štev. 48. Polletna plabun t g*t*vt»l. Ljubljana, 2. decembra 1931. teto m rt in [_na Uhaja r »ako »reda. — Naročnina: ta celo leto 30 Din, m pol leta 15 Din, ta inozemstvo ia eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi te ne vračajo. — Plača in toii s« t Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št 7. — Telefon in ter. št 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Prvi decembev Trinajstič praznujemo letos svoj državni in narodni praznik, čas, ko se je zrušila stara fevdalna avstrijska monarhija in je na njenih ruševinah zasijala tudi Slovencem luč svobode, neodvisnosti in samostojnosti. Komur seže spomin do prve obletnice, ta dobro ve, kako smo takrat kot pijani hlastali za svobodo. Kot majhni otroci smo bili, luč pa je bila tako velika in žarka, da nas je oslepila in nam ugasnila razum. Ena sama edina množica smo bili, okoli nas in v nas pa samo razkošje svobode in prostosti. Vse to pa so bile za nas prevelike reči in mi smo bili za vse te velike reči tako hudo premajhni, kot da nas je popolnoma nepravi čas zalotilo nekaj čisto novega, nepričakovanega, dasi v vseh dneh suženjstva in hlap-čevanja vsako minuto pričakovanega. Tista svoboda in samostojnost, ki smo jo pričakali in dosegli v letu 1918., je bila za nas nekaj tako velikega; sleherni izmed nas je o njej govoril, razumel jo je le malokdo, in še ta se je kasneje izgubil. Zakaj biti prost, sam svoj gospod, se še ne pravi biti obenem tudi dober, trezen, sebi in svoji okolici koristen gospodar in človek. Samo dvoje je mogoče: da neodvisnosti in narodne svobode ne razumeš ter ju zapravljaš in s tem škoduješ sebi in svojemu narodu, ali da svobodo in vse, kar ti svoboda daje, pravilno oceniš ter spoznaš, da je svoboda prav za prav tisti prvi začetek in pogoj vsega tvojega nadaljnega življenja, kakršnega si želiš. Iz tiste velike svobode se nam je pred 13 leti rodila lastna država — narodna država: dom Slovencev, Hrvatov in Srbov. Da pa je ta država komaj rojena, se naši politiki niso zavedali, niso oznanjali ljudem pomena in namena države, šlo jim je le za politiko, »veliko politiko«, kakršno si lahko privošči močna država z zavednimi državljani, ki se »veliki politiki« svojih politikov in voditeljev smehljajo; medtem pa se je naše ljudstvo zavajalo ali pa čisto puščalo v ne-mar, kljub temu, da je na vseh koncih in krajih vpilo za politično in gospodarsko izobrazbo. Ta »velika politika«, pravilno strankarska anarhija, je postajala čezdalje neznos-nejša in ogabne j ša. Morala je končati, zakaj pretilo je, da bodo radi nje uničeni vsi dobri pogoji življenja v skupni državi, vsi pogoji, ki nam jih je prinesla svoboda v letu 1918. in naša volja ter bratska čuvstva, da živimo s Srbi in Hrvati v eni sami narodni državi. Danes stojimo pred trinajsto obletnico tega našega velikega dne in časa, ki je pred 13 leti našel premalo velikih ljudi, šele danes smo pravilno razumeli vso vsebino 1. decembra, dasi je bila naša dolžnost jo razumeti že pred 13. leti. Toda čemu bi iskali krivca? Po vseh razburljivih potih je ven- dar prijadral naš čoln v mirno gladino. Danes stopi lahko s ponosom na plan tudi tisti, katerega so preje puščali v temo ti, neznanju in politični nezrelosti — naš kmetsko delavski človek. S trudom in naporom, s tisočimi žrtvami, izkušnjami in zagrenjenostjo je vendar ta človek pričel zoreti ter se zavedati svoje gospodarske moči in prvenstva, ki mora biti tudi politično. Tudi je pričel razumevati po čemu mu je prav za prav država koristna, zakaj je tako nujno povezan z vprašanjem državnega obstoja ter njenega socijalnega in gospodarskega napredovanja. Polagoma zori to spoznanje v državotvornost. In to spoznanje je tudi javno izpovedal ob volitvah narodnih, svojih poslancev. Ta veliki uspeh, ko je tudi kmetsko-delavski človek pričel politično-gospodarsko zoreti, pa je le sad dolgotrajnega vztrajnega dela in popolnoma postopnega organiziranja Kongres bolgarske zemljedelske zveze, ki se ga je udeleževalo okoli 20.000 pristašev zveze iz vse države, je bil po tridnevnem zasedanju zaključen. Kongres je razpravljal o vseh političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki danes zanimajo bolgarski narod, ter je svoje zahteve zbral v resoluciji, ki je bila sprejeta z viharnim odobravanjem. V prvem delu odobrava kongres poročilo zveznega tajnika, delovanje zveznega vodstva zemljedelske parlamentarne skupine in zveznih predstavnikov v vladi narodnega bloka ter poziva vlado, da naj uporabi kar najhitrejše in najenergičnejše ukrepe, da se narod in država izpeljeta iz težkega položaja, v katerega ju je vrgel prejšnji režim. Enkrat za vselej naj se likvidirajo stare metode in zastopniki zveze v vladi naj nadaljujejo svoja stremljenja, da se doseže popolna in brezpogojna amnestija za vse politične prestopke. Pravično in zadovoljivo zadoščenje naj se da vsem, ki so trpeli škodo v državljanski medsebojni vojni po 9. juniju 1923 in se povrne vse po sgovoristični oblasti zaplenjeno zvezno imetje. Popolnoma naj se odpravijo izjemni zakoni, ki jih je izdal prejšnji režim. Nemudoma naj se razženejo vse oborožene in neoborožene strankarske in iz-venstrankarske organizacije, ki streme za iz-premembo ustavno-parlamentarnega ustroja, in naj se zatro enkrat za vselej vsa legla rovarstva in zarote proti svobodi naroda. O bivšem režimu naj se otvori parlamentarna anketa. Zaradi zelo burne zahteve kongresa, da se mora Cankov izključiti iz parlamenta kmetsko-delavskih ljudi, ki so bili vse doslej, dasi po številu najjačji, vendar le oni, ki se jih ob slehernem početju ničesar ni vprašalo, če so mogoče zadovoljni ali nezadovoljni, ali jim je prav ali ne. Dasi so uspehi že veliki, je vendar treba povdariti, kako potrebno je še nadalje po začrtani poti organizirati naš narod še jačje, predvsem pa tisti del naroda, ki je bil doslej neupoštevan ter se vsled svoje razcepljenosti in politične nezrelosti ni mogel nikjer uveljaviti, niti tam, kjer je šlo za njegove življenske interese. ~~ Veličina 1. decembra je v tem, da se tega dne in njega vsebine zaveda ves narod, zakaj svoboda, neodvisnost, samostojnost so bile vsemu narodu podeljene v enaki meri, brez nadrejenosti in podrejenosti stanu in izobrazbe. Vsi imajo do vsebine tega dne enako pravico, posebno pa še naš kmetsko-delavski človek, ki bo prvi in poslednji, kateri bo res z ljubeznijo branil radi zemlje, ki mu daje življenjsko eksistenco, pravo vsebino in namen 1. decembra. in državne (profesorske) službe, se je vrinila tudi ta točka v resolucijo. Gospodarski del resolucije zahteva reformo davčnega sistema po progresivnem načelu, zmanjšanje državnih izdatkov, znižanje uradniških plač, odpravo vseh sinekur, energično državno intervencijo v trgovini s poljedelskimi proizvodi in zaščito proizvod-nikov, revizijo podeljevanja zemljišč pod prejšnjo vlado, polno podporo zadružništvu in skrb za vsestranski njegov razvitek, naj odločnejše ukrepe proti oderuštvu in zelenja-štvu, poceni in lahko dostopen kredit gospodarsko slabim, znižanje oderuških obresti, poseben zakon o podporah po ujmah prizadetemu poljedelskemu gospodarstvu, upravljanje velikih narodnih gospodar, podjetij, kakor železnic, rudnikov, Narodne banke itd. po državi, brezplačno državno zdravniško in živinozdravniško pomoč gospodarsko slabim, revizijo osnovne carinske tarife, začasno obustavitev eksekucij premičnin in nepremičnin, ureditev poljedelskih zadolžitev in olajšanje položaja beguncev. V politično stran posega zopet zahteva, da se odpravi vojno stanje v čustendilskem in petriškem okrožju. Zveza je za narodno vojsko, ki je dejanski narodna in mora ostati zvesta straža narodnih in državnih koristi. Najenergičneje naj se dela na to, da se najemniška vojska, čije vzdrževanja država ne zmore, zamenja z naborno vojsko. Zasleduje naj se politika miru in sporazuma z vsemi državami na podlagi dobro razumevanih narodnih koristi. Odpravijo naj Zborovanje bolgcne&kib zemlje* delcev se reparacijski dolgovi, ki jih bolgarski narod ne more plačevati. Izvajajo naj se klavzule v mirovnih pogodbah o varstvu pravic manjšin. Razpečavanje proizvodnje domačega poljedelstva naj se zagotovi s trgovinskimi pogodbami s tujimi državami. Resolucija nato obsoja izzivanje razkol-niških ločin in zagotavlja, da bo zveza slej ko prej odločno zavračala vsa taka izzivanja. Liste »Večer«, Stanevljevo »Narodno Zemlje-delsko Zname«, »Pladuje«, »Zemlja« in »Zemljedelsko vzraždanje« izdajajo zemlje-delski zvezi tuji krogi in »imajo listi namen, da se rušita edinost in disciplina zveze«. Zveza ni sovražnica delavstva in sočustvuje z njim v njegovi borbi za gospodarski podvig, je pa odločna protivnica metod, ki jih uporablja »delavska« (komunistična) stranka v svrho rušenja državnega ustroja. Kongres izjavlja, da mu je pri srcu usoda zemljedelske politične emigracije, ki je trpela za ideje zveze, in sporoča vsem, da ima zveza svojo opredeljeno, jasno politiko v vseh velikih državnih in zveznih vprašanjih in da bo odbila vsak poizkus, da bi se povedla na drugo pot. Zveza je bila in ostane narodna organizacija v mejah države. Zveza visoko ceni trud vseh tistih, ki so v državi delali za njene cilje in tekom zadnjih osmih let celo tudi tvegali življenje, da so s svojo taktiko in razumno politiko do-vedli zvezo do današnjega njenega razmaha. V zvezno vodstvo je bilo izvoljenih 32 članov, za vsako okrožje po dva. Izvoljeni so bili tudi vsi trije ministri: Gičev, Jordanov in Muravijev ter dosedanji generalni tajnik Vergil Dimov, ki je zopet prevzel svoje posle v stranki. intcrescnii svojim poslancem Prihodnji teden odidejo naši narodni poslanci v prestolico, da prevzamejo delo, ki jim ga je narod naložil ter ga izvrše narodu in državi v korist. Ob odhodu vsi slovenski agrarni interesenti iskreno želijo vsem poslancem kar največ uspeha in sadu p,ri izvrševanju poverjene in zaupane jim naloge. Prepričani so trdno, da se bodo gg. poslanci v prvi vrsti zavzeli za našega malega človeka, bodisi kmeta ali delavca ali obrtnika ter v socijalnem in gospodarskem oziru kar najtesneje stali ob strani ter mu pomagali. Zakaj nemogoče je njega prezreti, ki tvori večino prebivalstva Dravske banovine in ki preživlja najtežje gospodarske čase. V ravno isti veri pa se nadejajo, da bodo vsi narodni poslanci, ki so jih povsod volili agrarni interesenti do zadnjega člana, predvsem zastavili svoje delo tako, da se čimprej izvede likvidacija agrane reforme ter s tem uresniči volja zakonodavca. Zakon naj se izvede brez izigravanja tako, da bode vse, tudi zakon o gozdovih in pašnikih, izvedeno v korist malemu človeku, ki naj sprejme, kar mu po socijalni pravičnosti in zakonu pripada. Posebno pa so agrarni interesenti ponosni kakor tudi hvaležni, da je bil izvoljen za narodnega poslanca tov. M. Mravlje, odbornik »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«. Vsi do zadnjega agrarnega interesenta v naši banovini ga osebno poznajo kot svojega tovariša, ki je vložil izmed vseh največ dela in požrtvovalnosti v organizacijo agrarnih interesentov ter tako zbral vso tisto pomoči in nasvetov potrebno »gmajno«, da pride do svojih pravic in koščka zemlje. Hvaležni pa so zato tudi vsem zavednim volilcem iz sreza Litije, ki so volili tov. Mravljeta. Odbor »Zveze slov. agrarnih interesentov« se jim tem potom najiskrenejše zahvaljuje za zaupanje, ki so ga izkazovali njegovemu članu, obenem pa jih zagotavlja, da so si izvolili moža, ki bo vse svoje moči zastavil in žrtvoval v korist, v dcibrobit brez izjeme vsem prebivalcem sreza Litije. Ivan Stražišar, predsednik Zveze slov. agrarnih interesentov. Sospodavshe polvebe 'Dvelzmuvja Zasedanje sreskega kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi Zasedanje se je vršilo dne 28. novembra pod težo težke kmetijske krize ter je za to zborovanje vladalo veliko zanimanje, kar dokazujejo dejstva, da so se zborovanja udeležili namestnik sreskega načelnika dr. Hra-šovec, narodni poslanec g. Hajdinjak in član banskega sveta g. Litrop. Predsednik inž. Mikuž je obravnaval v svojem poročilu smernice, kako naj se vrši kmetovanje v teh razmerah in priporočal radi pomanjkanja denarja in radi visoke obrestne mere uvedbo naturalnega gospodarstva v kmetijske obrate. Posestnik mora kriti večino svojih potrebščin z lastnimi pridelki ali pa s pridelki, ki jih lahko prejme od svojih sotrpinov potom zamenjave blaga. Ta zamenjevalna kupčija poedinih kmetskih pridelkov pa bi se morala organizirati v zadrugah ali društvih, ker le po tej poti bi se lahko posestniki osvobodili od škodljivega prekupčevanja in pokazali vsem, da še v kmetu ni izumrla ona sila, volja in moč, katera je v stanu tudi v najslabših časih ohraniti družini to, kar je podedoval po svojih starših. V interesu narodnega gospodarstva pa je, da to kmetsko sa-morešitev in samopomoč podpira država, banovina in vse ostale javne korporacije, ker le v vzajemnem in medsebojnem podpiranju se bode uspešno pobijala današnja gospodarska kriza, ki danes tare naš podeželski živelj. Iz teh razlogov so se poslali predlogi in spomenice na najvišja mesta, v katerih se prosi za ugodno rešitev perečih zadev in sicer: 1. Davki na zemljišča naj se sorazmerno s padcem cen kmetijskih pridelkov znižajo iz enostavnega razloga, ker je danes čisti ka-tastralni donos veliko manjši, kakor je bil ugotovljen v letu 1928. s cenami, n. pr. za pšenico 2 80, za rž 2-50, za koruzo 2-— Din itd. Iz istega razloga naj se tudi znižajo banovinske doklade na neposredne davke. 2. Iz razloga, da se je uvedel obvezen kuluk, za vzdrževanje javnih cest, naj se znižajo cestne doklade. Kuluk se lahko odsluži z delom, lahko se ga pa tudi odkupi s ceno 10 Din za vsak delovni dan. 3. V večji meri naj se nadaljujejo regulacijska dela na reki Muri in na drugih potokih v srezu Dol. Lendava, kar bode pripomoglo našemu gosto naseljenemu prebivalstvu do zaslužka. 4. Monopol na prodajo pšenice in pše-ničnih mok, kakor tudi ostalih žit naj se v Dravski banovini ukine iz razloga, ker prebi- Oitusna in zdrava Je »Kolinska kava« vaistvo banovine uvaža v svrho prehrane I SG5.000 q krušnega žita, kar odgovarja znesku 112,000.000-— Din. — Razlika med monopolno ceno in tržno ceno gre torej v breme siromašnega kmetskega ljudstva. Isto tako naj se | odpravi v mlinih mlenje enotne moke. 5. Trošarina na vino naj se zniža. Trošarine na doma pridelane in povžite naravne | pijače naj se pa popolnoma ukinejo. 6. Dolgoročno brezobrestno državno posojilo se naj dovoljuje posestnikom, ki so se zadolžili v času slabe valute, odplačujejo pa danes dolg v dobri valuti in pa onim posestnikom, ki so obubožali brez lastne krivde. 7. Narodna banka naj odpre dovolj kredita našim Zadružnim zvezam, da bodo te v stanu dajati dovolj denarja našim podeželskim denarnim zadrugam v svrho omogočeni a dviga vlog in v svrho najetja cenejšega posojila za vzdržavanje kmetijskih gospodarstev. 8. Podpira naj se zadružništvo pri vnov-čevanju in pri medsebojni zamenjavi kmetijskih pridelkov. 9. Carina na kmetijske potrebščine, zlasti na umetna gnojila, stroje in orodja naj se takoj odpravi. 10. Po celi državi naj se za vsako banovino ustanovijo kmetijske zbornice. 11. Za precepljavanje šmarnice naj se določijo večji zneski, da bo ta akcija v interesu vinogradnikov čimprej e uspela. 12. Pri posestnikih v srezu vlada občutno pomanjkanje na drvah in na tehničnem lesu, zategadelj se naj kupoprodajna pogodba med veleposestvom Dolnja Lendava in Kri-ževačko imovno občino razveljavi. 13. Prispevki za vodno zadrugo naj se znižajo, odnosno odpravijo in vsa ta dela naj se izvršujejo s kulukom zainteresiranih poljedelcev pod vodstvom drž. inženirjev. 14. Dovoli naj se dovolj kredita, da se zemljiška knjiga in kataster uredi, ker je pri današnjem stanju te evidence pravilno plačevanje davkov zelo otežkočeno. Izven teh predlogov, se je še razpravljalo na zasedanju o mnogih drugih zadevah, kakor o prireditvi tečaja za domače tkalce, o medsebojni podpori posestnikov in malih obrtnikov, o prispevkih za občinski kmetijski sklad itd. Odobril se je tudi računski zaključek za 1. 1930. Ob zaključku se je predsednik inž. Mikuž zahvalil vsem članom za stvarno razpravljanje o prej omenjenih zadevah ter zaprosil g. sreskega načelnika kakor tudi g. narodnega poslanca Hajdinjaka za njih podporo pri rešitvi gornjih prošenj in želj na merodajnih mestih. ESHHB^HBBHHBHB Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi ■ m potom, da ne odlašate s plačilom. Zars? Pe£ZCldovito belo l0'Zai0^z Gazelo! GAZELA g** zares cisto Pod tem zaglavjem bo odslej »Kmetski list« redno prinašal vsa važna poročila o gibanju in pokretu kmetske mladine; zlasti pa vsa društvena poročila in obvestila društva kmetskih fantov in deklet ter njih centrale »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Ravnotako pa se bo pod istim zaglavjem razpravljalo o sami ideološki in organizacijski smeri gibanja. * Prosvetno-organizatorični tečaj na češkoslovaškem. V dneh od 10. januarja do 20. februarja 1932 se vrši v Bratislavi pro-svetno-organizatorični tečaj, ki je predvsem namenjen izobrazbi kmetskega fanta. Tečaj priredi zelo delavna in agilna »Slobodnč Uče-nie Sedliacke« (»Svobodna kmetska prosve-ta«-), ki že skozi sedem let z največjim uspehom prireja take tečaje za kmetsko mladino. Tečaj traja skozi šest tednov; je pod najboljšim vodstvom ter na njem sodelujejo najboljše strokovne moči kakor tudi odlični zastopniki češkoslovaškega kmetskega gibanj a. Pdeg češkoslovaške mladine ima dostop oziroma možnost biti v tečaju tudi naša kmetska mladina, organizirana v »Društvih kmetskih fantov in deklet«, njih pododborih ter pripravljalnih odborih. Na vsakem takem tečaju sta za našo mladino predvideni dve brezplačni mesti, in sicer je brezplačno stanovanje, hrana, ogledi raznih ustanov, obisk kina in gledališča. Plačati je treba le vožnjo, ki velja z brzovlakom iz Ljubljane do Bratislave in nazaj 640 Din, z osebnim vlakom pa okoli 400 Din. ;Zveza kmetskih fantov in deklet« poziva vsa društva, da za omenjeni tečaj v Bratislavi zainteresirajo svojo članstvo. Ime reflektanta pa je najkasneje do 30. t. m. sporočiti >;Zvezi«, ki bo potem ukrenila vse potrebno glede sprejema v tečaj. članske legitimacije. Dolgo časa je bilo že občutiti nujno potrebo članskih legitimacij za člane > Društva kmetskih fantov in deklet«. Do uresničenja pa je prišlo šele sedaj. »Zveza« je te dni založila legitimacije za vse članstvo kmetsko-mladinskega gibanja. Legitimacije so zelo lične in priročne ter služijo za 6 let, ker so prav solidno izdelane. Izdelal jih je po lastnem načrtu naš tov. Tone Knez. Pozivamo vsa društva, da nam sporoče, koliko število legitimacij žele, nakar jim jih odpošljemo. Vsaka legitimacija velja 3 Din. Knjižnica. Marljiva knjižničarka tov. Marjanca Jenko je nanovo uredila knjižnico »Zveze«. Nabavljenih je tudi lepo število novih knjig. Posebno važno pa je, da je knjižnica urejena kot potovalna knjižnica, tako da se zamorejo društva, ki reflektirajo na knjige, obrniti na »Zvezo«, ki jim zaželjene knjige pošlje na posodo za en ali dva meseca. Vsak potujoči oddelek knjižnice šteje 50 knjig, ki so vse prav skrbno izbrane: povečini leposlovne, nekaj pa tudi strokovnih. Ker se tudi ob čitanju dobrih knjig vsakdo lahko izobrazi, pozivamo naša društva, da izrabijo zimski čas zato, da bodo svojemu članstvu nudila čimveč izobrazbe, obenem pa tudi prijetne zabave, ki jo človek toliko najde v lepi knjigi! Vsem društvom, kakor tudi pri j avl j en-kam 1. Prosvetno-gospodinjskega tečaja smo razposlali okrožnice z nabiralnimi polarni. Vzrok smo navedli v okrožnici ter upamo, da nas je sleherni pravilno razumel in bo po svojih močeh ter z ljubeznijo do kmetsko-mladinskega gibanja storil vse, da bo čimprej omogočen tečaj, na katerega nekatere prijavljenke že tako nestrpno čakajo. V slogi in samopomoči nam je uspeh zagotovljen! Vse društvene tajnike kakor tudi vse ostale dopisnike iz naših vrst pozivamo, da vestno in pridno pišejo poročila, ki jih bomo priobčevali pod rubriko »Mladina«. Nič naj vas ne plaši nerodna beseda, sprva bomo popravljali, s časom pa bo šlo ter boste imeli veselje s pisanjem poročil. Mi se moramo v svojem gibanju razmahniti ter tudi svetu pokazati našo trdno voljo in uspešno delo naših kmetsko-mladinskih vrst! Pofcebe kamniškega okrafa Važna kmetsko-gospodarska konferenca se je vršila ob številni udeležbi delegatov občinskih kmetijskih odborov dne 29. novem -bra 1931. v Kamniku. Konferenci je predsedoval naš narodni poslanec gospod Cerer. Živinozdravnik gospod Rauter je podal izčrpen referat o gospodarskem položaju kmetijstva v kamniškem srezu, kateremu je sledila zelo živahna debata. Ta konferenca, ki je prva te vrste v našem srezu, je dobila značaj sreskega gospodarskega parlamenta, na katerem so sodelovali zastopniki vseh cbčin, zastopniki vseh bivših strank in najboljši gospodarski strokovnjaki. Rezultat zelo živahne razprave, v katero so posegli med drugimi gg. Novak, Kristan, Bore, Poznič, Toman. Tome, Hočevar, Jeraj, Ručigai, Jankovič, srbski ekonom Hladnik in drugi je naslednja resolucija: Razmotrivajoč težki gospodarski položaj kmetijstva v Kamniškem srezu, je zbor delegatov občinskih kmetijskih odborov na kmečko-gospodarskem zborovanju v Kamniku dne 29. novembra 1931. sklenil predložiti naslednjo spomenico in resolucijo. Položaj kmečkega prebivalstva v Kamniškem srezu je nad vse obupen. Premoženjske razmere so se na kmetih tako poslabšalo, da obstoji nevarnost, da kmečki gospodarji ne bodo več zmogli plačati davkov, ker je zadolžitev kmetov dosegla strahovito stopnjo. Te težave so nastale radi tega, ker so kmečki proizvodi razvrednoteni, dočim je industrijsko blago vkljub silnemu znižanju mezd in pocenitvi surovin še vedno predrago. Med tem ko kmečko prebivalstvo ne bo moglo i svefw Poslednji teden je živela Evropa v smeri različnih političnih avantur ter postavljanja visokih in trdnih carinskih zidov, kot znak, kako si nobena država ne upa lotiti se širokega in splošnega vprašanja gospodarske krize, temveč se rajši obda s »kitajskim obzidjem« carinskih postavk ter se tako kot želva skrije pod lastni, trdni oklep, če sluti, da ji od koderkoli preti nevarnost. Prav zanimivo je potekala par dni POLITIČNA SITUACIJA V MADŽARSKI, kjer so legitimisti, pristaši ideje, da se zopet vzpostavi vladavina Habsburgov ter zasede prestol Oton, sin v pregnanstvu umrlega zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., nameravali s pomočjo še drugih pristašev te ideje, zlasti raznih aristokratskih krogov, prirediti na Madžarskem pravi prevrat ter se tako polastiti vlade. Zarota je bila spretno organizirana, bil je celo že določen dan prevrata. Toda veselje in skomine različnih aristokra-tov ter »visoke gospode«, ki z žalostjo gledajo, kako se gospodarsko razvija ter politično izobražuje tudi »nižje ljudstvo« Srednje Evrope, je bilo hitro končano. Zarota je bila razkrita, glavne organizatorje ter voditelje, med katerimi je tudi mnogo oficirjev, so aretirali. Pred javnostjo pa hoče madžarska vlada prikazati celo afero kot kriminalno, toda vse okolnosti jasno dokazujejo, {la je zarota v bistvu težila za tem, da se zopet vzpostavi habsburška monarhija ter je s tem imela čisto politično obeležje. V SOFIJI se je par dni vršil kongres bolgarske kmetske stranke. Kongres je predvsem razpravljal o notranje-političnih razmerah ter je ob koncu zasedanja izdal tudi resolucijo, v kateri odobrava politiko vodstva stranke, obenem pa poziva sedanjo vlado, da se predvsem posveti notranji ureditvi države. O kongresu, njega ciljih in zaključkih bomo poročali še v posebnem članku. Tudi V NEMČIJI so doživljali nameravan politični prevrat, ki ga je kanila izvesti stranka nacijonal. socija-listov, ki jo vodi znani Hitler. Prevrat se je pripravljal v pokrajini Hessen ter bi se imel razširiti na vso nemško državo. Toda našel se je izdajalec, ki je ves načrt izdal ter so tako oblasti pravočasno preprečile nameravano dejanje, ki naj bi prineslo strogim nemškim nacijonalistom vlado nad državo. Prav posebno pa so Evropo razburili Končni rezultat volitev. Pretekli teden je Glavni volilni odbor zaključil svoje delo ter tudi uradno objavil izid volitev 8. novembra. Med drugim ugotavlja, da je glasovalo v vsej državi 2,342.520 volilcev, kar predstavlja 67 25 odstotka vseh volilnih upravičencev. Nadškof dr. Fr. Sedej, ki je bil pred par tedni upokojen na zahtevo fašizma, ni mogel tega udarca preboleti; pretekli teden je v Gorici umrl, star 77 let. Slovensko ljudstvo na Goriškem je z njim izgubilo enega največjih zagovornikov v času krivic in vsega silnega gorja, ki ga je deležno v nesvobodi. 25-letnica smrti pesnika solnčne Goriške Simona Gregorčiča je potekla minuli teden. Danes že vsaka kmetska hiša pozna tega >go-riškega slavčka«, če ne iz njegovih pesniških zbirk, pa vsaj iz pesmi, ki jih prepevajo fantje na vasi. Pesmi tega pesnika si je narod že čisto osvojil ter so malone že ponarodele. Tam v zasužnjeni zemlji, kjer se je odigrala največja vojna grozota naših dni, počiva ta naš »goriški slavček«, v goriški zemlji pod Krnom, ki ga je tako zelo ljubil. Njegov spomin pa živi med narodom, ne toliko med inteligenco, mnogo bolj med preprostim kmetskim narodom, ki so mu pesmi Gregorčiča čisto blizu i po misli i po čuvstvu, v tem pa je tudi vsa veličina pesnikova, ki jo zna in ve ceniti slovenski kmetski človek. Poljšakov ainbulatorij so te dni otvorili na Dunaju, kjer bodo lečili raka po načinu našega rojaka Poljšaka, ki s svojim načinom zdravljenja ni našel med nami razumevanja, temveč je moral oditi v tujino iskat priznanja svojemu izumu. Da, saj je res, Slovenci priznamo svojega človeka šele takrat, ko se pred njim in pred nami odkriva že vsa tujina in v tem je vsa žalost. Zdaj, ko smo ga izgubili, ko si bo Dunaj služil z njegovo metodo zdravljenja lepe denarje, zdaj nam je žal, kaj? Prepozno je prišlo! V Kranju je pretekli teden umrl ugledni trgovec Janko Sajovic. Bil je tudi vnet pristaš gasilskega pokreta ter starosta gorenjske gasilske župe. N. p. v m.! Na sprehodu je doletela smrt čevljarskega mojstra Pikla iz Save pri Litiji. Zadel ga je mrtvoud ter je na mestu obležal mrtev. Zvišanje bolniških prispevkov! Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z rešitvijo St. br. 56.097/31 z dne 20. novembra 1931 zvišalo prispevni tarif za bolniško zavarovanje od 6% na 6'5°/o za področje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Zvišani tarif stopi v veljavo s 1. decembrom 1931. Nove tabele o prispevkih in odbitkih se dobe pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, kupite tlobro in poceni v tovarni oblok Novi, veliki, ilustrirani cenik in vzorci zastonj! Določevanje cen kruhu. Poseben zakon pooblašča bane, da določajo po krajevnih razmerah krušne cene. Ozirati pa se morajo pri določevanju cene na ceno moke v trgovinah na veliko v poedinih krajih in na režijske stroške za peko kruha. Sezonski delavci iz Prekmurja so se te dni v manjši skupini vrnili iz Slavonije. Pravijo, da si v letošnji sezoni niso prihranili toliko kot druga leta. Nekateri so se tudi že vrnili iz Francije. Vendar pa jih je tam še mnogo ostalo radi boljšega zaslužka kot je v Slavoniji, pa tudi radi tega, ker imajo še vedno dovolj dela. V splošnem pa so si prihranili delavci, ki so bili na delu v Slavoniji, okroglo do 2.500 dinarjev, oni iz Francije pa do 5.000, in sicer za delo v šestih mesecih. Žalosten sejem. Pod tem naslovom je pretekli teden objavil »Jugoslovan« poročilo o sejmu v Bogojini v Prekmurju. Na tem sejmu se je prodajala živina po 50 do 75 par za kg, pa tudi po 40 par, dasi je bila na sejem prignana sama lepa živina, zlasti simen-dolske pasme, ki jo predvsem gojijo v Prekmurju. Da, to ni le žalosten sejem, to je sramotni sejem za našega kmetskega gospodarja! Roparja v župnišču. Pretekli teden sta vdrla v župnišče v Boštanju pri Sevnici dva zlikovca. Splazila sta se po strehi v župnišče ter jo mahnila med drugim tudi v spalnico župnika Rakovca, ki se je prebudil. Toda eden izmed zlikovcev mu je nastavil samokres, drugi pa je mirno izpraznil blagajno, kjer je bilo 4.160 Din. Ko sta pobrala denar, sta lepo mirno odklenila župnišče ter izginila. Po župnikovem popisu obeh zlikovcev sodijo, da sta dva ubegla kaznjenca, ki ju išče tudi zagrebška policija. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«- grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mladostni vlomilci. V Ljubljani je izsledila policija 8-člansko mladostno družbo, ki se je ukvarjala z vlomi, tatvinami ter ropi ter si delila izkupiček za nepošteno pridobljene reči. Naš tobak -gre na Poljsko. Naše časopisje prinaša vest, da je Poljska odkupila naš tobak. V zameno je naša država naročila za 5 milijonov švicarskih frankov tračnic in železniškega materijala pri poljski industriji. Ravnotako poročajo o zverinskem poko-lju iz Košice* pri Polšniku. Mladoporočencema Dolanovčevemu A. in ženi Anici so fantje prišli zapet podoknico. Ženin jih je nato povabil v hišo na vino. Medtem pa se je zunaj odigravala žalostna zgodba. Fantje iz Košic so se stepli ter pri tem ubili Feštajnovega Jožeta, hudo pa ranili Dežmanovega Toneta. Fantovska tragedija. Dobro je obrodila letošnja vinska trta tudi v okolici Litije, posebno v Moravški dolini. Po zidanicah je dosti veselja in smeha. V to veselje pa je padla grozna tragedija kmetskih fantov. V zidanico, kjer je bila že zbrana družba fantov židane volje, jo je primahal tudi Petričev Tone iz Sv. Križa, ki je bil že nekoliko vinjen. Zahteval je še pijače ter je tudi ob enem izzival družbo. Da se ga odkrižajo, mu je neki Perko ponudil kozarec vina, rekoč: »Tu imaš, potem pa izgini!« Petrič je vino izpil ter togo-ten odšel čakat v zasedo. • Ko se je vesela družba odpravljala domov, jo je napadel z nožem. Oklal je več fantov ter nato pobegnil. Hudo ranjenega Šumija so odnesli domov, nato pa so se šli osvetit Petriču. Našli so ga na podu. Petrič je pograbil sekiro ter se začel braniti. Toda fantje so ga obkolili in planili po njem. Eden je udaril Petriča po glavi, da se je zgrudil, ter ga je še eden nato mahnil s sekiro. Petrič se bori s smrtjo. Vlom v zidanico. Neznani vlomilci so pretekli teden vdrli v zidanico gostilničarke Me-dičeve iz Podturna. S sekiro so razbili vrata ter iz kleti odnesli 400 litrov vina. Ker je zidanica na samem, ni mogel nihče čuti vlomilcev. Nesreča z možnarjem. V vasi Radušah pri Slovenjgradcu so preteklo nedeljo praznovali sv. Elizabeto. Slavje je bilo zvezano tudi s streljanjem iz možnarjev, kjer so se pridno udejstvovali kmetski mladeniči. Vendar pa veselje ni bilo neskaljeno. Med""pol-njenjem možnarja se je smodnik predčasno vnel, razneslo je možnar in zdrobilo roko kovaškemu pomočniku J. Kol ar ju. Krvava bitka pri Zagrebu. V vasi Šestinah pri Zagrebu se je pretekli teden med dvema skupinama kmetskih fantov vnela prava bitka. Fantje so med drugim tudi pričeli streljati s samokresi ter je bil na licu mesta ubit neki mladenič, pet mimoidočih ljudi pa ranjenih. Radi »kovača«. Iz Prevorij pri Pilštajnii poročajo, da se je ondi dogodil v hiši posestnika Laboharja žalosten dogodek. Gospodarjeva žena je obdolžila svojega 12-letnega vnu ka, da ji je zmaknil »kovača«. Fanta so radi tega pošteno okregali ter je nato izginil. Drugo jutro pa so ga našli obešenega na lesnik1 pred hišo. Podržavljenje železnic. Pričakuje se, da bodo s 1. aprilom 1932 podržavljene vse železnice v Franciji. Tozadevni predlog je predlagan tudi narodni skupščini, in sicer se utemeljuje predlog s tem, da imajo francoske železnice dnevni primanjkljaj do 8 milijonov frankov. Vojno posojilo je že razpisala japonska država, in sicer v znesku 35 do 50 milijonov jenov. Zdi se, da je k temu koraku pripomogla voina med Kitajsko in Japonsko, ki tudi požre ogromne vsote iz državne, oziroma narodne blagajne. Lovec ustrelil otroka. Na lovu je ustrelil pri Sv. Križu pri Šoštanju neki lovec sedemletno Marijo Šiftar. Dekletce je bilo v grmovju in lovec je mislil, da meri na srnjaka, zadel pa je dekle. Pred sodiščem v Rimu se prične začetkom decembra kazenska razprava proti drugi skupini Slovencev, ki so obdolženi veleizda-je. V celoti je obtoženih 60 oseb, od katerih pa jih je 20 že pobegnilo iz Italije. Rudniška nesreča v Betleyu na Angleškem je zahtevala 42 smrtnih žrtev, katerih trupla so že spravili iz rovov rudnika. Vendar pa zatrjujejo vesti, da je v rovih ostalo še večje število ponesrečenih rudarjev. Avstrija in Grška sta sklenili pogodbo, po kateri kupi Avstrija za leto 1932 za 1 milijon 200.000 dolarjev (okoli 70 milijonov dinarjev) tobaka od Grške. Leningrad, glavno mesto sovjetske republike, šteje po zadnjem ljudskem štetju nad 2 milijona prebivalcev, torej več kakor predvojni Petrograd. Za časa revolucije je prebivalstvo te ruske prestolice padlo na 600.000. Od tedaj se je jako opomoglo. Samo v zadnjem letu je poraslo število za 400.000 prebivalcev. Na Finskem, mali državi ob Baltiškem morju, je postalo vprašanje alkoholnih pijač ter protialkoholne propagande zelo resno. Vendar pa se vlada ne more na lastno pest odločiti za ali proti. Zato je razpisan za 28. t. m. narodni plebiscit, kjer bo celokupen narod sam odločeval, ali ostane alkohol prost ali bo prepovedan. Na Bolgarskem je bilo z novim zakonom pomiloščenih mnogo, nad 230 kaznjencev, ki so sedeli po raznih ječah ali pa so bili izgnani iz države radi različnih političnih prestopkov. Med pomiloščenimi so tudi bivši agrarni ministri Obov, Stojanov, Atanasov in še drugi. Pomilostitev je predvsem zahtevala bolgarska kmetska stranka. Čuden otrok se je rodil nekemu zakonskemu paru v Solunu na Grškem. Otrok, ki je sicer normalen in popolnoma zdrav, ima sredi čela eno samo veliko oko z dvema zenicama. Otrok oko lahko premika ter z njim prav dobro vidi. Kljub temu, da so starši normalni, se^ jima je vendar narodil tak naslednik. Okoliški ljudje vidijo v tem pojavu nekak prst božji ter pravijo, da bo otrok enkrat še velik mož. Ker je žalil Grandija, italijanskega zunanjega ministra, ki je pretekle dni posetil Ameriko, je bil obsojen neki antifašist na dve leti strogega zapora. Baje se je dotični protifašist žaljivo izražal na račun fašizma. Število prebivalstva v Rusiji. Po ruskem štetju ima Rusija 163 milijonov prebivalcev; večina prebivalstva odpade na Sibirijo ter pokrajine ob Indiji. V navadnem čolnu se je podal čez Atlantski ocean neki nemški oficir. In sicer je v čolnu popolnoma sam ter hoče z veslanjem doseči Ameriko. Pred nedavnim je odpotoval in te dni ga je že srečal sredi morja neki parnik. Vprašali so ga, če mogoče potrebuje pomoči, toda mož jim je smehljaje odvrnil, da še kar najbolje počuti. Vsakdo bi menda ne odvrnil tako hladnokrvno. 1IIIB 1 Ulji lili I ■» II 'liBBH IIIIIIM—BIMIIII I1MIWU_M_M_.J^I_________ Sejmi: 6. decembra: Brezovica, Boh. Bistrica, Žužemberk, Borovnica, Sevnica, Dobrna, Luče, Cmurek, Murska Sobota. 7. decembra: Litija. 8. decembra: Metlika. 9. decembra: Mokronog, Sv. Lovrenc v Bre-žini, Buče, Vrenska gorca, Dobova. 10. decembra: št. Jurij ob juž. žel. I uvairt KONO OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 7 nudi po najnižjih cenah vse vrsto deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko. krmila špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseli vrst umetnih gnojil modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega p o r t 1 a n d-c e m e n t a €anemc ©I#e laZY0 MiPMež Cr ifflt pitodobr°> solidno in ostale lahe JS EDIC-ZANKL D. Z O. Z. Tovarne oija.firneža, laka in barv Oljnate barve pri LJUBLJANA • MEDVODE ■ DOMŽAL? Slame ne fpopzzie "ndružniea: Maribor, fiovi Sad Lastnik: Franjo Medic Eu MI teliš Polnomastni, < v "BHfe pcSmastiiš «n ^fe 1 frapistovski O* A ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah FKONdM fJU8LJflNQ LltUltU I I Koioavo$#jiliii£«8 za siaiiflij© m okolico * listno I jena !e