XVIII - 80-81 - 1997 
nato bolj ali manj red1;10 vso zim~. N?j-
večje število opazovanih osebkov Je bil? 
20 (4.1.1997). Njivsko gos Anser f(!bal1S 
sem prvič opazoval? 4.1.199'('. ko Je na 
travniku skupaj s pribo prenocilo ? oseb-
kov. Redno sem jih opazovala vso zrrno do 
2 7. l. , ko sem v letu videla približno 140 
osebkov. Beločelo gos Anser albifrons sem 
opazovala 15 .1.19~7 - 30 .?.s~b~9v. Opazo-
vala sem jih na pol Ju v bližini. his v S~a:p9h, 
ki je od tega območja oddalJeno pribllzno 
500 m. Navadno žvižgavko Anas penelo-
pe sem opazovala 5.1.1997 (2 samici in l 
samec). Crnogrlega ponirka Podiceps ni-
gricollis sem prvič opazovala 24.1.1997, 1 
osebek. Na tem delu Ljubljanice se je 
zadrževal do 6. 2. 1 997, ko sem ga opazo-
vala zadnjič. Čopasto črnico Aythya tuli-
gula, 1 samica, sem tu opazovala od )O .. 1. 
do 9.2.1997. Zanimiva so tudi opazan)Q 
ptic ki so bile v času ZOA opazovane, niso 
pa pogoste. Tako sem opazovala kragulja 
Accipiter gentilis, l os. <!.-2 ., 14.2.1997 .-
približno 20 minut je krožil nad travniki, 
medtem ko so ga vrane 3 os. neprestan<? 
napadale), redno opazujem skobca Ac~1-
piter nisus, navadno postovko Fale<? tm-
nunculus, zelenonogo tukalico G~llipula 
chloropus, rečnega galeba Larus ndibun-
dus, občasno sivega galeba L[!IUS ~an.us, 
malega detla Dendrocopos mmor m sivo 
žolno Picus canus. V decembru 1996 sem 
redno opazovala si~o . pevko Prun_e_lla 
modularis. Prvo letosnJo belo pastmco 
M otacilla alba sem opazovala l O. 2. 1 997 . 
Omenim naj tudi del Ljubljanice, ki teč~ 
skozi naselje Nove Fužine. Tu so s~. pn 
mostu pred jezom (pr~d grad?m F_uzme) 
pozimi skupaj z racami mlakancami Anas 
plathyrhynchos (do približno 160 os.) .za-
drževale naslednje ne prav pogoste ptice: 
5 os. čopastega ponirka Po~iceps c!istatus'. 
2 samca sivke Aythya terma ter crnogrli 
ponirek Podiceps nigricollis, 1 
os.(20.1.1997). Sprehajalci tu ptice redno 
hranijo, tako da sta se tudi s~vki po~~i za 
kruhom, vendar bolj neuspesno~ kaJtl .Po-
gosto so jima grižljaj . ukr<:1dle c.rne . lis~~ 
Fulica atra. OpazovanJa ptic ob ~JublJa!11~1 
na tem območju so zelo pestra m zanrrn1-
va, vendar se bojim, da se ~aradi graditve 
avtoceste ki na to obmocje neposredno 
meji (gn~zdo vodomca Alcedo atthis je 
pod mostom avtoceste), marsikatera ptica 
ACROCEPHALUS 
tu ne bo več ustavila, prezimovala ali 
gnezdila. 
Boža Majstorovič, Preglov trg 13, 1000 
Ljubljana. 
Fužine 
Ljubljanski del Ljubljanice je bil d<:slej 
za ornitologe očitno nezanimiv, drugace s~ 
ne morem razložiti, da sem na nekaJ 
sprehodih k njenemu bre9u 1:ašel kar tri 
vrste, ki so v Zimskem orn1toloskem atlasu 
za ustrezni kvadrant še neevidentirane. 
Mlakarice in male ponirke je pozimi 
moč videti povsod na Ljublja~ici, t~di 
sredi mesta, če le ni reka prevec ~er~ca 
in kalna. Mlakaric je navadno naivec v 
višini Novih Fužin, morda zaradi drevja na 
bregu, ali pa nemara zato, ker jih hranijo 
prebivalci iz bližnjih blokov. 
31.decembra 1996 sem na 1.5 km 
dolgem odseku naštel 200 mlakaric,. 15 
malih ponirkov in 2 lis~i. ?b nas~ednJ~m 
obisku, med zimskim stet1em ptic 19.Ja-
nuarja 1997, je bilo prezimujočih mlakari~ 
še več, okoli 300, med njimi pa sem odkril 
še 2 na vodni gladini počivajoča samca 
sivke, l s potapljanjem zelo zayzeteg:a 
samca navadnega zvonca, 5 copastih 
ponirkov, ki so uspešno riba~ili ,. in . 10 lis~: 
Med kakimi 15 malimi ponrrk1, k1 so bill 
več pod vodo kot na gladini, je bil "skoraj" 
zanesljivo tudi en črnogrli ponirek Pod-
iceps nigricollis, a sem z9rad1 r~hle megle 
spregledal njegovo rdece oko m ga ~ato 
pozivam, da se mi ponovno predstavi ob 
naslednjem zimskem štetju ptic. . 
Tretje odkritje je zelenonoga tukallca; 2 
osebka sem našel 22 .januarja, ko sem 
prišel pogledat za črnogrlim p9nirkom:.. 
Zaradi odjuge in posled1cno mocno 
narasle Ljubljanice se je. družba. ptic ~o 
mojega naslednjega ob1Ska 25:Jan~a:t)~ 
močno razredčila; ostale so le LJublJan1c1 
najzvestejše - l 00 mlakaric, liske in mali 
ponirki. 
110 
ACROCEPHALUS 
Prav tako na Ljubljanici pri Fužinah 
sem 21.februarja 1997 opazoval skupino 
galebov s 5 rečnimi in l sivim galebom 
Lc;rrus 9anus. D9ločitey sivega galeba ni 
bila tezavna, saJ sem si ga ogledal, ko se je 
spreJetaval v bližini mostu za pešce, nato 
pa ~e. z ra~d?lj~ deset_ih 11]-~trov, ko je v 
druzbi z recn1mi galebi pocival na kovin-
ski ograji mostu. 
Martin Košir, Linhartova 68, 1000 Ljubljana 
v 
Cateške Toplice 
v Naneslo je, da sem že nekajkrat bival v 
Cateški? Toplicah ~ pri tem precej pro-
st~9~. cas(:1 _namenil opazovanju ptic v 
?lizn1i ok9llc1. Z nekaj omahovanja, ki ga 
Je povzrocila precej deprimirajoča vsebina 
uvodnika v 77 . številki Acrocephalusa, 
sem se končno odločil, da na kratko 
predstavim tamkajšnjo "nepomembno" or-
nitofavno, in sicer predvsem zato, ker 
utegne v bližnji prihodnosti postati še bolj 
nepomembna, celo v lokalnem merilu. 
~ada~jnje p~:Nečevanje turističnih zmog-
lJivosti, graditev novih odprtih bazenov in 
še ene "Zimske riviere" - o teh načrtih je 
p~r?čalo "Delo". - bo prej ali slej povzročilo 
pnti~k v smen drugacne izrabe bližnje 
okolice od sedanje (njive, travniki, lov), 
recimo za različne vrste rekreacije. 
Omejil sem bom na zanimivejše vrste 
ptic, ki sem jih opazoval na prostoru med 
zdraviliško-turističnim kompleksom vrtna-
ri jo Agraria, magistralno cesto p;oti Za-
grebu in Savo. Območje, veliko okoli 200 
ha, je v kvadrantu 8/ 54 (OAS) oz. WL 48 
(ZOAS). 
Ob Savi si sledijo topolov nasad deloma 
brez PC?drasti in deloma z grmovnato 
podrastJo, ekstenzivni travniki in med 
njimi nekaj skoraj neprehodnih goščav 
n~nadzorov5:u~o rastočega drevja in grmo-
vJa. V krosniah topolov med Savo in 
zdrav~išč:~ s~m aprila l 996 prvič opazil 
koloni10 s1v1h capelJ. Gnezd je bilo sedem, 
v ene~ sta bila dva mladiča. V bližnjem 
vrboviu na brequ Save sem 25.aprila 
odkril dva kvakaca. 
V grmičevju je konec aprila l 996 pelo 
šest območnih samcev malega slavca. 
Sedmi je pel na levem bregu Save, enega 
50 
xvm -80-81 - 1997 
pa sem odkril še v vasi Korte. 
V spominu mi je ostal doživljaj s slav-
cem maja 1991 , ko je mimo grma , kjer je 
prep~val na vse g~!o, korakala četa po-
hod~~koy nav Sentvisko goro, a so ga vsi 
presll~al1. Kaze, da. bi ljudje, ki tu iščejo 
z~r~vJe,. potr~bovall tudi kako terapijo, ki 
bi Jlffi izostrila sluh za slavčevo petje. 
Zaenkrat bolj cenijo umetne slavce -
barvne televizorje v hotelskih sobah. 
Za ohranitev grmovja so se verjetno 
zayzeli lov~i, k~ ll!l~jo v lovišču poljske 
zaice, nekaJ srn in lisic, kar dosti fazanov in 
znatno manj jerebic. 
Sava je tu ograjena s kamnometom 
prodišč . in ~rtvic ni. Kakega bogastva 
obvodni? p_tic zato ne bomo našli, pa 
v~n?,ar Je bila tu leta 1991 odkrita ptica, 
ki bi lahko postala znamenitost Cateških 
Top_!ic, ko _ne. bi bilo njeno gnezdišče 
uniceno; to Je bila breguljka, ki je gnezdila 
na levem bregu v veliki koloniji (Gregori, 
Acrocephalus 55). Ob vodi navzdol od 
tega .v ~ničen~ga gnezdišča je še nekaj 
~a.nJsih, v miv~_o vrezanih sten, a bregulj-
kmih rovov v nJih nisem našel. 
Njive, kjer je zasajena pretežno koruza 
so . za pt~~e negostoljubne. Razlog za to je 
zbita pescena zemlja, v kateri je zelo malo 
deževnikov in žuželk, pa zato več premo-
govega prahu, ki ga je bila odložila Sava, 
prede~ s9 jo uklenili v sedgnjo strugo. 
Na Juznem delu podrocja, v trikotniku 
med njivami, Savo in magistralno cesto, 
so revni travniki s posameznimi starimi 
topoli ~ manjšimi skupinami drevja in 
grmovia. Tu se pomladi oglašajo kratko-
prsti plezavčki, ki jim mogočno drevje z 
razbrazdanim lubjem gotovo ustreza. 
Opazil sem tudi sivo žolno. 
Zelo zanimiv prostor za ptice je leno 
tekoča voda, ki je nekaj vmesnega med 
P?tokom, mr.tvico in kanalom za odvaja-
nJe ~dpadnih vod. Ta (recimo) potok 
napaJQJO termalne vode iz cele vrste 
odprtih in zaprtih bazenov; nekje na 
p~lovici toka se vanj izliva kanalizacija, 
ki ga dobro pognoji, k sreči ne v taki meri 
d(!_ bi življenje v vodi zamrlo. Poleti po~ 
vrsma kar valovi od ribjih jat, ki hlastajo za 
zrakom. Pred izlivom v Savo, v bližini 
avtoceste, je ob bregu tudi trstišče . 
Novembra 1996 so zbudili mojo rado-
vednost ostri klici, ki jih ni bilo težko