe v kostumih. K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek. — Vstop dovoljen vsakomur, ki so želi pošteno zabavati.
»Goriški Sokol" je imel na Svečnico svoj letni občni zbor, ki je bil po navadi obiskan. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Za starosto je bil izvoljen per acelamationem brat dr. Treo; v odbor pa bratje dr. Grun-tar, Vernik, Mušič, Batistič, Koritnik, Pertot, načelnikom telovadbe brat Avr. Bisail. Več prihodnjič.
Kavarna »IinperJale* je zaprta od 1. t. m. Otvorjena bo menda v enem mesecu pod novim imenom. Ta mesec pa bodo pridno predelavah', da narede modernim zahtevam primernejšo kavarno. — Čas je že bil za tak napredek na našem Travniku.
Posojilnica v Cerknem nam je nov vzgled klerikalnega gospodarstva. — Skoro 1000 kron je stala revizija računov po odposlancu od »Gospodarske zveze*, ali ljubljanska žlindra ni mogla oprati preveč umazane žlindre v Cerknem. — Ravnateljstvo je priobčilo v obeh klerikalnih trobilih slabo obrambo, da je nerede zakrivil bivši blagajnik — naprednjak. Zdaj je oni blagajnik nakrat naprednjak, dočim je bil vsa leta poslušno in delavno orodje klerikalne bande. — Mi se bomo obširneje bavili z računi te zadruge. Opozarjamo na to — kogar to mora zanimati.
Iz Slov. Citalniee v Gorici so pregnali slovensko društvo, ki je hotelo plačati odškodnino, — po drugi strani pa prirejajo večinoma za nečlane drage zabave na društvene troške ter prepuščajo brezplačno prostore celo internacijonalnim družbam. (Ali je to res? Op. ured.).
»En mlljon punc" je krasilo venec onega odličnega in elegantnega občinstva, ki se je udeležilo pevskega plesa pri Dreherju. To vsaj nam poroča »Gorica*. Mi ji seveda prav radi pritrjujemo, povdarjaje, da je bilo na tem plesu res »en miljon" lepih, prijaznih, srčkanih punčk •— pa nobene škatlje. Capito! Če misli oficijelno glasilo defravdanta Gaheja in »čistega* rodoljuba Fridolina, da naprednemu občinstvu imponuje z zlorabo zasebnih pisem odlične dame naše dru?be, se grozno moti. Da tej bandi ni sveto nič, to vemo že davno, — in če bi »Soča* hotela kopirati organ teh uzor-moralistov, bi gotovo našla mej našimi gospodi mnogo pisem, ki bi lahko spravila na dan marsikatero pikantnost onih »dam*, katere igrajo sedaj v goriški »Čitalnici* tužno ulogo »prima balerin". Toda naša mladina prepušča take elegantnosti jako rada p. n. uredništvu »Go-
rice", ki je vzela že davno tik Caheja in Fridolina tudi tiste škatlje, katerim se klanja čitalniška plešoča »mladina«, pod svoje pokroviteljstvo. Pač pa se bodemo pri plesnih vajah in plesih tudi naprej izborno zabavali v krogu »en miljon punc*, tistih mladih, lepih, srCkanih »punčk* in ne bodemo prav nič koketovali z onp .prostorno* dvorano, kjer se vrti s komandirariimi dijaki 'ijvsH—' starih škatelj.                                     X. Y.
Dostavek uredništva. — Tak je — zasluženi odgovor zadnji »Gorici". Črtajoče občinstvo se pa z vso pravico lahko Čudi, kako daleč smo že prišli boju. Toda za vsako novo fazo v tej luži treba zahvaliti klerikalne hujskače. Oni zatrobijo, in tako potem odmeva. Vsako surovost zavračamo z vso odločnostjo ali pa s švigajočim sarkazmom. — In tako je tudi s tem odgovorom. »Gorica* sploh ne more živeti brez škandalov, zato jih tudi ima in — jih bo še imela. Gahej in brat Fridolin sta njena junaka, njen vzor!
Poziv »Prlni. Listu"'. — Ta list je bil med tistimi, ki so nam natvezili nekako „nadzorništvo". Ko sta urednik in lastnik »Soče* soglasno izjavila, da ne poznata ni-kakega nadzorstva, — takrat »Prim. List*, te izjave nikakor ni vzel na znanje, nego izognil se je s tem, da je lopnil po »Soči*, CeS, da je izdala uradne tajnosti iz goriške realke takrat, ko je bil ud učiteljskega zbora realkinega »Sočin* namišljeni »nadzornik*. Mi smo v ^Soči* odločno pozvali »Prim. List", naj pove: katere so tiste »tajne"za-deve iz konferenc* in »razne profesorske tajnosti" in v kateri številki »Soče* so tiskane, in smo zavrnili klerikalni denuneijan-tovski napad na občo spoštovanega profesorja. In kaj je storil »Prim. List* na to ?! V zadnji štev. (30. jan.) izjavlja, da noče povedati, kje so v »Soči* tiskane one izdane uradne tajnosti, da noče v javnosti dajati odgovora za njegovo javno izvršeno natolcevanje; pač pa je pripravljen odgovarjati — v ravnatelj ski pisarni goriško realke. — Tako se hoče katoliški junak resnični izjavi odtegniti in se zateči s svojo hudobijo na kraj, kjer misli, da ga ne bo moč razkrinkati. Pa se zelo moti. Uredništvo »Soče* ponavlja z vso odločnostjo svoj gori omenjeni poziv, da moremo potem brezvestnemu duhovskemu hujskaču primerno odgovorili.
Za "sedaj bodi rečeno le to: ako smo v »Soči omenili kaj, kar je v Pavlici obudilo britke spomine na njegovo polletno učenje krščanskega nauka na goriški realki, tedaj opozarjamo, da je na realki 350 dijakov, med njimi nad 100 slovenskih, in dijaki nimajo svojih glav v vrečah, nego imajo odprte oči in vidijo, kaj se okoli njih in ž njimi godi. Radovedni smo, kaj poreče »Prim. List", ako ga vprašamo, kako so prišle zadnja leta ponovno vesti o neprijetnih do- ! godkih z goriške realke brž v »Corriere* in j „Fr*iuli* ter potem celo v seje mestnega sta- ' rešinstva?! V wSoči" o tem nismo ničesar omenili, dasi je bil enkrat prizadet sam ka-tebet realkin. Ali je tudi za objavljenje teh .tajnosti* odgovorno namišljeno »nadzorstvo* »Soče« ? ?                                                        !
Ako »Prim. List* misli, da najde krivca za »izdano uradno tajnost*, ako se obrne s pritožbo na ravnateljstvo goriške realke, tedaj mu mi odkritosrčno svetujemo, da naj ne preti samo s svojim kričavim glasom, nego Pavlica naj gre in tudi res vioži pritožbo ter zahteva uradno preiskavo. Pavlica bo potem prav kmalu videl, da je vse kaj drugega, dajati resen odgovor pred ravnateljstvom državnega zavoda, ali pa za hrbtom slamnjakov predrzno natolcevati v umazanem »Prim. Listu", ki je pripravljen sprejeti od njega vsako hudobno izmišljotino in jo prijaviti na podlagi katoliške nemorale svojim nerazsodnim »bravcem* S
Sicer pa smo prepričani, da je Pavličevo pretenje prav tako, kakoršno je bilo Klavžarjevo — gola sleparija, in da Pavlica kakor Gahej pozabi vložiti svojo pritožbo!
Konec o abderltlh. -- »Ed.« je priobčila še dve klobasi po svoji priljubljeni metodi: dlakocepljenje na dolgo in široko. ~- Iz prve posnemamo le to-le: Gosp. Go-vefcar bi se bil moral obrniti do tržaških prvakov v hlačah in ne do dam, ki niso v paragrafih podkovane. — Ne vemo, ali bi se jezili ali pomilovali radi take sofisterije-Predstave so vodile dame in ž njimi je imel g. Govekar posla, ne pa s tržaškimi voditelji. Od g. Govekarja zahteva ,Ed.* nekaj takega, v kar nima nikake pravice in je — smešno.
V nekem drugem sestavku pa se »več Rokovnjačev* spodtika nad »umazanostjo*. Gospodje so najprej prav hoteli ta izraz obrniti na-se in potem bobnajo s svojim trudom in delom, za kar žanjejo toliko ne-hvaležnost! — Gospodje! Vsaka predstava diletantov zahteva truda'in žrtev; to vemo vsi. Tako je nilo in bo! Toda tudi ob vseh l?itekih»?!Myah^rebjuieJmeti dolžne obzire do intfvesovanih tretjih oseb. Teh obzirov ne more odstraniti niti plašč »dobrodelnega namena*, ki se tako rad — zlorabi!
Konečno še nekaj! »Ed.* je govorila o 0^dnem-4 velikanskih, vspehih »Rokovnjačev*, hvalila požrvovalnost občinslva, ogromno udeležbo itd., — a naposled je zajavkala, da je Govekar s tantjemo 50 kron pobral ves do» I biček, da bo morda še zguba. — Da, težko je, ne pisati satire! — No, rečemo le toliko : Družba sv. G. in M. bi po vsem tem morala protestovati, da se zlorabi njena firma na tako nespametne načine. —- »Ed.* je poma-zala toliko papirja, da bi zanj, ako bi se prodal, imela družba sv. G. in M. kaj dohodka, tako pa igra le vlogo —- abderitov in je po nepotrebnem izzvala polemiko, katere je bilo toliko treba kakor tržaškim okoličanom Mauronerja! — In s tem zaključujemo poglavje o abderitih.
Kako uradujejo na miši davkariji v Gorici. — Te dni smo videli posestno polo nekega Slovenca, izgotovljeno na tukajšnjem davčnem uradu. Tam smo čitali to-le: Dežela : Primorsko. Davč. okraj Gorica. Občina  Boccavizza.  Potom   v   sredi:
Abschrift.  Ime  in stanovanje; B......
Andrej r. Andr o a. Soposestniki: In causa mortis ubcrgeht da s Besitz an Bcltram Josef od Andrej a. — Ali ni to babilonska zmešnjava? V par rubrikah na prvi strani pisano v treh jezikih, in kako! Kraj seveda mora biti pisan laški, ker znani novi davkar, s katerim smo se že bavili, ne pusti pisati kraje drugače nego po laški. Potem pa nemščina ; d a s Besitz! In ubogi ranjki Andrej! Enkat je njegov sin od Andr o a (Lah), drugič pa od Andre j a (Slovence!) Namesto znamke v za vinarje pa sloji c (centesimi!). /fo na posestni poli v Avstriji izgolovljeni! —• Tudi slika iz dežele neverjetnosti!                          I
Kaj delajo »kavči*. — Naši na Goriškem tičijo v grehih Gaheja in Fridolina. Glede tega »kuharja* jih že še pošegetamo primerno, seveda ne po Fridolinovi maniri. V Dolenjivasi in Ribnici na Kranjskem so bili ustanovili nunci konsum, seveda iz samega prijateljstva do trgovcev. Prav zanimive reči pa se čujejo sedaj o teh konsumih. Poneverjenja in tatvine so se dolgo prikrivale, a neugodne bilance primanjkljaji koncem leta 1901. se ne dajo udušiti. Pred nekoliko dnevi so odgnali orožniki dva mladeniča in jednega pobožnega kočarja k sodišču, ker so baje že dolgo časa in precej izdatne svote izmikali iz dolenjskega konsuma. Pobožni konsumar je baje v svoji zadružni knjižici hranil skupaj vkradene bankovce in spovedne listke l
Kaplan Brešar bi rad udušil vse nerede sedaj kar naenkrat, ali ne gre. Kdo bo pa trpel ? — Kmet, ki je tako neumen, da se da zaplesti v take konsume, ako kak mlečno-zobi kaplan le usta odpre ter ga nafarba. Škoda jih že izuči, kjer ne pomaga poprej pamet.
Na Dunaju se je vršila te dni znamenita obravnava. Neki župnik Janez Ev. Mitter-dorfer je tožil »Karntn. Naehr." radi razža-ljenja časti. Župniku so se očitale, pa tudi dokazale sledeče duhovne »čednosti*: Nečisto govorjenje, pohotni napadi zoper učiteljico Sch.; krivično obdolženje iste hudodelstva iz maščevanja, ker se mu ni adala; enaki nečisti poskusi zoper učiteljevo soprogo; nedostojno vedenje napram šolskim deklicam, da ga je moral ordinarijat suspendirati ter mu odvzeti pravico poučevanja veronauka; poneverjenje posojilničnih knjižic tujih strank; svoje lastne stariše je zmerjal in zasramoval, ker so mu očitali nočne sestanke s kuharico; o prisegi je zaničljivo govoril; večkrat se je tako opijanil, da se je zgrudil ter so ga morali nositi v župnišče itd. itd. Vse priče so izpovedale obtežilno za tožečega župnika, tudi odposlanec ordinarijata iz Linca. Mežnar je izpovedal, da je imel Mitterdorfer na svoji prejšnji službi do sto »kuharic", samo enega dne so se tri odpeljale. Najbolj obtežilno pa je izpovedala učiteljica Sch. Pohotni župnik ji niti pred otroci v šoli ni dal miru. Obečal ji je vse mogoče, ako se popelje ž njim za eno noc na Dunaj. Ker je vkljub vsem na-
skokom tega »zagnanega petelina" ostala stanovitna, napel je druge strune. Reče ji: »Vsako dekle je neumno, ki ne uživa svojega življenja". Ko mu učiteljica odgovori, da ni to dovoljeno, temveč je greh, potolaži jo župnik: »To je »odpusten greh"; z duhovnikom se pečati, je tako malenkosten greh, da se lahko gre k obhajilu brez spovedi*. Nad takimi župnikovimi nazori _sp. se celo sodniki glasno zgražali. Podobne dejanske naskoke je morala pretrpeti od župnika tudi učiteljeva soproga, ko je ležala bolna ter jo je hodil župnik — tolažit!
Ženo nekega delavca je župnik toli časa zalezoval, da se je ločila od moža. Obljubil ji je za vsak sestanek ž njim — tri odpustke!
Mitterdorfer je še sedaj duhovnik in mašuje in podeljuje sv. zakramente!!
Hijene pred sodni Jo. — Pred sodnijo v Ljubljani sta stala te dni Janez Jerončič, leta 1872. rojeni oženjeni posestnik na Gočah, ki je navdušen klerikalec ter že trikrat, in sicer radi tatvine, razžaljenja časti ter javne posilnosti predkaznovan; poleg njega njegova mati, 1. 1830. rojena vdova Barba Jerončič. Tožena sta obadva po § 303. (razžaljenje zakonito priznane cerkve ali verske družbe). — Obtožnica pravi: Janko in Barba Jerončič sta napravila in razobesila o priliki pogreba umrlega občinskega predstojnika, liberalca g. Leopolda Žgurja, zastavo iz starih, umazanih cunj in črevljev in sta se s tem nečuveno nespodobno vedla ter provzročila javno pohujšanje. V razlogih se povdarja, da so bili o priliki pogreba umrlega Žgurja burni prizori. Klerikalci-fanatiki so peli, vriskali in upili: »Živio! En bokser je že manj !* Neka pobožna ženska je upila: »Hvala Bogu, zdaj bomo še štruklje kuhali, samo da je krepal !* Poleg tega so klerikalci celo v znamenje veselja streljali. Jerončičevi pa so hoteli pokazati, da so najboljši klerikalci v celi vasi, ter so razobesili omenjeno »bondero*.
Obravnava je bila preloženo, ker se morajo zaslišali še druge pričo.
Glas Iz občinstva. -— »Sedaj, ko. neprestano dežuje, imamo priliko, občudovati zopet dobrote mestnega trotoarja. Slab je po večini glavnih ulic tako, da bi bil skrajni čas, popraviti ga, oziroma napraviti nov trotoar. Kaj pa šele, ako moraš kreniti v kako bolj stransko ulico! Tu pa se je polovica' trotoarja spremenila v pristne luže, in ako se srečata dva na takih nevarnih mestih, eden gotovo stopi v lužo, da se- mu skrije pol črevlja v njej, drugega pa oškropi. V sejah mestnega sveta slišimo vse mogoče in nemogoče reči, le redkokdaj pa kaj pametnega in kaj tako potrebnega za prebivalstvo, kakor je trotoar. Hočejo napraviti celo laško realko, ali ako ne začno kmalu popravljati trotoar, bo dotle, da se sezida laška realka v Gorici, že tako luknjast in tako poln luž, da si mora polovica za to realko namenjenih dijakov po poti polomiti noge, druga polovica jih pa utone. —- Za mesto se od strani magistrata ne stori prav nič, in se tudi ne bo, dokler bodo gospodarili tam možje ala Ve-nuti, katerim brenče vse druge muhe po glavi, samo potreb mesta ne vidijo in ne slišijo.*
Kmetsko opekarsko društvo v Bu-kovici priredi v nedeljo dne 9. februvarija svoj redni občni zbor v Bukovici v prostorih gospe Al. Pahor ob 11. uri dop. Vspored po pravilih. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Tečaj za črevijarjo. — »Trgovska in obrtna zbornica" je ustanovila v Gorici začasni tečaj za črevljarje, v kojem učijo praktično posebno v to z Dunaja poklicani učitelji najrazličnejše kroje vseh vrst črevljar-skega dela. Tečaj konča že s prihodnjim tednom, in ob tej priložnosti rastavijo obiskovalci svoje izdelke, ki obetajo biti jako lepi. Z usnjem je zalagala to šolo tvrdka I. Drufovka v Gorici, ki si je pridobila v najširših krogih povsod zasluženo zaupanje in katero tudi mi priporočamo našim obrtnikom. To šolo je obiskovalo tudi nekaj Slovencev, a žal da je bilo mnogo premalo zanimanja za to šolo, dasi smo svoječasno opozorili obrtnike na važnost tega tečaja. Ko bo ta razstava odprta, spregovorimo kaj več o njej.
Zgubljeno. — Neka gospa je izgubila na plesu bralnega in podpornega društva v Čitalnici v soboto lepo žepno ruto. Zaznamovana je s črkama E. S. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli oddati v naši tiskarni
Zgubil je nekdo včeraj dopoludne 80 kron v papirju od glavne  davkarije do po-
kritega trga v ulici Gius. Verdi. Kdor je našel ta znesek, naj se oglasi v našem upravništvu oziroma pri tuk. policiji.
„Janus", vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju, naznanja slavnemu občinstvu, da ona ni imela nikdar kaj skupnega glede" zavarovalnih pogodeb s sedaj razpuščeno »Unio-cathollco*.
Listnica. — G. dop. v T. Prihodnjič.
Razgled po svetu.
Iz proračunskega odseka. — Seja proračunskega odseka v soboto je trajala do Y43 popoldne. Dognala se je razprava o visokih šolah. Povše je nujno poživljal nauč-nega ministra, naj se jasno izreke glede vseučilišča v Ljubljani. Minister je sicer dejal, da se izreče, pa tega ni storil. Predlog d'El-vertov, naj se postavka za češko tehniko v Brnu črta, je pogorel. Odklonjen je bil s 25 proti 12 glasom. Sturgkh, Schwegel in Per-nestorfer so se absentirali. Malfatti, Rizzi, Morsev in Fuchs so glasovali za postavko. Deputacija slovenskih poslancev je bila pri ministrskem predsedniku KOrberju in mu izjavila, da ne more na noben način potrditi St&rgkhovemu predlogu zastran celjskega gimnazija. Slovenski poslanci bodo po stališču, ki ga zavzame vlada v tej zadevi, brezobzirno izvajali vse konsekvence. V proračunskem odseku začne razprava o srednjem šolstvu jutri. Lupul je došel sem in bo glasoval za celjsko postavko. — Ministerski predsednik Kdrber je bil 1. t. m. v posebni avdijenci pri cesarju.
Grof Sturgkh zahteva tudi za češki gimnazij v Opavi nekaj takega kakor za Celje, naj namreč premesti ta gimnazij v kak kraj s čisto češkim prebivalstvom. Nasproti temu pa zahteva za nemški obč, gimnazij v Zomeku državno podporo 24.000 K, Schvvegel pa je zahteval ponižno, naj se kočevski gimnazij »popolni v višji gimnazij.
V proračunskem odseku glede celjskih slovenskih vsporednic odloči neznatna večina. V slučaju, da par poslancev ne bo pri glasovanju, prodere nemški predlog s 23 proti 21 glasovom. Nemci niso golovi, da prodero. Glede hrvaške gimnazije v Pazinu bodo Nemci podpirali Lahe.
Petorlca obsojenih na smrt — »o-mlloščciilh. — Med razpravami v zadnjem zasedanju porotnega sodišča v Mariboru so bile, kakor se čitatelji gotovo še spominjajo, nekatere naravnost scnzacijonclne toliko po številu umorstev in ubojstov, kakor po gro-zovitosti in nečlovečnosti činov, ki so bili v sodbi. Petorici ob jev je sedaj cesar odpustil smrtno kav in bodo sedeli po 20, ozir. 15 in 12 let.
Francija za kanaie in luke. — Poldrugo miljardo frankov hoče žrtvovati Francija za napravo kanalov preko dežele, po katerih bodo plule trgovske ladije, in za nove luke. Zbornica je že dovolila 663'5 milijonov frankov za 8 novih kanalov, za izboljšanje 7 že obstoječih vodnih cest in 11 luk. Zvezale se bodo s kanali največje reke, kar je v narodno-gospodarskem, strategičnem in političnem oziru največje v&žnosti. Tudi Atlantsko in Sredozemsko morje hoče Francija združiti s kanali ter tako vzeti važnost Gibraltarju. Zveza Italije s Francijo postane tako direktna. Angliji, ki se je doslej opirala na Gibraltar, Malto in Egipet, se prizadene s tem velik udarec, kajti njene kontrole bo za Francijo in Italijo konec. Tudi za Avstro-Ogrsko bo nova zveza z Atlantskim morjem
Preosnova našega topničarstvn. —
V kratkem času se je vršilo že pet vojnih posvetovanj pod cesarjevim predsedstvom; posvetovali so se tudi o vprašanju novih topov, ki jih bodo ulivali iz neke bronove zmesi. Z novimi kanom se bode lahko ustrelilo 18 do 20 krat v minuti; nabava teh topov in potrebnega streljiva ter municijskih vozov bode veljala 120 milijonov kron. Ti stroški se predlože v odobrenje prihodnjim delegacijam, ki se bodo vršile meseca maja.
»Rokovnjači*. — Svojo žalijo notico glede te v »Goriški Tiskarni* izdane narodne igre s petjem moramo popolniti. V Ljubljani so igrali »Rokovnjače* že 17 kr*t, v T rs tu 4 krat, v Idriji 2 krat, v Črnomlju 2 krat in v Dobu 2 krat. V Novem mestu so igrali v soboto prvič. Skupaj so se torej že igrali »Rokovnjači" osem-indvajsetkrat. Igrali pa se bodo vkrat-kem še v Celju, Mariboru in Kranju. Pripravlja se tudi že češki in hrvatski prevod. Takega vspeha ni imela doslej še nobena slovenska igra, in to je nemala zasluga dramatizatorja in pa tudi založnika.
Drobne Testi. — V Pliberku pri Beljaku se je vsula na Svečnico lavina, ki je porušila več hiš in zakopala več ljudij. — Iz Jokohama poročajo, da so zameti pri Aomori zasuli večji oddelek vojakov, okoli 200 mož; rešilo se jih je le 7. — Na Dunaju je usmrtil bivši uslužbenec na cestni železnici Frauscher starko Hegerhorst, hoteč jo okrasti.   Zločinec je priznal svoj  zločin.
Buri. — Iz Kapstadta javljajo, da pripravlja Kitchener veliko akcijo proti Burom, ki že spravljajo svojo zalogo v gore, kjer se poskrijejo (!).
Kormin-Nabrežina in obratno.
lCraji nad Trstom in pod Kaminom kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji.
Samo 16 K.
Naznanjamo  vsem   veščakom,
častnikom, poštnim, železniškim
1 in redarskim uradnikom kakor
tudi  vsakomur  ki rabi dobro
uro, da smo oprejeli
edi o razprodajo novoiznajdone origi-I nalne genfske 14-I karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, 8 sestav glas-hUlte*. Te ure imajo protimagnetiCne pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskušenc in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikansks goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, tla je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki veb> 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-_ 5-_ in 8- — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na RazpoiJIJanja ur »Chronos Basal" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in. sladčioar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidno
postrežbo po j ako zmernih cenah.
Božjast.
Kdor trpi na božjasli, krčili in drugili nervoznih boleznih, naj zahlcvn knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Selnviiiineii-Apoteke, Frank-furt A. H.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA   - Via Giardino 8 priporoča
pristna bela In črna vina iz vipavskih,    41 i furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poltena.
+1    T t    T   W
Važno naznanilo
za W-
Pravi vinski cvet (špirit)
dvojnočiščen za rabo pri pretakali ju in vzdrževanju vina se prodaja le v
mlrodilnieah (drogerljah) y Gosposki in Vrtni ulici v Gorici.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna už igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive nžigalice
Apollo-«i
Razglas.
Podpisani naznanjam, da sem prevzel pisarno g. dr. Josipa Staniča odvetnika v Gorici kot njegov namestnik z naročilom, vse njemu poverjene zadeve redno nadaljevati in dokončati.
Vsled t» prevzete naloge sem po izvršenem razdruženju dosedanje skupne pisarne otvoril tudi svojo lastno pisarno v prostorih dosedanje dr. Staničeve pisarne v hiši Monte d i Pieta Gosposka ulica štev. 4, kjer uradujem od 1. svečana t. 1. dalje v vseh odvetniških poslih.
V Gorici, meseca prosinca 1902.
Dr. D. Treo,
odvetnik.
Prosiva   zahtevati   llstkell
Jaz Ana Csillag   •
Gospa Ana Gsillag! Prosim, da takoj   pošljete  Sest lončkov VaSepra preskusnega mazila za raSčo las na naslov: Gospa grofica Cavriani - Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu.
Blag. ptospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom poŠte poslati s povzetjem  zopet 2 loačka Vašega izvrstnega mazila  za  raščo las.            Spoštovanjem
Emilija pl. Baumnarten, Stever. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše  izvrstne pomade.
Ludv. vit. pl. L|ebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade  prosi še en lonček.
Grof Srečko Conrey, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   tla  mi  kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno  delovala, in me veseli Vas obr >stiti o tem, da-siravno sem jo r.do časa rabila. Radi izvrstnega aelovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock,' gledališka .igralka. Vaše blagorodje! Uljudno  prosim,   da  bi  mi  s poštnim povzetjem  doposlala en lonček lasnega mazila. Gvldo grof Starhemberg, Ktipčsd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-Šenega mazila poslati še l lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenc* gospe pl.   Sz5gyeni-Maricb  prosim,   da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jednem zahvalo.
Gospa grollnja  se je  o  vspehu
mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa,
komorna gospa Njene ekselence.
s svojimi I8r> centimetrov dolgimi Lorelev - lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovliejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast islih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in obrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld , 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dau, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in lovarne, !-amor naj se pošiljajo    « naročila.
Al Csillag
Dulistf L, Seilergasse 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas. da mi pošljete  ou lonček   Vaše  izvrstne  pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternih, Grad Rubcin p  Morami, Tirolsko, Blag. cospa Ana Csillag! Pošljite mi   po  povzetju I Sonček   Csillovega   mazila  za   raščo las kojega sem že imela. Spoštoiiinjem Kneg. Hohenlohe roj. ksieg. Ft»:m.
Blag  gospa Ana Csillag! P-osim Vas. da mi Vaše slavno znane lasne  poni de   pošljete   še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini, Abanj Szemere. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka  Vašega  izvrstnega  mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen, (Anhait). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju  pošljete   še   en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas uljudno prosim  da mi kretom pošle pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega  preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček   Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Vfarmbrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. uliee 6. 3 lončke pomade po 2 gld za c hranjenje lasij, k. tera je izkazala dobre \spehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl, komorna gospa Njen. ekseltrcc