PTUJSKI $tev- 21 — Leto V. PTUJ, 23. maja 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREONUTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. tt. NAOSTR . IbLtl-ON tT. Ue ČEKOVNI RAČUN PRi NARUUNI UANKJ PTUJ SIbV. MJ-Wi22^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOtk ROKOPISOV Hb VRAČAMO m w TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6<— Qla^ ziai le mn&g^a leta nai ao^lUel^ in. ueltelf t&imnl ^it&! Ptuj, 19. maja (VJ) Danes dopoldne se je zbralo v Ptuju na Kvedrovem trgu nad 2000 mladih in odraslih prebivalcev mesta ter pri- padnikov JLA k sprejemu štafete iz vseh predelov okraja, kjer je teklo 1200 mladih ljudi in republiške štafete, jd je nesla pozdrave tov. Titu za nje- govo 60-letnico. Med čakanjem na štafete Je mno- žici igrala partizanske pesmi godba na pihala SKUD »Jože Lacko«. Na tribu- ni pred MLO so se zbrali predstavniki oblasti in Partije ter JLA. Predsednik OLO tov. Janez Petrovič je imel krajši nagovor o željah vsega našega enot- nega delovnega ljudstva, da bi še dolga leta živel in vodil naše narode naš dra-" gi voditelj in učitelj ter dosledni borec za socializem, neustrašeni sin naših hrabrih narodov — tov. Tito. V številnih štafetah iz Ptuja, Haloz, Slovenskih goric in Dravskega in Ptuj- skega polja, predvsem pa v štafeti ptujske garnizije JLA so mladi in od- rash delovni ljudje s področja ptujske- ga okraja čestitali tov. Titu za 60- letnico in mu zagotovili, da bodo skupno z njim stali na braniku pravic, svobode in neodvisnosti naših narodov v sledečem: Dragemu maršalu Titu! K Tvojemu rojstnemu dnevu sprejmi naše iskrene čestitke 1 Zavedamo se vseh nalog, ki še .stoje pred nami in ki jih moramo izvršiti v srečo in dobro naše dorao- - vine. Z borbo in upornostjo smo ustva- rili življenje, kjer je delo čast in ponos. Nikomur in nikoli ne bomo dopu- stili, da bi poskušal mešetariti z na- šo svobodo. Naj vedo vsi, posebno pa oni, ki poskušajo pozabljati svoje avanture v naši domovini iz let 1941—1945, da je naša delavska pest trda in odločna. Brezmejno zaupamo v Tebe in našo slavno Komunistično partijo. Branili bomo našo svobodo, našo pot v socializem. Kličemo Ti z vsemi delovnimi ljudmi: Naj živi naš Titol Delovni kolektiv tovarne glinicc in aluminija v Stmišču ' RESOLUCIJA MARŠALU JUGOSLAVI. JE JOSIPU BROZU TITU, BEOGRAD Dragi tovariš Maršal! Člani delovnega kolektiva Tovar- ne volnenih izdelkov v Majšperku, vključeni v sindikatu, sindikalnem kulturno-umetniškem društvu, fiz- kulturnem društvu, prost, gasilskem društvu, protiletalski zaščiti, pla- ninski zvezi in občinskem komiteju KPS, Vam, dragi tovariš Maršal, k VaSemu 60. rojstnemu dnevu iskre- no čestitamo! Kot prvoborcu za pravice delov- nega človeka in vsega naprednega človeštva Vam želimo, da bi še dol- go vrsto let vodili narode nove Ju- goslavije v skupni borbi proti no- tranjim in zunanjim sovražnikom do končne zmage eocializma v naši zemlji. Dragi tovariš Maršal! Obljublja- mo Vam, da bomo v teh, preizku- šenj polnih časih za narode Jugosla- vije še bolj kakor doslej strnili svoje vrste v borbi za lepše življenje in zmago pravice naših bratov izven meja nove Jugoslavije. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Delovni kolektiv Tovarne volnenih izdelkov Majšperk Tovarišu Titu! Ob Vašem rojstnem dnevu ž6limo, da bi nas še mnogo let vodili po poti, ki nas vodi v lepše življenje. Vse množične organizacije s Ptuj- ske gore Vam ob tem dnevu ob- ljubljamo, da ne bomo štedili z na- pori, da pod vodstvom Partije čim- prej dosežemo cilj, ki ste ga posta- vili. Ptujska gora, 19. V. 1952. AF2, LMS, ZB NOV in pionirska organizacija Živel maršal Tito! Gasilstvo in protiletalska s,aščita okraja Ptuj pošiljata svojemu Mar- šalu in učitelju tov. Titu ob njegovi 60-letnici iskrene čestitke! Kot doslej, tako bomo tudi v bo- doče vztrajno sledili njegovim na- vodilom in s tem služili varovanju ljudske imovine in življenj naših državljanov. Okrajna gasilska zveza Ptuj Okrajni štab Protiletalske zaščite Ptuj Dragi maršal Tito! Dragi Maršal, bodite še nadalje tako odločni in vztrajni pri graditvi socializma v naši deželi kakor ste bili do svojega 60. rojstnega dne in sprejmite ob tej priliki čestitke od zadružnikov »OSOJNIKOVE ZA- DRUGE«, kateri smo bili, smo in bomo vedno na Vaši strani pri iz- polnjevanju nalog, ki ste nam jih zadali za utrjevanje našega zadruž- ništva. Ce bo treba jutri stati na braniku naših meja, smo vedno pripravljeni zgrabiti za puške in žrtvovati svoja življenja, da očuvamo pred tujci na- šo svobodno zemljo! Zadružniki Osojnikove zadruge Dragi naš Maršal! Sprejmi iskrene čestitke in vroče pozdrave z naših vinskih goric, z naših sadovnjakov in njiv, iz aaših domov in naših src. Ponosni smo in vedri mislimo na Te in Ti obljubljamo, da bomo kot zavedna in napredna kmečka mla- dina s Polenšaka v Slovenskih gori- cah zastavili vse sile za socialistično preobrazbo našega kraja. Živel naš vodnik v borbi za pra- vice vseh delovnih ljudi! S Tvojim imenom, naš Maršal, smo združeni mi vsi Tvoji mladinci in mladinke od naših goric tja do Celovca in Trsta! Živel! Živel! Na mnoga letal ^ Jiiiiešl»^JBladte» PolenSak Našemu dragemu Maršalu! Pripadniki -društva za telesno vzgojo »Partizan« Markovci po- šiljajo čestitke našema ljubljenemu Maršalu za 60-letnico rojstva ter želijo, da bi nas vodil še mnoga leta in dosegel socializacijo naše zemlje. Pripadniki »Partizana« Markovci Spoštovani marial Tito! Pionirji in pionirke iz šole Za vrč Vam za Vaš 60. rojstni dan želijo še mnogo let plodonosnega življenja. Ob tej priliki Vam obljubljamo, da se bomo trudili pri učenju, da si bomo pridobili znanje, ki Je potreb- no za izvrševanje vseh nalog, ki so še pred nami. Po dovršitvi šole bo- mo stopili na mesta naših odraslih in bomo vsak po svojih močeh do- prinašali za zgraditev socializma. Vsakodnevno spremljamo naie borbe proti italijanskim šovinistom, ki nas hočejo oropati Trsta, kjer živi naš živel j. Trdno stojimo ob Vaši strani in Vas bomo vedno podpirali v borbi naših narodov za mir v svetu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pionirji iole ZavrS S štafeto so poslali pozdrave tov. Titu tudi gasilci prostovoljne gasilske čete Cirkulane, pionirji iz odreda »Ma- ksa Bračiča« iz Cirkulan, mladinci in mladinke aktiva LMS Podlehnik, de- lavci in uslužbenci državnega posestva Podlehnik, gasilci iz Podvinc, pionirji Strafelovega odreda iz Markove, orga- nizacija PAZ Juršinci, pionirji iz vseh razredov šole na Vurberku, pionirji s Polenšaka, pionirski odred Fr. Osojnika Grajena pri Ptuju, mladinski aktiv Gra- jena, Prostovoljno gasilsko društvo Ga- bemik, pionirji majšperske nižje gimna* zije in osnovne šole, delovni kolektiv Tovarne strojil Majšperk, osnovna šola Mladika in oba pionirska odreda te šole. Predsednik OLO tov. Petrovič Janez je predal republiško štafeto nosilcem štafete in jim naročil, naj jo odnesejo na mejo okraja proti Mariboru, odko- der bo dalje odnesena tov. Titu. Poln Kvedrov trg množice se Je po odhodu štafete razgrnil in se vrnil na svoja mesta nadaljevat delo za naso boljšo bodočnost z željo, da bi še dolgo vrsto let na ta dan pošiljali našemu dragemu tovarišu Titu plamteče po- zdrave. TITO M05A PIJADE: IZBRANI GOVORI IN ČLANKI Brez uradne proslave, ki bi žalila skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sinu, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez spod- bude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do ti- stega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medse- bojnega prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pKjt k svetli in srečni bo- dočnosti. Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Poslušale in odgovarjale so njegovim pozivom v borbo, sprem- ljale njegove besede in akcije, izvrše- vale njegova navodila ter se pri tem naučile, da se morejo mimo zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogrešile, če bodo delale po njih. V najhujših urah, kakršnih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in globoko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost. V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Cim dalje je trajala vojna, čim bolj se je osvobodilna borba razvijala in raz- plamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in iskrenejša je postajala po- vezanost med širokimi ljudskimi plast- mi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega po- litičnega voditelja, lik izrednega držav- nika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naših narodov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naših narodov ni bil pove- zan s svojimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini gotovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce. ki je utri- palo v srcu njihovega Tita. A ko se je vojna približevala h kra- ju, so bili naši narodi priče nove ve- like slave, s katero se je na večne čase okrasila naša mlada Tu^oslovansVa ar- mada, čudežno delo Titovih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je pri- nesla končno osvoboditev domovine in naših zasužnjenih bratov onstran starih meja Jugoslavije, je pokazala, da ne- davna sprememba imena naše ljudske vojske ni bila le gola sprememba imena. Novo ime je bilo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljud- ska oborožena sila preživela vsega sku- paj v nekaj mesecih po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najvišje stop- nje, ki jo je naša oborožena sila do- segla na svoji slavni poti od prvih par- tizanskih skupinic do modeme, močne armade. V nepremagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč v ogorče- nih bojih okupatorja in njegove izda- jalske hlapce, ki na naših frontah niso kapituliraU niti iz zavesti gotove pro- pasti niti iz politične preračunljivosti, temveč so se še po oficialni proslavi zmage v svetu borili z obupano zagri- zenostjo, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljena k predaji. Toda politično delo ni bilo nič manjše od vojaškega. Niti ene evropske države ni, ki bi bila žrtev fašistične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva, na dan zmage imela tako široko in trdno zgra- jen, nepremagljiv temelj za svojo po- litično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim željam sovraž- nikov in lažiprijateljev, domačih in tu- jih reakcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, željam, ki nedvomno spadajo na smetišče reakcionarnega- idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili celo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodoč- nosti, z reševanjem katerih se druge države nepripravljene sreču-ejo šele i>o svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razdejala, ki so dale naj- težje žrtve, ki so Jih najbolj ro- pali in uničevali. Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti taka, ki je naj- manj trpela, danes ne more pokazzrti tiste politične trdnosti in enotnosti, ti- ste notranje organizacije, odločnosti in umirjen(>sti, ki je tako očitn§ v naši državi. Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naših narodov proti fašizmu nepomlrljiva, brezkompro- misna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši rm- rodi med borbo za svojo osvoboditev izpod fašističnega jarma pravilno spo- znali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno življenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položili nove temelje za nacional- no, politično, ekonomsko in dmžbeno življenje ter napredek naših narodov in naše nove demokratične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zasluga Titu. Izredna nacionalna in politična morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naših na- rodov, sta plod njegovega vztrajnega boja in njegovega modrega in pogum- nega vodstva. On Je tisti, ki je naše narode naučil velike resnice, da ni ta- ko hudega niti obupnega položaja, iz katerega bi ljudstvo ne našlo zmago- vitega izhoda, če se zaveda svoje časti, če ljubi svojo svobodo, če Je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v na- sprotju z zaključkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jih ti- sti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarili, prav tako pa tudi zaupajo, da Jih bo Ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje, pričako- vane ali nepričakovane težave, ki bi nanje mogli naleteti. Zato v času, ko maršal Tito, ki za- služi priznanje vsega demokratičnega in svobodoljubnega sveta kot najdo- slednejši borec proti fašizmu, spreje- ma od narodov Jugoslavije navdušene pozdrave, vsa domovina prekipeva od čustev največjega priznanja in brez- mejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vda- nost včerai velike so danes še ^t^čie in brezmejnejše. Spontano in radostne ljudsko proslavljanje njeeovega rojst- nega dne Je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v eno veličastno ustvarjalno enotnost, ki Je z ničimer ni mogoče razbiti. V tej enotnost! (vnovno porožtvo naše ve- like bodočnosti. Tydi v Leskovcu so izvolili občinski odbor OF Leskovec, 22. maja. V nedeljo, dne 18. maja 1952 so se na iniciativo KOOF Leskovec zbrali odborniki OF iz vasi, ki pripadajo novi občini Lesko- vec. Vabilu OF Leskovec se je odzvala Večina odbornikov, razen nekaterih, ki *e iz kakršnihkoli vzrokov ne zavedajo dolžnosti do organizacije in do članov, kateri so jih izvolili za svoje predstav- nike. y referatu, ki ga je podal tov. Ha- ^ožan Vinko, Je bil nakazan F>omen iz- volitve občinskega odbora OF in nje- gove naloge. Tov. Halozan je poudaril, je treba v občinski odbor izvoliti ^ke člane, ki so se dosedaj pokazali kot najboljši. Kajti samo od ljudi, ki *o voljni prevzeti odgovornost za kul- 'Urno-politično vzgojo delovnega Ijud- ^va, lahko pričakujemo, da bo tudi v ^aši občini OF prenehala obstajali sa- ' '^o na papirju, ampak da bo postala l^^ava kultumo-politična voditeljica de- lovnega ljudstva V občinski odbor OF so bili izvoljeni: ^^v. Haložan Vinko za predsednika. tov. Vodušek Anton za sekretarja, tov. Smodič Peter za blagajnika, tov. Koren Venčeslav, Turk Janez, Vindiš Janez, Drevenšek Jože, Arauš Jože, Vindiš Ja- nez, Mlakar Franc, Končar Martin, Ko- zel Feliks, Mere Nežika, Voglar Jožef in Topolovec Andrej. Novoizvoljeni odbor Je med drugim sklenil: 1. Izvesti najširšo agitacijo za pove- čanje števila članov OF. 2. Agitirati za čimvečjo udeležbo na množičnih sestankih. 3. Pomagati občinskemu ljudskemu odboru pri izvedbi raznih gospo- darskih nalog. 4. Vplivati na starše šoloobveznih otrok za čimboljši šolski obisk in za lepše vedenje otrok v šoli, ka- kor tudi na poti v šolo ozir. iz šole domov. Na prihodnji seji, ki bo v četrtek, dne 22. t m., bo občinski odbor OF raz- pravljal o posameznih problemih in nalogah, ki stojijo pred organizacijo. Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK. Ptuf 23. maja 1952 Festival Dravske mladine v Strnišču s trni 8 če. 20. maja (SJ) Tukaj po Dravskem polju je veliko govora o Mladinskem feetivalu, ki bo 25. maja 1952, ob osmi uri zjutraj, na čast rojstnega dne maršala Tita. Tovarniški komite LMS Strnišče Je na pobudo CK LMS pristopil samoini- ciativno k organizacijskim predpripra- vam za festival. Povezal se je s par- tijsko organizacijo, sindikatom, OF in upravo tovarne. Predložen je bil osnu- tek plana. Omenjeni forumi so vse- stransko podprli nas predlog ter nudili konkretno pomoč v strokovnem vod- stvu in tudi v materialnem pogledu. Zainteresirala so se vsa društva v Strnišču: fizkulturna, kultumoprosvet- na in LT. Po mladinskih aktivih so te- meljito diskutirali o osnutku plana in dajali predloge, kako bodo sodelovali, da bo čimbolj pestro. Ni pa bil namen, da bi bil mladinski festival samo za Strnišče, ampak da tudi iz naših oko- liških vasi sodeluje mladina in razna društva in da se v samih predpripra- vah organizacijsko utrdijo mladinski aktivi in društva. Nadalje se bo spo- znalo kmečko prebivalstvo in mladina z življenjem in delom delovnega kolek- tiva v Strnišču kot največjega giganta v ptujskem okraju. Dosedanji rezultati teh predpriprav za festival so že vidni. Celotna mladinska organizacija se te- meljito pripravlja in tudi vsa obsto- ječa društva bodo dala svoje programe. Kakšno pa Je stanje po vaseh? Tudi tam ne spijo, temveč tekmujejo med seboj. Uspeh na terenu je predvsem v tem, da bodo sodelovali na festivalu iz vseh štirih šolskih okolišev in sicer SKUD-i, mladinski aktivi, pionirji in gasilci. Najboljše priprave so dosedaj v Str- nišču. Mladinski aktiv Sole učencev v gospodarstvu je pripravil najširši pro- gram in se nanj pripravlja. Najzanimi- vejše bodo sledeče točke: 1. Fizkultura — vse panoge lahke atletike, tek na 100 m, 200 m, 1000 m, met bombe, kopja, diska, skok v višino, daljino, odbojka in nogomet. 2. Kulturnoprosvetno delo — pevske točke; kronanje Matije Gubca v Zagre- bu; igra med dvema ognjema. Na ta program se temeljito priprav- ljajo in tudi tekmujejo z ostalimi. Ve- liko zaslug ima za to upravnik šole tov. Potočnik Mirko, ki vodi sam vse priprave. Organizirali bodo tudi rai- stavo dela učencev v Strnišču. Tudi športno društvo Aluminij n dobro pripravlja za lahko atletiko. Pre- cej interesa ima tov. ing. Snajder Franc kot tehnični vodja festivala. SKUD Strnišče bo pel ter skupno z Mladinskim aktivom Naselje pomagal pri izvedbi prizora »Ustoličenje ko- roških vojvod«. Aktiv Naselje bo tek- moval v lahki atletiki. Mladina Gradisa bo skupno s šport- nim društvom sodelovala v lahki atle- tiki. Imajo naštudirano igro ».Glavni dobitek«, igrali bodo odbojko, nogo- met in dviganje teže. Tudi pionirji iz StrniSča bodo peli, prikazali folklorni ples in 4ah. Sindikalna organizacija bo vodila ogled tovarne skupno z organizacijo OF In pomagali bodo tudi pri tehničnih predpripravah. Tako vidimo, da so vse organizacije v Strnišču pravilno razumele pomen festivala ter sodelujejo. Kakšni pa so rezultati po vaseh? Agilnl so v Cirkovcih. Pionirji ponav- ljajo igro »Princeska in pastirček«, ki so jo že uprizorili doma; nadalje pev- ske točke in kolo. SKUD Cirkovcl bo nastopil s folklorno skupino in gasilci s prostimi vajami. Pionirji iz Lovrenca bodo tekmovali med dvema ognjema in peli. Mladin- iki aktiv ii Lovrenca bo uprizoril igro »Poslednji moŽ€. SKUD Janž na Dravskem polju bo pel. Pionirji bodo tekmovali v lahki atletiki, igrali kolo, peli in imeli pro- ste vaje skupno i Hajdino. Pionirji iz Tmit bodo nastopali v prostih vajah, odplesali bodo tri kola In tekmovali med dvema ognjema. Mladinski aktiv Trniče bo uprizoril enodejanko, proste vaje in pesmi. Aktiv Rošnja bo sodeloval v lahki atleUki. Tako se kažejo prvi uspehi samih predpriprav za festival, kakor v Str- nišču tako tudi po Dravskem polju. Lahko pričakujemo, da bo festivai dosegel svoj namen in tudi zadovoljil vse udeležence. Program je precej ob- širen. Zato je priporočljivo, da bi se festivala udeležili polnoštevilno naši kmetje, delavci in mladina iz ptujske- ga okraja. Vsak si bo tudi lahko ogle- dal tovarno in se spoznal z življenjem in delom delovnega kolektiva v Str- nišču, ki vlaga ves trud, da bi zgradil ta veliki gigant za gospodarski napre- dek celotne države. Na drugi strani bo manifestirana naša enotnost med de- lavci, mladino in kmeti; silo, katere ne more ničesar omajati za naše skupne napore za izgradnjo socializma v naši državi. I V Makolah so izvolili novi odbor RK Mak o le, 17. maja (S). Minulo ne- deljo je bil tukaj občni zbor Rdečega križa ob udeležbi večine članstva. Ta zbor Je rešil več predlogov za iz- boljšanje bodočega dela društva glede na dosedanje slabe izkušnje in nedelav- nost odbora. Razrešil je dosedanji od- bor in izvolil novi odbor, S svojimi nameni je prišla na občni zbor članica Kolar Dragica. Ker Je videla, da Ji je zbor dal nezaupnico. Je v svoji ogorčenosti hotela izpodkopati zaupanje v člane novega odbora, kar pa ji ni uspelo. Dosegla Je le to, da je bila sama do kraja razkrinkana glede na dosedanje delo v razrešenem odboru. Občni zbor je sprejel več predlogov, kako bo mogoče novemu odboru do- seči boljše uspehe zlasti glede na to, ker so v novi odbor izvoljeni člani in članice, ki so obljubili zboru, da bodo delali nesebično in zvesto načelom BK, torej splošnim družbenim koristim. Gasilski teden v Gorišnici Goriš nI ca, 22. maja (Obl.). Gasil- ski domovi po vsem sektorju so slav- nostno okrašeni z zastavami, s cvetjem, zelenjem in slikami maršala Tita. Sla- voloki s parolami dajejo domovom še poseben izraz. Ni slučaj, da so začeli naši gasilci svoj teden s Titovo štafeto, v kateri je teklo skozi ves sektor 36 gasilcev v uniformah. Tako je 111. sektor (Moškanjcl, Zaga- jlči, Muretincl, Mala vas, Gajevci § Placarovci, Formin, Zamušami in Go- rišnica) dobro pripravljen in res »lav-^ nostno pričel Gasilski teden. Delo po četah je vsestransko oživelo. Po vseh četah so imeli častniki In pod- častniki strokovna predavanja. Dva- krat po tri ure je predaval vsem gasil- cem sektorja tudi okrajni brigadni po- veljnik tov. Horvat Martin, ki je prl-^ ha j al in odhajal na predavanja s kole-f som. Od letne skupščine pa do sedaj je imela vsaka četa mesečno po dve mo- kri vaji, katerih brezhibno izvedbo sta kontrolirala sekt. poveljnik tov. 2nl- darič Janko in njegov namestnik tov, Muhič Franc. Nekontroliranih vaj sek- tor ne priznava. Člani in članice pridno vadijo okrajne proste vaje z lestvami In rutami. Obenem vadijo tudi republi- ške vaje s sekiricami in se pripravljajo na festival v Ljubljani. Največ zaslug za uspešno izvedbo prostih vaj članov ima tov. Kolenko Martin, kateremu stoje zvesto ob stjani tovariši, ki so obiskovali tečaje v Medvodah in Ptuju (med njimi tov. Levanič). Članice pa pridno vežba tov. Kolenko Terezija, ki je dovršila tečaj v Medvodah s prav dobrim uspehom. Pohvalno moramo omeniti tudi tov. Tušak Liziko in tov. Vesenjak Micko. Po sklepu štaba bodo izvedli v teku tedna tudi dve nočni mokri vaji (eno v Mali vasi in,eno na Forminu). Clanl so temeljito očistili domove In orodje, kar vse pa imajo tudi sicer v najlepšem redu. Sektor Je sodeloval tudi polnoštevil- no pri veliki spomladanski kombinirani vaji PAZ, kjer so se posebno izkazali starejši člani in mladinke in pokazal s tem tesno povezanost obeh organizacij. Za pravilno in točno sektorsko ad- ministrativno poslovanje gre zasluga sekt. adjunktu tov. Pignarju Janezu. Sektorski štab se trudi, da je delo pravilno razdeljeno, da ne sloni vsa teža dela samo na nekaterih članih. V sektorju delajo vsi, vsak po svojih močeh. Teden bo zaključil sektor s slavnostjo v nedeljo 25. maja v Mali vasi. Sam spored slavnostnega zaključka nam je dokaz, da sektor res dela in zanje lepe uspehe. Na predvečer 25. maja bodo igrali mladinci v novem gasilskem do- mu v Mali vasi, ki je eden najlepših v ptujskem okraju Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Po predstavi bo- do kurili kres, kjer bo igrala tudi sek- torska godba na pihala. V nedeljo zju- traj pa bo igrala godba budnlco po vsem sektorju. Ob 13.30 uri bo predan raport okrajnemu poveljniku. Po ra- portu se bo zvrstilo: nastopi članov in članic s prostimi vajami, otvoritev ga- silskega doma, predaja odlikovanj čla- nom za vestno nad desetletno delo v gasilski organizaciji. Po slavnostnem delu se bomo ob zvokih godbe razvese- lili in zaplesali. S slavnostnim zaključ- kom tedna se bomo priključili tako tudi gasilci 111. sektorja radosti vseh delov- nih ljudi ob 25. maju, rojstnemu dnevu našega maršala Tita. Gasilci 111. sektorja smo tako že pred svojim tednom ter med tednom dolcazovall, ob zaključku pa dokazali, da se zavedamo svojih dolžnosti in na- log. Naše delo teče po tekmovalnem načrtu. Želimo, da bi gasilci vsega okraja izpolnjevali svoje naloge res vestno tn o svojem delu okrajnemu štabu res tudi stvarno poročali, da bi ne prišlo spet ob kaki priliki do ne- jasnosti in nepravilnega presojanja de- janskega stanja. Kdor pa ne verjame besedam o delu 111. sektorja, naj se pride prepričat ob vsaki uri in priliki. Za sektor velja: »Tu smo pripravljeni!« Vse prijatelje gasilstva vabimo v ne- deljo v Malo vas. Vsega bo dovolj: i resnega dela I smeha I veselja! Nekaj pojasnil k izdaji novih delavskih knjiži^ Nova uredba o delavskih knjižicah, ki je izšla dne 6. februarja 1952 v Ur. L FLRJ št. 7, predvideva, da nihče ne more biti sprejet na delo brez de- lovne knjižice. letotako se predvideva zamenjava starih delovnih in uslužbenskih knjižic po enotnem obrazcu. Iz novo izstavlje- ne knjižice bo razviden celoten potek službovanja posameznika in bo vpisa- na doba vštevno merilo za pokojnino. Zaradi tega je potrebno, da si vsak delavec, uslužbenec in nameščenec pravočasno preskrbi potrebne listine, s katerimi bo lahko dokazal svojo de- lovno dobo. Za priznanje delovne do- be 80 določene posebne komisije, ka- tere bodo na podlagi verodostojnih do- kumentov izdale tozadevno odločbo za vpis v delavsko knjižico. Kot vero- dostojen dokument so mišljena sledeča potrdila: uradno potrdilo državnih, zadružnih In društvenih podjetij (In to samo tista, ki 80 izdana na podlagi evidenc pod- jetij in ustanov); stare delavske knjižice (samo oni vpisi, ki so potrjeni od strani podjetja ob vstopu In Izstopu Iz dela); prepisi iz kartotek soc. zavarovanja; potrdilo o prijavi in odjavi soc, za- varovanja; plačilni nalog za plaCanJe prispevka (bivši SUZOR); odločba bivšega pokojninskega zavo- da; legitimacije »Merkurja« (MTO); potrdilo o plačanem davku za ročna dela (do leta 1941). Istotako bodo upoštevane kot doku- ment: sindikalne knjižice (samo za do- bo, ko Je plačana članarina), članske knjižice delavskih organizacij, n. pr. grafična organizacija v predvojni dobi, tudi samo na podlagi plačane člana- rine. Za zaposlitev pri privatnih deloda- jalcih se bodo upoštevale le tiste za- poslitve, ki so dokazane in overjene po sodišču aH obrtni zbornici. Za nedoka- zane zaposlitve, ki jih bo stranka do- kazovala s pričami, je potrebno, da so priče vsaj iste starosti in da so isto- časno delale v istem kraju kot prosi- lec ter da se lahko izkažejo o tem z uradnim dokumentom o svoji za- poslitvi. Ne bo pa se priznavalo priče- vanje prič na podlagi izjav, da ve, da je bil prosilec zaposlen tam in tam, ker sta si stalno dopisovala ali celo da ve, ker mu je o tem pripovedovala neka tretja oseba. Za priznanje delovne dobe, ki se šte- je v pokojnino za državne uslužbence, se smatra kot verodostojen dokument: potrdilo državnih ustanov in podje- tij (dekreti o namestitvah in razreš- nlce); uslužbenski list bivše Jugoslavije (sa- mo uradno potrjene rubrike o službo- vanju); izpiski iz evidenc, potrjeni od ust^, nov ali uradov (plačilnih seznanaov personalnih dosijejev); ' plačilne knjižice; i članstvo uradniškega pokojninske«. '< fonda (od 1. aprila 1931. leta do 6. apM* la 1941. leta); podatki iz arhiva bivše Glavne koiv, trole (ki se sedaj hrani v državne« arhivu); izpisi iz službenih časopisov (do 194] leta); prej izdane uslužbenske knjižice. Razen že navedenih dokaznih listin bodo upoštevane tudi: legitimacije znižano vožnjo državnih uslužbencev na železnici in sindikalne knjižice (sa, mo za čas, ko je plačana članarina). Dokazovanje zaposlitev po pričah leta 1945 dalje se bo upoštevalo lo v slučaju, da je podjetje oziroma usta, nova likvidirana in da se ne more do, biti uradnega potrdila. Pričevanje de, lovne dobe pa izvrši lahko edino ose, ba, ki je bila istočasno zaposlena, in to pri istem podjetju. Ker Je Uredba za izdajo delovnih knjižic že v veljavi, je potrebno, da si vsak Interesent uredi in nabavi po. trebna dokazilna potrdila ter si s torj omogoči priznanje delovne dobe, ko, misiji pa olajša pravilno odločanje. Priporočljivo je, da si vsak delavec, uslužbenec in nameščenec dobro pre. čita omenjeno Uredbo, podjetja in ustanove pa še posebej Odločbo o zbi. ran ju listin in postavljanju komisij, l^j je izšla v Ur. 1. FLRJ štev. 12/52 ter na tej podlagi takoj določijo komisiie, V kratkem bo poseben seminar za te komisije, kjer se bo podrobneje ob. ravnavalo poslovanje istih. H. M. Zajcu Ivanu, Vaupotičcvi in Tomaniču Jožetu so znižane kazni Ptuj, 22. maja (PS). Okrožno sodišče v Mariboru je v zadevi Zajca Ivana in soobtožencev na podlagi pritožb Zajca Ivana, Vaupotič Marije in Tomanič Jo« žeta razsodilo, da se sodba ptujskegd okrajnega sodišča z dne 23. februarj( t. 1. spremeni glede kazni in sicer se zniža kazen Zajcu Ivanu na 2 leti 2 me seca zapora od 3 let 6 mesecev, Vaupotii Mariji na 1 mesec od 2 mesecev in To manič Jožefu na 3 mesece zapora o< 5 mesecev. Okrajno sodišče je pri obtoženen Zajcu smatralo trgovanje z urami, ImmJ menčki, nogavicami in nalivnimi peresi za eno kaznivo dejanje, trgovanje z že- lezom in elektromotorji za drugo tar trgovanje z zlatom za tretje ter mu je odmerilo kazen za vsako dejanje po- sebej, dočlm Je okrožno sodišče ocenilo trgovanje z zlatom za eno, ostala trgo- vanja pa za drugo kaznivo dejanje in izreklo enotno kazen 2 let in 2 mesecev zapora. Pritožbama Vaupotičeve in Tomani- ča pa je ugodilo glede na odločbo o kazni, vpoštevajoč, da sta dejanji obeh v bistvu enaki in storjeni na sllčen na- čin. Z znižanjem njune kazni je do- seženo sorazmerje s kaznimi Tomanič Mirka in Zlahtič Miljane. Za pogojno sodbo Vaupotičeve iti Tomaniča tudi okrožno sodišče ni našlo podlage, ker Je Vaupotičeva še po raz- kritju dejanja skušala še nadalje prikrivati Zajčeva kazniva dejanja, Tomanič pa je dejanje zakrivil zavest- no kljub ženinemu izrecnemu svarilu, naj potrdila ne podpiše. Pritožitelji bodo morali plačati lOOO din stroškov pritožbenega postopanja. Vatikan in fašizem 19. aprila Je imel dr. MIlan Bar- toš po beograjskem radiu predava- nje o položaju cerkve v Jugoslaviji. Nanj je v prizadetosti odgovoril Vatikan s člankom v »Osservatore Romano«, 24. aprila. V članku sku- ša Vatikan zakriti svoje sodelova- nje s fašizmom pred vojno in med njo. Dr. Bartoš namreč dokazuje, da je prav fčišistična nastrojenost Vatikana vzrok, da še ni prišlo do boljših odnosov med cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Zato naj po- j strežemo tu samo z neznatnimi od- j lomki iz knjige Ive Mi ho vilo-j v i č a »Vatikan in fašizem«, ki pri- \ Cajo o sodelovanju s fašizmom tudi, najodgovornejše cerkvene osebno- \ sti — papeža Pij a XII. ; V cerkvenih krogih kaj radi poudar- jajo, da je Pij XII. po svojem fanatiz- mu zelo podoben zadnjemu papežu, razglašenem za svetnika, tistemu po vrsti 226. papežu Piju V., kronanemu leta 1566, ki je umrl šest let pozneje, potem ko je bil pred smrtjo ukazal, naj inkvizicija likvidira ne le aktivne, marveč tudi »tihe« krivoverce, kakor tudi tiste, ki so krivoverci, »ne da bi to sami vedeli«. Pij XII. je zares fana- tik in s fanatičnostjo prežet lizični mršavec. Druga njegova značilnost je, da je zelo učen, tretja pa, da je rim- ski aristokrat in neposredni arbiter v finančnem kapitalu Italije. Pij XII., Eugenio Pacelli, je iz znane rimske družine Pacellijev, knežjega in bančne- ga doma. Njegov stric Ernesto Pacelli je načeloval največji italijanski nanki, »Banco di Roma«, ki je imela pomemb- no vlogo tudi v zvezi med Vatikanom In fašizmom. Papeževi najbližji sorod- niki še zdaj vodijo to banko, kakor tu- di mnoge druge banke in velika indu- strijska podjet.^a. v Vatikanu pa imajo visoke častne funkcije Njegov brat, advokat Pacelli Je bil vatikanski eks- ponent pri sklepanju lateranskega spo- razuma z Mussolinijem. Eugenio Pacelli je postal škof leta 1917. Takoj potem so ga poslali za pa- peškega nuncija v Nemčijo, kjer je ostal več let. Sklenil naj bi tajen spo- razum med Vatikanom in pretežno protestantovsko Nemčijo. Nemčija naj bi bila v bodoči vojni na strani kato- liške, papežu zveste Avstrije, da bi skupaj tolkli krivoverske, nevarne države: Francijo, Anglijo in Rusijo, pa tudi — Italijo ... Poznejša reagiranja Pij a XII. na nemški nacionalizem, pa tudi na nacizem, so v zvezi s tem nje- govim prilagojevanjem v Nemčiji v le- tih nunciature. Takrat je navezal mno- ge stike, ki se vlečejo do današnjih dni. Leta 1918 Je prišlo na Bavarskem do revolucionarnih dogodkov, pa je vlada rajha, ki Ji Je načeloval socialni demokrat Hermanu Noske, upor v krvi zadušila. Pacelli Je s šifriranimi brzo- javkami obveščal papeža Benedikta XV. o razvoju dogodkov in iz neke nerodno izgubljene brzojavke je lahko zgodo- vina zabeležila podatek, da je bila v teh dogodkih tajna zveza in sodelova- nje med Noskejem in Vatikanom ob posredovanju in na pobudo Pacelll- ja... Pacelli je bil takrat v MUnche- nu, potlej pa je postal nuncij v Ber- linu. Leta 1929 Je sklenil konkordat med Prusijo in Vatikanom in za zaslu- ge je bil imenovan za kardinala. Za- nimivo je, da je posebni papežev taj- nik še zdaj nemški jezuit Leiber, nje- gov najvažnejši svetovalec pa znani monsi^nor Kaas, šef katoliške stranke v Nemčiji, ki je še zdaj v emigraciji, kar pa ne pomeni, da ne bi dirigiral vseh katoliških političnih gibanj v Nemčiji Eucenio Pacelli je postal državni taj- nik Vatikana leta 1930 po srartl kar- dinala Gasparrija in tako je že takrat vladal v Vatikanu kot prvi za pape- žem. Ker pa Je bil inteligentnejši in v vsakem oziru iniciativnejši od pape- ža Pija XI. Je bilo vse, kar so pripi- sovali temu papežu, večinoma Pacel- lijevo delo. Pacelli je večkrat pokazal, kakšen Je njegov odnos do fašizma. Navedli pa bomo samo nekaj primerov. Leta 1934 se Je kardinal Pacelli, po- znejši papež Pij Xn., v posebni misiji mudil v Buenos Airesu. Takrat je bil državni tajnik Pija XI. Dne 13. X. je imel tam govor in »priklical Je božji blagoslov na tistega, ki upravlja domo- vino in bdi nad njeno srečo«, misleč na Mussolinija. Kardinal Pacelli Je ob začetku ci- klusa predavanj v »Institutu za rimske študije« imel govor, v katerem Je do- kazoval, da je Kristus pravzaprav Rim- ljan, ker je božja previdnost določila, naj bo Rim duhovno središče vere. V navzočnosti mnogih cerkvenih dosto- janstvenikov, kardinalov in fašističnih funkcionarjev je Pacelli izrazil spošto- vanje papežu, kralju In duceju. Ko pa je v vrtincu abeslnske vojne ves pošteni svet obsojal fašistično Ita- lijo, je Pacelli pel hvalnice Mussoli- nlju. »Božja previdnost Je Rim ustvarila In določila, da postane prestolnica sve- ta in središče krščanstva. Cesarski Rim je bil zgodovinska priprava na duhov- no univerzalno cesarstvo Jezusa Kri- stusa; nobeno mesto ne bo premagalo misije R'ma, božjega me?ta. mesta vte- lešcne modrosti . Uničiti Mussolinija Je cilj nasnrotnikov. to pa pomeni 7a- detl srce Rima. glavo krščanstva, uni- čiti svetnike in ubiti Boea, In kako more potemtakem kdo zahtevati, naj bi r^rVev ne p'»'^nrla svojega vcliketra kri/ar.ia, Mussolinija«. Glejte, tako 'p »»ovoril Eugenio Pa- celli, sedaj Pij XII. ... Pij XI. ni dočakal druge svetovne vojne, ker je prej umrl. Rad bi jo bil dočakal, najbrž ne bi storil ničesar, kar bi oviralo Mussolinija in Hitlerja v uresničevanju njunih naklepov. To lahko sklepamo iz njegovega presoja- nja abesinske in španske vojne, pa tudi sicer — iz vsegaJ ★ Italijanska fašistična struja med kar- dinali, ki naj bi izvolili novega papeža, je bila dovolj močna in Mussolini v zvezi z volitvami novega papeža oseb- no ni bil v skrbeh. Glavni kandidat je bil Pacelli, dotlej vatikanski državni tajnik. Njegove vrline so bile dovolj znane, saj je hodil po stopinjah poli- tike Pija XI., in mu v glavnem suge- riral linijo. Pacelli je bil močno an- gažiran v sklenitvi lateranske pogodbe s fašizmom. Pacelli je italijansko na- cionalno in nacionalistično reagiral na vse stvari, sovražil demokracijo in uprizarjal intenzivno gonjo proti na- prednim socialnim idejam. Pri srcu mu je Nemčija. Fanatičen, asketski, borben in oblasten — to je Pacelli. Dne 2. marca 1939 je bil izvoljen za papeža. Njegova izvolitev je veljala za Izrazito »italijansko«. V fašističnih krogih je zavladalo veliko zadovoljstvo. Musso- Unijev odnos do novega papeža lahko zelo dobro razberemo iz naslednje be- ležke iz Članovega dnevnika: »2. III. 1939. Za papeža Je izvoljen kardinal Pacelli. Duce je z izvolitvijo Pacellija zadovoljen in sklene, da bo poslal novemu papežu nekatere nasve- te, kaj naj stori, da bo koristno upravljal cerkev.« To dokazuje, da so blll odnosi med njima zares »kolegialni«, če je smatral Mussolini za možno in koristno dajati mu nasvete. Po izvolitvi Pacellija je izšlo v faši- stičnem tisku več navdušenih člankov. Z vatikanske strani so namignili, da ima Pij XII. najboljšo voljo in namen, da v odnosu do fašistične Italije uve- ljavi politiko Pija XI. Tudi z izvolit- vijo kardinala Maglioneja za državne- ga tajnika Vatikana so bili fa.sistični krogi zadovoljni. Pne 21. XII. 1939 sta Viktor Ema- cuel III., kralj Italije in cesar Abesi- nije, ter kraljica in cesarica v sprem- stvu ministra za zunanje zadeve Ciana uradno obiskala Pija XII. Papež je ob tej priložnosti Izrekel besede velike po- hvale in občudovanja »kralja in ce- sarja« ter izrazil zadovoljstvo sprič( dejstva, da vodita Italijo takšen kral in cesar in Mussolini. O Mussoliniju je rekel, da je daljnoviden državnik, ki vodi Italijo tako, da vladata v njej sloga, duhovni mir in da uživa katoli- ška vera spoštovanje: »Italla sempre vigile e forte sotto Paugusta e saggia mano del Re Imperatore la lungimiran- te guida del suoi governanti, rimane pacifica nella vita civile in concordia di spiriti... e nei riti solenni della re- ligione cattolica.« 28. XII. 1939 je papež vrnil obisk, prišel h kralju v Kvirinal in izrazil svoje občudovanje »slavni dinastiji Sa- vola, poveličani s svojimi svetniki ii] blaženimi«. Ob tej priložnosti ]e papež priklical božji blagoslov na Mussolini' ja in njegove ministre (»suir .llustr« capo del governo italiano ed i suoi ml' nistri«). Iz vsega tega vidimo, da je Pij XII nadaljeval poveličevanje Mussolinija In fašizma tam, kjer je nehal Pij XI Tudi on vidi v Mussoliniju moža, ki je »poslala božja previdnost« ... Ciano piše o teh obiskih: »Vladarjev obisk Sveti stolicl. KraU je dobre volje in čestita mi h govoru ki sem ga imel... Obisk je potekal * redu, bil je en sam ginljiv trenjtefe ko je papež nepričakovano začel irO' proviziran govor ...« Za odnos papeža do fašizma Je zna* čilen tudi tale moment: »27. XII. 1939. Papež mi je podeli' (Cianu) »Zlato ostrogo«. Bolj kakor od' likovanje samo po sebi me je razvos'3' lila brzojavka kardinala Maglionpja državnega tajnika, ki poveličuje moj< delo v zunanji politiki in delo za zbU' zanje države in cerkve...« (Nadaljevanje sledi) Pritožbe Havlasove iz Onnoža je okrožno sodišče zavrnilo Maribor, 13. maja (S). Senat tu- kajšnjega okrožnega sodišča je zavrnil danes pritožbo Havlas Alojzije iz Or- moža št. 109 zoper sodbo Okrajnega so- dišča v Ptuju, ki jo je 11. marca 1952 obsodilo na 4 mesece zapora zaradi go- ljufije pri mestni tehtnici v Ormožu. Pritožno okrožno sodišče nI vpošte- valo trditev Havlasove v pritožbi, da je sodišče v Ptuju označilo njen zagovor glede namena njenega kaznjdvega de- janja kot neresen, ker Je dognalo, da je Okrajno sodišče izvedlo postopek, iz- reklo in utemeljilo sodbo, ki jo je po- trdilo tudi okrožno sodišče. Ptuj, 23. maja 1952 »PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 Uudska univerza fe priredila predavanje o tuberkulozi ptuj, 14. maja (FV). Danes je bilo ^, ptuju XII. redno predavanje »O mo- jgrnem načinu zdravljenja tuberkulo- ze«. Predaval je dr. Radšel Franjo iz j^jaribora, ki je med drugim dejai; Tuberkuloza je ena najstrašnejšiii tjolezni, ki uničujejo zdravje in delov- po sposobnost človeka. Bolezen v glav- penri razsaja tako močno zato, ker bol- pilc prepozno spozna, da je okužen. Ce ^1 bolniki prišli v zdravljenje takoj, ko pastane okužitev, bi TBC tako rekoč Izginila, saj bi s tem kali tuberkuloze zatrli že v prvih početkih razvoja. S pomočjo X-žarkov odkrivamo povzro- fitelje TBC v protituberkuloznih di- spanzerjih. Teh protituberkuloznih po- jtaj je bilo v Sloveniji pred vojno sa- 00 okrog 20, danes jih imamo že nad j7. V vsej Jugoslaviji jih je bilo pred ^rojno 49 in s tem skoraj polovica v gloveniji. Nato je predavatelj povedal je nekaj zanimivih številk o tuberku- loznih obolenjih v Sloveniji in v ptuj- jjcem okraju. V našem okraju je umrlo v letih 1921-23 21,14 ljudi na deset tiso« prebivalcev. V letih 1931-35 se je šte- vilo umrljivosti dvignilo na 21,84, do« Jim je v tem času umrljivost v Slove- niji padla na 16,52 ljudi. Sele po vojni jmo dobili nove podatke iz ptujskega okraja in sicer leta 1949 5,9 ljudi, leta 1950 6,3 ljudi in leta 1951 12,25 ljudi na deset tisoč prebivalcev. Vprašamo se, odkod tako velika umrljivost za TBC v ptujskem okraju? Prišli smo do za- Icljučkov, da je to verjetno zaradi alkoholizma, ki ima svoja središča v vseh vinorodnih predelih. To, kar je medicinska znanost za člo- vekovo zdravje storila, danes že zado- stuje, da obvarujemo široke plasti ljud- stva — omogoča pa jim obenem razvoj telesnih in duševnih sil. Vendar zdrav- nik še vedno nima moči, da bi vse te pridobitve mogel Izkoristiti, da bi mo- gle priti do polnega Izraza v praktič- nem življenju ljudstva In države. Zato se mora vsak posameznik zavedati, da je zdravljenje uspešno le takrat, kadar začnemo zdravljenje pravočasno in v rokah izkušenega zdravnika. V neka- terih krajih se ljudje tega še vedno ne ravedajo. Naša sveta državljanska dolž- nost Je, da take ljudi poučimo in Jim nasvetujemo, da se puste čimprej pre- gledati. Zdravljenja najrazličnejših bolezni si danes brez tako zvanih serumov sploh ne moremo zamisliti. Na tisoče In tisoče otrok bi umrlo brez tega učinkovitega sredstva. Nešteto odraslih bi postalo irtev strašnih epidemij, če ne bi po- jznali tega kemijskega zdravljenja. Za- U?u/?a tega načina zdravljenja Je, da iOanes oapic in difterije tako rekoč ne Ipoznamo. Z Istim sredstvom se borimo tudi proti sušici. Leta 1882 je Robert Koch odkril bacil tuberkuloze. S tem Je medicinska znanost sicer mnogo pri- dobila, vendar so ostala mnoga vpra- šanja o tej za vratni bolezni še vedno nepojasnjena. Velika zavratnost te bo- lezni tiči v dejstvu, da dolgo časa ne tutimo prav nobenih bolečin. Bolečine nastopajo relativno pozno In sicer šele takrat, kadar proces pride že do rebrne mrene. Prvi znaki sušice so glavobol, znojenje in kašljanje. Kadar bolnik izpljune kri, gre ie za težji primer. Vendar se taki slučaji dajo še vedno ozdraviti. V borbi proti tuberkulo»i nam v veliki meri pomaga tehnika. Fluorografi, ki omogočajo slikati preko 80.000 ljudi na leto, so ogromne važ- nosti. Kljub temu pa je osnova zdrav- ljenja še vedno stara. Bolnik mora imeti mir in dobro hrano. Cepljenje, ki so ga pri nas množično Izvedli 1946-47, zagotavlja v bližnji bodočnosti popolno odpravo tuberku- loze. V naši državi je bilo do nedaj cepljenih preko 3 milijone ljudi. Zdrav- stvene postaje na našem podeželju, ki jih Je naša zdravstvena prosveta usta- novila v vseh večjih vaseh, so za borbo proti aušici velikega pomena. — Predavanje je bilo zanimivo tembolj, ker smo posamezne primere lahko vi- deli na slikah. Ptujčani, ki so tokrat obiskali to pre- davanje v velikem številu, so potrdili, da se zavedajo, kako velike važnosti Je, ako vsak posameznik spozna in se se- znani 6 to težko boleznijo. Akademija protitnberkulozne sekcije Ptuj Ptuj, 17. maja (SP) Protituberkulozna sekcija mesta Ptu- ja Je priredila akademijo, katere čisti dobiček gre v namen zdravljenja tu- berkuloznih bolnikov iz ptujskega okraja. Za uvod je dr. Rakuša spre- govoril nekaj besed o tuberkulozi. Člo- vek dobi TBC od sočloveka, ki Je oku- žen z živo pljučno Jetiko. Ta raznaša bacile s kašljanjem pa tudi s sa- mim dahom. V ptujskem okraju bo- luje za TBC nad 2 odst. prebivalcev, kar znaša okrog 1600 ljudi. Polagoma se okuži vsak človek, vendar s tem še nI rečeno, da dobi vsak aktivno tuberkulozo, ampak v glavnem samo tisti, ki so v stalni nevarnosti, ki ima- jo opravka z aktivnimi prenašale! Kochovega bacila, slabotni, tisti, ki ži- ve v temnih, neprezračenih In nesonč- nih stanovanjih. Tuberkuloza se da ozdraviti samo pod sledečimi pogoji: pravočasno od- kritje bolnika, izolacija tega človeka tako, da ne prenaša bacilov na soljudi, kontroliranje okolice, cepljenje ljudi z BCG. Vse napredne države so stopile v borbo proti tuberkulozi, ki Je obenem s sifilisom človeško zlo. Nekatere države so tuberkulozo že zatrle na mi- nimum. Tudi ml bomo poskušali to doseči z vztrajno borbo proti TBC. Nato je sledilo še nekaj fizkultumih, glasbenih in slovstvenih točk. Priredi- tev Je v glavnem uspela, tudi udeležba Je bila zadovoljiva. Ptujski dijaki so gostovali tudi v Cirkulanah Cirkulane, 18. maja (ZC) V tukajšnji prosvetni dvorani so da- nes gostovali dijaki iz ptujske gimna- zije s Finžgarjevo kmečko dramo »Ve- riga«. Številni gledalci, predvsem mla- dina iz vse okolice Cirkulan Je z aplav- zom priznala igralcem, da so bili z nji- hovim gostovanjem in igranjem zelo ladovoljni. Gostom iz Ptuja, dijakom in profe- sorjem moramo priznati, da so nam zelo ustregli z uvodnim predavanjem prof. tov. Slugove o Finžgarju in dru- gih pisateljih, ki so obravnavali so- cialne probleme s podeželja, enako pa ^ dramo samo, ki je očividno zahte- vala od mladih Igralcev mnogo časa 'n truda, enako od njihovega vodstva, fla so končno postavili na oder povsod tlobro obiskano predstavo. Vsi gledalci te predstave smo pre- pričani, da bodo nadaljnja gostovanja Ptujskih dijakov na podeželju tako kot (dosedanja in še bolj obiskana ter do- ^^7. vsemu ljudstvu v okraju, da se gimnazijska mladina s šolanjem pri- pravlja za gospodarsko in kulturno- Prosvetno delo za naše ljudstvo. To <^flo daje zgled ostalim gimnazijam v Sloveniji, da je mogoče poleg učenja "^nogo storiti tudi za Izobrazbo In raz- vedrilo množice. Igralska družina iz Spuhljc le gostovala v Desf^Mmku D e s t e r n l k, 21. maja (MI). Ker Je •lomača igralska družina v Destemiku ^^^Ijucila svojo sezono, so nam v ne- "^^Ijo 18. maja gostje-igralci iz Spuhlje ^''av dobrodošli. Gostovali so s Finž- Sarjevo igro »Naša kri«. Triindvajset kolesarjev, članov igral- «Ke družine iz Spuhlje. se je vzpenjalo Desternik. Človek bi mislil, da so to Jirkači. Toda, ko so se vedri kolesarji !**tavili pred zadružnim domom, nam bilo vse jasno: to je složna igralska ^.'^žina iz Spuhlje. Sestavljajo Jo ve- Jjf^oma krepki kmečki ljudje, polni «dravega optimizma in volje do dela. S y^:o igro so gledalce popolnoma za- j^^'^'oljili. Nekateri glavni igralci pa so i svojim igralskim talentom, ki so ga j^^li priliko pokazati, naše gledalce ^lo navdušili. Taksnih igralskih družin se vtelej **2ve8elimo. Telovadna akademija društva »Partizan« Ptuj, 17. maja (SV). Dane« se Je ptujsko gledališče zopet napolnilo, to- krat z gledalci, ki se zanimajo za teles, no vzgojo. Po himni, ki so jo zapeli vsi nasto. pajoči in po kratkem nagovoru, smo x zanimanjem sledili sporedu. Petnajst točk je bilo skrbno priprav. Ijenih. Vaditelji so pokazali svoje zmož- nosti in svojo ljubezen do dela, nastopa, joči svoje spretnosti, ki se oblikujejo iz veselja do telovadbe. Iz spoznanja, da je zdravo razgibati telo, ki s telovadbo ohranja mladostno svežost in prožnost. Prav prisrčni so bili pionirji v prizo. ru »Kekec«. Drobno dekletce je pove. dalo zgodbo h Kekcu, skupina pa ji Je z gibi sledila tako naravno in ljubko, da je gledalcem izvabila prisrčen smeh. Vajo sta učili tov. Nada Bajgotova in Ljubeč Danica. Proste vaje, ki so jih sestavili tov- Ečedin, Arsenjuk in Zega, so bile lepe, najlepše pa so bile vaje, ki jih je pripravila tov. Zavadlalova. Tov. načelnica Je prispevala največ točk, pod njenim vodstvom se pionirke in mladin- ke usposabljajo v eleganci prostih vaj, presenečajo s telesno prožnostjo, saj je bila talna vadba izvedena naravnost čudovito lepo, zadnja točka valček je z rahlimi gibi očaral. Močno so ugajale skupinske vaje na konju, preskoki čez mizo (vodja tov. Drobina) so pokazali Izredno izurjenost mladine. Tov. Carll Katica se je postavila s svojo vrsto na dvovišinski bradlji. Vaje so bile izredno lepe. Akademija Je uspela, zlasti če poml. slimo na to, da so letos z delom v te. lovadnici pričeli precej pozno, komaj januarja. Ob redni vadbi bodo odpadle nekatere pomanjkljivosti. Treba bo iz- boljšati držo telovadcev, seskoke in pri skupinskih nastopih se bo docela uve. Ijavila skladnost, ki Je potrebna pri iz. vajanju prostih vaj in ritmični sestav. Polno gledališče Je dokazalo, da naši ljudje z zanimanjem spremljajo delo telovadnega društva Partizan in aka- demije naj bodo tudi vabilo vsem ti- stim, ki še niso v telovadnih vrstah, da pridejo in tako poskrbe za zdravje in moč svojega telesa, pa tudi za vedrino duha, ki je v zdravem telesu- Posledice slane se še dajo popraviti Zadnje dni Je zajel »koraj vse pre- dele naše države hud mraz, kateremu je v noči 19. In 21. maja sledila tlana, ki je naredila »pomladanskim po*ev- kom neprecenljivo škodo. Ker nas, kot eno izmed gospodarskih panog prehrambene Industrije, t J. in- dustrije olja, najbolj zanima pridelo- vanje oljaric — predvsem buč, kjer dajemo iz lastnih iredstev precejšen del za gojitev Istih — ugotavljamo, da Je liana uničila vse posevke bučnlc, ki so bile v zaščitni rasti. Zato grozi na eni strani Tovarni olja, da bo ostala brez potrebnih surovin, na drugI strani pa bi ostali potrošniki brez olja. Normalno Je čas za setev že nekoliko pozen, vendar se bi še dalo v precejšnji meri popraviti škodo, ki jo Je zapustila slana. Praktiki dokazujejo, da v nor- malnih vremenskih prilikah obrodijo buče tudi v primerih, če jih sadimo do začetka druge polovice junija. Kot že rečeno, še je čas, da popra- vimo škodo in smatramo za potrebno, da bi kmetovalci, zadruge in državna posestva ponovno posadili med krom- pirišča In koruzo čim več bučnlc. Pri tem bi si medsebojno pomagali s semenom. Kdor semena nima doma, ga lahko dobi pri vsaki kmetijski za- drugi, ki zamenjuje olje. Priporočamo, da bi seme bučnlc namakali pred sadit- vijo vsaj 24 ur v mlačni vodi, da bo seme lažje vzklilo. Naj še mimogrede omenimo, da bodo kmeti fska gospodarstva samo štajerskih predelov s ponovno setvijo lahko ohra- nila za nad 80 milijonov dinarjev do- hodka samo za dobljeno olje, ne raču- najoč pri tem vrednosti buč, ki Jih po- krmljo svinjam. Zato se bo vsekakor izplačalo vsa- kemu kmetijskemu gospodarstvu, da bo ponovno posadilo čim več bučnlc. Tovarna olja Slov. Bistrica V Makolah so obnovili dvorano M ako le, 17. maja (S). Tukajšnji kulturni dom je zelo zanemarjen, saj ni bilo pravega gospodarja, ki bi skrbel za tekoče urejanje in popravljanje do- ma. Tako stanje doma Je zadrževalo Makoldane, da niso vabili na gostova- nja druitev iz drugih krajev, ki bi na- stopala na tem odru. Fizkulturno dru- štvo Je sicer uporabljalo to dvorano, ni pa imelo do njega odnosa, ki prl- stoja čuvarjem občeljudske imovine. Dosedanji nespoštljivi odnos do te družbene zgradbe in nastala škoda po- trjujeta nujnost vzgoje članstva dru- štev k spoštovanju zgradb In naprav, ki so bile zgrajene Iz sredstev ljudstva za koristi ljudstva samega. V marcu t. 1. Je bil ustanovljen v Makolah KUD »Anice Cemejeve«. Na občnem zboru društva so sprejeli pred- log, da Je treba popraviti dvorano In da se obnovi kulturni dom. V aprilu Je delo začelo In dvorana je bila končana do 3. maja, dom pa Je prepleskan tudi zimaj, da ima sedaj res lice kulturne- ga doma, največ po zaslugi tov. Lon- čarlča Julija, ki Je dal od sebe vse, ko- likor Je bilo v njegovi moči. Upamo, da bo tudi fizkulturno dru- štvo začelo z resnejšim delom kot do- slej In da bo imelo pri bodočem fiz- kulturnem in kultumoprosvetnem delu več uspehov, ki jih bo prikazalo ljud- stvu v dostojno urejenem kulturnem domu. MLADINO, MLADINKE! Prijavljajte se v MLADINSKO DELOVNO BRIGADO, ki gre na gradnjo ceste Celje — Vransko! Brigada odide iz Ptuja 31. maja t. 1. in ostane na delu dva meseca. — Delo v brigadi bo plačano! Prijave sprejema do 30. maja 1952 okrajni komitet LMS Ptuj. — Pohitite s prijavami! Okrajni komitet LMS Ptuj Proslava L maja v Jablovcu (Haloze) Jablovec, 6. maja (KA). Letos gmo tudi pri nas prvič pramovall praznik dela. Na predvečer so doma- čini z »Guitinovim« Ivanom na čelu postavili na lepi razgledni točki »Po- horje« lep mlaj. Zvečer je mladina ra- jala okrog kresa. Tudi s sosednih hri- bov, sosednih naselij Graškovje, Sed- laiek In dr. .so se zasvetili Itevilnl kre-j sovi In tonili v prostranem Dravskem^ polju, kjer je v ozadju že dremal slvij ptujski grad, simbol nekdanjega tla- čanstva.., Prvomajsko proslavo je organiziral! vaški odbor OF razsežnega In raztre-j senega naselja Jablovec nad državno j cesto PtuJ-Kraplna. Velike zasluge Ima j pri tem naš neutrudni OF predsednik Avguštin Svenlek. Pred začetkom sa- me proslave je tov. Svenšek pozdravil sovatčane in jim čestital k obilni ude- ležbi. Obrazložil Jim je pomen prazni- ka dela, ki ga letos prvič obhaja tudi naia vas. Vse delo počiva, in to tudi upravičeno, saj so naše strme gorice in skromne »grabe« prepojene s tru- dom in znojem. Ob zvokih domačih godcev se je mladi svet poizkusil v plezanju po 18 metrov visoki smreki. Prvi se Je po- vzpel 14-letni Šolar Trafela Franc in prejel lepo nagrado. Po tekmovanju se je ljudstvo veselilo eb haloškl kapljici pozno v noč v neskaljenem miru... KRIZI IN TEŽAVE FIRBAS JO- 2EFA IZ MOŠKANJC (POJASNILO) Od dopisnika iz Gorišnice smo pre- jeli članek, ki ga objavljamo v celoti: »Z objavo članka o križih in težavah Firbas Jožeta iz Moškanjc v predzadnji številki »Ptujskega tednika« se sicer prizadete stranke v celoti ne strinjajo, ampak pravijo, da je celotna kupčija potekla takole: Firbas Jože iz Moškanjc bi moral plačati oskrbniku pokopališča Trunk Ivanu 500 din za grob, ker bo v na- sprotnem slučaju Istega prekopal. Fir- bas Je nato Trunku ponudil stari že- lezni križ namesto 500 din, s čimer se je Trunk tudi strinjal. Poudariti Je pa treba, da Je Firbas Trunku točno raztolmačll, da je križ železen, ne pa Iz cementa. Trunk se Je pa seveda po- služil cementnega križa, katerega si prisvaja družina Rižnar Iz Moškanjc In istega nato prodal za 2.000 din FeguSu iz Zamušan. Prizadeta stranka Rižnar je že nekaj časa opazila na pokopali- šču, da ji križ manjka z groba, nakar se je napotila do Trunka In ga s tem v zvezi tudi vprašala. Zraven precej ostrih besed jI Je tudi Trunk izjavil, da Je on izročil 2.000 din, katere Je dobil za prodani križ, Firbas Jožetu, kar pa ni bilo resnično. V zvezi tega sicer Firbas ni nič zakrivil, edino v toliko, da Je ponudil Trunku križ na- mesto denarja, zakrivil pa Je Trunk, ker se mu Je cementni križ bolj do- padel kot železni. V času, odkar Je bil objavljen članek v časopisu, se je si- cer do danes stvar uredila, Rižnarjeva Je dobila križ nazaj, a Trunk Je pa obrazložil ljudstvu svoj postopek z oznanllom pri cerkvi.« Kom. Pok. Habjanič Martin iz Para- diža je bil zgleden možakar Paradiž, 14. maja (JE). Med tu- kajšnjim ljudstvom bo ostal trajen spomin na marljivega člana Zadružne ekonomije, člana IZUD In gasilca, pok, Habjaniča Martina iz Paradiža, ki smo ga pred nedavnim spremili na pokopa- lišče v Cirkulanah. Dolg sprevod vinogradniških delav- cev In posestnikov, članov In funkcio- narjev množičnih organizacij Je bil dokaz, da ljudstvo nI podcenjevalo pok. Martina kot delavca na zadružni eko- nomiji, godbenika IZUD In gasilca ter svoječasnega viničarja, ki je bil takrat član Jugoslov. strokovne zveze viničar- jev. V znak priznanja za vneto delo v gasilskih vrstah Je bila na dan pogre- ba — 1. maja njegovemu sinu izročena, Martinu namenjena, častna diploma In značka za 10-letno sodelovanje v ga- silstvu. Ganljivi govori ob grobu so nas vse vzpodbudili, da bomo vedno in povsod v službi našega delovnega ljud- stva, da bo tudi naš delež pomoč ljud- stvu ob koncu našega življenja tako velik, kot Je bil Habjanlčev. ★ STARŠE. IZUD Je nUnulo nedeljo uprizorilo v društveni dvorani spevo. igro v treh dejanjih »Svojeglavček«. Igra Je dobro uspela. Z aplavzom so po. slučalcl nagradili tudi nastop ženskega in možkega pevskega zbora. Igralci, ki Jih Je vadila učiteljica osnovne šole, so vloge zadovoljivo rešili. Obisk bi lahko bil večji, če bi na prireditev povabili tudi prebivalce sosednjih vasi. Prav tako bi bilo bolje, če bi prireditev točno začela. _____.____________ Žarnice so ga spravile preJ sodišče Gorišnlca, 20. maja (Vlc.) Pred dnevi je bila pred okrajnim sodiščem v Ptuju sodna razprava proti Francu Maru (Debeljaku) Iz Zamušan št. 61 za- radi izvrševanja sistematičnih tatvin. Proti koncu leta 1951 se Je začel bavitl 8 tatvinami žarnic pri raznih kmetih v Zamušanih, Gorišnici In okolici. S tem delom je nadaljeval v letu 1952, dokler mu niso prišli organi LM na sled. Tatvine električnih žarnic Je vršil, kakor ga je gnala potreba po denarju in jih Je prodajal raznim kmetom za denar in alkoholne pijače. Mar ni bil nikjer zaposlen in Je hodil od hiše do hiše ter si ogledoval žarnice kakor tudi ostale predmete. Ko mu je zmanjkalo hrane in denarja, je zopet segel po ne- poštenem poslu in oškodoval precejšnje žtevilo ljudi. Ker ljudstvo ni prijavilo njegovih tatvin na pristojni postau LM. je sto- rilec lahko opravljal svoje nečedno delo brez vsakega strahu. Ni se zado- voljeval samo s tatvinami električnih žarnic Iz hlevov, dvorišč, kuhinj in Iz- pred veznih vrat ter raznih komadov obleke, ampak tudi z goljufijami manj- šega obsega. Na podlagi goljufije si je prilastil v KZ Gajevci nekaj prehram- benih artiklov, v mesariji KDZ Goriš- nlca nekaj klobas in v gostilni Horvat nekaj vina. Vsi ti predmeti so mu do- brodošli pri opajovanju .novih, plenov in pohajkovanju po vaseh. Značilno Je tudi, da BO ga nekateri kmetje najeli na delo in jim Je ob takšnih prilikah izmuznil razne predmete. V nekaterih primerih Je ljudem, ki so čez nekaj časa postali žrtve njegovega dolgo- prstništva, plačeval in ponujal alkohol- ne pijače. Cez kratek čas je nastala na marsikaterem dvorišču tema, ker jo žarnice odnesel Debeljak za svojo po- tujočo trgovino. Ko so prijeli storilca organi LM, so se začeli oglašati oško- dovanci in prijavljati tatvine raznih vrst. Mar Franc jih Je tudi priznal in prejel od sodišča zasluženo kazen. Ljudstvo obsoja poedince, ki so od njega kupovali žarnice kljub temu, da so ga dobro poznali in vedeli, da nI ni- kjer zaposlen in da ni prišel do žarnic poštenim potom in kljub temu, da Je trdil, da jih nosi iz Stmišča. V bodoče je nujno, da se ljudstvo za takšne In slične primere zainteresira ter iste pra- vočasno prijavlja pristojnim organom. Le na ta način bomo preprečili posa- meznim nezdravim elementom njihove namene In jih razkrinkali pred ljud- stvom. Za pretep žene šest mesecev pogojnega zapora Maribor, 13. maja (Dp). Tukajšnje okrožno sodišče je danes spremenilo sodbo Okrajnega sodišča v Ptuju glede Zavec Florjana iz Orešja 28, ki se je pritožil zaradi obsodbe na 6 mesecev zapora nepogojno, ker Je lani 1. sep- tembra na svojem domu v Orešju pre- tepel svojo ženo in io poškodoval, in sicer v toliko, da se odloži izvršitev kazni za dobo 2 let s pogojem, da v tem času ne zagreši enako hudega ali huj- šega naklepnega kaznivega dejanja Njegovo pritožbo je podprla žena s tem. da mu je odpustila kaznivo deja- nje, in zadruga »Oso-nik'<. ki je prika- zala v zadevni izjavi Zajca kot dobre- ga zadružnega delavca. Sčasoma bo mogoče — pomagati ranjencem na frontah • helikopterji. Ranjence bo lahko tudi ob slabih vremenskih prilikah prenesti v ozadje na bližnja transportna sredstva, ki jih bodo odprraviU v bolnice. Toza- devni poskasi so uspeli s 400 ranjenci na Koreji; — nositi čevlje iz kože morskih krav, ki so prikladne za izdelavo usnja in podplatov; — preprečiti prometne nesreče s po- močjo posebne naprave, montirane na prednjem delu tovornega avtomobila ali avtobusa, ki bo odrinila morebitno člo- veško žrtev, da ne bo prišla pod kolesa; — zdraviti tuberkulozne bolnike zra- ven streptomicina Judi s serumom PAS, ki predstavljajo novo močno orožje pro- ti tuberkulozi. Bacili tuberkuloze so na- pram streptomicinu neverjetno odporni, serum PAS pa onemogoča bacilom, da bi postali odporni; — čistiti zrak v tovarnah, pisarnah in hišah s pomočjo posebnega aparata za dovajanje aerozola — pare nekega no- vega sredstva za uničevanje bakterij, Uničevanje bakterij v vodi je bilo doslej mogoče izvršiti s sredstvi, ki so bakte- rije uničila, niso pa škodovala človeške- mu organizmu, dočim so pri dezinfekciji zraka uporabljena sredstva škodovala očem, pljučam in drugemu organizma Najboljše sredstvo ra dezinfekcijo zraka je bil doslej heksilresorcin oil v prahu. Skodelica takega praha traja 500 ur in spremenjen v paro očisti 3058 kubičnih metrov zraka v uri; — kupiti v tovarni »Nikola Tesla« v Beogradu nov domaČi radioaparat »Ko- -« * -ha Zadeve odopiti pristojnim organom. Vic. KOTEKS - PTUl odkupuje po najvišjih dnevnih cenah KOŽE: TELEČJE KOZLIČKOV la kg po . . , , . 230 din komad po . , . , . 150 din Ila kg po . . • . . 207 din KUNCI (zajci) komad po......60 in 30 din Kmefitshe zadrnac kmcffe, knicChe fiosDOdtnfe pozor LetoSnja slana Je uničila precejšnji del posevkov buč. Se Je čas, da novno zasadite bučnice in nadoknadite, kar vam je uničila slana. Kmetijske zadruge! Izdajte potrebnim bučna in sončna semena Iz zalo zamenjave. Kmečke gospodinje! Zasadite čim več oljaric In predvsem pa buč, ker ] Se čas. Tovorna oljo Slov. Bistrice VABILO Mladinski aktiv iz Janeževc priredi v Janeževcih pred pisarno KDZ v po- častitev 60. letnice maršala Tita In trl- letnice obstoja KDZ v nedeljo, dne 25. maja, ob 14. uri prireditev z veseloigro »Beneški trojčki«. Vsi vljudno vabljeni. Mladinski aktiv Redni občni zbor upokojencev ZSJ — Društvo upokojencev LRS, podružnica Ptuj bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 24. maja ob 9. uri predpoldne v Titovem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in volitev delovnega predsedstva; 2. Poročila funkcionarjev upravnega odbora; 3. Poročila finančnega nadzorstva, diskusija itd.; 4. Volitev upravnega odbora, finanč- nega nadzorstva, delegatov za občni zbor DU in okr. sindikalnega sveta ter člana v Okrajni odbor sindikata upo- kojencev — z namestniki; 5. Eventualni predlogi; 6. Slučajnosti. Vabimo vse člane k udeležbi. Odbor. Mestni kino Ptuj Od 30. maja do 2. junija: nemški film »DEKLETA ZA REŠETKAMI«. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 25. maja 1952, ob 15. uri: Carlo GoldonI: »LAZNIK«, veseloigra v dveh dejanjih (šestih slikah). Sode- luje orkester in sekstet SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja. Solist-pevec prof. Jože Gregorc. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. ŠAH Brzopotcznega turnirja SD Ptuj se je udeležilo 20 igralcev, ki so bili razde- ljeni v dve skupini, V finalu, kjer je nastopilo 8 igralcev, je zasedel prvo- mesto Rudolf 6 točk, slede Pešl 5, 2u-' nec 4, Kosmač in Berden po 3, Modri- njak 2 in pol in Vricl Ivo 1 točko. R. EKONOMIJA IN VRTNARSTVO Ml/ Ptuj rabi za svoj vinograd v Halozah Trbojcih eno delavno družino od do 5 članov za obdelovanje vinogra. da. Plača po uredbi in dogovoru Javiti se Je treba na Mestni ekonc miji v Ptuju. ZAHVALA Zahvaljujemo se sorodnikom, prija tel jem in znancem ter Organizaciji vo| vojnih invalidov Starše za izraze 80. žalja, šopke in vence ter spremstvo m pokopališče v Staršah ob smrti in po grebu našega nepozabnega očeta, sta rega očeta, strica in tasta KIRBIŠ ANDREJA posestnika iz Prepolj št. 39 ki nas Je za vedno zapustil po kratk bolezni. Zahvaljujemo se tudi zdravniku bol nišnice v Ormožu kakor tudi zdravni' škemu In strežnemu osebju za pfriza' devanje, da bi ga rešili zavratne tuber. kulozne bolezni. Starše, 18. maja 1952. Užaloščeni: žena Rozallja roj. Loben- vajn, sinovi Ivan, Franc in Andrej, hčeri Marija in Rozalija ter ostali snroidniki. ______ ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očete moža, svaka in dedeka JAKOBA BELŠAKA brigadirja na drž. kmet. gospodarstvi Podlehnik smo prejeli toliko izrazov sožalja, d se tem potom vsem iskreno zahvalju jemo. Enako se zahvaljujemo vsem soroi nikom. prijateljem in znancem ter pc grebcem za vence in spremstvo na njf govi zadnji i>oti na pokopališče na Ptu; ski gori. Posebno se zahvaljujemo Osnovi partijski organizaciji. Delavskemu svet in Sindikalni podružnici uprave dr kmetijskega gospodarstva Podlehnik J vence in tolažilne besede, č. duhovščii za spremstvo pri pogrebu in tolažilr besede, pevcem pa za ganljive pesn pri odprtem grobu. Ptujska gora, 9. maja 1952. Žalujoči: žena Alojzija in oW zet Slavko, rodbina Simonič, Zi vrč, in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI NAJDENA sta dva dežnika v Ptu) Vprašati v upravi. PRODAM 2 postelji. 2 nočni omari' omaro In mizo. zelo poceni in tu na bone. Stepišnik, Ptuj, Minorits trg 7/II,_ PRODAM ženski šivalni stroj, skor nov. Skok Jože, Gruškovje 150, pos Podlehnik, PRODAM košnjo prve lucerne (45 aro' ovseno In pšenično slamo, stres opeko ter gotovo okno 1.80X1 20: Vprašati 25. t. m. pri Fijačko, Ptt Sp. Breg 25. ZAMENJAM STANOVANJE na Trat štev. 7. ZAMENJAM STANOVAN.TE v Pt« za stanovanje v Mariboru. Vpras: v upravi lista. PRODAM GEPELJ. 3-zi!no žično v; dolgo 20 m, in češnjev les za pohišt' 8 m dolžine. Naslov v upravi lista. PRODAM UGODNO nov enovprei voz kapac. 1000 kg. kovaško orod velik vrtalni stroj na motorni in rc ni pogon, nakovalo s priborom, ^ primoža in meh. Vinko Topolov Podlehnik 34. -' STtRI TRAVERZE. 5 m dolge, prod3 Naslov v upravi lista. Rojstva, poroke in smrti MATIČNO PODROČJE DESTERNIK ■ Rojstva: 5 fantkov in 4 deklice. Umrli so: Markež Terezija roj. Vršič, v Trnovskem vrhu 3; Tašner Franc, Dolič 42; ToS Janez, Ločki vrh 13; Svajgl Elizabeta, Placar 31; Ceh Franc, Jiršovci 33; Lešnik Antonija, Jiršovci 13; Kranjc Janez, Ločič 13; Muršec Ignac, BiS 11. Poroke: Šalamun Alojz in Kranjc Marija, kmetovalca, Biš; Cucek Franc in Nedeljko Ivana, kmetovalca, iz Biša; Kalsersberger Radovan in Cucek Ma- rija, trg. pomočnik iz Mestnega vrha. AKTOVKA je bila najdena v Ptuju Ljutomerski cesti. Naslov v upf' lista.