Pl ZA DOLENJSKO: Lepši turistični obeti - Danes bo dopo-Pari 1? ^ Trebnje 37 zadružnic iz Italiji, da bi si ^ ^ *^^0 pri nas žene pod- ^ kmetijah. | t2, - Zaključni javni g hii n ? '*f'®ncev glasbene šole je ^ oh^ •, ~ Danes popoldne ; Guhrv* ^ Stadionu Matije r metnuli posavske nogo- lozarit domačim Celu- „1*5 Brežicami. Za sr&-mailje precejšnje zani- ~ ^ torek po-SiJu novomeško Cest^ tira^ končno le začelo asfal-Delo Trebnjemu, noškp«« mokro- juUj^^ krajevnega praznika, 2, ^ ~ Včeraj je pred- tiska in K spremljanje prvi infr. • SZDL sklical vinarUk'pn^'^^ sestanek z no-naj bi sestanki iKko^e konference občini končano tos novmcev, ki gredo le-*etos je bila «h “ “brav-a- SozdarLo n kmetijstvo in sejmišča v cP ?a^?sni ukinitvi jeTeba ?klenUa, da ali Da na sejmišče ditinov^.P^"™""'kraju zgra- toplice - Ude- jfel?? bratstva in pri- Si so te dni gostje Poldne° P®" rastlin« i. i zdravilišče in Razkazali ^OCev“tp ^°^yski muzej. ^‘^čerieTiF ponedeljek ^ Ton!ai ^iP*?°bil, ki ga je vo-^oški cpcfA Kočevja, na Pjstrič “^-l^^tno Eriko ^eda učenka 1. raz- mrtva. ne je bila takoj ponedeljek je obrtno Komunalno postajo. ^ avtobusno 7 ■^'^tri aU po- P^edstavnikot Cek?°- peči nove^L ^ačeU o kniha naSS^b^®! “ čin^ .in Inž. Franc Razdevšek: »Za dobre turistične programe bo denar!« - Preveč razdrobljeni Naslov velja zgolj tedaj, če se bodo uresničile napovedi predsednika komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu. Inž. Franc Razdevšek je namreč na posvetu o turizmu, ki gaje za našo pokrajino pripravUa Dolenjska turistična zveza, menil: samostojno nastopa na trgu. „Brez povezovanja in enotnega nastopanja ni mogoče pričakovati napredka. „V Sloveniji bomo morali v bodoče posvečati posebno pozornost zdraviliškemu turizmu, in prav tu imate Dolenjci veliko možnosti. Res je, da je Dolenjska zaostala v zlati dobi beneficirane turistične izgradnje, kar pa danes ne pomeni, da za dobre programe na trdnih temeljih ne bo denarja! Predlagam vam, da pripravite še pred sezono podoben posvet in nanj povabite tudi predstavnike bank in gospodarstva ter jih 'seznanite s konkretnimi programi za turistični razvoj." Razdevškov predlog bodo, tako so sklenili, uresničili še ta mesec. Na posvetu so ugotovili, čeprav so skušali nekateri razpravo obrniti v nepomembne zadeve, da tare Dolenjsko zlasti razdrobljenost, ki se kaže že tudi v tem, da vsako podjetje zase pripravlja turistične prospekte in Štirje sodobni Nekateri se boje Letos so nameravali v kočevski občini začeti posodabljati šest zasebnih kmetij, vendar je zdaj odločeno, da bodo posodobili le štiri, ker ostale za to nimajo pogojev. Anton Makše iz Spodnjega Loga bo preuredil kmetijo za mlečno proizvodnjo (18 krav, 6 plemenskih telic). Janez Križman iz Podtabora bo v eni isoneni pital 30 telet do teže od 100 do 200 kg. Morda ga bodo pridobili tudi za proizvodnjo mleka. Jože Pugelj iz Potiskavca se bo usmeril v proizvodnjo mleka (za začetek 4 krave in dve plemenski telici). Anton Turk iz Drage pa bo uredil hlev za 40 pitancev. Vse te letošnje investicije bodo veljale okoli 454.000 din, plačane pa bodo iz raznih virov. Nekateri občani menijo, da se s pomočjo kmetom, ki preusmerjajo Kmetije, povečujejo socialne razlike na vasi in da to ni prav. Strokovnjaki pa menijo, da je treba pomagati tistim kmetom, ki. bodo ostali na vasi, da bodo imeli dostojno živ^ ^enje. Pomoč takim, ki le životarijo in katerih kmetije se ne bodo obdržale, pa bi pomenilo le odlaganje (in ne rešitev) socialnih problemov na vasi. Nekateri kmetje se ne odločajo za posodabljanje kmetij, ker ne vedo. Kakšni bodo davki in drugi prispevki čez pet in več let. J. P. kot ga ni mogoče pričakovati brez krepkejše vključitve v kmečki turizem,“ so reW v razpjavL Dobrodošlica prijateljem r S cvetjem okrašena železniška postaja v Krškem je bila v torek prizorišče prisrčnega q)rejema Karavane bratstva in prijateljstva. Prijatelje iz srbskih občin, ki so med vojno nudili gostoljubje Slovencem, je sprejela pisana množica pevcev, godbenikov, šolarjev, delavcev in predstavnikov družbenopoUtičneg3 življenja. Dobrodošlico je najprej izrekel predsednik občinske skupščine Jože Radej, nato pa je goste iskreno pozdravil v imenu republike Slovenije še podpredsednik skupščine SRS dr. Jože ^rilej. l\ Na kraju samem: udeleženci petkove novinark konference o proslavljanju Gubčevega upora pred Lutrovsko kle^o pod sevniškim gradom, kjer je grajski o^rbnik, naklonjen upprnikom, dal kmete pogostiti. Poročilo o proslavah v Spod. Posavju objavljamo posebej. (Foto; Legan) z NOVINARSKE KONFERENCE 2. JUNIJA V SEVNICI Stari pravdi s pesmijo na ustih S pevsko revijo 700 pevcev se bo 24. in 25. junija začelo v Sevnici proslavljanje spomina na kmečke upore v Sloveniji in na Hrvaškem govedine v Kočevju odiranje - čebule ker je prepoceni S?’d^ifete od sobote, 3. včaT-h mesnicah Zvedeii^sm^^^ P" .. kpr - smo. da govedine ,JVoben pre*dmet ali spomenik se ni ohranil, ki bi nas neposredno spominjal na velikega revolucionaija, voditelja hrvaških in dovenskih kmetov Matijo Gubca. Pa vendar so njegovo ime, njegova revolucionarna misel in dejanja že 400 let vsem narodom v Jugoslaviji simbol upora zatiranih proti krivicam in trpljenju .. (iz priložnostne knjižice prof. Stanka Škaleija „Kmečki upor 1573“). , , . „Zato smo dolžni ovrednotiti in počastiti spomin na hrvaško-sloven-ski upor, ki je bil eno največjih revolucionarnih dejanj naše zgodo-vine,“ je 2. junija na novinarski konferenci v Sevnici poudaril tov. Ška- ler, predsednik posavskega odbora za proslavo 400-letnice Gubčevega punta, ko je skupaj z drugimi organizatorji razložil spored praznovanja. Začelo se bo že ta mesec, 24. in 25. junija, v Sevnici z nastopom 16 slovenskih in zamejskih pevsWh zborov s 700 pevci, med katerimi bodo APZ „Tone Tomšič“ iz Ljubljane, „Srečko . Kosovel" iz Ajdovščine, „Slava Klavora" iz Maribora, „Jakob Gallus“ iz Trsta, „France Pa-sterk“ iz Podjune na Koroškem, „Zarja“ in „Slavček“ iz Trbovelj in drugi. S pesmijo, s katero je znal slovenski kmet najbolj izraziti svoje razpoloženje, žalost in trpljenje, pa DBH tudi veselje v svobodi, s pesmijo naj zato počasti tudi spomin na davno dejanje pred 400 leti. Prvi dan praznovanja v Sevnici, v soboto, bodo v novem delu Sevnice odkrili 5 metrov visok obelisk pun-taijem, ki so pod vodstvom llije Gregoriča korakali tam mimo, delo arhitekta Fihpčiča in kipaija Rudija Stoparja. Zatem bodo v sevniškem gradu odprh razstavo likovnih del s kmečkimi motivi, sledil pa bo še slavnostni koncert v Lutrovski kleti. Naslednji dan se bodo v dveh dvoranah zvrstili nastopi 16 pevskih (Nadaljevanje na 16. str.) ZAČASNA REŠITEV izhod ža kruh Nove vrste kruha - in nove (višje) c^ne 2. junija se je stekel ultimativni rok novomeške pekarne in v soboto bi moral, če bi ultimat obveljal, velik del Dolenjske ostati brez kruha. Vendar se to ni zgodilo. Podobno kot na Gorenjskem in Kočevskem so tudi za Dolenjsko našli začasno rešitev. Novomeška pekarna bo namesto belega in črnega kruha, pekla polbelega in pol-črnega, razen njiju pa še „kmečki“ kruh, za kar je mogoče cene povečati, ne da bi prišli navzkriž s prepovedjo zveznega izvršnega sveta, ki še vedno velja. Nove vrste kruha bodo začeli peči le dni, brž ko bodo dobili ustrezne mešanice moke. PoIbeU bo stal 2,55 din, polčrni 2,40 din, črni „kmečki" kruh 2,50 din, beli „kmečki“ kruh pa 3,60 dinarjev. Na te cene je do ponedeljka, ko to pišemo, že pristala novomeška občina, v pekarni pa so enako pričakovali od trebanjske. Nove vrste kruha in nove cene so začasna rešitev, dokler odnosi cen ne bodo drugače urejeni. M. L. 2E JESENI Učbeniki zastonj V trebanjski občini Temeljna izobraževalna skupnost je skupaj z vsemi osnovnimi šolami v trebanjski občini začela široko akcijo, da bi vsi učenci v prihodnjem šolskem letu dobili učbenike zastonj, s čimer bi pomagali praktično uresničevati načelo: vsem otrokom vsaj približno enake možnosti za šolanje. Ugotovljeno je, da bi v občini potrebovah približno 260.000 dinarjev in da tega denaija temeljna izobraževalna skupnost ne bi mogla v celoti zagotoviti, zato je predlagala, naj bi vsi učenci ob koncu šolskega leta prepustili svoje knjige šoh, od nje pa dobili potem knjige za naslednji razred. Tako ^pridobljene knji^ bi šole samo dopolnjevale, za manjkajoče knjige pa bi prispevala denar temeljna izobraževalna skupnost. Ce bi njej zmanjkalo za knjige, kar je malo veijetno, bi naj nel^j prispevah še starši, vendar bi bil to mnogo manjši znesek od običajnih strokov za knjige. Šole so razposlale vsem staršem svojih učencev pismen predlog o tem. Akcija bo končana pred koncem letošnjega šolskega leta; če bo uspešna, bodo učenci v trebanjski občini v prihodnjem šolskem ktu prejeli učbenike že — brezplačno. P. PODOBNIK NOVO MESTO JEVAŠABAMKA skun je EvronTu ’ ^ govedine ukinila kpb in ie . earine za Ottoma za izvoi Živine. iim "amreč 7?,!^ ‘ ^^8°vska pod-odobrUi sp^Si ‘’i spodbudno ceno zanjo. t«?>.Vendar iim ° kar prodajal? “strežejo. Na »>ihčr do 12 dSl •Olol^'^reče da t^ P? Po vrtnih pretirane, pa tudf tržnici PO znatirf' dobi, tj^ovoijene cenah, kot ^''»nah. ^ prodajo v družbenih hed predpisi m potrošnika ^^Bovine prodajalcev ozi- da P«PO- še večip j^koriščanje zHa: Družbeni sektor zdaj^';Šh ‘^"“^oeni sektor blagf°i!, nakupuje se-*Voip^dni^ konkurira O(li.!*^onopoi kri pa *«jo v potrošnike in '*Wr;y®**dar ie v *^olikor le mc Je vse v - zakoniti SREČNO V NOVEM POKLICU! Praznik rudarjev Icovinarjev Na Senovem so odprli obrat gradbenih žerjavov Drugi junij 1972 bo zapisan v zgodovini rudnika Senovo in mariborske Metalne kot praznik uspešnega sodelovanja in večle^ih prizadevanj za novo prihodnost rudaijev. Na ta dan so na Senovem odprli obrat Metalne za izdelovanje vseh vrst gradbenih žerjavov. Priključen mu je tudi strojni obrat rudnika, v katerem so usposabljali rudarje za kovinarske poklice. V veliki proizvodni dvorani in preurejenih rudniških delavnicah se je spoprijelo z novim delom 271 prekvalificiranih rudarjev. Vseh zapostenih je 344 in to število se bo še povečalo. Nova proizvodna dvorana meri 4000 kvadratnfli metrov in k njej sodi še 12.500 kvadratniii metrov nepokritih površin. Na leto bodo (Nadaljevanje na 16. strani) 9F ^ ■ temi mo-zakonitih J. PRIMC Otvoritveno slovesnost v novi proizvodnji dvorani Metalne recitacijami, petjem in nastopom folklorne skupine. Igrala je METALNE inž. Belina med govorom. (Foto: Jožica Tep|)ey) na Senovem so minuli petek popestrili učenci domače osnovne šole z tudi rudniška godba na pihala. Na levi generalni direktor mariborske Nad vzhodno Evropo in vzhodnim Sredozemljem se je zgradilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki vzdržuje pri nas sončno m toplo vreme. Hladen zrak, ki se zadržuje nad zahodno Evropo se le počasi pomika proti vzhodu. Tako bo pri nas v naslednjih dneh sicer še deloma sončno vreme, vendar se bodo predvsem v popoldanskem času pojavljale neviht^. Nekoliko se bo tudi ohladilo. T tedenski mozaik v Windsorju v Veliki Britaniji so pokopali v Franciji umrlega nekdanjega britanskega kra^a Edwarda VIII, ki se je pred približno šttiridesetimi leti odpovedal britanskemu prestolu zato, da se je lahko poročil z ločeno Američanko Wallis Simpson. Pogreba nekdanjega kralja se je udeležilo le nekaj nqbUžjih prijateljev in sorodnikov. Soproga Windsor-skega vojvode, kot se je imenoval nekdanji britanski kra^ Edward VIII. potem, ko se je odpovedal prestolu, je izjavila, da bo do konca življenja živela v Franciji Trenutno je gost britanske kraljice Elizabete v Buckhingamski palači... po-zab^ene stare razprtije... Medtem pa so Američani v Vietnamu začeli uprorabljati neke nove vrste bomb, ki jih imenujejo „pametne*'. Gre za bombe, ki jih na cilj usmerjajo laserski žarki in televizijske kamere. Nove bombe so zelo natančne in zadevcgo cilj veliko bolj pogosto kot so to zmogle stare, navadne bombe... brezplačen poligon za preizkušanje orožja... Nekaj čisto drugega pa se je zgodilo na drugi strani Zemlje, kjer je v New Yorku neki bogataš kupil na dražbi steklenico vina, staro sicer samo nekaj več kot štirideset let, zato pa izjemno drago: zanjo je bilo treba odšteti kar 9200 dolarjev, kar je dosUj najvišja cena, ki jo je do-se'jb kaka steklenica vina v zgodovini ... petičneži in njihov (šmentano drag) konjiček... Ce bi jo imeU, bi tako steklenico vina gotovo odprli v začetku tega tedna v Kaliforniji, kjer je bila po dvaindvajsetih mesecih končana sodna razprava proti Angeli Davis, obtoženi zarote, umora in ugrabitve, Angela Davis je znana črnska borka za državljanske pravice. Porota, sestavljena iz dvanajstih belcev, jo je oprostila vsake krivde... vesele pod toplim kalifornijskim soncem... Cena pod vrednostjo Oderuštvo pri kupčijah z zemljo ~ Krive so tudi razmere, ne le posamezniki - Kako zagotoviti »pravično« ceno? Kmet je v stiski prodal zemljo za ceno, ki je bila globoko pod pravo vrednostjo. Sosedje so obsojali kupca, češ kako brezsrčen je, ko izrablja sti^o reveža in ga potiska v še večje težave. Kmet si bo z denaijem, ki ga je dobil, pom^al namreč le nekaj časa — a kaj potem? Ali je vreden obsodbe res le kupec zemljišča ali posestva, ki ni plačal prave vrednosti? Ali morda nekateri, ki pomagajo revežu pri obsojanju takega kupca, ne poskušajo s tem prikriti širše krivde. imenujejo take kupce — se lah- Ko se pogovarjaš z opeharjenimi reveži, vsi povedo, da bi prodali tistemu, ki bi jim več plačal. Ker pa ni bilo boljšega kupca, so morali prodati za ceno, ki jo je bil nekdo voljen plačati. Kaj pomaga ugotavljati in trditi, da je zemljišče vredno več, če pa nihče noče plačati zanj toliko?! Lastnik ga pa mora prodati. V tem grmu tiči zajec. Oderuhi kmetov — kakor nekateri TELEGRAMI BRUSEU — S sprejemom slovesne deklaracije se je v Bruslju končala štiridnevna skupščina pred-, stavnikov evropskega javnega mnenja. Sodelovala je tudi Jugoslavija. ANKARA - Turški jmlament je izglasoval zaupnico vladi Ferita Me-lena. MARSEILLE — Francoski kiru^ Edmond Henri, strokovnjak, ki je presadil srce pacientu, ki v Evropi n^dlje živi s tujim srcem, je včeraj umrl za srčno kapjo. VARŠAVA - Prvi sekretar CK KP Kube dr. Fidel Castro bo danes dopotoval na obisk v Varšavo. BEJRUT - Libijski predsednik Gadafi je v intervjuju z libanonskim časopisom Al Nahiar kritiziral ira-ško-sovjetsko pogodbo. Dejal je, da pogodba ogroža neodvisnost arab- PEKING - LR Kitajska in Grčp sta včeraj navezali diplomatske odnose. Atenska vlada je priznala vlado LR Kitajske kot edino legalno kitajsko vlado. LONDON — Britanski minister za kmetijstvo James Prior je izjavil, da bo Velika Britanca danes opolnoči ukinila carine na uvoz govejega in telečjega mesa. To je v ^ladu z akcijo čl^c skupnega trga. PARIZ - Francoski filozof Ro^r Garaudy piše v svoji najnovgši knjigi „Altemativa“j da je samoupravljanje skrajni cilj, h kateremu je treba težiti. RIM - Med minulim vikendom, ki je v Italgi trajal štiri dni, je v prometnih nesrečah izgubilo življenje 127 ^udi, 3500 pa jih je bilo ranjenih. ko redijo le takrat, ko so za njih ugodne razmere. Spremeniti je treba razmere, kajti le z inšpekcijami in sodišči ali z moralnimi obsodbami ne bomo uspeli preprečiti delovanja takih izkoriščevalcev. Pred zakonom se jim namreč ni težko zavarovati. Časopisi so poročali o primeru na Razboru. Vodja gozdarske enote pri kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici Franc Repar je kupil od Amer-škovih lep kos gozda, ki je po prejšnji ceni komisije bil vreden 3(X).000 dinarjev. Zanj je plačal lastniku le 25.000 din. Amer-škovi so povedali, da so gozd morali prodati, ker so bili v stiski z denarjem. Repar pa je kupljen gozd ponudil svojemu podjelu, ki naj bi mu dovolilo, da bi v njem posekal za 100.000 din lesa. Pogodba je bila dogovorjena — morda tudi sklenjena v pismeni obliki — uresničitev pa se je zataknila, ko so Reparja obdolžili izkoriščanja. A glej čudo! Repaija so obdolžili, daje izkoriščal svojo delovno organizacijo, ko je pobi* ral denar za posekan les v kupljenem in hkrati podarjenem gozdu, a ne Amer^ove, od katerih je gozd kupil za bera^o ceno! Morda se bo tudi ta kupčija začela razpletati. To pa gotovo ne bo lahko, kajti v kupoprodajno pogodbo se navacmo zapiše, da se obe stranki odpovedujeta pravici izpodbijati jo, četudi bi se pog(^bena cena prikradla nad polovico prave vrednosti. Zakaj je Repar poskusil zaslužiti pri nal^pu gozda od Amerškovih 75.000 din? Zato, S - To je slika, ki so jo v začetku tega tedna objavili skoraj vsi časopisi sveta: skupina jet karateja (stara japonska metoda obrambe) je z golimi rokami in nogami podrla dvonadstropno, staro hišo v Veliki Britaniji. Denar, ki so ga dobili za honorar (lastnik hiše je sprva hotel ^ gradbeno podjele) bodo podarili v dobrodelne namene. Sebi, oziroma svojemu karate klubu m športu nasploh, so priskrbeli najboyšo možno reklamo. Na sliki: med podiranjem (brez lop lumpov!) stare hiše v Veliki Britaniji. (Telefoto: UPI) ker so mu to omogočile okoliščine. On bi zaslužil le 75.000 din, njegova gospodarska orga-nizacga pa — če upoštevamo vrednost gozda, ki jo je ugotovila posebna komisija — poleg tega še 200.000 din, Amer^kovi so dobili le borih 25.000 din ... Ali je torej lahko kriv le kupec — v tem primeru Repar — ali je krog tistih, ki se okoriščajo na račun kmetov, kadar so v stiski, veliko širši? Vsekakor bo treba odpraviti razmere, ki dovoljujejo tako izkoriščanje. Če imata zemlja in gozd določeno, komisijsko ugotovljeno vrednost, je treba omogočiti lastnikom, da prodajo po ustrezni ceni tudi takrat, kadar so v stiski. Potrebni so kupci, ki bodo voljni plačati pošteno ceno. Dokler takih kupcev ne bo, bo cvetelo oderuštvo. Morda se beseda oderuštvo zdi komu prehuda. Toda če smo pred zadnjo vojno lahko imenovali stvari tako, zakaj ne bi podobnih primerov smeli tudi zdaj? JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Čeprav obisk delegacije slovenskega izvršnega sveta minuli teden na Madžarskem pravzaprav ne sodi povsem v okvir našega notranjepolitičnega in gospodarskega pregleda, ki ga objavljamona tem mestu, bomo ta državniški obisk — našo delegacijo, ki jo je vodil predsednik IS Stane Kavčič, so z veliko pozomostjo sprejeli najvišji predstavniki madžarske vlade - vendarle tu zabeležili na prvem mestu, saj z utrditvgo medsebojnih stikov ni šlo samo za naddjnje razvijanje DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV z LR Madžarsko, temveč tudi za razširitev medsebojnega GOSPODARSKEGA SODELOVANJA in obetajočo krepitev ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE s tem našim dokaj zanimivim sosedom. V medsebojnih razgovorih na Madžarskem se je izkazalo, da tuž ti naši severovzhodni sosedje vidijo v nas ustrezno odprto okno v del sveta, ki jim je bil doslej še premalo dostopen. Zategadelj si lahko obetamo plodnih koristi od že kar precej konkretnih razgovorov naše delegacije na Madžarskem — denimo o novih PROMETNIH POVEZAVAH, o tehničnem in znanstvenem sodelovanju, o kulturnih stikih (tu nikakor ne gre prezreti tudi vsestransko dobre volje, ki se je pokazala ob vprašanjih za ureditev manjšinske problematike, saj živi na Madžarskem manjšina naših Porabskih Slovencev), še posebej pa, seveda, razgovorov o POVEČANJU BLAGOVNE MENJAVE med obema sosedama. Obojestranska ugotovitev je bila, da je na področju medsebojne menjave še veliko odprtega, saj se tudi pri nas ne kaže kaj dosti zanimanja za trgovsJce in gospodarske stike z industrijsko (in zlasti kmetijsko) vendarle dok^ razvito Madžarsko. In če k temu prištejemo še novost — da bo LR Madžarska že s prihodnjim letom prešla od dosedanjega klirinškega načina obračunavanja zunanjetrgovinske menjave na povsem „trdni“, konvertibilni način obračunavanja, potem lahko brez pretiravanja trdimo, da se nam tu odpira novo zelo UGODNO ZUNANJE TRŽI- DOLENJSKI LIST SČE. In s tega vidika je bil tokratni obisk slovenske uradne delegacije na Madžarskem pač še posebno pomemben za bodoče načrte naših gospodarstvenikov, V začetih tega tedna (ta ponedeljek) sov slovenski skupščini na svojem zasedanju delegati občin obravnavali OCENO sedanjih gospodarskih razmer v Sloveniji — stališča in ukrepe glede tega bosta ta četrtek prejela republiški in gospodarski zbor skupščine, V PLODEN OBISK oceni izvršnega sveta je bilo poudarjeno, da je pri nas še nadalje čutiti NESKLADJE med blagovnimi in denarnimi fondi na notranjem trgu — zaloge blaga in surovin pa se v industriji počasi (vendar nenehno) zmanjšujejo, Tu^ likvidnost gospodarskih organizacij ni še nič boljša, kot je bila pred časom. Poseben poudarek v tej oceni je veljal mnenju kako škodljivo je nadaljnje vztrajanje pri za mrznjenih cenah — pa bi bilo zategadelj nujno (takšna je ocena našega IS), da bi čimprej in dokončno odpravili dosedanjo administrativno zamrznitev cen ter jo zamenjali z zakonitim DRUŽBENIM NADZORSTVOM nad cenami, kar nam sedaj že omogoča novi zakon, Nujno bi bilo tudi prejeti medrepubliški dogovor za vso državo — dogovor, po katerem bi OSEBNI, DOHODKI v dmgem polletju naraščali vendar počasneje kot doslej (in kot vemo, je bilo dosedanje naraščanje OD že doslej večkrat predmet raznih zaskrbljujočih ocen). No, sindikati pa glede naraščanja osebnih dohodkov nimajo tako nedvoumnega mne- in predstavniki gospodarstva. Minuli četrtek so na plenami seji republiškega sveta ZSS analizirali samoupravne ^orazume gospodarskih dejavnosti (in ob tem, kajpak, dohodkovna gibanja, vprašanja, akumulacije itd,) ter so menili, da sicer z doseženimi rezultati teh samoupravnih ^orazumov še ne moremo biti povsem zadovoljni, da pa so ti rezultati vendar pomemben korak naprej. Ugotovitve kažejo, da smo že dosegli bistveno boljšo USKLAJENOST osebnih dohodkov med delavci enake strokovne usposobljenosti po raznih gospodarskih organizacijah — to pa je bil tudi eden pomembnih ciljev teh ^orazumov. In še: razmerje med najvi^imi in n^nižjimi kategorijami OD se je ustrezno zmanjšalo — v prid našim naporom za ureditev socialnih razlik. Ob tem sindikati tudi trdijo, da dosedanja GIBANJA OSEBNIH DOHODKOV v Sloveniji niso nič kaj neskladna (tako kot je moč razbrati iz drugih ocen), vendar da to žal ne velja tudi za dmge republike v državi Kakorkoli že - najnovejši statistični podatki (tako za republiko kot za vso državo) kažejo, da smo žal učakali nekakšen proizvodni zastoj — saj je slovenska industrija v minulem mesecu naredila s^o za kakšne 3 % več vsega blaga kot v prejšnjem ^ rilu (pač zaradi kroničnega pomanjkanja surovin in denarja, torej zaradi lastne nelikvidnosti) - podatki za vso državo pa kažejo, da so se ŽIVLJENJSKI STROŠKI pri nas do maja povišali vs^a skupaj že za 6 %, in je potemtakem padla v vodo zagotovitev o celokupnem povišanju le za 5 % do konca leta. Po dosedanjih n^ovedih (ki se opirajo na vse večje zahteve po raznih podražitvah) je tudi odveč pričakovati, da bo n^ovedanih 5 % dobilo svojo končno potrditev — pa bodo pristojni oigani na vseh ravneh (predvsem zvezni) morali glede tega drugače ukrepati, kot pa je bilo v načrtih, Le na kratko še povejmo, da so v zvezni skupščini (v socialno-zdravstvenem zboru) prejšnjo sredo po treh letih priprav sedaj vendarle sprejeli NOV POKOJNINSlU ZAKON, ki bo začel veljati z začetkom 1973. leta. Vse prihodnje leto bo veljalo kot prehodno obdobje — kar pomeni, da se bodo tedaj novi upokojenci lahko odločili, ali se bodo upokojili Še po določilih starega ali pa že novega pokojninskega zakona (ki uvaja novosti glede delovne dobe in starosti, pokojninske osnove itd.). tedenski zunani§politifni pregi Predsednik SFRJ in ZKJ je tedaj ugrabila neko beW, prispel v Moskvo na uradni in potniSco letalo in I^e ^ prijateljski petdnevni obisk. Že v spopadu, med prvi dan obiska so Moskovčani, osvobodili letalo, ub^* ^ ki so v množicah stali vzdolž telaviv^em ‘af petindvajset kilometrov dolge sodil večji del f^^^ovii ^ . mnenja, ki upravice^^ „ IZV^ajO, uwy —; »jf svoji stvari kot pa korisno* ^ ^enja nedolžnfli 5 majo namreč nič skup®^ tistim, za kar se stinci in zato je treba poti od letališča do Kremlja, nuicuja, »j navdušeno pozdravili jugoslo- njeni, da s tokim poče vanske goste in- to je bil lep ^ izv^ajo, boy ' uvod v svečanost v starem Kremlju, med katero je Nikolaj Podgomi izročil našemu predsedniku najviše sovjetsko odlikovanje, namenjeno tujim dr-žavnflcom, red lunina. Kasneje je bfla v Kremlju tudi svečana večeija, med katero sta Brež-njev in Tito izmenjala zdravici. Dan kasneje so se začeli uradni pogovori med sovjetsko in jugo-dovansko delegacgo. Obisk predsednika Tita sodi med dogovoreno obliko sodelovanja, __________________________ za katero sta se obe strani to, kakšni so bili motivi^ trdneje odločili po lanskolet- soditi nedolžnimi — iti. Zaskrbljujoč § nem obisku Leonkia Brežnjeva vsem tem tudi odnos doa^^^ ^ v Jugoslaviji. Tedaj je bilo zno- jega dela!) arabskega va potrjeno, da se bodo odnosi javnosti, ki je videla v med obema državama razvijali nekakšno zmago in na osnovi načel znane beograj- prispevek k palestin^ ^ egir ske deklaracije iz leta 1955 in tem smislu je govoril kasnejših dokumentov. To tov^i predsednik vlade, . pomeni, da bosta državi spo- je naletelo po svetu na štovali načelo enakopravnosti, njajoče komentarje. ^ nevmešavanja v notranje zadeve V Stockholmu se J®. p drugih, ozemeljske celovitosti, konferenca o varstvu oK^^ suverenosti in pravice do lastne prvi poskus, da bi pod o razvojne poti. Že v zdravicah. Združenih narodov izmenjanih med svečano večer- storili nekaj za o^m*® jo prvega dne obiska, je bilo vse ija, v katerem pf*'. to znova potrjeno. K tej poli- industrializacija je tič ni platformi je treba d(^ati nesla neko novo , še pomembne gospodarske vezi, bolj onesnažene vode, ^ ; ki se čedalje bolj razraščajo in “ " " ‘‘ krepijo. Ne gre samo za izvoz in uvoz, marveč za še tesnejše so- „ , delovanje ^ področju indu- ohranitev ,okolja, b' strijske kooperacije, izmenjave tdinologije in sploh znanstve- no-tehničnih dosežkov. Obe __________________ strani sta jM-av tako zainteresi- večji delež tistih rani tudi za razvoj turizma, iz * onesnažene , celine. Kot je videti ze četku konference, so f ^^1^ o tem, kdo naj bi kaj • *’ v ,okolja, zelo tujoča. Razviti morali breme za * t-jstvei*® nerazviti pa ^*3^. ti i delež tistih, stanju doslej ; menjavo kulturnih dobrin in vali. Ob vsem tem se j sploh sodelovanje na vseh dru- §e zaradi nesodeiov^p ;^ je gih področjih. Obisk predsed- demokratične rep^ ^o<»' nika Tita, ki se je komaj dobro povabili), zaradi začel in o katerem bomo neko- noevropske |,ojkoti*^ liko več poročali še v naslednji zagrozile, da bodo rubriki, bo nedvomno pomembna in dragocena vzpcnl-buda za uresničevanje vseh teh načrtov. mu zagroi^ , konferenco. oddalj«‘‘S Časovno že \ sicer pa hudo P y bilo dejanje, la Medtem pa se je komaj pred opravili ^ nekaj urami spustilo v prestol- nHh štirih velikih nico Portorika letalo s trupli sedonnajstih ubitih romarjev, ki so jih pokosile kro^e na mednarodnem letališču pri Tel Avivu. V napadu, ki je osupnil s cimci j- r ^ ' njeL svet, je umrlo 26, ranjenih pa je opazovalcev ^ bilo okoli 80 povsem nedolžnih poglavje potnikov. Napad so izvedli trije vzhodom in zah gverilci neke japonske skrajne podpisu je ^ organizacije, ki so akcijo opra- bodo v ^^ vili v sodelovanju s palestinskim že konkretne p i)0 odporniškim gibanjem. Pale- canje evropsl^ lovanjH ^ st inska odporniška organizacga varnosti in «ii je izjavila, da so to akcijo iz- lahko še bolj siimersejepomj'i vedli zato, da bi se maščevali delu sveta. O -rti Strdila en* v te*” Izraelcem, ki so pred tedni ubili drobneje dva njihova komandosa na naslednjih števiu^ istem letališču. Komandosa sta nika. Št. 23 (1158) 8. .... •Vv>_ ' i ' » Zato ker je Zagrebčan Slavko Štos 1. junija pri Mačkovcu nepravilno prehiteval in se zaletel v cisterno, je stekel iz posode bitumen in se razlil po travnfleu. Poškodovanih ni bUo, zato pa je škoda velikanska: za 360.000 dinaijev! (Foto; S. Dokl) Lani gasilski avto, v nedeljo pa še nova „rozen-bauerca“, to je izreden uspeh gasilskega društva na Občinah pri Trebnjem, Ki je s prispevki vaščanov in delovnih organizacij zbralo denar za novo brizgalno. Na sliki: pokrovitelj Tone Žibert jo izroča namenu. (Foto: Legan) Prejšnji teden so povsod po Beli krajini kosili. Medtem ko so staiii trdo delali, so morali ml^ši otroci običajno čakati v senci velikih stogov. Posnetek je s travnika pred Metliko. (Foto: R. Bačer) Novomeški Eli postaja tesno. O tem so se nedavno med obiskom prepričali tudi odborniki občindce skupščine. Podje^ pripra^ja razvojni načrt, po katerem bo čez tri leta povečdo proizvodnjo na 70 milijonov din. Občinska skupščina je to njegovo zamisel podprla. (Foto: L Zoran) Grozi izguba Pretirano dolga zamrznitev zatečenih razmerij na trgu je podjetje „Dano“ na Mimi potisnila v nezavidljiv ekonomski položaj. Trenutno proizvaja podjetje štiri petine izdelkov z izgubo, in če se bo tako še dolgo nadaljevalo, tudi izguba v celotnem obračunu ni več daleč. „Dana“ je letos naredila za 40 odst. večjo količino izdelkov kot lani, podražitev reprodukcijskega materiala in surovin ter hkratna zamrznitev končnih izdelkov pa sta pripeljali do tega, da je finančni uspeh precej slabši kot lani. O podobnem ^ležaju je slišati tudi iz drugih podjetij živilske industrije. Je mogoče načrtovati brez programa? 1966. leta je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto izdelal obsežno kadrovsko analizo o kadrih v gospodarstvu za občine o^e Dolenjske. Analiza je s popisom ugotovila takratno Sejmišča BREŽICE: Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodd 593 mlajših in 17 starejših prašičev. Prodali so 528 živali. Za kilogram žive teže mlajših prašičev so z^tevali 13 do 14 dinarjev, starejših pa 9 dinaijev. NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo n^rodaj 487 prašičev, prodni so jih 258. Za mlajše so morali kupci odšteti 220 do 280 dinagev, za starejše pa 290 do 420 dinaijev. Na sejem so prignali tudi 51 glav govedi, prodali so 27 živali. Za vole so zahtevali 9,50 do 11 dinarjev za kilogram žive teže, za krave 7 do 9 dinaijev, za junce in telice 8,50 do 11,50 dinaijev. Ker je bil hkrati tudi sejem v Škocjanu, ni bilo na sejmu nič omembe vrednega. Cene prašičkom so padle, za govedo pa so ostale nespremenjene. Ali naj obstanemo tam, kjer smo? kadrovsko zasedbo in jo primerjala s kadrovskimi potrebami ter hkrati na podlagi programov delovnih organizacij prikazala tudi kadrovske potrebe za prihodnost. Razen omenjenega je postregla še s številnimi prikazi kadrovske zasedbe z drugih plati in raznimi drugimi primerjavami To je bil erikra ten kadrovski popis, vsekakor hvalevredno in obsežno delo, ki Kmetijski nasveti Nov strup za ščavje če travnik obilno gnojimo z dušičnimi gnojili in z gnojnico, spodbudimo rast sila nadležnega plevela - ščavja in drugih Idslic, ki lahko postango nevami tekmeci koristnejšim travniškim rastlinam in ki v velikih količinah lahko učinkujejo kot strup na organizem živali. ' Ker navajamo kmetovalce, naj obilneje gnojijo, jih opozarjamo tudi pred nevarno nadlego. Ščavje utegne postati zelo trdovratno, ker se na vse kriplje upira iztreb^anju. Ta pfevelna rastlina ro^ zelo veliko semena in se naglo širi, če le nastopi Eravi čas zanjo. Razen s semenom pa se širi tudi z razraščanjem oienik. Ščavje in kislice prizadene zgodnja košnja. Tudi puljenje teh plevelnih rastlin da na manjših površinah kar dobre rezultate. Seveda so najbolj učinkoviti herbicidi, vendar je škropljenje precej zamudno, pa tudi izdatki so precejšnji. Najbolje je preprečiti, da bi se ščavje zasejalo. Cisto seme, gost posevek, to preganja nadlego in je ne pusti, da bi se razbohotila. Zdiy poročajo, da v Švici zelo uspešno uporabljajo nov pri< pravde - asulox. Ta ima selektiven (odbnralen) učinek, uniči le plevelne rastline, drugim pa prizanaša. S tem pripravkom škropimo od aprfla do začetka junija, ko ščavje najbolj bujno raste. Herbidd ščavje izčrpa in postopno uniči. Največkrat je dovolj že enkratno škropljenje na leto, včasih pa je treba škropljenje ponoviti, ker pridejo sčasoma na travnik nova semena in s tem nova možnost za rast plevela. Kot rečeno, deluje asulox na ščavje počasi, zato živine ne smemo krmiti s pravkar poškropljeno travo. Najbolje je počakati dva do tri tedne ali pa krmo posušiti za zimsko kmljenje. Priporočajo uporabljati do 4 litre pripravka, ki ga razredčimo, kot običajno, s 400 do 60Q litri vode, to je dovolj „strupa“ za en hektar vel^ travnik ali pašnik, ki ga ogroža tovrstni plevel. Inž. M. L. je obetalo plod, če bodo prizadeti upoštevali ugotovitve analize in če bodo omogočili vsakih pet let novo analik) stanja. Tudi kadrovski sestav se namreč iz leta v leto, iz meseca v mesec menjuje, tako kot proizvodnja — zato ugotovitve iz nekega obdobja ne moremo uporabljati v nedogled, če jih ne izpolnjujemo z novimi podatki. Po petih letih, ko je bila omenjena kadrovska analiza opravljena, lahko žal ugotovimo, da je zavod prejel naročilo za ponovno analizo samo od Obs, Občinskega sindikalnega sveta in Zavoda za zaposlovanje Novo mesto in da jo je opravil samo za kadre v gospodarstvu v občini Novo mesto. V dru^h občinah je zmanjkalo denarja in volje (najbrž oboje) za to, s tem pa je praktična vrednost že opravljene analize za te občine razvrednotena. Kadrovsko načrtovanje in politika so v teh občinah lahko zdaj le tipanje v temi M. J. Pri plačah ni kaj skrivati Karte na mizo! Osebni prejemki niso več skrivnost. Torej ni potrebno udrihati po plačah po dol^m in počez. Vsaj v okvirih podjetja bi lahko usmerili razprave v treznejše vode. Zdrara presoja dela in odgovornosti bo pomagala kolektivom iz zadreg. Nikomur ne koristi, če pustijo govoricam in ugibaniem prosto pot. Uvome bo pregnala samo obveščenost. V podje^ih naj torej pridejo na dan s številkami Prav gch tovo bo to pomagalo zgladiti marsikatero nasprotje in spodbuditi kolektiv k boljšemu delu, k izboljšavam v proizvodnji, in delu strokovnih služb. Delavci bodo spoznali, od česa vsega so odvisni njihovi do-hodkL Proizvodnja ie ni vse, važna je prodna, pomemben je izvoz in še marsikaj. Ko bodo vedeli, zaradi česa poslovanje šepa, bodo znali to upoštevati pri nagrajevanju, in ni strahu, da bi prizadeli strokovnjake. Akcijo za boljšo obveščenost bo najlaže izpeljal sindikat. V njegovem interesu je, da sc zmanjšajo pretirane rdzlike, če so kje ljudje plačani mimo dela. Na diugi strani pa se bo tudi sindikat zavzel za tako delitev, «'a bo spodbujala strokovnost in pri-iadevnost slenemega zaposlenega. J.T. v.':?''' v * I 'V ^ ^ Svojčas je bil kmet Pet let zadaj ogledali prirodne lepote, kulturne in zgodovinske zanimivosti Slovenije. Mati dveh šolaijev s hribov, mije potožila, da bo z veliko težavo'' zbrala denar za oba. Trenutno nima kaj prodati razen jajc. Kupiti pa mora škropivo za vinograd, umetno hrano za piščanca, semensko koruzo in še več tega. Sama je pri hiši, vsak dinar mora po trikrat obrniti. Otrok ne bi rada prikrajšala, je pa prepričana, da bi bilo za starše laže, če bi v šoli zbirali denar postopoma, kadar se nameravajo z otroki odpraviti na daljši izlet. Po tri, štiri ali pet di-naijeviiia mesec se ne bi veliko poznalo in razliko bi nazadnje polnili brez težav. Prav nihče se ne bi čutil zapostavljenega pred sošolci J.T. „Tudi če bi bilo narejeno, kar stoji v načrtih, bi dolenjska r^ija šele leta 1975 dosegla v kmetijstvu tako razvojno stopnjo, kakršno ima ^ubljanska že danes,“ je dejala na razširjeni seji upravnega odbora sklada za pospekvanje kmetijstva v Trebnjem te dni inž. Pepca Perov-škova, direktorica ^ubljanskega Kmetijskega zavoda, in to na podlagi analize, ki jo je izdelal zavod. Te besede veliko povedo. Dolenjska je precej zadaj, zato ne more biti zadovoljna s takim načinom kreditirai^a, ki upošteva samo lastno udeležbo (hranilne vloge). Na ta način spodbujati naložbe v kmetijstvu, pomeni razlike še povečevati. Dolenjska objektivno ne more konkurirati bolj razvitim območjem, njene kmetije so manjše, bolj zaostale, nimajb toliko tržnih presežkov. Dolenjska banka in hranilnica je pokazala sorazmerno več razumevanja kot neprimerno močnejša Ljubljanska banka, vendar se „dlje, kot je dolga, ne more stegni-ti“. Ta dejstva bo moral imeti pred očim tisti, kdor bo delil intervencfl-sko pomoč, za katero še niso izdelana merila. Dolenjsko kmetijstvo, ki je na primer bolehnejše od gorenjske^, potrebuje močnejšo injekcijo. Vsaj v zdravstvu delajo tako. ^ M. L, I Vas težko dohaja mesto Izleti Deževni maj je pomaknil šolske izlete v junq. Otroci kom^ čak^o in štejejo dneve do veselega jutra, ko bodo krenili na pot. Ponekod razredi kar tekmujejo, kdo si bo izbral imenitnqši cilj. Toda 'doma se nekaterim revnejšim učenccm v hipu razblini veselo pričakovanje, ko TOvedo ceno. „Boš šel pa drugo leto, ‘ reče oče, „letos bomo plačali izlet ^strici Njej 70, tebi 50 dinarjev - to je za nas prevelik strošek. Pa še za malico in pijačo je treba dodati.** Na mestnih šolah je laže. Lc malo je takih, ki ostanejo doma. Na deželi pa teže ujamejo korak z ^iml In tako ostanejo doma tisti, ki tudi sicer nimajo možnosti, da bi si s starši Ena izmed modernizacij proizvodnje v letu 1971 v tovarni Cosmos-Belt. Kar dobro Zak^učni računi črnomaljskih gospodarskih organizacij za leto 1971 kažejo, da so kolektivi dosegli zadovoljive rezultate. Le delno je 24-odstotno povečanje celotnega dohodka odraz vei^e proizvodnje, precej so pripomogle tudi višje cene izdelkov. Prav to i»sk)vne uspehe nekoliko razvrednoti. V občini je bik) poprečno 4000 zaposlenih, od tega v gospodarstvu nad 90 odstotkov. Za osebne dohodke so podjetja v preteklem letu izplačala dobrih 33 (Kistotkov sredstev več, poprečni osebni dohodek pa je znaš^ 1.414 din in je še vedno za 229 din manjši od republiškega. Podražitve na vseh ravneh so se odražale v 27,5 odstotnem povečanju porabljenih sredstev, ekonomičnost poslovanja pa sc je predvsem zato poslabšala za dobra 2 odstotka. Očitno je, da sc gospodarske or^izacije še vedno srečujejo z nelikvidnostjo in s pomanjkanjem obratnega kapitala. Iz lastnega rezervne^ sklada so v 50 primerih zabeležili posojilo v korist obratnih sredstev, v 26 primerih pa so začasno posegli celo v sklade skupne porabe, da bi lahko pravočasno izplačali osebne dohodke. Tudi prisilno vnovčenje si je na črnomaljskem območju že pridobik) domovinsko pravico, čeprav je diu^ še huje. Kar 260 sodnih sk^ pov in 443 akceptnih nalogov je bik) vnovčenih. Razveseljivo pa je, da so postali poslovni skladi za polovico močnejši, kot so bili leto dni prej, in da se je zvišala stopnja samoiinanci-ranja.. Kljub velikim težavam črnomaljsko ^sp(^arstvo uspeva. Ko bodo uresničeni še razvojni načrti posameznih kolektivov, kar predvidevajo v dobrih dveh letih, pa bomo lahko govorili o pravi gospodarski pomladi R. B. ,J)olenjska ima vso pravico zahtevati enakopravno vk^učitev v slovenski razvojni program turizma, zato pa je potreben enoten in skupen nastop, ne pa sešte- Povezovanje vek posameznih interesov. Prizadevati si moramo, da bo postal razvoj turizma na Dolenjskem tudi skupno slovensko prizadevanje, “ je poudaril podpredsednik brežiške občinske skupščine Ivan Živič na posvetovanju o turističnih težavah Dolenjske prejšnji teden v šmarjeških Toplicah. To je bila učinkovita razprava in je na najkrajši način opozorila na hude posledice, ki utegnejo doleteti dolenjski turizem. Doslej namreč niti sami Dolenjci nismo sto^ rili dosti, saj ni pravegi povezovanja (zaradi tega so tudi leteli očitki na delo zveze), prav tako pa tudi republika ne kaže pravega zanimanja za razvoj turizma na Dolenjskem. Kljub najrazličnejšim številkam lahko ugotovimo: Dolenjska zadnje čase napreduje tako, kot bi morala. Ce bomo čakali na uresničitev prostorskega programa in dekli tako, kot delamo zdaj. potem se nam bo slabo godilo: ob^ sedanjem tempu gradnje ihtelov in pridobivanju ležišč bomo načrt uresničili čez -133 let! Ne gre metati vseh v en koš, še zlasti ne ff^e odrekati velikih skokov, ki jih dela predvsem Otočec in nadnje čase tudi Čateške Toplice, toda ostaja dejstvo: lani smo imeli komaj nekq več kot 2000 ležišč, 525 mest v kampingih in blizu 19.000 sedežev. Kaj pomagajo izrazito dobri podatki o izkoriščenosti vseh skromnih zmo^ivcsti, ko pa imamo komaj 0,7 ležišča na 1 kvadratni kilometer. Tako smo skoraj petkrat za slovenskim poprečjem. In še podatek z druge strani meje: Korošci so pred nami za dvajsetkrat ali ceh tridesetkrat v tej primerjavi! Čaka nas torej dolgotrajen lov, da se bomo turistično uveljavili in da Dolenjske turisti ne bodo poznali samo po Otočcu in zastarelih toplicah... o prepadu med potrebami in možnostmi Junija bo minilo dve le< ti, odkar smo se po večmesečnih razpravah d0i(0-pali do enotnejših misli o i M |Mejlqiem delovnem me^tu. tost dijaške samouprave in neodločno ukrepanje zoper napake. Udeleženci posveta so sprejeli dogovor, da bodo dp konca šolskega leta organizirali razprave o idejnosti pouka po vseh šolah in da do izrazitih primerov odstopanja od splošno sprejetih načel izdelajo jasna in kritična stališča. Prav tako bodo učiteljski kolektivi v študijski program za naslednje leto vnesli dve do tri predavanja iz marksizma. Ponovno pa se je v razpravi pokazalo, da je več pripravljenih obravnavati na splošno., kot pa kritično pretresti bstno prakso in težave svojega okolja. Ostane upanje, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene v razpravah po šolskih kolektivih. JURE PERKO osn. šola Vinica šico, potem pa so ga pustili na milost in nemilost usodL Potem ko so Pleterskega okrog 18. ure našli mrtvega, so ga spet prepustili usodi Ni bilo človeka, ki bi se zavedal svoje dolžnosti, da bi obvestil zdravstveni dom ali postajo milice, da bi ranjenemu pomagali Mar je mogoče, da so v 20. sto-le^u v 6 km oddaljeni vasi pred očmi sovaščanov zgodi kaj podobnega nam? Res je, da je bil človek vinjen in da je rad pil, res pa je tudi, da je marsikdaj kaj dobrega storil in marsikomu pomagal. Mogoče je to maščevanje ljudi, ker je slabo ravnal s svojo pokojno ženo. Ta naša vas je torej taka, da vidi sovaščana le takrat, ko mu je potreben pri delu ali ko mu stori kaj dobrega, v nesreči pa se vsak umakne. Vsi skupaj se v vasi ne zavedamo, da bomo morebiti doživeli podobno usodo. Bodimo človekoljubni, pomagajmo v nesreči, če že sicer obračamo oči na drugo stran! Kjer sta RK, SZDL, da ni predavanj, ki bi naučila ljudi ravnati z ljudmi v hudih trenutkih? Usposobiti je treba človeka ali ekipo, ki bo pri RK ali civilni zaščiti pomagala in mu nudila prvo pomoč. Tudi naša vas naj postane bolj tovariška, naj bo podobna drugim krajem v naši domovini! M. P. Krško Februarja 1945 je bil napoten na pionirsko delo bakteriologa in epidemiologa v Novo mesto, kjer je zlasti po osvoboditvi v težkih razmerah obvladoval epidemije, bolezni in bedo opustošene in revne Dolenjske, istočasno pa postavil temelje delu Higienskega zavoda. V tem času si je pridobil vnovič naziv zdravnika specialista epidemiologa in bakteriologa. Prepešačil je celotno Dolenjsko; od Suhe krajine do Bele krajine, Posavja in Gorjancev. Od 1950 do 1955 je nadaljeval delo na Higienskem zavodu v Mariboru, nato se je vrnil v Ljubljano in začel na Histološkem inštitutu kot vzgojitelj - pedagog. Po 10 letih dela v Ljubjani se je 1965 ponovno preselil v Novo mesto in prevzel mesto vodje bakteriološkega laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo. Tu je 1971 dočakal tudi svoj zasluženi pokoj, vendar je tudi naprej do svoje smrti pomagal pri delu in vodstvu tega oddelka. Dr. Vladimir Kajzelj je bil dober strokovnjak, eden med redkimi z več specializacijami, obenem pa velik ^ubitelj narave, planinec m športnik. 1924. leta je sodeloval kot državni reprezentant na 1. zimskih oUmpijskih igrah v smučarskih tekih. ' Bistrina duha, mladeniška hoja, globina njegpvili mish ter veder po-^ed so v zadnjih letili prekrivali kal bolezni, ki jo je nosil v sebu Vendar je-bila bolezen močnejša. Izgubili smo dr. Vladimira Kajzelja, dobrega zdravstvenega delavca, človeka in prijatelja. ' Naj mirno počiva v slovenski zemlji! Dr. ALBIN PEČA VER Ni težko ločiti politika od politikanta! Uredništvu Dolenjskega lista! Opešal sem! Kar 20 let že ponovno živim v svojem idiličnem rojstnem mestu. Srečen sem tu, jaz in moja nemajhna družina. Ta sreča bi bila preveč idealna, če ne bi bila zagrenjena s politikantskimi manevri. Vsa leta sem si prizadeval, da bi kaj doprinesel, da bi se te zmote in manevri končali. Živel sem v prepričanju, da ločim pojem politike od politikantstva. Toda po pisanju o tej dilemi v zadnjih dveh številkah Dolenjskega lista bi želel ta dvom razčistiti tako v svojem imenu, kakor tudi v imenu tistih občanov, ki živijo v tem dvomu. Gre za naslednje: vprašujem, ali bi bila oseba politik ali morda le politikant, ki bi ob svojih osebnih dohodkih, večjih kot je 3000 din, in ob polnem zavarovanju avtomobila sebi izposlovala izplačilo 8000 din iz sredstev ZK za kritje svoje avtomobilske škode? Ta oseba si je prilastila tudi rezervno kolo avtomobila, ki je že pripadal zavarovalnici, kljub vsemu pa se je kandidirala v občinski komite. Ali bi bila oseba politik ali politikant, če si je po najugodnejši poti izposlovala brezplačno določena zemljišča, tri leta pozneje pa je zahtevala za kvadratni meter istega zemljišča celo po 60 dinaijev? Tako počele pa te osebe ni motilo, da ne bi kandidirala celo za sekretarja občinske zveze komunistov. Vprašujem se, ali je govor o politiku ali politikantu, ko gre za osebo, kije pri pribl. 40 letih izkoristila prvo prUožnost, daje odšla v pokoj, ko so bili kadri v Metliki najbolj potrebni in koje družba prav tega Človeka najbolj potrebovala, saj-ga je nekaj let pred tem izšolala, potem pa mu je nudila izredno dobro delovno mesto. Ta človek pa se je rqe vključil v nelegalizirano zasebno obrt; ko je ugotovil, da mu to premalo nese, se želi ponovno vključiti v občinski komite in preko njega v donosnejše družbeno gospodarstvo. Ali bi bila oseba, ki ji je vse zgoraj našteto znano, bliže liku politika ali politikanta, ker je pred občinsko konferenco iz- javila, da so to „. .. tovariši, ki pašejo v vsak politični predalček"? Ali bi spričo takih razmer bilo pričakovati kjg dmgega kot to, da se je na zadnji občinski konferenci znašlo na prvi kandidatni listi 2/3 aktivnih ali predčasno upokojenih direktoijev, ki so med dmgim postavljali kot pogoj: „Ce ne kandidira prvi, ne bo kandidiral tudi dm-gi. .kot je izjavila večina v tej skupini. Vprašujem se še, ali ni tisti organ, ki mu je to vse znano, pa niti z besedico takega početja ne bi omenil v sedanjih družbenih prizadevanjih, tudi sam bliže politikanstvu kot zdravi politiki? Prepričan sem, da je bil prvi pisec članka o razmerah v Metliki, ki pozna razmere, popolnoma na čistem, koga je mislil kot politikanta. Dobro vem, d^^ -o— pisec prvega članka v zadnjih Nm samoodrekanju in prizadev-20 letih, kolikor ga jaz poznam, ^sti Podpisani izjavljam, da si že desetletja prizadevam, da bi doprinesel svoj delež pri razkrinkavanju takih klanov, vendar so mi prav ti ljudje ali njim enaki moja prizadevanja preprečili. Taki politikanti so izposlovali mojo izključitev iz zveze komunistov, mimo moje osnovne organizacije. Kljub temu pa sem ostal zvest borbi zveze komunistov in našemu Titu. Nevzdržno je, da se nekateri od navedenih ljudi sklicujejo na uspehe metliškega gospodarstva, pa so n^manj pomagali za njegov razvoj. Če pa so kaj doprinesli, se strinjam, da se jim podele n^višja odlikovanja ali priznanja, ne pa da se jih nagrajuje z odgovornimi političnimi funkcijami Naj ob koncu povem še to, da metliški kolektivi niso veseli, da se kdoricoli meša v njihova imena ob tem razčiščevanju. Ugled teh kolektivov je zrasel nikoli ni prišel v spor z uradno politiko ali uradnimi prizadevanji naše družbe. poštenih delavcev v njih. Kljub utrujenosti prosim za objavo mojega prispevka. MANEK FUX, Metlika kultura in izobra- ževanje Ne samo zaradi modne puhlice! Vrnitev k izobraževanju prelc delavsidh univerz narelcujejo potrebe - Srednjeročni razvoj predvideva ponovno oživitev teh ustanov ~ Kdor želi dobiti znanje, mu gd je treba zagotoviti in približati PEVSKO ZDRUŽENJE 18. junija bo v Brežicah srečanje posavsicih pevskih zborov. T<^ dne bodo ustanovili Združenje posavskih pevsldh zborov, v okviru katerega bodo poslej vse tovrstne prireditve obsavskih občin. Predsedstvo brežiške ZKPO je na zadnji seji obravnavalo vse podrobnosti v zvezi s tem dogodkom. Med drugim so menili, naj bi dramski odbor pri ZKPO v novi sezoni pri svojem delu upošteval dejavnost vseh posavskih dramskih skupin in še posebg sodeloval pri oblikovanju sporeda za nastope poklicnih hiš v Brežicah. ARTIČANI V SAMOBORU V organizaciji medobčinskega odbora spodnjeposavskih, dolenjskih in obkolpskih občin to 16. junija v Oblinu revija zabavnih ansamblov, štiri dni kasneje Jjo v Samoboru taka revija za tamburaške orkestre. Na tej bo med dru^m sodeloval orkester iz Artič, ki sicer spremlja plese tamkajšnje folklorne skupine. Podobnih prireditev bo omenjeni medobčinsla odbor or^-niziral še več. Jeseni bodo pripravki srečanje folklornih skupin, godbenikov in slikarjev amaterjev., v. P. ŽUŽEMBERK: NADAUEVANJE V kratkem se bodo nadaljevala ureditvena in zaščitna dela v žužem-berškem gradu. Začeli bodo zidarji z ometavanjem dveh stolpov, da ju bodo julija lahko pokrili Zatem bodo na vrsti arkade, ki povezujejo vhode v stolp, ki je zunaj že obnov-Qen, hkrati pa bodo začeli obnavljati tudi stropne oboke. Z deli bodo hiteli, da bi lahko čimprej pripravili prostore za krajevno muzgsko birko, ki jo nameravajo odpreti v ^adu. Letos želgo poleg tega zavarovati veliko kletno dvorano s še ohranjenimi stropi. M. S. Lep večer Uspel koncert je 1. junijja, se pravi ob zaključku šolskega leta, priredil pevski zbor kočevske gimnazije. Pevke so pod vodstvom profesorja Miloša Humeka ubrano zapele več narodnih in umetnih pesmi. Posamezne točke oziroma pesmi sta s tekstom domisehio povezovala mladinka in mladinec, oblečena v narodni noši L>andanes čedalje bolj spoznavamo, da „kolikor znaš, toliko veljaš“, ni fraza, ampak čista lesnica. Na znanju je zgrajeno vse: od preproste otroške igre do medsebojnih odnosov v sodobno opremljenem industrijskem podjetju. Znanja ni nikoli dovolj, zato se človek uči vse življenje. Dobrih proizvajalcev in samo-ijpravljalcev ni brez šol. Mnogi mo-r^o med delom nadoknaditi, kar so zamudili v šolL O tečajih, seminarjih, oddelkih za odrasle, večernih šolah in podobnem slSimo vsak dan. Pred leti so najrazličnejše izobraževanje organizirali v ljudskih oziroma delavskih univeizah. Le-te so se mar- poudarili, da bi lahko v okviru de-lavskUi univeiz organizirali idejnopolitično izobraževanje za članstvo in vodstva ZK. Podobne oblike izobraževanja bi nedvomno lahko imeli tudi za vrsto drugih družbeno-pditičnih in delovnih organizacy ter otgane upravljanja. V osnutku slovenskega srednjeročnega razvoja izobraževanja beremo, da je potrebno zlasti v večjih središčih ponovno oživeti delavske univerze ter jih kadrovsko in gmot-•no tako preskrbeti, da bodo kos zahtevi časa, ki pravi: slehernemu občanu moramo izobraževanj ne le zagotoviti, ampak tudi približati. Pričakujejo, da bo zakon postavil izobraževanja v delavskih univerzah na take tirnice, ki bodo omogočale kakovosten premik v oblikah in vsebini tovrstnega pridobivanja znanja. sikje obdržale, drugje so odmrle. V zadnien slišali, kako dobrodošle bi bile de- zadniem času smo ^et večkrat lavske univerze. Na sejah medobčinskih svetov ZK za naše območje so V Velenju so spustili zavese. Jubilejno XV. srečanje slovenskih gledaliških skupin je končano in ocenjeno. Vemo, da nas bosta na Hvaru zastopali Prešernovo gledališče iz Kranja in skupina „Slava Klavora“ iz Maribora. Kritike so pohvalne, zdaj pričakujemo še dobre vesti s Ogenj ljubezni srečanja jugoslovanskih gleda-liškili skupin. Pred zadnjim aplavzom na velenjskem odru je opravilo letno skupščino tudi Združenje gledaliških skupin Slovenije. Omeniti velja, daje v njem združenih 117 amaterskih družin, ki so v minuli sezoni izvedle več kot 2300 premier! Kolikšen prispevek amaterjev v službi galije! In še več bi lal^o ugotovili: s kakovostnimi predstavami amaterski gledališčniki nepogrešljivo dopolnjujejo snovanja poklicnih gledališč. Skrb za gledališko vzgojo in pomoč amaterjem je zapisana na tužipotu združenja^ Daljave bodo skrajšali z ustanavljanjem področnih odborov. Njihova naloga bo: prirejati izbirne občinske in medobčinske dramske revije. Tak odbor naj bi čimprej ustanovili v Novem mestu ali v Brežicah. Da dramske skupine z našega območja ne nastopajo na republiških revijah, se ne da pozabiti. J. JUST vaš dom je prazen brez knjig PREŠERNOVE DRUŽBE DENAR RAZDEUEN - Brežiška kulturna skupnost ^ razdelila denar: Posavskemu muzeju, Zavodu za kulturo, Spomeniškemu varstvu. Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij, Zgodovinskemu arhivu in drugim, nekaj pa ga je namenila za ^ štovanja poklicnih kulturnih skupin. Letos ima skupnost 765.000 din ali 15 odstotkov več kot lanu Na seji skupščine kulturne skupnosti so sprejeli poročilo in obravnavali porabo denarja v minulem letu. POMEMBNA DELA - Brežiški Posavski muzej pripravlja letos dvoje f------------------------------N Dolenjsko poletje 72 Prireditve v okviru Dolenj-skeg3 poletja se bodo letos nadaljevale. 2a uvod je Zavod za kulturno dejavnost iz Novega mesta pripravil balet: koreografinja Knlica Buh je z gojenkami baletne vzgoje naštudirala več pravljičnih prizorov, ki jih bodo ta mesec videli obiskovalci v treh krajih novomeške občine, ^i nastop bo 16. junija v Straži, naslednji dan in 19. junija bodo gojenke plesale za novomeško občinstvo v Domu kultur^ 18. junija pa bo predstava v Šmarjeških Toplicah. Pohvalno je, da je Dolenjsko poletje oživelo, hkrati pa bi želeU, da bi to turistično, kulturno in zabavno poletje prestopilo občinski okvir. pomembnejših deL V restavratorsko delavnico ^ubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo so že poslali večje število slik — krajin z začetka 18. stoletja, ki pomenijo zgodovinsko dokumentacijo gradov v Brežicah, Krškem, Brestanici in Podčetrtku. Drugi del akcije bo preureditev razstavnih prostorov v gajskem stolpu, kjer bo novi galerijski oddelek. JAVNI NASTOP - Gojenci brežiške glasbene šole bodo imeli 15. junija javen nastop. Mdružiii se jim bodo člani mladinske godbe na pihala, ki je v zadnjem času večkj^at 'Sodelovala na prireditvah. POTREBUJEJO STROKOVNJAKA — Svet za filmsko vzgojo pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost je predlagal, naj bi dobili strokovnjaka, ki bi se poklicno ukvarjal s filmsko vzgojo. V Novem mestu bodo tudi v prihodnje imeli filmski abonma za mladino ter pripravili izbor filmov, ki jih bodo predvajali ob predava njilu KOMU KAJ? - Novomeška Zveza kultumo-prosvetnfli organizacij bo dobila letos od kulturne skupnosti okoli 600.000 din. Kdo bo kaj dobil, bo znano v kratkem. Denarni načrt bo obravnavalo predsedstvo na seji, ki bo pred skupščino ZKPO, predvideno za ta mesec. FILMSKO GLEDALIŠČE - V Smaiješkili Toplicah se bo 14. junija spet začelo filmsko gledališče, ki ga novomeški Zavod za kulturno dejavnost uvaja za turistično sezono. Na sporedu bo štirinajst filmov, ki jih bodo vrteli vsako sredo zvečer. Med deli na letošnjem drugem trebanjskem Salonu jugoslovanskih likovnih samorastnikov bomo videli likovne stvaritve znanih in novih slikaijev ter kipaijev-samoukov. — Na sliki: KOSEC Martina Kopričanca iz Molv na Hrvatskem (olje na steklu, 1971). 1. JULIJA SE V TREBNJEM ZAČNE Salon samih presežkov V pretres poslanih 154 del - Pokrovitelj Krste Crvenkovsici - Nastop slovenskiti umetnikov Da ima Tabor slovenskih likovnih samorastnikov resen namen organizacijsko nekaj pomembnega prispevati h gojitvi prvinske človeške likovne ustvarjalnosti, za katero je naravna nadaijenost in nagnjenost najvišje merilo, o tem se Krstu Cr-venkovskemu, podpredsedniku predsedstva SFRJ in ^ubitelju' naivne umetnosti, na lanski razstavi v Trebnjem ni bilo težko prepričati. Razumljiva je potem tudi njegova odločitev, da bo letošnji Salon jugoslovanskih likovnih samorastnikov, ki bo odprt prvega julija, počastil s svojim pokroviteljstvom in svojo udeležbo. Kultura ni v zakupu večjih in bogatejših mest, odmevna kulturna prireditev je lahko tudi v majhnem podeželskem kraju, kakršno je Trebnje, če njegovi ljudje resnično tako želijo. Trebnjega danes ni treba kul- turniškim krogom nič več predstavljati; kar 154 likovnih del so poslali ustvarjalci iz različnih krajev Jugoslavije, da je umetniški svet odbral 86 izmed njih, delo 51 slikaijev in kiparjev, tako da si ljubitelji te umetnosti lahko obetajo doslej najbolj kvalitetno postavitev. Salon, ki ga pripravlja organizacijski odbor (izbran je tudi častni odbor z Bog-^nom Osolnikom na čelu), bo odprt mesec dni, v času turističnega vrveža, tako da bo dostopen mnogim obiskovalcem. Enkratna kulturna prireditev bo že sama otvoritev v soboto, 1. julija. Z nastopi Vilme Bukovčeve, Ladka Korošca, Rajka Koritnika, Ive Zupančičeve ter domačih recitatoijev -Zvonke in inl Jožeta Falknerja izpopolnjen koncertni program v avli osnovne šole, bo za obiskovalce doživetje, M. L. SREČANJE LUTKARJEV Prav: ne prehuda ocena Slovenske lutkarske revije v Sodražici so se udeležili tudi učenci iz Kočevja in s Senovega Od 26. do 28. maja je bilo v Sodražici v okviru Jugoslovanskih pk>nirskih iger drugo srečanje mladih slovenskih lutkaijev, udeležilo se ga je 10 lutkarskih ^upin iz raznih krajev Slovenije. Med njimi je bilo največ lutkaijev iz osnovnih šoL Z naše^ območja sta nastopali skupini iz Kočevja in s Senovega. Strokovnjaki so ocenjevali nastope in pohvalili dobre strani ter svetovali, kaj mora posamezna skupina izboljšati Ocenjevalna komisija je sklenila, da bodo dobile diplomo vse skupine, ki so nastopale, nagrado pa si bo v enakem delu delilo vsdi 10 nastopajočih skupin. To odločitev so utemeljili s tem, da so bile vse skupine zelo prizadevne, morebitna razlika v kakovosti pa je bila odvisna tudi od tega, koliko so bili lutkarji v posamezni skupini starL Nastopali so namreč lutkarji od prvega do osmega razreda in ne bi bilo prav, če bi naj mlajšim jemali voljo s tem, da bi jih zaradi manjše izkušenosti najslabše ocenili j. p. Poklicna tekstilna Sola Kranj, dislocirani oddelek »BETI«, Metlika, vpis v I. letnik razpisuje a) konfekcijska smer profil industrijska šivilja 50 učencev: 40 žensk, 10 moških b) pletllska smer - pletilec 20 učencev, moških Šolanje traja 2 leti in ima teoretični in praktični pouk. Pogoji za vpis; — dokončana osnovna Sola, — lelcsno in duševno zdravje. Zd vpis ie potrebno poslati ravnateljstvu poklicne šole »BETI •, Metlika, naslednje dokumente; — prošnjo, — zadnje šolsko spričevalo, — zdravniško spričevalo, — rojstni list. Prošnje za vpis sprejemamo do 30. 6.1972. Preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike, spretnosti in spoznavanja barv bo 8. 7. 1972 ob 9. uri. Ravnateljstvo ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Jesenice na Gorenjskem RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 1972/73 POKLICNA ŠOLA Vpisali bomo: 35 učencev za ključavničarje, 15 učencev za ključavničarje-varilce 10 učencev za orodie ključavničarje, 10 učencev za strugarje, 10 učencev za vodovodne inštalaterje, 30 učencev za obratne elektrikarje. Pogoji zo sprejem so: — uspešno končana osnovna šola, — da je učenec telesno in duševno zdrav, — starost največ 18 let. Preizkusa znanja za sprejem ni. Šolanje traja tri leta. Ugodnosti šolanja so: — učenci prejemajo mesečno štipendijo, ki jo daje železarna Jesenice, — učenci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v domu učencev, — oskrbnino v domu učencev regresira železarna Jesenice, — učenci so zdravstveno in nezgodno zavarovani, — učenci prejmejo v času šolanja dve delovni obleki./ ŠOLA ZA SPECIALIZIRANE METALURŠKE POKLICE Vpisali bomo: 22 učencev za taliice pri plavžih, SM pečeli in pri elektro pečeh, 8 učencev za strojne kaluparje-ilvarje, 15 učencev za valjalce profilov in žice, 10 učencev za valjalce pločevine, 15 učencev za hladnovaljalce, 20 učencev za žičarje. Pogoji za sprejem so: — uspešno končanih najmanj šest razredov osnovne šole, — izpolnjena obveznosti osnovnega šolanja, — da je učenec telesno in duševno zdrav, — starost največ 18 let. Šolanje traja dve leti. Ugodnosti šolanja so: — učenci prejemajo mesečno štipendijo, ki jo daje železarna Jesenice, — učertci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v domu učencev, — oskrbnino v domu učencev regresira železarna Jesenice, — učenci so zdravstveno in nezgodno zavarovani, — učenci prejmejo v času šolanja dve delovni obleki. TEHNIŠKA ŠOLA METALURŠKE IN STROJNE STROKE Vpisali bomo: 30 učencev v metalurški oddelek, 30 učencev v strojni oddelek. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osnovna šola, — uspešno opravljen preizkus znanja iz slovenščine in matematike, — odlični in prav dobri učenci so oproščeni preizkusa znanja, * — da je učenec telesno in duševno zdrav, — starost največ 18 let. Preizkus znanja iz slovenščine in matematike bo 30. junija ob 9. uri. Šolanje traja štiri leta. Ugodnosti šolanja so: — učence metalurškega oddelka bo železarna Jesnice pod določenimi pogoji štipendirala. — učenci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v domu učencev. Prijava za sprejem Za sprejem v eno izmed navedenih šol izpolnite prijavo, kolkovano z 1 din, obr. 1,20, ki ga dobite v knjigarnah. V prijavi napišite poleg ostalih podatkov poklic, za katerega se želite šolati. K prijavi za sprejem priložite; — spričevalo o končani osnovni šoli, — rojstni Ust, — ždravniškp potrdilo. Prijave pošljite od 15. 6. do 30. 6» na naslov: Železarski izobraževalni center Jesenice. O sprejemu v Solo in o začetku pouka boste pismeno obveščeni. UČENCI: Možnosti za šolanje so pri nas velike. Izbirate lahko med različnimi poklici, samo odločiti se morate. Zelo pomembno je tudi, da se boste po končanem šolanju lahko zaposlili, saj so Jese-nice znano industrijsko središče. Lahko pa boste šolanje tudi nadaljevali. Pričakujemo vašo prijavo. Železarski izobraževalni center Jesenice } DOLENJSKI LIST , Stran uredil: IVAN ZORAN St, 23 (1158) - 8. junijo 1972 UČENCI, KI STE KONCALI OSEMLETKO - POZOR! Soboslikar in pleskar Ivan Bobič, Irča vas 65, Novo mesto, telefon 21-115 sprejme V UK VEČ UČENCEV ZA SOBOSLIKARSKO IN PLESKARSKO STROKO Začetna nagrada 600 din na ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST Novo mesto, Prešernov trg S razpisuje prosti delovni mesti; SNA2ILKE in BlUETERJA Zaposlitev za nedoločen čas. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. — Osebni dohodki po pravilniku. SPLOŠNO MIZARSTVO Dvor pri Žužemberku bo v času od 12. do 17. junija razprodajolo sobno pohištvo po znižanih cenah. Razprodaja bo v prostorih podjetja od 8. do 18. ure. • ŠTUDIJ ELEKTROTEHNIKE! V sodelovanju z Elektrotehnično fakulteto in Združenim podjetjem ISKRA KRANJ organizira ISKRA - TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO izredni višješolski študij na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (oddelek v Novem mestu) Na študij se lahko vpišejo: 1. kandidati, ki so uspešno končali šolanje z zaključnim izpitom na gimnaziji ali 4-letni tehnični šoli elektrotehniške ali strojne smeri. 2. kandidati, ki so končali kako drugo šolo s 4-letnim poukom, ki ne ustreza za vpis v skladu s 1. točko, morajo opraviti preizkusni izpit; 3. kandidati, ki niso končali šol, navedenih pod točko 1. in 2., se lahko vpišejo če dokažejo, da s^ili najmanj 4 leta zaposleni pri ustreznem delu v gospodarstvu ali kaki drugi družbeni dejavnosti, in _če poprej opravijo preizkusni izpit (seminar za kandidate za sprejemni izpit se začne 7. 6. 1972 v gimnaziji Novo mesto). Sprejemni izpiti bodo od 4. do 9 9. 1972 v Ljubljani, vpiši pa od 11. do 13. 9. 1972. Začetek predavanj 14. 9. 1972. Vsa predavanja bodo v Tovarni usmerniških naprav Novo mesto, in sicer vsak četrtek, petek in soboto (po 2 šolski uri) od 16. ure do 19.15. Razpored predmetov bo objavljen naknadno. Stroške šolanja plača vsak kandidat ali pa njegova delovna organizacija. Podrobnejša navodila o vpisu in študiju dobite v splošnem sektorju tovarne. Sevničani čez zadnjo oviro! v tem kolu so rokometaši Sevnice in Brežic odigrali pomembni srečanji, ki bi jim z zmago odprli pot do republiškega prvaka. Breži-čani so že v soboto zapravili priložnost, saj so bili v Mariboru poraženi v srečanju z Branikom. Sevničani so izkoristili enkratno priložnost in z najmanjšo možno razliko porazili Piran ter s tem postali prvi kandidati za osvojitev naslova. Imajo dve točki prednosti, v nedeljo pa gostujejo v Radgoni, kjer je zelo težko osvojiti točki. Kot kažejo napovedi, je naslov prvaka v rokah Brežičanov. V soboto igra namreč v Brežicah Izola, ki ima še edina možnosti za osvojitev naslova. Ce bodo Breži-čani z vso resnostjo igrali z Izolo, bodo s tem veliko pomagali svojim sosedom Sevničanom. Ribnica je doma igrala s kandidatom za izpad, Savo iz Kranja, in jo porazila po hudem boju s 16:14. Brežičanke, ki so nastopile v Mariboru, so se precej časa upirale republiškim prvaki- njam, vendar jim je ob koncu zmanjkalo sape. SEVNICA : PIRAN 13:12 BRANIK : BREŽICE 12:9 RIBNICA : SAVA 16:14 BRANIK: BREŽICE 12:10 Črnomelj - v izredno pomembnem srečanju LCRL je ekipa Cosmos -Belta porazila Grosuplje z 32:14. Najbo^ša strelca sta bila Lozar 10 in Goršek 7. (T. L.) VZGOJ NOVARSTVENI ZAVOD NOVO MESTO, Majde Sile 34 razpisuje delovno mesto HIŠNIKA Pogoj: poklicna šola, šoferski izpit B kategorije. Osnovna Sola Podzemelj r ;i / p I s u .1 v drlovna mesta: RAVNATEUA (ni reelekcija) UeiTEUA 7A AN-SL, P ali PRU UCITEUA za MA-FI. P ali PRU 2 UČITEUEV za razredni pouk Veletrgovina »Mercator« obrat TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA, Mesarska cesta 1 OBJAVLJA prosta učna mesta za naslednje poklice: 1. 5 učnih mest mesarjev -prodajalcev 2.10 učnili mest mesarjev -proizvajalcev 3.15 učnih mest klavničarjev 4.10 učnih mest predelovalcev mesa Učna doba pod točko 1—2 traja 3 leta, učna doba pod točko 3—4 pa 18 mesecev. i^ogoji: Učenci, ki se želijo izobraziti za poklic pod točko 1—2, morajo: — biti mlajši od 18 let — imeti dokončano osnovno šolo — imeti zdravniško spričevalo, da lahko opravljajo delo v živilski stroki ' Učenci, ki si želijo pridobiti poklic od 3—4, se lahko vključijo že z dokončanim 6. razredom osnovne šole Za ves čas učenja dobijo učenci mesečno nagrado. Poleg mesečnih nagrad dobijo učenci tudi štipendijo. Za učence, kateri bi radi stanovali v vajenskem domu, imamo preskrbljen prostor. V domu imajo tudi celotno oskrbo. Ti učenci dobijo štipendijo v višini stroškov vajenskega doma. Učenci pod točko 1—2 lahko po končani učni dobi nadaljujejo šolanje in se vpišejo v 3. letnik tehnične šole. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: Veletrgovina »Mercator« — TOVAiRiNA MESiNIH IZDELKOV, Ljubljana, Mesarska cesta 1. Krški športni delavci so v nedeljo popoldan na stadionu ^Matija Gubec" pripravili prvo dirko za državno prvenstvo v speedwayu, na kateri so nastopili najboljši jugoslovanski vozači. V družbi teh je nastopil tudi mladi Evald Babič, od katerega so številni privrženci tega športa največ pričakovali. Babič je vozil dobro vse do enega manj pomembnih dvobojev z Mariborčanom Kekcem v 15. dirki. Kje že vse kazalo, da bo Evald pred domačo publiko upravičil zaupanje, ga je premagal Mariborčan, razen tega mu je tudi odpovedal motor, t^o da je ostal brez točke. S tem je največ pomagal svojemu naj večjemu rivalu Oršiču, ki ga je prehitel za dve točki. V neposrednem dvoboju teh dvđi naših največjih dirkačev, je zmagal z drzno in lepo vožnjo mladi Krčan. .Organizacija tekmovanja je bila dobra, na tekmi pa sta se huje poškodovala Šauperl in Frančič. Končni vrstni red po prvi dirki: 1. Oršič (Remetinec) 14 točk, 2. E. Babič (JLA) 12, 3.-5. Miler, Kekec (oba TAM) in Breznik (Gornja Radgona) 10 točk. Klubsko prvenstvo Teniški Idub Novo mesto obvešča, da bo klubsko prvenstvo v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija; začetek ob 9. uri. Igrali bodo posamezniki in pari. Trije porazi odbojkarjev V nedeljskih srečanjih dolenjski odbojkarji niso iztržili točk. Vse tri ekipe so bile poražene. Se največ smo pričakovali od Novomeščanov, ki so v srečanju s poprečno ekipo Bovca pokazali iz okolice N. mesta ali Krškega — da uspešno opravite test ročnih spretnosti — da nemudoma vložite pro.2 letoma prakse) ali grafična Sola s 5 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pod 2. in 3. KV tiskar za knjižni oz. offsetni tisk. Pismene ponudbe pošljite komisiji |a medsebojna razmerja podjetja Knjigotisk, Novo mesto, Glavni trg 14. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. i Milo za drago Slišimo, da organizatorjev osrednje proslave 500~letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnice hrvaško-sloven-skega upora ne moti preveč, da v osreSijem pripravljalnem odboru ni niti enega kmeta niti nobenega občana z območja, kjer je Gregoričeva vojska z orožjem v roki bila boj za staro pravdo. Prav, bojimo se le, da tudi osrednji proslavi, ki bo v tivolski dvorani v Ljubljani prihodnje leto, ne bo - nobenega kmeta. Ni odbornik Predsednik občins^ skupščine Ribnica Bogo Abrahams-berg je tudi na začetku zadnje občinske seje poimensko pozdravil vse goste. Nekje sredi seje, ko je prišlo na vrsto poročilo podjetja HYDROVOD Kočevje-Ribnica, pa se je spomnil: — Oprosti, tovariš Anton Ando^šek, direktor HYDRO-VODA, ker sem te pozabil pozdraviti na začetku seje. Se namreč tako pogosto vidiva, da s^ mislil, da si naš odbornik! PEŠCA POVOZIL V ponedeljek okoli 23. ure je Anton Pucelj iz Martinje vasi pešačil po sredini ceste od Trebnje^ proti Mokronogu in rinil kolo. V niščavi se je z avtom pripeljal naproti Ivan Miklič iz Trebnjega ter zbil pešca po tleh. Poškodovanega Puclja so odpeljali v novomeško bolnišnico. m T /'/'v y ponede^k popoldne v Bistrici pri Mokronogu: Miro Povhe, Šofer novome^^a Cestnega podjela, je z obloženo tatro stal na mostu čez Bistrico, da bi šel mimo cestni greder, ko se je del kamnitega mostu nenadoma začel pogrezati, tako da se je tovornjak prevrnil k strugi potoka. Šofer je ostal nepoškodovan. Takih mostov v Mirenski dolini še nekaj. Ker predsta^jajo spomenik našega gradbeništva v prejšnjih stoletjih, se Zavod za spomenico varstvo zelo zavzema za njihovo ohranitev, ponedeljkova nesreča pa je pokazala, da’je vprašanje, če so dovolj trdni za današnji promet. (Foto: M. Legan) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjsl(e Novice. Nov vir dohodkov (Kdor) je potoval v začetku posta po slovenskem Štajerskem, naletel je več^at na gruče ljudi, moških in ženskih, obloženih z vrečami, čutaricami in brentami na hrbtu. Če jih je vprašal, kam gredo, dobil je odgovor: „Gremo v mlin olje prešat!“ — Ljudje v teh krajih sprešajo vse, iz česar je le moči dobiti kaj olja. Najobil-nejši pridelek vržejo seveda orehi; drugi zopet sejejo obilno maka, lanu, gorščice, buč in še celo solnčic, iz čegar semenja, katero marljivo zbirajo, da nič ne pride v zgubo — prešajo potem olje. (Na Francoskem) se reči nekako pre-sukavajo; katoliki* se bolj in'bolj poživljajo za sveto stvar in sicer na podlagi republike. Prav bi bilo, da si okrepe stališče ter pridobe večino zbornici te prekrasne dežele. Znani grozni čin anarhistov je vzdramil vlado. (Kmetijska) podružnica v Novem Mestu vabi svoje ude k občnemu zboru, ki bode v sredo, dne 1. t. m. ob drugi uri popoludne v mestnej hiši z naslednjim vzporedom: 1. poročilo o detovanji in o računih. 2. volitev novega odbora. 3. volitev odposlanca k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. 4. nasveti za družbeni občni zbor v Ljubljani. 5, raznoterosti. (Nosne) obročke za bike. Našim živinorejcem v njih korist svetujemo, da devajo vsakemu biku brez razločka obroček v nos; kmalo Tatovi ubijajo na cesti Miličnika Draga Kurinčiča so skoraj povozili z ukradenim BMW grškega konzula - Tatovi! Šen^mejski oktet v sedanji zasedbi (Foto: S. Dokl) JUBILEJ PEVCEV S ŠENTJERNEJSKEGA POUA 10 let »Šentjernejskih petelinov« Sentjernejski oktet bo slavil junija deseto obletnico ustanovitve - Ob jubileju bodo izdali prvo samostojno ploščo - Gallusova ^priznanja - Pokrovi* teljstvo je prevzela novomeška IMV Novomeški miličniki so 31. maja zasledovali ukradeni BMW 2002, ki so p tatovi izmaknili grškemu konzulu v Skopju 29. maja. Videli so ga, kako je drvel iz Ljubljane proti Novemu mestu in potem zavil na parkirni prostor pri tovarni zdravil Krka v mestu. To je bilo ob 17.35, proti avtu pa je takoj šel miličnik Drago Kurinčič. Ko ga je tat, ki je stal ob avtomobilu opazil, je bliskovito skočil za volan in z vso hitrostjo zapeljal naravnost proti miličniku. Kurinčič je bliskovito odskočil, tako da ga je avto zadel samo v levo roko in ga laže poškodovaL Avto so potem našli pred veterinarsko postajo v Novem mestu, trije mladeniči (dva imata okrog 18 let, eden pa cek) samo 15), pa so jo pobrisali Lepšega tiča nej, kot je pet jelen, lepšega kraja nej, kot je Šentjem. Lepšega tiča nej, kot je pezdurka, lepšega dekleta nej, kot je Podgurka... Tako poje šentjemejska narodna pesem, lu jo že deset let prepeva Sentjemgski oktet, nosilec kulturna poslanstva v tem lepem koščku lakajske deželice. Oktet se je rodil ob kozarčku njne kapljice, ob pesmi fantov iz Sen^mga, ki jim je domača pesem pomenila notranjo izpoved ob trenutkih žalosti, veselja... Zgledovali 90 se po Slovenskem oktetu, največ vo^e pa jim je vlil njegov najpomembnejši član Tone Kozlevčar. Na prvem samostojnem koncertu v Šentjerneju jOi je počastil tudi Ladko Korošec. V vrstah okteta se je v desetih letih i2unenjalo precej pevcev. Začeli so: Valter Mlekuš, Franc Bambič, Alojz Bambič, Vili Petelin, Leopold Švalj, Tone Šušteršič, Anton Kim in Tone Makovec, danes pa pojo: Tone NOV NAČIN GOUUFIJE: Značke prodajali sleparji V Črnomlju so prijeli skupino iz Zagreba, ki je ob štafeti prodajala spominske značke - Bill so vsiljivi in nesramni za svoj račun Sprejem letošnje štafete čez Belo krajino in del sosednjih občin je nrem^ala škoda z registrsko tablico ZG 616-40. Povsod, kjer so imeli ^ne proslave in se je zbralo vdiko javn mid len! 1, so se pojavile tri lepo oblečene nske in dva moška ter gledalcem mipenjali kovinske značke s trobojnico aU papirnate značke z napisom „Dan i^adosti“, ob tem pa na hitro pobirali po 5 ditu Bili so sila spretni, poleg tega pa nesramni, tako da so v gne^h malo-katerega izpustili. Pri prodaji značk na štafeti v Črnomlju pa so ženske k malo preveč všUjivo zahtevale denar, zato so postale sumljive. Občani so opozorili miličnike, ti pa 90 hitro ugotovili, da ^e za ^e^ai]e. Barbara Poržizek, Nevenka Ore-Skovič, Ana Simončič in Krešimir Pavlič, vsi nezaposleni delavci iz Zagreba, ter Drago Varovič, neza-poskni fotograf, so prišli do značk, ki 90 jih v večjih krajih množično nzde^evali zastonj. Z njimi so se napotili na podeželje in jih spretno vnovčevali. Denar so sproti nalagali na hranilne knjižice. Te knjižice so goljufom zasegli. Prav iz teh je bilo razvidno, da so štafeto prizadevno sprem^ali Na 4 hranilnih knjižicah in v kuvertah so imeli že nad 10.000 din wtovine, v rezervi pa še 5 kartonskih škatel kovinskih značk in polno polivinilasto vrečko papirna- tih značk. Zasačeni so se nesramno obnašali tudi na milicL Skušah so se opravičiti z izgovorom: „Mar ni bolje, da se takole znajdemo, kot da bi' kradli...“ Skupina sleparjev je že prijavljena sodniku za prekrške, kjer jim zaslužena kazen ne bo ušla. R. B. in Janez Kovačič, Alojz in Franc Bambič, Vili Petelin, Lropold Švalj, Janez Kuhelj in Albert Zupanc. Sentjernejski oktet je imel v desetih letih 88 samostojnih koncertov, sodeloval je na 52 prireditvah doma, v sosednjih republflcah in v tujini, osemkrat je snemal za radio, posnel dve televizgski oddaji, za desetletnico pa bo izdal prvo samostojno malo ploščo, na kateri bo pet narodnih pesmi. Ptiznanj in ugodnih ocen ni manj kalo. Oktobra 1965 so prejeli Trdinovo nagrado, letos ob jubileju bodo dobili trije najstarejši člani Gallusovo priznanje. Sentjernejčani l?odo jubilej proslavili v soboto, 10. junija, ko bodo v Šentjerneju pripravili samostojen koncert. Dan kasneje bo še srečanje štirih oktetov, na katerem bodo razen domačega sodelovali: Doknjski oktet iz Novega mesta, Oktet bratov Pirnar iz Jarš in Vokalni oktet Save iz Kranja. Jubilej bodo počastiU tudi z lično brošurico, v kateri bodo opisali svojo umetniško pot in poslanstvo pri širjenju lepe ljudske pesmi, ki ima pri naših ljuddi vedno več oboževalcev. Krona njihovega jubileja je priznanje od strani delovnega kolektiva novomeške IMV, ki je nad pevci „ prevzela pokroviteljstvo. . S čestitkami se ob jubildu pridružujemo tudi ml Hvala Sentjer- Končno je tudi v RInžo padd prvi avto! To „srečo“ je imel 2. junija ob 9.45 Stane Spelko iz Rudnika pri Kočevju. Čeprav zelo verjetno ni pretirano drvel, je bilo za mokro in s pe^om posuto cesto iz Gozdne uprave proti Rožni ulici v Kočevju preveč. Na mostu je podrl leseno ograjo in prist^ med ribami. Škode bo precej, a ni še ocenjena. Voznik ni bil poškodovan. (Foto; J. Primc) proti Mestnim njivam. Ubežnikov doslej še niso našlL Zato pa so še isti večer na milici dobili prijavo: v BMW dr. Jurqa Cppudra iz Novega mesta so skušdi neznanci vdreti, vendar so odnesli le dokumente in očala, ker jih je zdravnik pregnal, preden so se odpeljali. Miru pa za' miličnike še ni bilo: neznanci so ukradli prinza NM 105-85 krem barve Vinku Osolniku iz Zagrebške ceste 14, tam pa so pustili okrog 1. ure ponoči opel re^ kord, prav tako krem barve, z zagrebško registracijo. Rekord je bil odprt, v njem so bili razmetani nekateri dokumenti. Tiste, ki so presedli iz enega v drug avto, so dobili v Subotici, kamor je šel Osolnik tudi po svoj avto. Legla na tla še prej motili koncert Nekateri mladinci — najhujša sta bila dva na galeriji — so z glasnim ^vorjenjem in kruljenjem motili sicer kp koncert gimnazijskega pevskega zbora 1. junija v Šeškovem domu v Kočevju. •Prav bi bilo, da bi uprava doma I»sla:bela, da bi take motilce mi-liči^ aU flani uprave doma čim-^j odstranili iz dvorane. To ne bi bilo posebno težko, saj je telefon blizu, pa tudi miličniki so v takih primerih pripravnem nuditi pomoč. Motilci - tokrat e kaj takega ni dogajalo prvič — so motili koncert vse do konca. S tem so dokazali, da ne cenijo truda svojih vrstnic, ki so z naporno večmesečno ali celo večletno vadbo naštudirale pesmi za koncert. Dokazali so, da so nekulturni in da ne cenijo kulturnega dela drugih. 2^ posebno „točko“ pa sta poskrbela dva mladinca ob zaključku koncerta. Legla sta na pod v avli Seškovega doma (verjetno za „štos“, ker ni kazalo, da bi bila res toliko pijana), da so morali mimo njiju vsi, ki so bili na galeriji in del poslušalcev iz parterja. Bila je to res lepa slika „kulture" fdi dveh mladincev! P-c Namesto blagoslova kraja Znanki sunila v cerkvi cekar s šunko, pirhi In denarjem - Gostija pri ljubčku ntjer- nejcem za kpo pesem, ki nas pre-i^duši ■ S. DOKL vzema in navdušuje! Katarino Anžur, 59 let, iz Ljub-iyane je 30. maja obsodilo občinsko sodišče v Kočevju na 2 kti strogega zapora, ker je 1. marca letos okoli Po poteh Ljubljanske brigade Mladina Dqaškeg? doma M£yde Sile v Novem mestu je tesno povezana z borci ljubljanske udarne bri-g^e. Vsako leto organizirata vodstvo doma in stalni odbor brigade 'izlet ob zaključku šolskega kta, ki popelje mlade po znanih poteh $ub-(janske X. M^tem ko so doslej prehodili poti od Itove gore do Notranjske, obiskali Kočevje, Jelenov 2leb, Grčarice, Ulako, Turjak, se spomnili matere narodne herojke Majde Sile, obiskali partizansko Ivančičevo mamo, so se letos z borci odpej^'ali v treh avtobusih čez Gorjance in na Vinici prestopili Koteo. Tam so začeli pohod, kakor ga je začela brigada, ko je hitela na pomoč hrvatskim borcem ob napadu na Vrbovsko. Novomeška mladina je bila tokrat gost na velikem slavju ob zaključku Goranove pomladi v pesiiikovem rojstnem kraju Lukov doL Tja je prišla mladina iz Gorskega Kotara od Reke do Karlovca, iz Delnic, Vrbovškem in Lokev ter iz pesnikovega domačepa kraja. Hrvatskeg^ revolucionarja Štajnerja so ob tej priložnosti proglasili za nosilca vel^e Goranove nagrade; dobil jo je za svojo knjigo „7.000 dni v Sibiriji”. Štajner je povedal mladim nekaj doživljajev, pisatelj Gustav Krkkc pa je ob tej priložnosti pripovedoval o Goranu. Njegova dela so brali mnogi umetniki, zato se je mladina iz Novega mestr težko ločila od prijaznih gostiteljev. Vendar pa so morali naprej proti Delnicam: borci so mladim po poti pripovedovali o dogodkih pred tremi desetletji. Novo slavje je bilo v Delnicah, kjer so ob godbi in partizanskih koračnicah, izmenjavi daril in tovariških besedah borcev in mladih utrdili bratstvo in enotnost obeh narodov ob Kolpi. Na grobove slo- ’ venskih in hrvaških btMrcev so odnesli šopke cve^a, potem pa so se na stadionu zbrali in posluš^ kulturni program. Delegacija brigade in doma je obiskala ženo pokojnega narodnega heroja Ivana Lemca. S solzami v očeh se je vdova zahvalila za obisk. Sklenili so tudi, da sc bosta dijaška domova v Delnicah in Novem mestu povezala in že letos pripravila prvo srečanje. Za 150 mladincev je bil izkt nepozabiK) doživetje in velika ura zgodovine na prostem, po krajih, v katerih so borci kovali našo svobodo. MARJAN TRATAR-UCO 16. ure vzela v cerkvi cekar A. P. iz Kočevja, v katerem je imela mati A. P. tudi denarnico s 1.520 diru Ta denar mora Katarina Anžur tudi vrniti. Sodba še ni pravnomočna. Katarina Anžur je i^išla za letošnje velikonočne praznike na obisk k znanki A. P. v Kočevje. Sodišče je menilo, da je ona odnesla iz cerkve cekar s še ne blagoslovljenimi jedili, v katerem je bila pod prtičkom slučajno (ali pa namenjena za blagoslov) denarnica s 1.520 dinarju Obtoženka pa je trdUa, da je nedolžna. Vendar se je kasneje izkazalo, da so pri njenem prijate^u ali morda ljubčku jedli šunko, pirhe in klobase. Sodba je bila razmeroma huda, vendar se je zanjo sodišče odločilo zato, ker je bila Katarina Anžur doslej zaradi goljufij in tatvin obsojena že 8-krat, zaradi dru^ zadev pa pri sodniku za prekrške se 5-krat. Poduk bi bil, da ne kaže vedno preveč zaupati slučajnim in jie preveč dobrim znancem. Niso namreč vsi ^udje pošteni. Žal se marsikdo tega zave, ko je že prepozno, se pravi, ko je slučajnemu znancu ali znanlci že nasedel J. PRIMC se bodo o dobrih nasvetih te naprave prepričali. Ce ima bik obroček, ki se na konec kake palice pripne, ga vsak otrok lahko vodi. Tudi vse drugo je mogoče zvršiti le tedaj, kadar ima obroček v nosu. Tak bik, ki mnogokrat pride iz hleva, je pa tudi dosti manj divji ob enem pa laži in krepkejši. Obročke z vzmetjo iz prijaznosti oddaja po 60 kr. gospod Perko, trgovec na velikem trgu. (Ponarejanje) denaija. V spretnosti ponarejanja denarjev prosla\^ so se najbo^ ponarejavalci v mestu Szegedin. Ponarediti goldinar ali cekin je tam le igrača; ker tam znajo še kaj več. Pred kratkem je namreč jeden ondot-nih strokovnjakov ponaredil napovedani naš novi goldinar, aU krono, ki ga imamo še le dobiti — ter opeharil z njo neko prodajalko. (Sitna) žena: „Gospod, jaz ne morem pri vašq gospej več prestati radi njenih vednih sit-nostij, jaz bom službo odpovedal!" „Zavidam te, o kako bi to tudi jaz rad učinil!“ odgovori gospodar. (Anton) Piletič, lončar v Stari vasi, pošta Šent — Jemej (Dolenjsko) priporoča se v izdelovanje različnih peči, bodisi velikih, manjših za sobe in po želji tudi za kruh peči, v različnih barvah, vse so delane iz fine ilovice in so dobro žgane. Tudi prevzema poprave in stavljanje peči po nizkih cenah. (iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. junija 1892) m Dva mlada fanta iz Stare Pazove, rojena istega leta, z enakima imenoma, sta tragično umila v isti uri v torek zarana na avtomobilski cesti v Krakovski hosti pri Grmovljah. V razbitinah so našU več denaija in potne liste, morda sta šla po novo „obutev“ za svoKga „dirkalnega” fička v Trst — najbrž pa so bile radialne gume, ki sta jih imela na Kolesi, že preveč izrabljene, da bi zdržale še to zadnjo pot. Kot vse kaže, jima je razneslo predi^ levo zračnico (slflca levo: novomeški preiskovalni sodnik Pa\ie Car si ogleduje odtrgano usodno kolo) in avtomobil je silovito treščfl v naproti prihajajoči kamk)ii s prikolico, do vrha naložen z valovito strešno opeko. Kamion je nato zneslo v levi breg vseka, kjer se je prevrnil in razbil. Na srečo sta vsaj voznik in njegov pomočnik ostala v kabini popolnoma nepoškodovana. (Foto: Moškon) »KG« mesoizdelki ŠKOFJA LOKA A. objavlja naslednja prosta delovna mesta v Škofji Loki v mesni predelavi in klavnici: - več KV mesarjev - več PK in NK delavcev KV mesarjem podjetje zagotavlja samska stanovanja. Vsem, ki se vključijo v stanovanjsko varčevanje, pomaga podjetje pri pridobitvi stanovanja. Osebni dohodki solidni. B. objavlja prosta učna mesta za poklice; - mesar - prodajalec - mesar - proizvajalec šolanje traja 36 mesecev, pogoj: d(^(mčana osemletka; - mesar - predelovalec - mesar-klavec šolanje traja 18 mesecev, pogoj: 6 razredov osemletke. Učna mesta za poklic mesar-prodajalec so v mesnicah podjetja v Velenju, na Gorenjskem, v Ljubljani in na Primorskem. Za druge poklice, so učna mesta v Škofji Loki. Prijave pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo, Škofja Loka, Mestni trg 20. Informacije dobite tudi po telefonu št. (064) 85-878. fIP-*@P INDUSTRIJA OBLAČIL Ljubljana, Tolstojeva 9/a VABI K SODELOVANJU DELAVCE ZA NASLEDiNUA iPROSrTA DEILOVNA MESTA: l.obratovodja obrata Trebnje 2. obratni administrator obrata Trebnje POGOJI: pod 1. konfekcijski tehnik ali visokokvalificirani krojač, izkušnje v proizvodnji konfekcije in delo z ljudmi. Sposobnost samostojnega vodenja obrata; pod 2. dvoletna adrninistrativna šola in 3 leta izkuSenj pri delu v administraciji. Kandidati naj pošljejo ponudbe ali pa se osebno zglasijo ' v kadrovsko-socialni službi podjetja, Ljubljana, Tolstojeva 9/a, v 20 dneh po objavi. ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST - CRNOMEU razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še nasltdnje: 1. da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, po možnosti pedagoške smeri, 2. da knjižno obvlada slovenski jezik, 3. da ima smisel za organizacijo izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru, osebni dohodki po družbenem dogovoru. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom Zavodu za kulturno-prosvetno dejavnost, Trg svobode 3. Gradbeno iH>dJetje »^NOVOGRAD^, Novo mesto. Germova ulica 4 sprejme v redno delovno razmerje GRADBENEGA IN2EN1RJA ali GRADBENEGA .TEHNIKA za delo v operativi Interesent naj se zglasi osebno v upravi podjetja Germovi ulici 4. j j » Osebni dohodek po dogovoru. „Kaj pa vi? Tudi vi bi bili smešni v takem primeru. Tudi jaz bi vas rad videl pri luči.“ „Kadar hočete.” „Vam je najbrž vtisnjen pečat razvrata, mladi mož!“ „Oho! Razvrat vam hodi po glavi! Kako pa veste, zalcaj sem tukaj? Po pomoti zmotil sem se v nadstropju. In hudič vedi, zakaj so me spustili v stanovanje! Ona je gotovo koga čakala (vas seveda ne!). Ko sem zaslišal vaše trapaste korake in videi, da se je dama prestrašila, sem se skril pod posteljo. Povrhu je bilo še temno. No, kaj pa se vam sploh opravičujem? Vi, gospod, ste zmešan, ljubosumen sivolasec. In zakaj ne odidem? Vi nemara mislite, da se ne upam. Ne, gospod, že davno bi odšel, toda zgolj iz sočutja do vas ležim pod to postečo. Kaj pa bi vi brez mene? Stali bi pred njima kot štor, sploh se ne bi znašli...“ „Čakajte: zakaj pa kot štor? Zakaj tako, kakor ta predmet? Niste mogli zame najti ^uge primerjave, mladi mož? In zakaj se ne bi znašel? Seveda bi se! “ „Vraga, kako laja ta pes!“ „Pst! Seveda, krivi ste vi, ki kar naprej blebetate..In prebudili ste psa. Zdaj pa imava!“ ' Gospejin psiček, ki je ves čas spal na blazini v kotu, se je res zbudil, zavohal tujce, zalajal in planil pod posteljo. „O bog nebeški, kako trapast kužek!" je pošepetal Ivan Andre-jevič. „Izdal naju bo, vse razkrinkal. Še nova kazen!“ „Ko se tako tresete, se res lahko še to zgodi.“ ' ,Aini, Ami, sem pridi!“ga je poklicala dama. „Ici, ici!“ Toda psiček ni poslušal in seje kobacal prav na Ivana Andrejeviča. „Ljuba moja, zakaj pa Amiška tako laja? “ je vprašal starec. „Gotovo so v spalnici miši ali pa naš mucek Vaška. Saj kar naprej nekdo kiha ... in Vaška je danes nahoden.“ „Ležite mimo!“ je pošepetal mladenič. „Ne obračajte se, morda se bo ščene pomirilo." „Gospod, oh, gospod, spustite moje roke! Zakaj jih držite? Hočete, da mi ta mrcina odgrizne nos ...“ ,4*st! Molčite!" Nastalo je pehanje in Ivan Andrejevič si je refil roke. Psiček se je ‘ duSl od lajanja, nenadoma pa je prenehal in zacvilil. „Joj!“ je kriknila dama. „Lopov! Kaj pa počenjate? “ je pošepetal mladenič. „Oba bova uničena! Zakaj ste z^^abili psička? Moj bog, saj ga ta baraba davi! Ne davite ga, spustite ga! Lopov! Zdaj pa vidim, da ne poznate ženskega srca! Oba naju bo izdala, če zadavite ščene.“ Toda Ivan Andrejevič že ničesar ni slišaL Posrečilo se mu je, da je psička zgrabil mu v samoobrambi stisnil grlo. Psiček je zacvilil in pobegnil. „Izgubljena sva!“je pošepetal mladenič. „Amiška, Amiška!" je zakričala dama. „Moj bog, le kaj počenjata z mojim psičkom? Amiška, Amiška, ici! O podleža, barabe! Moj bog, slabo mije!" „Kaj pa je, kaj? " je zakričal starec in planil iz naslonjača. ,JKaj je s teboj, ljuba moja? Amiška je tukaj! Amiška, Amiška, Amiška!" je klical starec, tleskal s prsti, cmokljal in vabil’Amiško izpod postelje. „Amiška, ici, ici! Saj ni mogoče, da bi ga bil Vaška požrl. Vaška bo treba pretepsti, ljuba moja; da, razbojnik že ves mesec ni bil tepen. Kaj ti misliš? Jutri se bom posvetoval s Praskovjo Zahaijevno. O, bog pomagaj, ljuba moja, kaj je s teboj? Saj si bleda ko smrt, oh! Na pomoč, na pomoč!" In starec se je zamotovilil po sobi. „Zločinca! Lopova!" je zavpila dama in padla na divan. „Kdo? Kdo? Kje? " je zakričal starec. „Tuja človeka! Spodaj, pod posteljo ... O bog! Amiška, Amiška, kaj sta naredila s teboj? " „Oh, sveta nebesa, kakšna človeka ... L^dje, ljudje, semkaj! Kdo je spodaj, kdo? “je kriknil starec, vzel svečo in posvetil pod posteljo. „Kdo je tukaj? Na pomoč!" Ivan Andrejevič je ležal na pol mrtev zraven Amiškinega trupelca. Mladenič je pozorno opazoval vsak starčev gib. Potem je starec nenadoma stopil na drugo stran, k steni, in se pripogniL Mladenič je v hipu zlezel izpod postelje, mož pa je iskal svoja gosta na drugi strani zakonskega ležišča. „O bog!“ je pošepetala dama, ko je zj^ledala mladeniča. „Kdo pa ste? A jaz sem mislila ..." „Tisti bpov je še spodaj,“ je pošepetal mladenič. „On je kriv AmiŠkine smrti!" „Ojej!" je kriknila dama. Toda mladenič je že zginil iz sobe. „Joj, tukaj je nekdo! Vidim škorenj!" je zakričal mož in zgrabil Ivana Andrejeviča za nogo. „Ubijalec! Ubijalec!" je zavpila dama, „O, Ami, Ami!" „Ven, ven!" se je drl starec in cepetal po preprogi .„Ven! Kdo pa ste? Povejte, kdo ste! Moj bog, kakšna čudna figura!" „To je razbojnik, razbojnik! ..." „Za božjo voljo, za božjo voljo!" je tulil Ivan Andrejevič in prilezel izpod postelje. „Ekselenca, kot boga vas prosim, ne kličite ljudi! Ekscelenca, ne kličite ljudi! Bilo bi povsem brez potrebe. Saj me vendar ne morete vreči ven ... Saj nisem tak človek! Saj sem sam svoj gospodar ... Ekscelenca, to se je zgodilo po pomoti! Takoj vam pojasnim Ekscelenca," je nadaljeval Ivan Andrejevič, stokal in ihtel „Vsega je kriva žena, hočem reči, ne moja žena, ampak tuja - jaz sem samski — jaz sem ... Ona pa je moj prijatelj in tovariš iz otroških let... Jaz sem le po pomoti zašel semkaj, skozi neprava vrata.“ „O, saj vidim, gospod, skozi kakšna vrata ste prilezli!" „Ekscelenca! Nisem tat. Motite se. V grozni zmoti ste, ekscelenca, vam povem! Samo poglejte me, dobro poglejte, pa boste opazili po nekaterih znakih in zunanjostih, da sploh ne morem biti tat. Ekscelenca, Ekscelenca!" je kričal Ivan Andrejevič, sklepal roke in se obračal k mladi damL „Milost^iva, vi ste dama, razumeli me boste ... Res sem jaz usmrtil Ami^o ... toda nisem kriv, Bog mi je priča, -nisem kriv ... Vsega je kriva žena. Jaz sem nesrečen, jaz pgem grenki kelih!" „Prosim vas, kaj meni mar vaš grenki kalih; morda pa niste izpili enega sam^a, če sodim po vašem vedenju, nemara ste precej zlili vase. Toda kako ste prišli sem, gospod, to mi povejte.“ je kričal starec in več drhtel od razburjenja, vendar se je že tudi prepričal po nekaterih znakih in zunanjostih, da Ivan Andrejevič res ne mora biti tat. „Vprašam vas: kako ste prišli v to spalnico? Vdrli kot raz-bojn^ “ „Res nisem razbojnik, ekscelenca. Le skozi napačna vrata sem vstopil, razbojnik pa nisem. Vse kolobocije je kriva moja ljubosumnost! Vse bom povedal, ekscelenca, odkrito povedal kot lastnemu očetu, saj ste v takih letih, ko bi lahko bili moj oče.“ „V kakšnih letih sem? " „O, ekscelenca! Morabiti sem vas užalil. Veste, prav res, tako mlada dama ... in vaša leta ... kar prgetno je videti, ekscelenca tak zakon ... v cvetu let... Toda ne kličite ljudi, za božjo vo^o vas prosim, nikar jih ne kličite! Samo norčevali se bi, saj jih poznam ... No, hočem reči, da poznam lakaje — jaz sam imam lakaja, ekscelenca, in vsi se zmeraj norčujejo ... osli! Ekscelenca, kajne da se ne motim: jaz govorim s knezom ..." „No, ne s knezom, spoštovani gospod, sem pa samosvoj. In nikar se mi ne dobrikajte z ekscelenco. Kako ste prišli semkaj? Kako ste zašli v spalnico, to mi povejte, gospod!" (Nadaljevanje sledi) POTA INSTJt^ Dežurni poročajo NA GRADBIŠČU - Ivanu Plutu iz Metlike, vajencu pri SGP Pionir Novo mesto, so na delovišču v naselju Nad mlini v Novem mestu ul^dli 390 dinarjev. Plut je krajo prijavil zadnjega maja. KOLO OD KOLESA - V noči s 30. na 31. maj je neznanec odvil in odnesel zadnje kolo s poni ekspresa Igorja Babnika iz Novega mesta. Kolo je bilo pred blokom v naselju Majde Sile. Babnik je oškodovan za 300 dinaijev. NM 139-84 - V noči od 31. m^a na 1. junij so ukradli registrske tablice NM , 139-84 z osebnega avtomobila Novomeščana Jožeta Crta-liča. 7 ZAJCEV - V noči na 1. junij so neznanci ukradli iz nezakleige-nega hleva Martina Košeleta z Mu-habera 7 zajcev in oškodovali lastnika za 400 dinarjev. OB PSA — Justina Kousca iz Potočne vasi je prijavila, da so ji 1. junija ponoči ukradli psa, vrednega 200 dinarjev. PUANA VOŽNJA - MetUški miličniki so 1. junija pridržali do iztreznitve Franca Novaka, 22 let, iz Ljubljane in Zlatka Simi&, 29 let, iz Pajkovca, ker sta se po Metliki pijana vozila s tujimi kolesi. MOTORNO KOLO - V noči na 2. junij je neznanec ukradel Ivanu Grandi iz Novega mesta motorno kolo, ki ga je imel na dvorišču. Se iste^ dne so motor našli v Trdinovi ulici in ga vrnili lastniku. ODPEUAL SE JE - Vladislavu Kirnu z Ljubljanske ceste v Novem mestu je neznanec izpred bloka ikradel poni in ga oškodoval za 800 dinarjev. VLOM — 3. junija med 10 in 15.30 je neznanec vlomil v hišo Anteja Pavloviča v Bojancih pri Črnomlju. Tat je zlezel v hišo skozi stranišče in vse razmetal. Odšel je brez plena, ker ni našel denarja. DO IZTREZNITVE - Črnomaljski miličniki so pridržali do iztreznitve Borisa Miketiča iz Loke, ker se je 3. junija opil in je zvečer, ko se je vračal domov, razbil okna klavnice, skušal pa je uničiti tudi zadnje steklo na kombiju. Prgavili so ga javnemu tožilcu. BREZ MOPEDA - V noči na 4. juitg je neznanec odpeljal izpred hotela Smuk v Semiču rdeč moped NM 56-445, last Antona Huteija iz Kašče RAZBIJAL KOZARCE - 4. junija zvečer so novomeški miliči^i-pridržali do iztreznitve Jureta Matiča iz Novoselca, ker se je opil in razbijal kozarce v gostilni „l4^i ro-tovžu“ v Novem mestu. Sel bo še pred sodnika za prekrške. KORISTOUUBNOST V KRŠKEM: Podjetje ni zasebna ustanova Bivši v. d. direktor Zavoda za komunalno dejavnost v Krškem Srečko Letonja obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja na 8 mesecev, pogojno za 3 leta Pri preprečevanju gospodarskega kriminala smo pri nas dostikrat premalo stro^: potem se zgrozimo, ko zvemo, da so nekateri poneverili celo milijarde (v starih dinarjih). Ko bi bile kontrole dosledne in učinkovite, kot je bila kontrola SDK v kr^em Zavodu za komunalno dejavnost, potem bi prestopnike pogosteje odkrivali, gospodarski kriminal pa bolj onemogočili. 42-letni Srečko Letonja s Senovega je bil avgusta 1970 in do januarja 1971 kot v. d. direktorja v tem zavodu pobudnik nečednih poslov, zaradi katerih je bil na ćkrožnem sodišču v Novem mestu' spoznan za krivega. Senat pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata gaje obsodil na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, ker je zlorabil uradni položaj iz koristoljubnosti. Letonja je sebi in petim sodelavcem omogočil nakup gradbe- nega materiala od zavoda za skupno 74.806 dinarjev, ne da bi plačali prometni davek. Tako so se protipravno okoristili za 18.300 dinarjev, on sam pa za 5.600 dinarjev. Sebi in trem sodelavcem je pridobil še 4.094 dinarjev koristi, ker je na škodo zavoda dal napisati račune pod vrednostjo, proračune pa je zaradi tega prikrajšal za 1.000 dinarjev prometnega davka. Letonja je avgusta 1970 izsilil sklep upravnega odbora in delovne skupnosti zavoda, daje v STRAŽI PREPLAH: Zažigalec je nevaren Psihiatrovo mnenje odločilo: Anton Gašperšič bo šel namesto v zapor v zavod na zdravljenje Antona Gašperšiča, 42 let, iz Dol. Straže, je senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata 30. maja spoznal za krivega, da je storil kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom po 25 let NOVOTEHNE členu 268/1 kazensk^a zakonika in sprejel varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje. 7. januaija letos je proti večeru na svojem domu v Dolnji Straži, ki je obkrožen s hišami in gospodarskimi poslopji, po prepiru z ženo, ki je zaradi tega z otrokom pred njim zbežala, v spalnici podtaknil ogenj. Požar se je začel širiti in so bila v nevarnosti tudi sosednja poslopja. Ogenj so zadušili sosedje. Sodišče je izreklo varnostni ukrep na podlagi mnenja psihiatra, ker je prišlo do sklepa, da je zažgal v stanju, ko zaradi duševne nerazvitosti in vinjenosti ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svojega ravnanja. Prepričalo se je tudi, da je zaradi takega duševn^a stanja nevaren za svojo okolico. v ŠMARJETI: odobril dobavo gradbenega materiala svojim delavcem, ki so zidali hiše. Morali pa bi podpisati pogodbo o izvajanju del z gradbeno skupino zavoda, česar tudi niso storili. Zavod je gradbeni material, namesto da bi ga vgradil, enostavno prodal in fakturiral brez prometnega davka, ki bi sicer moral biti zaračunan. Po pregledu, ki gaje SDK naredila 30. marca lani, so Letonja in druga peterica sklenili pogodbe in takoj plačali razliko. Letonja je na obravnavi prejšnji torek dejanje priznal in obžaloval. Poštni vlom v noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v dobovsko pošto in ukradli ročno blagajno ter odnesli 2000 razglednic. Škode je za 3000 dinaijev. Neznanci so skušali vlomiti tudi v blagajno kina, ki je prav tako v zadružnem domu, vendar se jim vlom ni posrečil. SOPOTNIKOVA SMRT 31. maja popoldne je Franc Potočnik iz Ljubljane peljal iz zagrebške smeri in v Drnovem z^eljal na prednostno cesto, ko se je iz krške smeri pripeljal Franc Čučnik iz Podbočja. V silovitem trčenju sta se hudo poškodovala Štefanija in Vinko Potočnik iz Zagoija, ki je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. Na vozilih je za 15.000 dinarjev škode. SMRT MED PREHITEVANJEM 1. junija zjutraj je Slavko Vukovič iz Kranja pri Jezeru prehiteval kolono vozil. Tedaj je naproti pripeljal Zagrebčan Ivan Valčič; Vukovič je zavrl, vendar ga je najprej zaneslo v avto zdomca Vlada Dovor-činkoviča, nato pa še v avto Ivana Valčiča. V silovitem trčenju se je 47-letni Valčič tako poškodoval, da ^ med prevozom v bolnišnico umrl. Škode je za 40.000 dinaijev. Med mašo molil boga Mamona 38-letni Anton Kukec, brez stalnega bivališča, obsojen na 2 leti in 4 mesece strogega zapora. Za vlom v župnišče bo sedel šestič Nekatere je obsedel mamon^ bog: bog denaija in bogastva. Poročali smo že, da je bilo vlomljeno v župnišče v Šmarjeti. Takrat, ko sta župnik in gospodinja molila svojega boga, je 38-letni Anton Kukec, brez stalnega bivališča, molil boga denaija. Ko se je župnik vrnil od molitve, je našel vlomljena vrata in prazno Proizvodno in trgovsko podjetje AGRARIA, Brežice razpisuje prosti delovni mesti DVEH MOLZNIH KONTROLORJEV za področji: — Cerklje, Krška vas, Čatež in — Dobova Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. najmanj končana osnovna šola, zaželena nižja ali srednja kmetijska šola, 2. vojaščine prost, 3. poskusno delo dveh mesecev, 4. osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati morajo pismene ponudbe dostaviti upravi podjetja najpozneje do 17. 6. 1972. blagajno, s Kukcem je odšlo tudi 8.700 dinarjev, okrog 200 ameriških dolarjev, 30 nemških mark in 20 avstrijskih šilingov. Prejšnji torek ga je senat novomeškega okrožn^a sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, že šestič spravil za rešetke., Kukec ni hotel ničesar priznati, čeprav so pri njem dobili del plena in ‘čeprav so prstni odtisi na bližnjem kozolcu pokazali, da je bil tam on. Za sabo je pustil pomečkano seno, več konzerv in steklenic. Kukec je poskušal sodnike preslepiti s prozorno zgodbo o tem, kaKo je denar zakopal nekje ob Savi, preden ie šel zadnjič sedet, devize pa naj bi kupil v Ljubljani za 1.500 dinarjev, ne da bi jih prodajalec štel, marveč mu jih je dal cel šop. Neprepričljivi zgodbi sodišče ni verjelo, ampak se je oprlo na do- kaze, ki so zgovorno pričali, da je 16. januaija letos na svoj stari in,že znani način spet molil boga Mamona. Sedel bo dve leti in štiri mesece, odvzeli so mu denar in podaljšali pripor do pravnomočnosti. DVA POŽARA 1. junija je v Drenovcu pri Brežicah popolnoma zgorela zavarovana hiša z gospodarskim poslopjem, last Jožeta Škrlja. Škode je za 100.000 dinaijev, požar pa je nastal zaradi dotrajane električne napeljave. 3. junija zvečer pa je gorelo gospodarsko poslopje Leopolda Ivanška iz Trebeža pri Btežicah. Menijo, da gre za samovžig stelje, škode pa je za 70.000 dinarjev. JUGOSLAVIJA DRUGA Na desetem mednarodnem šolskem prometnem tekmovanju konec maja v Beogradu so zmagali Svicaiji, pred Jugoslovani in Nizozemsko. V jugoslovandci ekipi je bil tudi Slo-A^enec Andrej Romih iz osnovne šole „Jurij Dalmatin" v Krškem. D. S. »DOLENJKA«, trgovsko podjetje no debelo in drobno. Novo mesto, objavlja prosti delovni mesti: 1. poslovodje za prodajalno »Šmihel« pri Žužemberku, 2. prodojaike v prodaJtJni »Grii«, Mirna POGOJI: pod 1.: končana šola za prodajalce z 2-letno prakso, pod 2.: končana šola za prodajalce. Za delovni mesti je določeno poskusno delo. Kandidati za objavljeni delovni mesti naj poSljejo prijave v 8 dneh po dnevu objave. PO STARIH POTEH: Prvo noč na prostosti vlom 30-ietni Ivan Golob je bil obsojen na 3 leta strogega zapora, ker je začel vlamljati takoj, ko je prišel iz ljubljanskih zaporov 20. februarja letos je prišel iz zapora v Ljubljani 30-letni Ivan Golob z Mute in že naslednjo noč vlomil v samopostrežbo v Litiji ter odnesel živil in cigaret za 600 dinapev, iskal pa je tudi denar. Med 22. in 29. fe-bruaijem je vlomil v lovsko kočo v Vrhtrebnjem, pojedel tam nekaj konzerv, spil nekaj vina in prenočil. Od 29. februarja na 1. marec je vlomil v trgovino Potrošnik v Kočevju in vzel jedi in pijač za 2.317 dinarjev, poskušal pa je vlomiti tudi v bla- tajno. 5. marca je vlomil v lovsko očo na Plešivici pri Žužemberku in samo prenočil. Dan predtem je vlomil v zidanico v Stari gori pri Dvoru, v drugo zidanico pa mu ni uspelo priti. Zalotili so ga v lovskem domu BOJANCI: MOTORIST IN AVTO - 30. maja zjutraj seje Janez Žvab iz Črnomlja peljal iz Tribuč proti Bojancem, ko mu je naproti pripeljal motorist Ante Pavlovič iz Bojancev. Med srečanjem sta trčUa, škode je za 3000 dinarjev. RUHNA VAS: POČILA ZRAČNICA — Zagrebčan Božidar Ferega se je 13. maja z avtom peljal proti Ljubljani, ko mu je pri Ruhni vasi počila zračnica na levem prednjem kolesu. Avto je zaneslo s ceste, škode je za 7000 dinaijev. VELIKA LOKA: PREPOZNO ZAVRLA - Ciril Marn z Jezera se je 30. maja s fičkom peljal proti Trebnjemu. V Veliki Loki mu je naproti pripeljal s tovornjakom MUan Za-mida iz Uršnih seL Avtomobilista sta Zavrla, vendar sta kljub temu trčila. Škode je za 5000 dinaijev. MALI SLATNIK: SRNJAKOVA SMRT — Danica Lobe iz Velikih Brusnic je 30. maja zvečer pri Malem Slatniku zadela srnjaka, ki je nenadoma pritekel na cesto. Srnjak je obležal mrtev, na fičku pa je za tisočaka škode. MIRNA: V KONJSKO VPREGO - 31. maja zvečer je Ljubljančan Vinko Zupančič zapeljal s fičkom izpred restavracije Dana na Mimi in trčil v konjsko vprego. Konj se je lažje poškodoval, prav tako sta se poškodovala tudi Jernej in Marija Bon z Mirne. Zupančič je z ^avo zadel v vetrobransko steklo in ga razbiL Škode je za 4000 dinarjev. Čatež: veriga trCenj - 31. maja zvečer so na tovornjaku, ki ga je vozil Miroslav Ljubič iz Gube-tina, pri Čatežu ugasnile vse hičL Voznik je postavil varnostni trikotnik, takrat pa je pripeljala z osebnim avtom Erika Hanževački iz Zagreba. Tovornjak je prepozno opazila in ga je nameravala obvoziti. Ker je iz Zagreba prav tedaj pripeljal s tovornjakom Ostoje Ničić iz Banje-luke, sta avtomobila- trčila. Italijan Giovanni Bertuco je ustavil pred tovornjakom, nato pa se je v njegov avto zaletel Josip Martinčevič iz Novakov, začasno na delu v Nemčiji. Potem seje ustavil tovornjak, ki ga je vozil Martin Lužar iz Tomačevega, ustavil se je tudi zdomec Halil Bostandžić iz Gunje. Italgan Fran-cesco Cark) se je zaletel v osebni avto in ga porinil v tovornjak. Škode je za 40.000 dinaijev. SKOPICE: NA LEVO V TOVORNJAK - 1. junija zjutraj je Siegfri^ Bescher iz Nemčije z osebnim avtom nenadoma zapeljal na levo in oplazil tovornjak, ki ga je vozil Radosav Aleksič iz Titovega Užica. Osebni avto je vrglo po nasipu, voznika in sopotnico Ljubico Oreščanin so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za 60.000 di-naiiev. ČATEŽ: DVA ZDOMCA - 1. junga gutr^ sta na cesti pri Čatežu trčila Rasim Ibrahimagić iz Bosanskega Novega in Dragiša Dimitrijević iz Učarev, oba na delu v Nemčgi. Dimitrijević je prehiteval. Škode je za 4000 dinaijev. Čatež: prehiteval kolono - 1. junija opoldne je Ivan Jajetič, začasno na delu v Nemčiji, na Čatežu prehiteval kolono, ko miT je naproti pripeljal Zdenko Sviger, prav tako na delu v Nemčiji. Sviger je hotel zaviti na levo, kar je prepovedano. Pri trčenju šta se oba voznika lažje poškodovala. Škode je za 50.000 dinaijev. ŠKOCJAN: SLABE ZAVORE -Anton Žičar z Bučke je hotel 1. junija popoldne ustaviti svoj avto na parkirnem prostoru pri trgovini, vendar mu zavore niso prijele. Trčil je v 5-letno Marijo in 3-letno Alenko Bobič, ki sta se igrali na pločniku. Deklici so odpeljaU v novomeško bolnišnico. NOVO MESTO: NERODNO ZAVUANJE - Žužemberčan Sreč-‘ ko Slogar je 1. junija zvečer zavijal z Ljubljanske ceste v Bršlin, vendar pa se ni prei*ičal, če je cesta prosta. Zato je trčil v kombi Jožeta Novaja iz Orehovice in povzročil za 3 tisočake škode. LEŠNICA: TUREK IN GRK -Turek Akinci Savas je 1. junija zvečer pri Lešnici prehiteval kolono vozil in trčil v osebni avtomobil Grka Georgesa •paraskevopoulusa, čeprav je Grk močno zaviral. Škode je za 10.000 dinarjev. STEFAN: V ŠKARJAH - Remza Jašarević iz Jajca je 1. junija zvečer pri Stefanu prehitel tovornjak s prikolico, ko mu je naproti pripeljal tovornjak. Jašarević je zapeljal na vzporedno makadamsko cesto, od tam pa se je prevmil v potok. Ostal je nepoškodovan. Škode je za 1000 dinarjev. GORENJA VAS: ZBIL JO JE -2. junija je mopedist Janez Bregant iz Gorenje vasi pri Šmarjeti zbil 77-letno Julijo Kopina iz Gorenje vasi, ki je šla peš proti Šmarjeti. Kopinova je bila laže poškodovana. DRNOVO: SPREGLEDAL ZNAK - Vinko Lampret iz Velikih Brusnic je 2. junga prepozno zagledal znak, ki je pri odcepu pri Drnovem označeval zožanje ceste. Ko je začel zavirati, je začelo tovornjak zanašati, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal s hladilnikom Trajče Nikolovsfo iz Bitole. Škode je za 15.000 dinaijev. NOVO MESTO: V DVA AVTOMOBILA - 2. junija opoldne je Novomeščan Milan Gostiša v Bršlinu ustavil, ker je hotel zaviti. Za njim se je ustavil tudi Milan Zupančič iz Cegelnice, Bršlinčan Ivan Strojin pa je trčil v Zupančičev avto in ga porinil v Gostiševega. Škode je za 2500 dinaijev. ŽUŽEMBERK: BREZ DOVOLJENJA - Alojz Štraus iz Stavče vasi se je z mopedom 2. juniga pe^al skozi Žužemberk, ko mu je nenadoma pripeljal naproti učenec Cvetko Drap, ki nima dovoljenja za vožnjo z mopedom. Drap je trčil v Štrausa, oba sta se poškodovala. Škode je za 900 din. TREBNJE: BREZ LUCl - 3. junija zvečer se je Jože Zore s kolesom pe^al od Starega trga proti domu. Ko je v Trebnjem zavil k domači hiši, ga je z avtom povozil Jože Jevnikar iz Zdola pri Trebnjem. Zoretovo kolo je bilo brez luči. Poškodovanega kolesarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. ŠMIHEL: DEKLICA POD KOLESI — Avtomobilistu Vinku Jakši iz Šmihela je pri trgovini v Šmihelu nenadoma skočila pred avto 7-letna Milenka Jenič iz Stranske vasi. Čeprav je močno zavrl, je Jakše zbil deklico po tlefi. ŠEOTJERNEJ: V SKUPINO PEŠCEV - Alojz Bartolj. iz Šentjerneja, Pero Sičanica iz Novega mesta ter Janja Matič in Vida Sto-kič iz Mihovice so 4. junija šli peš iz Šentjerneja proti Rojam. Naproti je pripeljal avto, za njimi pa se fe z avtomobilom pripekal Ivan Pran iz Kostanjevice s kratkimi lučmi. Zato je pešce prepozno opazil in kljub močnemu zaviranju trčil v skupino. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico: Stokičevo so odpustil^ dru- ?1 trije pa so ostali na zdravljenju, kode ja za 2000 dinaijev. SEMIC - PRETRES MOŽGANOV - 4. junija popoldne se je Miroslav Grizila iz Kota pri Semiču brez vozniškega dovoljenja peljal z motornim kolesom proti železniški postaji Semič. Ko je zapeljal na makadam, je padel: sopotnik Anton Pašič je dobil pretres možganov in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, Grizila pa ima manjše odrgnine. Škode na neregistriranem motornem kolesu je za 50 dinaijev. STARI TRG: TRCENJE MED ZAVIRANJEM - Zvonko Markovič iz DoL Polja se je 4. junija zvečer s fičkom peljal proti Tanči gori. V nc^re^ednem ovinku mu je napoti pripeljal Martin Malerič iz Vojne vasi. Markovič se je ustavil, Maleriča pa je zaneslo v njegov avto. Škode je za 5000 dinaijev. na Plešivici in iz njegove vreče pobrali še več konzerv. Okrožno sodišče v Novem mestu ga je pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča prejšnji torek obsodilo na 3 leta strogega zapora za 3 velike tatvine, en poskus, za kaznivo dejanje nedotakljivosti stanovanja in za en tak poskus. Doslej je bil že štirikrat kaznovan, vsa dejanja pa je tudi tokrat priznal. Pravi le, da je vlamljal, da bi se preživljal, ker je bil brez denaija. Doma je bil sprt z ma-teijo in jo je enkrat že poskusil ubiti. Ker ima močnejšo govorno napako, se izogiba ljudi. Iz Ljubljane se je peš napotil v Novo mesto, ker je zvedel, da bo tu dobil zaposlitev. Potem je prenočeval in vlam^al. Priprt bo do pravnomočnosti sodbe. Veletrgovina ŠPECERIJA BLED RAZGLASA prosta delovna mesta za obrat KLAVNICA RADOVLJICA: 1. MESARJE klavce in predelovalce Pogoj: KV mesar 2. MESARJE prodajalce Pogoj: KV mesar prodajalec 3. DELAVKE ZA PAKIRNICO MESA Pogoj: KV prodajalka ali nižja strokovna izobrazba 4. DELAVCE za klavnico Pogoj: PKV ali nekvalificiran delavec 5. DELAVKE ZA GOSTINSTVO Pogoj: nekvalificirana delavka SPREJMEMO več vajencev za mesarsko stroko; - za mesarje klavce in predelovalce Pogoj: 6 razredov osnovne šole - za mesarje prodajalce in proizvajalce Pogoj: končana osemletka Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, najkasneje do 12. junija. DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE SPLICHAL Št. 23 (1158) - 8. junija 1972 ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO OBJAVLJA RAZPIS za vpis v prvi letnik za šolsko leto 1972/73 v prvi letnik bomo sprejeli 60 učenk (učencev), in sicer: 1.V oddelek za medicinske sestre am-bulontno-bolnične smeri: 30 učenk (učencev) — za nego odraslega bolnika; 2. v oddelek za medicinske sestre otroške smeri: 30 učenk — za negt) otroka. Pogoji za sprejem: — končana osemletka (vsaj dober končni uspeh), — kandidatke (kandidati) morajo biti telesno in duševno zdravi, — starostna omejitev — 18 let, ) — pozitivna ocena iz tujega jezika. Prošnje, kolkovane z 2 din, pošljite najkasneje do 26. junija 1972. , Prošnji priložite: — spričevalo o končani osemletki, — izpolnjen obrazec DZS — 1,20 (dobite ga v knjigarni), — dopisnico z naslovom, s katero vas bomo obvestili o sprejemu v šolo in o datumu zdravniškega pregled, ki bo v Novem mestu, '' — izpisek iz matične knjige rojstev. Po končani izbiri bomo upoštevali učni uspeh in rezultate testov, ki so jih z učenci opravili zavodi za zaposlovanje. Starši so dolžni preskrbeti otroku primerno stanovanje in redno prehrano. Za otroke izven Novega mesta priporočamo dijaški dom v Šmihelu pri Novem mestu. Le od učenke (učenca), ki živi v urejenih razmerah, lahko pričakujemo zaželjene uspehe. EKONOMSKO ADMINISTRITIVNI SOLSKI CENTER NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1972/73 za vpis * ' V 1. razred ekonomske srednje šole in za vpis V 1. razred upravno-administrativne Sole Na ekonomsko srednjo šolo bomo sprejeli 60 učencev, na upravno administrativno šolo pa 30 učencev. Šolanje na obeh šolah traja 4 leta. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno končan 8. razred osnovne šole, 2. pozitivna ocena iz tujega jezika, 3. starost do 18 let. Prošnjo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2 din, je treba oddati do 26. junija 1972. Priložiti je treba: 1. originalno zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. dopisnico z naslovom učenca. Ravnateljstvo KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER GRM, NOVO MESTO V razpisuje VPIS ZA SOLSKO LETO 1972/73: 1. V prvi razred tehniške šolt* 30 učencev Solanjt* traja šlm It'ia Prijave sprejemamo do 26. junija. 2. V prvi razred Sol<* za kmetovalce 30 učencev. Šolanje traja dve leti. Pouk jt> v zimskem času, od oktobra do aprila, praktični del pouka pa v poletnih mesecih. Sola ie namenjena tisti mladini, ki namerava gospodariti na svoji kmetiu prijave sprejemamo do konca meseca septembra. Kan" didatl naj pošljejo prošnjo za vpis, kolek za 2 dm. spričevalo o končani osnovni šoli. izpisek Iz rojstne matične knjige in 'zdravniško spričevalo. Interesenti za bivanje v internatu naj to navedejo v prošnji, oziroma naj se prijavijo v Dijaškem domu Majde Sllc v Novem mestu OBVESTILO Osnovna šola Katja Rupena v Novem mestu obvešča, da bo vpis otrok v oddelke podaljšanega bivanja za šolsko leto 1972/73 v ponedeljek, 12. 6. 1972, od 10. do 18. ure v stavbi, Kettejev drevored 3. Vpisati se morajo ponovno vsi učenci, razen šolskih novincev. V primeru prevelikega števila otrok bo o sprejemu odločala posebna komisija. RAVNATELJSTVO VELETRGOVINA »MERCATOR«, LJUBLJANA, poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto, razglaša prosta učna mesta za 15 učencev - prodajalcev v svojih prodajalnah v Novem mestu, Šentjerneju, Škocjanu, Dvoru, Stopičah, Otočcu In SmarjeU. Pogoj za sprejem: uspešno dovršena osemletka z vsaj dobrim uspehom. Pismene proostmski; šole so. — dovr.^ienih 8 razredov osnovne Sole, — sUiiosl žt)a Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v knji- giirnah Ul p;»pirnirah. Prijavo /a sfuejem je treba kol-kovati v /nt*sku 2 /.«liMvniški‘ga spnc* v.iUi jo potrebno, da zdravstveni oruani i/vi'šij.> prekleti, ki ustreza zahtevam gostinski paiinue Vsi učenci prejemajo v času pouka praktičnega dela in strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja go.slinske stroke n v« un mesta in žolijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majd«? SUc, Šmihel pri Novem mestu, najkasneje do 10. julija t«-ga l.-ta. Podrobnejše in/orniacijr daje Šolski center za gostinstvo, Novo me.sto. Društvom trg 1, tclefoti 21-527 Gimnazija Novo mesto. Cesta herojev 5, objavlja razpis za vpis v 1. letnik za šolsko leto 1972/73 V I. letnik bomo sprejeli 120 dijakov,'in sicer: a) splošna smer gimnazije 90 dijakov b) pedagoška smer 30 dijakov POGOJI ZA VPIS: a) splošna smer — najmanj dober učni uspeh in pozitivna ocena iz tujega jezika; b) pedagoška smer — najmanj dober uspeh v osnovni šoli ter sinisel za glasbeno in likovno udejstvovanje. Kandidati naj vložijo do 26. 6. 1972 pri ravnatelstvu šole z 2 din kolkovano prošnjo za sprejem na obrazcu za vpis v šolo. Prošnji je treba priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo (original), b) rojstni list, c) dopisnico (samo za dijake, ki niso iz Novega mesta). Kandidati za sprejem pri pedagoški smeri imajo možnost dobiti štipendijo pri TIS občine, iz katere izhajajo, poleg tega pa tudi prednost pri sprejemu v dijaški dom. DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC Novo mesto, Kristanova 60 razpisuje SPREJEM UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 1972/73 Na razpis se lahko prijavijo učenci, vpisani v novomeške srednje m poklicne šole, ki nimajo stalnega bivališča v Novem mestu pri sprejemu imujo prednost učenci z boljšim učnim uspehom, učenci iz družin z manjšimi dohodki, štipendisti, učenci IZ delavskih m kmečkih družin, učenci iz nerazvitih občin v naši republiki. Izobraževalna skupnost SH Slovenije bo regresirala učencem, ki imajo za to pogoje, oskrbnino v razponih do polne mesečne oskrbniiu-, višina regresa pa je odvisna od dohodka na člana družine. Učenci iz družin z dohodkom na družinskega člana do 300 dinarjev so deležni brezplačne oskrbe v domu. Zato morajo vsi učenci priložiti k prošnji za sprejem naslednje dokumente: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o dohodkih staršev (tudi drugih zaposlenih v družini), za upokojence odrezek pokojninske nakaznice, za zaposlene v tujim potrdilo delodajalca; 3. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; 4. potrdilo o višini otroškega df^atka; 5. potrdilo o višini štipendije, posojila, vajenske nagrade ali drugih oblikah pomoči za šolanje. Vse podrobnejše intormaoije dobijo prosilci v domu. Rok za vložitev prošenj poteče 10. julija 1972. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO in podjetje »NOVOLES«, Novo mesto-Straža, v soglasju s Tehniško šolo za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani, Aškerčeva 7/1, razpisujeta VPIS v PBVI BAZBED BEDNE TEHNIŠKE SOLE - lesnoindastrijske stroke v Novem mestu. Pouk bo na Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto. V šolskem letu 1972/73 bomo sprejeli 35 učencev. Pogoji za sprejem: 1. uspešno dokončana osemletna osnovna šola; 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let In mora biti telesno in duševno sposoben za Studij izbrane stroke; 3. prednost pri sprejemu imajo kandidati moškega sp>o-la. Ce se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost učenci z boljšim učnim uspehom. Kandidati naj do 26. junija 1972 oddajo v tajništvu Zavoda za Izobraževanje kadrov In produktivnost dela. Novo mesto. Ulica talcev 3/II., naslednje dokumente: 1. Izpolnjeno prijavo (predpisani obrazec 1,20, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, kolkovan z 2 din državne takse), 2. spričevalo o dokončani osemletni šoii (original), 3. rojstni Ust, 4. dopisnico z naslovom kandidata. Kandidati bodo pravočasno obveščeni o rezultatu razpisa. Podrobnejša pojasnila o vpisu in šolanju dobe interesenti v tajništvu zavoda. Vsem kandidatom, ki bodo uspešno dokončali šolanje, zagotavlja podjetje »Novoles« ustrezno zaposlitev, najbolj nadarjenim pa bo omogočil nadaljnji študij. 11 DOLENJSKI LIST ^ St. 23 (U58) - 8. j\ Spomenik v Breganjskem selu Končno se bo uresničila želja krajevne organizacije ZB Bregansko selo in drugih prebivalcev, ko bodo na dan borca odkrili v tej vasi spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Prostor okoli postavljenega temelja za spomenik že urejujejo, pa tudi sama gradnja spomenika napreduje kljub vremenskim nevšečnostim. Vaščani prenavljajo hiše, ograje in urejajo vrtove ter dvorišča, da bo vas kar najbolj pripravljena na slovesnost. Akademski slikar Ivan Bogovčič, rojen v Breganskem selu, bo ob tej priložnosti razstavil svoja dela v domu ZB. Razstava bo odprta 10 dni - Ž. L. DOMICIL ZA PRAZNIK Občinska skupščina Brežice je na nedavnem občnem zboru sporočila borcem prostovoljske enote „Tone Kos“, da jim bo za letošnji občinski praznik podelila domovin^o listino. V občini živi še 76 borcev za severno mejo, ki so se v letih 1918 in 1919 pridružili generalu Maistru. Hmovo v BREŽICAH ZA POHOD PO POTEH Kozjanskega odreda se je pri občinski konferenci Zveze niladine prijavilo že okoli 50 članov mladinskih aktivov. . V pohodu bodo sodebvaH še taborniki, planinci, rezervni starešine, vojaki ter športniki Pohod bo trajal tri dni, od 2. do 4. julija. KOVINARJI SKUPAJ? V brežiški občini so trije obrati kovinarske stroke: Kovinska galanterija Bizeljsko, Obrtno kovinarsko podjetje Dobova in Splošno livarstvo Dobova. Na skupni se^ sveta za gospodarstvo in komisije za družbenoeko-nomsld razvoj pri ZK so pred kratkim predlagabj naj bi preučili, kakšne so možnosti za integracijo. ZAZIDALNI NACRT ZA TRNJE pri Brežicah je po sklepu sveta za urbanizem od 26. maja dalje razgrnjen v sepi sobi občinske skupščine. Občani, zavodi in podjetja si ga lahko ogledajo vsak dan od 7. do 14. ure. IZ KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA za gradnjo in obnovo šol se je dosedaj nabralo 4,643.000 din. Občindu proračun je prispeval sto-šestdeset tisočakov, TIS Brežice pa 290 tisoč 'dinaiiev. Izdatkov je bUo doslej 4,729.000 din. BREŽIŠKE VESTI ŠE SO SKRBI OKOLI JEDRSKE ELEKTRARNE Zakon naj obvaruje Posavje in določi, kdo ]e odgovoren za izpolnjevanje Morda se bo kdo vprašal, čemu taka vztrajnost pri iskanju zagotovil za varnost okolja in neškodljivo obratovanje bodoče jedrske elektrarne v Krškem. Odgovor na to je dala zadnja seja brežiške občinske skupščine, s katere so komisiji za varstvo okolja pri skupščini SRS sporočili, zakaj jim zakon toliko pomeni S to zahtevo v Brežic^ ne omalovažujejo pojasnil, ki so jim jih posredovali strokovnjaki inštituta* „Jožef Štefan“ in „Rudjer Boškovič“, predstavniki Savskih elektrarn, republiški sekretar za urbanizem in nje- KOKOŠI POD GRAJSKO STREHO Odkar so v bizeljskem gradu naselili družino, so grajska vrata odprta vsakovrstnim „turistom**. Česar še niso odnesli in razbili, lahko brez slcrbi uničijo. Nihče jih ne bo zapodil S stanovalci vred so dobile v grajskih prostorji domovinsko pravico tudi kokoši. Kako se to ujema s spomeniškovarstvenimi prizadevanji za prekritje obeh stolpičev in drugimi ukrepi, da bi grad obvarovali propadanja, bralci lahko presodijo sami PREPIRI ZA VODO Občinsko sodišče v Brežicah je seznanilo občinsko skupščino, da obravnava veliko primerov, ko se ljudje sprejo zaradi vode. Do t^a pride najraje tedaj, ko se uporabni naknadno priključijo na vodovod in niso pripravljeni izpolniti vseh pogojev. „CVETJE IN PESEM 72“ Posavski muzej bo ^et odprl vrata cvetju in zelenju. Hortikulturno društvo Brežice vabi na otvoritev razstave „Cvetje in pesem 72‘* 16. junija. Srečanje pevskih zborov iz Posavja bo 18. junija na grajskem dvori^u. To dopoldne bo prvič krenil skozi mesto cvetlični prevod, v katerMTi bodo sodelovali člani društva. POSOJILO ZA VRTEC Občinska skupščina Brežice bo najela posojilo za graditev otroškega vrtca v mestu. Novi vrtec bo veljal 2,923.000 din. Ljubljanska banka bo dala zanj 1,750.000 din kredita, republiška skupnost otroškega varstva pa 972.000 din. Ostanek bodo krili iz prispevka za dnevno varstvo otrok. gov pomočnik. Da bi zavarovali Posavje pred morebitnimi škodljivimi posledicami, poudarjajo odgovornost za tako odločitev in odgovornost pri izpolnjevanju varnostnih predpisov. V primeru, da bi obratovanje jedrske elektrarne povzročilo kakršnokoli škodo v okolju in razvojnih načrtih Posavja, bo ta pokrajina upravičena do povračila škode. Le zakon lahko natančno opredeli, kdo bo nosil breme odgovornosti. Ne gre torej za na^rotovanje lokaciji, gre za zagotovila z najvišjega vrha. Do take zahteve ')s Brežičane pripeljalo omalovaževanje predpisov o onesnaženju vode in zr:^a. Umazana Krka in Sava sta dovolj oprijemljiv dokaz za to. JOŽICA TEPPEV PREHITRO Boj se nedelje! Zato hiti počasi Naglica pripelje ljudi za volanom neštetolorat v nesrečo. Desetkrat, dvajsetkrat se ji izognejo, slednjič ji ne ukiejo več. Voz-niid premalo upoštevajo, da je cesta tista, ki določa hitrost in da se ji morajo podrejati. Zato je pojem „prehitro** za vsako cesto drugačen. Lanski obračun nesreč v bre-. žiški občini opozarja na hude posledice. Ceste so zahtevale 20 smrtnih žrtev. Predlanskim jih je bilo šest. Skok je velik, prevelUc, čeravno se je povečal tudi promet. Pa poglejmo vzroke! Na prvem mestu je bila spet neprimerna hitrost. Sledi nepravilno prehitevanje, vožnja v šl^e, izsiljevanje prednosti in seveda vinjenost. v 338 prometnih nesrečah je bilo 63 ljudi huje telesno poškodovanih in 96 laže ranjenih. Največkrat je bila usodna nedelja, tej sledi sobota, nato petek, torek, sreda, ponedeljek in četrtek. Nesreče so bile najpogostejše med 13. in 17. uro. Usodni so bili torej prosti dnevi od petka do nedelje. J.T. V spremstvu Mare Osolnikove si je prejšnji teden ogledal Jevtovi- cevo razstavo v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem tudi Stojan Sulemesov (na levi), predsednik zadružne zveze Bolgar^ s sodelavci in se pohvalno izrazil o prizadevanjih Trebnjega na likov; nem področju. (Foto: Legan) 1. JUNIJA V TREBNJEM Odločen skupščinski »ne« Zakaj je skupščina 'glede preskrbe s kiuhom prstom pokazala na odgovornost drugih v soboto so gospodinje (in gospodinjci) zaskrbljeno stopali v trgovine. Dan poprej se je iztekel ultimat novomeške pekarne, ki s kruhom zaklada Trebnje in Mokronog z okolico, ljudem pa je bilo že znano, da je v četrtek občinska skupščina odločno zavrnila zahteve ultimata in odklonila odgovornost, če belega in črn^a kruha iz Novega mesta ne bo več. No, pekarna peke kruha ni ustavila, medtem je bilo tudi dogovorjeno, da bodo zagato rešili s pečenjem novih vrst kruha. Da bo skupščina odklonila prispevati pekarni za vsak kilogram črnega kruha 30 par, za belega pa po 40 p^ (da ne bo imela pekarna pri pečenju izgube), je lahko vsako pričakoval Res, niti en odbornik ni govoril v prid nadomestilu pekarni, četudi je vsakdo vedel, da pekarna čudežev ne zna delati in da iz dražjih surovin ne more speči kruha za isto ceno. Občinska skupščina pekarni nadomestila ni mogla dati, ker v ta namen občinski proračun nima de- narja. Kompenzacije (nadomestila) so sistemsko po ustavi predvidene kot zvezna oz. republiška pristojnost, zato je po ugotovitvah skupščine nesmisehio na tak način poskušati reševati probleme, katerih vzrok je drugje. Globlji vzrok je v pretirano dolgem trajanju zamrznitve cen, ki je zadržala obstoječe stanje z vsemi nesmisli na tržišču. Izvršni svet, ki preveč odlaša s „programom odmrznitve** očitno ne „drži bika za roge, ampak kvečjemu za rep“. Od tod je potem tudi lažje razumljivo stališče občinske skupščine, da odvrača odgovornost in s prstom pokaže na širšo družbeno skupnost. Pozabiti se ne sme, da je bila občina lani med 37 slovenskimi občinami, ki so dale pooblastilo republiškemu Zavodu za cene. Ta naj bi s pekarskimi podjetji sklenil tak sporazum, da bi bile cene sprejemljive. Kasneje je stvar prepustil občinam, katerim je potem odlok ZIS zamrznil obstoječe stanje in velika nesorazmerja v cenah. M. LEGAN Mirna: po poteh VDV brigade v okviru praznovanja krajevnega praznika Mirne so v nedeljo, 4. junija, priredili zelo uspešen pohod mladine in nekdanjih borcev po poteh tretjega bataljona VDV brigade, ki ima na Mirni domicil. Popoldne je bil pod mirenskim gradom zbor udeležencev NOB in drugih občanov s kulturnim sporedom. Srečanja sta se med drugimi udeležila tudi inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, ia Marjan Jenko, poslanec trebanjske občine v republiškem zboru. RADODARNEJŠA DRUŽBA Do pomoči potrebnih postaja naša družba širokogrudnejša ne le v sklepih in resolucijah, temveč tudi v dejanjih. Občinska skupščina Trebnje se je 1. junija pridružila podpisnikom družbenega dogovora, ki določa večje socialne podpore. Lj’udje, ki razen občinske podpore nimajo drugih virov dohodkov, bodo prejemali najmanj 300 dinarjev, povečane pa bodo tudi druge socialne podpore. V trebanjski občini je na seznamu 113 socialnih podpirancev, v resnici pa je družbene pomoči potrebno še več ljudi, zato bodo povečali število prejemnikov pomoči TREBANJSKE IVERI NOV RAVNATELJ ŠOLE, Za ravnatelja osnovne šole v Trebnjem ^ s 1. julijem občinska skupščina imenovala Slavka Kržana, doslej ravnatelja šole v Velikem Gabru. Na razpisano mesto seje javil razen njega še učitelj Edvard Babič iz Turij pri Hrastniku, ki pa ni izpolnjeval zahtev razpisa. TRIMESEČNI ROK KOMUNALI, Komunalno obrtno podjetje mora v treh mesecih pripraviti načrt za modernizacijo strojnega parka za delo na cestah ter urediti smetišče, ki je Trebnjemu in njegovim prebivalcem v sramoto. NajTjrže bi kazalo poostriti tudi kazni za tiste, ki kršijo občinske odloke o redu in snagi,* in uvesti mandatne kazni PRIPRAVE NA POHOD, Prejšnji teden je bilo v Trebnjem posvetova-■ nje o organizaciji pohoda po poteh partizanke vojske, katerega se bo udeležila mladina trebanjske občine, ki bo obiskala kraje, kjer so bili med vojno pomembnejši dogodki. Več bomo o tem še pisali. TSEBUUSKE NOVICE NISO VEČ VARNI PRED NASILNEŽI Romom zemljišče za naselitev Odrasle zaposliti, otroke pa obvezno v šolo! Cigani ali Romi ki jih je v štirih družinah že 111, postajajo zadnje čase vse bolj nasilni Bližr\ji sosedje se jih močno boje in obč^i na številnih zborih volivcev zahtevajo rešitev ciganskega vprašanja. Z malo uspeha se s tem „TOraša-njem** že nekaj let ubada občinska skupščina Krško. IGjub njenim prizadevanjem in dobri volji kolektivov pa je trenutno zaposlenih le troje Romov. Zato ni Čudno, da se njihovo življenje sploh ne da primerjati z življenjdco ravnijo drugih občanov. Tako je to ljudstvo, ki se samo Erišteva med enakopravne občane, i vedo za svoje pravice, dolžnosti pa ne iMolnjujejo, v veliko breme družbi. Občinska skupščina daje za Rome sorazmerno veliko denarja, bodisi za zdravstveno varstvo, podpore ipd. Na nedavnem posvetu so se predstavniki občinske skupščine, neka- KRŠKE NOVICE V SOBOTO BODO prostore Gak-rije samorastnikov v Brestanici odprli za četrto razstavo likovnih del amaterjev iz vse Slovenije, Dela za razstavo je odbrala tričlanska strokovna komisija, Ptireditev bodo zaključili 17. junija s podelitvijo priznanj sodelujočim. NA PREDLOG NEKATERIH odbornikov so na zadnji seji občinske skupščine spredli odlok, po katerem bodo kinetije oproščene cestnih pristojbin za traktorje do 50 KM in prikolje do treh ton. Odlok bo vplival na boljše gospodarjenje, saj si brez teh pripomočkov sodobno kmetijo težko zamišljamo, OBČINSKI SINDIKALNI SVET in njegova komisija za oddih in re-kraacijo bosta med 10, in 16. junijem poslala na brezplačno letovanje v Materado pri Poreču najzaslužnejše sindikalne delavce. Polovico penzkjnskih stroškov in vožnje bo povrnil ObSS, drugo polovico pa osnovne sindikalne organizacije. ODBORNIKI IZ DELOVNIH Organizacij so se odpovedali povišanju sejnin za seje skupščine v korist kmetom in obrtnikom, ki zaradi odsotnosti z dela največ izgubijo. Poslej bodo ti prejemali po 70 dinarjev za udeležbo na seji. teri odborniki in prosvetni delavci, predstavniki socialnovarstvene službe, Rdeč^a križa in milice dogovorili da bo osnova za vključevanje Romov v normalno družbo njihova stalna naselitev. Občinska skupščina jim bo poiskala primemo zemljišče in ga dala na voljo za gradnjo bivališč. Pri tem bo potrebovala republiko pomoč. Sele po stalni naselitvi bodo poskušali Rome zaposliti in vključiti otroke v redno šolanje. znaCke KRVODAJALCEM V krSci občini so 5. junija zaključili sk)vesno podeljevanje značk večkratnim krvo^jalcem. Za 25-kratni odvzem krvi so podelili eno, za 20-kiatno darovanje pet, za petnajstkratno 23, za desetkratno 48 in za petkratno 148 značk. NA MORJE ZASTONJ Celuloza, Kovinarska, Agrokombinat Krška in Rudnik Senovo bodo letos poslali po dva najprizadevnejša sindikalna delavca na brezplačen dopust v Materado pri Poreču. Dru^ kolektivi bodo omogočili letovanje po enemu članu kolektiva. Polovico stroškov bo nosil ObSS. Skozi prste nikomur veči Po podatkih inšpekcije dela je v kr^ občini 138 zasebnih obrtnih delavnic, 52 gostinskih obratov in 91 avto prevoznikov. Zasebni delodajalci zaposlujejo 196 delavcev. Doslej je le 81 zasebnikov podpisalo kolektivno pogodbo z J30 zaposlenimi ki na novo ureja medsebojne odnose oziroma pravice in dolžnosti delodajalca in delavca. Nekatere doslej sestavljene pogodbe pa so take, da bi jih morali zavrniti. Obrtniki se izgovarjajo, da teh stvari ne poznajo, za posvet o tem pa so pokazali zelo malo zanimanja. Potemtakem ni pričakovati, da bi določila pogodbe poznali delavci, zato jih je sindikalni svet seznanil z njimi na posvetu v nedeljo, 4. junija. Rok za podpis pogodb med delodajalci in delavci je po sklepu sindikalnega predsedstva 15. junij. Proti tistim, ki ga ne bodo spoštovali, bosta ukrepala inšpekcija in sodišče. ^ , Ž. S. kuski TEDNIK Karavana prijateljstva Na železniški postaji v Krškem so v torek stovesno sprejeli karavano prijateljstva, V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor iz Brestanice, pozdravni nagovor pa sta imela Jože Radej in predsednik ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf, V krški občini je ostalo v gosteh 24 udeležencev karavane iz Titovih Užic, Bajine Bašte in Ca-jetine. V štirih dneh njihovega bivanja med prijatelji so jim razkazali delovne organizacije, posavski muzej v Brežicah, muzej izgnancev v Brestanici, Formo vivo v Kostanjevici, samostan Pleterje in več drugih zanimivosti. V —^ NAJPREJ KOSTANJEVICA Po sklepu zadnje seje občinske skupščine bodo v krški občini spremenili potek gradnje otroških vrtcev. V srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva je bil najprej na vrsti vrtec v Brestanici, ker pa je trenutno bolj potreben v Kostanjevici, so odborniki potrdili spremenjeni vrstni red. MILICO POGREŠAJO Odkar so na Senovem ukinili postajo milice, se je povečak) šte^o prekrškov zoper javni red in mir. Skupaj z Brestanico odpade na to območje kar 38 odstotkov krvnih prestopkov. Zato občani zahtevajo, da bi imeli vsaj enega stalnega miličnika ali vsaj opazovalno službo, KOLIKO ZA PODPORE Občinska skupščina Krško daje za socialno pomoč občanom 1,660,000 din na leto. Po 270 din podpore prejema 63 občanov, po 120 din na mesec dobijo 104 upravičenci. V občini je še 24 uživalcev podpore za žrtve fašističnega nasilja, razen tega pa plačuje skupščina še rejnino za odrasle in otroke ter oskrbnino za občane v domovih počitka Priznavalnino po 148 din prejema 114 članov Zveze borcev NOV. NI KAZALO DRUGAČE Palica zamenja besede Sevnica: ostreje proti krilteljem odlokov OČETJE IN SINOVI Vrti se — svet Ce bi zdaj 72-letnemu Francu Goletu iz Kamenine pri Krmelju pred desetletji kdo rekel, da mu bo mimo sonca kdaj propeler sušil seno, bi si France najbrže mislil, da pri tistem človeku na podstrešju ni čisto vse v redu. Danes verjame v to, slišal je od Jermana iz Pijavic, od inženirja, ki je naredil načrt, od drugih ljudi, da je prevetrovalna naprava za kmečko hišo sila koristna Stvar. Zato ni nasprotoval svojemu sinu Francu, ko se je po zgledu drugih odločil za novost pri hiši, „Kaj šele, da bi ga oviral, pomagati mu je treba, fantu, da bo z veseljem delal na kmetiji. Mi smo res drugače delali in živeli, toda to še ne pomeni, da je dobro tudi za današnji rod. Svet se vendar vrti naprej,* Pri Goletovih bo prvi ventilator za dosuševanje sena v vasi, morda bo hiša tudi prva imela traktor. Franc se je že zanimal zanj pri kombinatu, tam pa so skomignili z rameni, češ mi bi ga radi prodali, če bi bilo traktorje mogoče dobiti. Tako pa bo treba še nekaj časa zdržati s konji, namesto katerih bi lahko redili dve kravi in povečali število litrov mleka, ki ga vsak dan dostavljajo k mlečni progi pod vasjo. Ko klepetamo v deževnem dnevu o kmetiji, oba Franca govorita enako. Skoda, da ni pri vseh dolenjskih domačijah tako. ______________________________M. L, Ce ne zaleže opominjanje, bo zalegla pa palica! Takih misli je bil najbrž svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, ki je 5. junija predlagal občiski skupščini poostrene ukrepe v boju proti nesnagi in nemarnostim, ki jih v Sevnici (in še kje) ne manjka. Predlagana dopolnila občinskih odlokov predvidevajo, da s kršitelji ne bo nihče več delal v rokavicah. Za prekršek zoper odlok o javnem redu in snagi ter obveznem odlaganju smeti se vam lahko zgodi, da boste morali na kraju samem seči v žep po 50 novDi dinarjev. Da bi mandatno kaznoval kršilca, če je odvrgel smeti v jarek ob uličl te pravice doslej nihče ni imel Vsa zadeva je morala v postopek k sodniku za prekrŠce, taki postopki pa so navadno dolgotrajna stvar in izrečena kazen ni dosegla želenega učinka. Po novem bo podobno kot pri prometnem prekršku. Hujše kazni se obetajo tudi za nemarnosti glede urejanja, vzdrževanja in varstva zelenja na javnih površinah, predvsem parkih. V osem let starem odloku določena kazen 100 dinarjev je nadomeščena z desetkrat večjo vsoto - tisoč dinarji, dopolnilo odloka pa dovoljuje tudi kaznovanje na kraju samem. Dopolnjen je tudi odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij, ki nalaga lastnikom stavb, da redno izobešajo zastave ob državnih praznikih in prireditvah, obvezno namestijo snegobrane v roku enega teta, primerno vzdržujejo okolico domov, v središču mesta pa ne bo več dovoljeno saditi koruze, fižola na kolih ali podobnega „nelepega** rastlinja. M, L, PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA Občinska konferenca ZMS Sevnica pripravlja pohod po poteh Kozjanskega odreda, ki bo od 2. do 4. julija deloma po sevniški, deloma pa po drugih kozjanskih občinah. Spored je zelo obsežen. Prvi dan pohoda bo na zborovanju v Zabukovju govoril dr, Jože Brilej, podpredsednik republiške skupščine, udeleženci pa bodo naslednji dan obiskali tudi partizansko bolnišnico na vrhu Javornika in planinsko kočo na Bohoiju, 3. julija bodo priredili velik partizanski miting na Planini, kjer se bodo sestali udeleženci pohodov iz vseh kozjanskih občin. Krmelj: kaj bo z asfaltno prevleko? Ob podelitvi domicila XII. brigadi oktobra 1967 je Krmelj dobil asfaltno cesto v dolžini enega kilometra. Zaradi pomanjkanja denarja takrat Cestno podjetje Novo mesto ni mo^o dela dokončno opraviti in je pustilo izdelavo asfaltne prevleke za kasnejši čas. Toda to delo se je odlagalo iz leta v leto; kljub stalnim zahtevam, prošnjam in protestom je vse ostalo, kot je bilo, tako da je danes asfaltna cesta skorajda že slabša kot makadamska. Minulo leto je republiški cestni sklad obljubil pomoč, toda nova razporeditev cest, ki je krmeljsko cesto uvrstila med občinske, je odpihnila tudi te obljube. Uničevanje asfalta predstavlja veliko škodo, lahko bi rekli, da gre za neke vrste gospodarski kriminal. Občani Krmelja, družbenopolitične organizacije, društva in podjetja zahtevamo, da pristojni nemudoma nekaj ukrenejo. BORIS DEBELAK, predsednik KK SZDL Krmelj SEVNIŠKI PABERKI POJASNJEN MESTNI GRR Ob pripravljanju spominka za proslavo 400-letnice Gubčev^a upora se je izkazalo, da je Sevnica doslej živela v zmoti Tisto, kar je imela za mestni grb, je bil grb neke rodbine, mestni grb pa je v resnici bil drugačen: sestavljen iz nesimetrične lipe z dvema poljskima škrjancema, ki se jim je staroslovansko reklo „sevnica**. Od tod tudi, razlagajo, mestu ime, SMRT GLODALCEM. S ponedeljkom se je v Sevnici končala deratizacija, ki jo je opravilo za to posebej usposobljeno podjetje „Kemo-cid** iz Slovenske Bistrice. Preuranjeno je reči, kakšen je uspeh, saj je bilo v mestu dosti golazni. UKINJENO SEJMISCE? Neurejeno sevniško sejmišče v ponedeljek ni bilo prvič deležno javne razprave, ko je o njem spregovorila občinska skupščina. Kmet^ski kombinat je svoj čas predlagal, naj bi ga prestavili v Klavniško ulico ter primerno opremili. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je sklenil, da bi začasno ukinili v Scvnici vse sejme. si:vxi^[imTNii HOTEL PUGLED v Kočevju je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 2.807 nočitev ali 391 več kot v istem obdobju lani. Število nočitev tujih gostov je porastlo od lanskih 295 na 634 in se je torej več kot podvojilo. Zaradi črnih koz so podatki za april slabši, saj so zabeležili skupno 26 nočitev manj kot lani; tujih nočitev je bilo aprila celo 78 manj, domačih pa 52 več. (Foto: J. Primc) Namesto izgube velik dobiček Stiska jih je prisilila, da so poiskali vse možnosti za rešitev iz težav in za hitrejšr napredek - Zavora še hitrejšega napredka je tudi pomanjkanje stanovanj - Proizvajati čim sodobneje Leta 1970 je imela kočevdca tovarna MELAMIN 4^2 milijona ^ din dobička. Izračun je pokazal, da bodo po prvi devalvaciji narasli itrodd za uvožene surovine za okoli 6 milijonov din in da se zato podjelu obeta ob koncu leta 1971 okoli 2 milijona din izgube, če bodo delali tudi v bodoče tako, kot so do konca leta 1970. V podjetju pa so uvedli obračun po direktnfli stroških, povečali proizvodnjo in prodajo, izboljšali organizacijo dela , povečali storilnost, izkoristili notranje rezerve, uvedli nadurno in dodatno delo in delo v Štirih izmenah ter namesto izgube ustvarili doslej največji dobiček, saj so namenili za sklade kar prek 9 mi-Ujonov din. Proizvodnja je v zadnjem letu porasla kar za 37 odstotkov. K uspehu pa je nedvomno vplivalo tudi veliko povpraševanje po izdelkih podjetja MELAMIN, ki je zaradi obeh devalvacij in zamrznjenih cen zelo poraslo. Zavedali pa so se, da bi ti uspehi trajali le kratko, če ne bodo prejeli novih ukrepov za napredek. Skupaj ,0 Mesarski mojster Ivan Lampe je razstavil kočevski pršut, prikazal fvoj način konzerviranja zarebrnic in klobas ter odgovarjal na vpra-ianja obiskovalcev o pripravi svinjine, za katero trdi, da sploh ni tako „stnipena“, kot menijo tudi nekateri zdravniki, seveda če je prav pr^ravljena. (Foto: Z. Vardijan) Ustvaril kočevski pršut Izum mojstra Lampeta so tudi posebni modeli za konzerviranje zarebrnic In klobas Domačo šunko, sušeno na zraku v Kočevju, prave domače kranjske in svinjske kotlete (zarebrnice) v masti in domače salame je prikazal na nedavni svoji razstavi v hotelu PUGLED v Kočevju mesarski mojster Ivan Lampe. Domačo šunko je posušil na zraku predvsem zato, da bi pokazal, da se da tudi v Kočevju izdelati Sršut. Povedal pa je, da traja v Ko; evju sušenje približno polovico dalj kot na Krasu. Kasnejša pokušnja Lampetovega pršuta in primerjava s Pavun kraškim je pokazal^ da je ampetov občutno manj slan, hkrati pa bolj mehak kot kr^ki. - Kranjske in zarebrnice ste razstavili v posebni posodi. Zakaj? - Tako, lesene, plitve in ozke posode so primernejfe od običajnih^ globokih, ki jih sicer vsi uporabljamo. Tako ni treba gostilničarju ali komur koli kopati globoko po masti in iskati zalitih klobas ali zarebrnic. Primerne so za postavitev v hladilne vitrine in prakticnejše za prodajo, Ti „modeli“, kot jih imenujem, so moj izum. V njih lahko stoje klobase in zarebrnice tudi leto dnL - Kako n^ bi te zarebrnice servirali gostu; tople ali hladne? - Lahko tople in hladne. Mizla svinjina je bolj cenjena in lažje pre- bavljiva kot topla, čeprav so mnogi zmotno prepričani, da je topla laže prebavljiva. - Doslej ste oiganizirali že -dve „Salamiadi ‘ in tole današnjo samostojno razstavo. Vedno ste presenetili s kakšno novostjo. Kako so zanje navdušeni naši gostinci? - Nekateri zasebni gostilničarji tudi sami izdelujejo salame. Morda d mg pred diu^m vamjejo svoje skrivnosti, hkrati se pa ne navdušujejo za novosti. Le direktor hotela Matija Praznik je mojo današnjo razstavo in nove zamisli pohvalil. - Zakaj se prizadevate, da bi ljudje bolj poznali dobro mesno hrano? - Menim, da današnji čas terja manj alkohola in več dobre, zdrave jedače. Motoriziran turist ali izletnik ne sme mnogo piti. Z vozilom hitro doseže vse kraje, žal pa prav na našem območju in gotovo tudi še kje drugje le težko dobi v manjših krajih dobro, zdravo hrano. J. PRIMC z LIK Kočevje, LESNINO in Investicijsko banko so vložili skoraj 20 milijonov v izgradnjo nov^a obrata za oplemenitenje ivernih plošč. Po oplemenitenih iverkah je veliko povpraševanje, zato si prizadevajo, da bi obrat čimprej delal s polno zmogljivostjo. Njihova tehnologija oplemenitenja je edinstvena v Jugoslaviji in tudi v tujini je to nekaj najnovejšega. Prav vlaganje v sodobno opremo, na osnovi katere je mogoča sodobna donosna proizvodnja, zagotavlja podjetju obstoj in vzpon kljub hudi konkurenci. Podjetje bo v bodoče potrebovalo še več ljudi, od strokovnjakov do delavcev, zato pa potrebuje tudi več stanovanj. Žal je v Kočevju stanovanjska gradnja ne le draga, ampak tudi skromna, saj novih stanovanj niti ni mogoče kupiti. Čudna rešitev Ljudem vsilili drugačne vrste kruho Občinska skupščina Kočevje je v petek na predlog podjetja ŽITO Ljubljana odobrila prodajne cene za nove vrste kmha, in sicer za polbeli, polčmi ter kmečki beli in črni kruh. Teh vrst kruha doslej v kočevski pekariji niso pekli in so torej za občino „nov proizvod”. V pekariji pa smo zvedeli, da se bo peka „novih vxst“ kruha začela v začetku te^ tedna in da bodo hkrati ukinili peko doslej običajnega belega in črnega kruha, ki ga bo pa jedla skoraj vsa ostala Slovenija in kater^a so kočevski občani pojedli doslej dalež^ največ. Na. podlagi neživUenjskih predpisov je namreč ŽITO l^ko uvedlo v Kočevju „nove vište“ kruha, ki ^ je doslej peklo v nekaterih drugih občinah, in prilagodilo ceno temu kruhu ceni v tistih občinah; ni pa hkrati moglo prilaroditi cene običajnemu belemu in črnemu kruhu cenam enakega kmha v dmgih občinah! Tako bodo prebivalci Kočevja prisiljeni kupovati kmh, ki ga ne želijo, in to po donosnih (entabilnih) cenah za ŽITO; ne bodo pa mogli po takih cenah kupovati običajnega belega in črnega kmha, ki bi m morali kočevski peki zaradi ^dnih predpisov prodajati ceneje kot drugod po Sloveniji, se pravi v izgubo. ^ Gotovo bi bilo pametnem, bolj življenjsko in pravično določiti oziroma zamrzniti najvišje dovoljene cene (za posamezno vrsto kruha), in ne obstoje stanje ter tako ljudem jeni. odvzeti KrUh, na katerega so nava- KOČEVSKE NOUICE Seveda smo vsi pripravljeni pomagati odgovornim pri prizadevanjih za utrditev gospodarstva. Vendar take nerazumljive odločitve vzbujajo pri ljudeh upravičen dvom, če bo sedanja stabilizacija učinkovita, saj ne znamo pametno urediti niti cen takemu osnovnemu živilu, kot je kruh. • J. PRIMC SLABA CESTA Prebivalci Cvišlerjev, Oneka in ostalih naselij, ki uporabljajo kopriv-niško cesto, niso zadovoljni z njenim vzdrževanjem. Po njihovi sodbi bi morali organi, ki so o^ovorni za vzdrževanje te ceste, bolj skrbeti zanjo, in če je potrebno, nameniti zanjo več denarja. Cesta je izredno slaba vse od kočevskega pokopališča do Koprivnika. -dr KOMITE ZK NOVO MESTO O OBVEŠČANJU Za verno podobo življenja širša Dolenjska glede Informiranja v slovenskem prostoru žal še nima ustreznega mesta ---Kdaj lokalni radio Novo mesto? „Tisk ima izredno pomembno in odgovorno nalora ne le objektivno ih celovito poročati ter pojasnjevati dogajanja, marveč tudi kritično in hkrati ustvarjalno ^odbujati napredna družbena prizadevanja," so poudarjali na seji občinskega komiteja ZK Novo mesto prejšnji teden, ko so ocenjevali, kako javna občila na Dolenjskem opravljajo svojo vlogo. Ugotavljali so, da časniki in RTV v javnem pozitivno obravnavajo dogajanja v novomeški občini, navajali pa so tudi nekatere konkretne spo-drslj^e in n^ake, ki so se nanašale na Ljubljanski dnevnik ter na rubriko „Koprive z bregov Krke“ v Nedeljskem dnevniku, ki so jih nekatere med njimi, ocenili kot žaljive za nosilce javnih funkcij. Ko so po-udagali odgovornost uredniških odborov in urednikov, so omenili tudi nedavni polemični zapis Petra Vujčiča iz Metlike, objavljen med pismi bralcev v Dolenjskem listu, ceš da tako pismo ni ustvarjalen pri- spevek k urejanju odprtih političnih razmer v Metliki. Glavni urednik Dolenjskega lista je razložil politiko uredniškega odbora, da list ^ričo svoje znane angažiranosti in odprtosti omogoča polemiko tudi o kočljivih vprašanjih. Menil je, da ne bi smeli gledati na javne tribune v glasilih SZDL s preozkih stališč. Na sestanku se je vnovič izkazalo, da je tisk treba podpreti. Pri tem ne gre le za moralno in denarno pomoč, temveč tudi za odgovomost virov informacij, predvsem pa za ustvarjanje demokratičnega vzdušja, v katerem bo tisk lahko verno o^e-dalo življenja v naši dmžbi. Kot praktičen ulaep je sledil sklep komiteja, da je treba informiranje okrepiti, čimprej ustanoviti lokalno radijsko postajo v "Novem mestu ter uresničiti zamisel o Dolenjskem informativnem centm, tudi zato, da bi Dolenjska glede informiranja dobila v Sloveniji tako mesto, kot ga s svojim družbenim razvojem zasluži. M. L. Na Verdunu so pokale mine Vaščani Verduna so si sami zgradili poldrugi kilometer dolgo cesto in most čez Sušico - Jeseni bodo akcijo nadaljevali, če bo pomoč Verdun pri Dolenjskih Toplicah je manjše odročnejše naselje, ki je vse do pred kratWm bilo bolj aU manj odrezano od sveta. Ver-dunčaae je najbolj peklilo, ker niso imeli dobre ceste do Dolenjskih Toplic ozir. do Uršnih sel preko Dobindola. Slabe volje je bilo 26. maja letos konec. Cesta proti Dol. Toplicam je zgrajena, zaenkrat je delovna akcija zaključena, nadaljevala pa se bo jeseni, če bo spet podobna podpora, kot je bila zdaj. Več dni je na Verdunu pokalo. Vaščani so sami gradili cesto, ki je vsekana v sklaloviti in kršasti svet. S stroji in gradbenim materialom jim je pomagalo novomeško Gozdno gospodarstvo, saj drugače sami kljub dobri voyi ne bi zmogli tolikšnega bremena. Verdunčani so bili tudi tokrat složni. Nihče ni manjkal, vsak je prispeval po svojih močeh. Na cesti smo srečali tudi starejše ljudi, čeprav so v razgovoru menili, da ceste za njihove avtomobile ne bodo potrebovali Res je, pot bo prav prišla Udarniško na Dvoru Okoli 1.500 delovnih Ur so opravili mladinci in mladinke z Dvora pri urejanju klubskih prostorov v ž^ na Jami, v soboto, 10. junija, pa jim bodo pri tem delu pomagali mladinci iz Novoteksa in tovame zdravil Krka ter mladi iz žužemberškega mladinskega aktiva. Dopoldne bodo urejali okolje ža^ in očistili vhode v dvoje podzemskih jam, po skupnem kosilu pa bo tovaržko srečanje z zabavo. Pričakujejo okoli 150 mladincev. M. S. ZAČASEN UKREP: Roka na blagajni Analitična služba je pravočasno opozorila svet za finance na rdečo lučko, ki je zasvetila v občinski blagajni zaradi neskladja med predvidenim in dejanskim dotokom denarja. Dohodki so za načrtovanimi, na katere so vezali tudi porabo, ob koncu aprila zaostali že za 5,5 odstotka - preveč, da bi mogli ostati mirno. Svet za finance je zato moral ukrepati oziroma začasno omejiti proračunsko potrošnjo. Hudo napak bi bilo, če bi ta ukrep pojmovali kot nepremišljeno odločitev, ki naj sproži verižni glavobol pri porabnikih proračunskega den^a. Kaj takega ni nihče imel v mislih, čeprav je res, da se bo marsikatera dotirana ustanova z novim stanjem težko sprijaznila, čeprav je samo začasno. Znano je, da imajo proračuni vsako leto težave v prvem polletju, ko vrsta dotokov pošilja dohodke le po kapljicah, namesto v curkih. Navadno se zatakne pri davkih, taksah in drugih takih družbenih dajatvah. Nič drugače ni pri novomeškem proračunu, kjer je poleg' dveh glavnih virov v prvem četrtletju odrekla vrsta manjšin dovodnih žil; te res ne dajejo absolutne količine den^a, so pa prav tako potrebne in pomembne. Od prispevka iz delovnega razmerja se je nateklo 29,8 odstotka namesto 33,3 odstotka denarja, predvidenega v prvih štirih mesecih 1972. Prometni davek je v tem času obtičal pri 29,1, takse pri 18 (od marca jih je treba plačevati po zvišani taj^i), davek od kmetijstva pa se je ustavil že pri 15,7 odst. Pripomniti je treba, da je dohodkov manj tudi zaradi pozne odmere dav^ ka na osebne dohodke in obrtniških dajatev. Morda zdaj plat zvona neradi slišimo - toda bolje zdaj to, kot kasneje razreševati hujše reči. Sicer pa: z omejitvijo nihče nič ne izgubi, ker bo nazadnje vsak le dobil, kar mu gre. mladim, ki že imajo motorna vozila, ne bo pa težav tudi za rešilca in druga vozila. Vaščani so naj’bolj ponosni na novi iriost čez Sušico; dali so mu ime verdunski most. Zdaj, ko so uspeli. Verdunčani ne mislijo nehati! Radi bi še povezavo po drugi strani do Uršnih sel. Ce se bo Gozdno gospodarstvo spet izkazalo, potem bodo dobili cesto še na drugem koncu. Nič se ne čudimo, da so vaščani te vasice tako podjetni, saj je med njimi vedno složnost. Pomagajo drug drugemu, kadar je potrebno, pa naj gre za kopanje v vinogradih, spravljanje lesa ali podobno ..,. Dober zbor rezervnih starešin JLA Preteklo soboto je bil v Brslinu zbor rezervnih starešin iz Novega mesta in okolice, za katerega je pripravil občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin dober in zanimiv program. Po ogjedu in strokovni razlagi različnega pehotnega orožja, ki ga v celoti izdelujemo sami v domačih tovarnah, je sledilo ogledno streljanje z različnimi orožji, katerega so se udeležili tudi ml^i borci iz kasarne narodnega heroja Milana Majcna. Plodno sodelovanje z aktivnim kadrom JLA novom^ke garnizije ^ tudi tokrat zagotovilo zadovoljiv uspeh zbora in vaje; oboje so mnogi rezervni oficirji nadaljevali še v n©-_ deljo na orientacijskem pohodu. T.G. Tisočkrat hvala! V Dolenjski galeriji so podelili priznanja krvodajalcem Iz novomeške občine v Dolenjski galeriji je bila v petek popoldne prikupna slovesnost, na kateri so podelUi 25 ličnih plaket najprizadevnejšim krvodajalcem iz novomeške občine. Krvociajalcem so pripravili'lep kulturni program pod-mladkaiji Rdeč^a kiiža z novo- ^ meške osnovne šole Katje Rupene in Dolenjski oktet. Krvodajalce so pozdravili: predsednik novomeške občinske skupščine Avgust Avbar, ravnatelj novomeške bolnišnice primarij prof. dr. Oton Bajc in predsednik občinskega odbora Rdečega križa Boris Savnik. Priznanja so prejeli: Anton Hecl, Niko Padevski, Danilo Kovačič, Vlado Janc, Avgust Šivak, Aleksander Zupanc, Marina Šmalc, Ciril Hudoklin, Ljubo Rabič, Alojz Poljanec, Franc Luzar, Stanko Vavpetič, Anton Pe^e, Matevž Mejač, Viktorija Košir, Alojz Avbar, Janez Mislej, Franc Pavlenič, Rudi Omahen, Jože Hočevar, Jože Kastelic, Jože Surla, Karlo Majetič, Pavle Golob in Alojz Tekstor. Plakete so prejeli vsi tisti krvodajalci, ki so kri dali več kot 25-krat. Največkrat je daroval kri sočloveku Anton Hecl iz Šentjerneja: na transfuzijski postaji seje c^lasil petdesetkrat. Na tej slovesnosti je najlepše besede izrekel predsednik Avgust Avbar, ki je rekel: ,,Za vse, kar ste storili za sočloveka - tisočkrat vam hvala!“ S. DOKL Suhokrajlnski drobiž LOVSKA DRUŽINA „PLEŠIVICA" IZ ŽUŽEMBERKA je imela prve dni odprtega lova na srnjad v gosteh precej lovcev od dm-god. Prišli so tudi lovci iz Italije. Prve^ in letos edinega srnjaka v teiVi revirju je 2. junija ustrelil italijanski lovec iz Milana. To je bila izredno lepa trofeja, za katero je Italijan odštel lepe denarce. KOSMATINEC V GOSTEH PRI PIETOVALCU NA REBRI NAD ŽUŽEMBERKOM - Pred nedavnim je imel kmetovalec IGNAC CEGLAR iz Rebri pri Žužemberku nenavaden obisk. Medved si je poželel medu, pa prišel k Ceglaijevemu če-belnj^u in iskal med v panjih. Ker si ni mogel potešiti želje, je čebelnjak razkopal in n^ravil čebelarju dok^šnjo škodo. CLANI PODRUŽNICE DVORSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA V AJDOVCU so pripravili za v nedeljo, 11. junija veliko vrtno veselico s srečelovom ter zabavo. Na veselici bodo postregli z izbranimi jedili in z dobro kapljico. Za razvedrilo bo skrbel rpriznan ansambel. Ostanek dohodka prireditve je namenjen za gradnjo dmštvenega doma v tem kraju. Prireditev se bo pričela ob 14,. uri. M. S. Knjigovodje na Otočcu v restavraciji hotela Grad Otočec se bo jutri ob 9. uri začel XI. redni občni zbor novomeškega Knjigovodskega društva. Udeleženci bodo poslušali referat Jožeta Malija, diplomiranega ekonomista, zatem pa obravnavali drujitveno dejavnost, spregovorili o delu v prihodnje ter izvolili novo vodstvo. Po zborovanju bodo imeli udeleženci skupno kosilo. Kovomešta kronika DOMISELNA RAZSTAVA -Včeraj popoldne so v Domu kulture cicibani novomeških vrtcev s petjem proslavili rojstni dan predsednika Tita. Na proslavo so najmlajši prebivalci opozorili že nekaj dni prej z domiselno, prisrčno in zelo zanimivo razstavo otroških risb, grafik in lepljenk, ki so bile obešene po izložbah nekaterih trgovin. TRŽNICA: V tem tednu je bila tržnica v znamenju češenj, jagod in breskev, ki imajo še vedno visoko ceno. Cene: solata 7 do 8 din kilogram, mladi in stari česen 10 din, limone 8, suhe slive 7, jajca 0,70 do 1 dinar kos, mlada čebula 7 din, banane 7, domači med 14 din liter, čebulček 5 din, fižol 10 din. Jabolka 6, pomaranče 6, kumare 11 din, korenček 9, paprika 25, češnje 10 do 12 din, jagode 20 din, breskve 25 din in orehi 4,50 din merica. ROJSTVA — Rodile so: Milena Počrvina z Novega t^a 9 — Primoža, Liljana Plevnik iz Ulice Milke Šobar 5 — dečka, Ana Cvar z Mestnih njiv 5 - Petra, Nada Starčevič, Nad mlini 26 - Vanja in Kristina Hren iz Ulice v Brezov log 2 - Heleno. POGREBI - Umrla sta: Jože Pogačar, v 27. letu starosti, teracer. Mej vrti 6, in Janez Žnidaršič v 69. letu starosti, upokojenec z Novega tiga4. - Ena gospa je rekla, da so zdaj tudi peki pogmntali, kako se da bolje živeti: moki so poleg kvasa in soli dodali še nekaj lukenj iz zako-1^ nov, dobro premešali, dobili čisto nov izdelek in ga ponudili za višjo ceno. Znanje je najmočnejše orožje Idejno-politično izobraževanje komunistov postaja nuja, zato z uresničevanjem zastavljenega programa v Črnomlju ne odlašajo Pred mesecem dni je bil sprejet načrt za idejnopolitično izobraževanje članstva ZK v letošnji sezoni, ki ga je zastavila komisija za idejnopolitična A^iašanja pri občinski konferenci Zveze komunistov in že se kažejo prvi sadovi Skupno s sin- NAJBOLJŠI MLADINCI Občinska konferenca ZMS je za dan mladosti prvič podelila priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem. Priznanja so dobili: Anton Mihelič iz Maverlena; Aleksander Zupanc, dijak gimnazije; Mirko Bartol, učitelj z Vinice; Vida Šušteršič, predsednica aktiva osnovne šole Semič; Marija Adlešič, sekretarka občinsJce konference ZMS ter Vinko Kukman iz aktiva mladih v obratu tovarne BETI. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! ČRNOMAUSKi DROBIR NOVO VODSTVO - Nedavno tega je črnomaljska krajevna skiJ^ nost dobila nove^ predsednika. To je postal Milan Simec, zaj^slen v obratu IMV. Za tajnika je bil izbran Ivan Horvat, ki bo v pisarni na Kolodvorski cesti stalno uradoval PRIJAVE 2E ZBIRAJO - Kot običajno bo tudi letos ekipa Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane tri dni odvzemala kri v črnomaljski občini. Letos bodo 22. junija delali v Črnomlju! 23. junija v Semiču in 24. junija ra Vimcl V SOBOTO, 4. JUNIJA, so imeU v Črnomlju Iroo slavje, ko so podelili priznanja lurvodajalcem iz mesta in s ppdrofta Butoraja. ZADNJE PRIPRAVE na nedeljsko juijevanje so v polnem teku. Poleg 12 novih montažnih stojnic bo leto« še nekaj lesenih kio^ov za prodajo hrane, pijač in spominkov. lizatorjem priporočajo, naj 1 uredijo zlasti redarsko službo. dikatom in Zavodom za kulturno-prosvetno dejavnost se lotevajo načrta od točke do točke. Začelo se je z razpravo med komunisti šolniki o idejnosti vzgoje, ki jo prenašajo na vse ^Iske kolektive. Med nalogami bližnje prihodnosti pa je zapisano, da bodo zbrali podatke in ocenili uspehe pri akcijskem programu o odpravi socialnih razlik. Prav tako bodo komunisti sodelovali pri načrtovanju kulturne politike v občini in pri izdelavi srednjeročn^a in dolgoročn^a načrta krajevne kulture. Nadalje bodo politično ocenili vlogo in vpliv cerkve na vzgojo in izobraževanje, organizirali bodo razprave, na katerih bodo k komunisti izmenjali mnenja o delovanju na področju prosvetnih in kulturnih ISKRENO HVALEŽNI V nedeljo, 4. junija, so prebivalci Starega trga slavili svoj krajevni praznik v počastitev 1. junija 1942, ko so partizani napadli dobro utrjeno italijansko postojanko. Na mestu, kjer so pred 30 leti krenili v napad, so letos odprli prvi industrijski obrat v Poljanski doi^i, zato je bilo slavje važen mejnik v zgodovini kraja. Po-1^ domačinov, la so prišli od blizu in daleč, je bilo več gostov iz občinskih družbeno-političnih organizacij obeh belokranjskih občin, pa tudi iz podjetja KOMET, ki ^ odprlo obrat. Z več govori, lepim kulturnim programom in svečano otvoritvijo obrata je bfl uradni del slavja končan, vse popoldne pa je bilo prijetno še na vaški veselici. TOKRAT KMETIJSTVO V petek, 9. junija, bosta oba zbora črnomaljskih odbornikov razpravljala o predlogu petletnega razvoja kmetijstva, o krajevnih ^upnostih in o pripojitvi Gostinskega podjetja k Viatorju. dejavnosti, o rednem in dopolnilnem izobraževanju ter štipendiraryu. Z oceno samoupravnih družbenih odnosov v občini se zastavljeni program konča. Komisija za idejno-politična vprašanja bo po potrebi pritegnila k delu posebne delovne in strokovne skupine ali pa si bo pomagala z ustanovitvijo nekaterih podkomisij. STAROTRŠKE DROBTINE VEČ kosilnic — Čeprav so v vaseh okrog Starega trga ostali večinoma starejši ljude, je prva košnja vseeno opravljena. Največ po zaslugi kosilnic, katerih število je letos izredno poraslo. Pozna se, da imajo skoro od vsake hiše koga v tujini GOSTILNIČAR BUTALA preureja lokal Pridobil bo nov prostor za goste, ki bo lepo urejen. V kraju bosta tako dve gostilni, žal pa je gostov malo. LETOS NA KRAJEVNEM uradu še niso zabeležili nobenega rojstva. Ponoven dokaz, da mladih ljudi ni več. Smrtnih primerov pa imsgo precej. PRAVI MOJSTRI V Črnomlju svet za finance dobiva vedno več prošenj za odpis davkov. Ko je o tem na nedavni občinski seji razpravljal načelnik davčne uprave Franc Kočevar, je dejal: „Nekatere prošnje za davčni odpis so napisane tako ganljivo, da bi se človek ob njih razjokal, toda če ugotavljamo razmere na terenu, marsikdaj ugotovimo, da še daleč ni tako tragično, kot navajajo pisci. Paziti moramo, da ne nasedamo ljudem, ki so postali pravi mojstri za pisanje prošenj. Pred nakupom poletne ženske obleke vam svetujemo brezobvezen ogled najnovejših modelov v veliki izbiri pri „OeteieksUl'* č r n o m e l j ■ v Kočevje sodi med razvojna sredis Vendar ne le zato, ker bodo ta središča imela prednost pri razvoju, fli tudi, ker je središče precej velike pokrajine in ker je dokazalo in kazuje, da ima možnosti za hitrejši gospodarski razvoj - Potrebno vet zadevanj, znanja in razboritosti Kočevje ni uvrščeno med kraje, ki so predvideni za bodoča razvojna središča Slovenije, čeprav bi po ocenah nekaterih strokovnjakov sodilo mednje. V nekaterih strokovnih sestavkih, objavljenih zadnja leta v strokovnem in drugem tisku, je bilo omenjeno, da razen predvidenih starih razvojnih središč nastajajo še nova in med slednjimi je bUo našteto tudi Kočevje. Tako mnenje se je uve^avilo v obdobju, koje bil v kočevski občini narodni dohodek na prebivalca približno enak poprečju v republiki oziroma je bil celo nekoliko nad njim. Kaže, da je nekoliko počasnejši razvoj kočevske občine poletu 1968 vplival na oblikovanje novega prepričanja, da kočevska občina ne sodi med bodoča razvojna središča. Počasnejši napredek gospodarstva v občini je po mnenju nekaterih le posledica preusmerjanja rudnika, utijevanje ostalega gospodarstva pred novim velikim korakom naprej, posledica slabih prometnih zvez Kočevja s svetom in morda še česa. Vendar ne bi smeli iskati ,Jkrivde“ vedno le v raznih „objektivnih** vzrokih. Kaže pa, da že prihaja obdobje, ko bosta Koče\je in občina spet krenila hitreje naprej. Lepo in hitro napredujejo podjetja UK, MELAMIN, ITAS in tudi dmga. Pristojni v občini so ugotovili, da poteka posodabljanje ceste proti Brodu na Kolpi prepočasi, in iščejo načine, da bi dela potekala hitreje, tudi prizadevanje za odpiranje novih obratov že rojevajo sadove. Za uvrstitev Kočevja med razvojna središča pa je potreb- no urediti, izpopolniti oziroma zagotoviti še nekatere druge zadeve. Tako središče mora imeti dobre prometne zveze, dovo^ pitne in tehnološke vode, z^edje delovne sile itd. Vse te pogoje za razvoj Kočevja je treba pretehtati čim prej in pokazati, da sodi Kočevje med tista slovenska mesta, ki so lahko razvojna središča. Nekatere teh pogojev (promet) je možno v celoti zagotoviti, dmge morda v celoti ali delno (voda, ljudje). Vsekakor pa se lahko načrtuje, če ho treba, _^di razvoj tal^ industrij oziroma gospodarstva, ki ne potrebuje (veliko) vode, ljudi itd. Potrebno bo torej malo več razboritosti, več prizadevanj odgovornih, da se Koče^e uvrsti med slovenska razvojna središča. Izkušnje so pokazale, da ni prav, če bi bili preskromni, premalo zahtevni, premalo prizadevni Kar spomnimo se na primere, kot so: počasno posodabljanje ceste, premalo do- — Ti si z zakonom zaščiten, kaj naj pa jaz? — Ukreni že nekaj, dk boš imel vsaj toliko pravic, kot kakšen izmed psov, ki jih je polno mesto. — Zakaj peki ne pečejo več belega in črnega kruha? — Zato, da bodo zaslužili vsaj za kruh. deljenega denarja (iz ških virov) za reševanje vanjskih zadev borcev ito*, j.p DROBNE KOČEVi LEP ZAKLJUČEK šolskgl so imeli otroci male šole. jj gramu, sestavljenem iz peso tacij in otroškega rajanja,sp* ogledali razne izdelke 9^. j so imeli še veselo rajanje in,r Zaključno slovesnost je vod^ Vidmar. OTROSKO IGRISCE nicah na koncu Kidričev«' bro napreduje. Pričeli so P* posajeno je drevje in trava ne poti. Tudi nekaj napiav^ igrišču, za ostale pa so zab® E podstavld oziroma temelji- ^ NABIRALCI zdravili^ . LiSC, posebno pa šmarnic^ ^ opozarjajo izletnike na " opreznost. Letos je veliko p sebno modrasov. Ob ( mnogo beloušk, ki Starši naj opozore na ^ . Jl| preden gredo v gozd ali na|| NAJSTAREJSI ribiC polhar Anton Poje iz “l" Kočevju je imel jl. maja ||j biško srečo: na ovinku^ i/ stadionu je zgodaj ^juJ^JH 2,15 kg težkega linja. U dela in opletanja, da gaj® ^ suho. SLABO založena Stalnih je samo nekaj Tudi sadik cvetic je malo«™ redno drage so. SAMO ENKRAT sendvič (žemlja) z oj^ ležal na pločniku na sti. Človek razmišlja ob gledu, ali je preveč knihai"^ ij predobro ali pa ga je protesta zaradi zadnjih li peke kruha. ^ REVIJA ZBOROV -ob 8. uri bo v domu J^? revija in tekmovanje šolsWi* zborov. SPET ZMAGA BETI Metliška Beti je v zadnjem kolu spet zabeležila lepo zmago; tokrat so premagali ekipo Most s 104:57. Ker je najhujši Betin tekmec Kamnik dvakrat izgubil, se Metličani držijo na prvem mestu. Na tel^i z Mostami je bil naj-boljS Jezerinac, ki je dosegel 38 košev, Arbutina pa 30. M. PREDOVIC CeSKE LUTKE Lutkovno gledališče „Kopecky“ iz Češke je gostovalo v Metliki z lutkovno marionetno predstavo. E)va-krat so nastopili, zlasti za učence osnovne šole, in obakrat je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Pokazalo se je, da najmlajši v mestu pogrešajo podobnih prireditev. T. G. SKLADIŠČE ZA POŠTENJAKE Kmetijska zadruga ima v Mest-, nem logu pitališče piščancev, ugotavljajo pa, da kar naprej izginja hrana, ki jo imajo zanje pripravljeno v provizoriju. Umetna krmila so draga, v provizorij pa bhko pride vsak, če se le malo potrudi. Nujno bo hrano bolj zavarovati. SPREHOD PO METLIKI KULTURNA SKUPNOST popisuje stanje kulturnih domov po vaseh, pa tudi stavb, ki služijo kulturnemu udejstvovanju. Kaže, daje stanje vse prej kot dobro. OSNOVNOŠOLSKA FOLKLORNA skupina se je udeležila tradicionalnega srečanja pionirskih folklornih skupin v Preddvoru pri Kranju. Bili so prisrčno sprejeti. Sest učencev osnovne šole je udeležilo področnega tekmovanja v okviru Vesele šole. Čeprav v Novem mestu niso zasedli nobenega prvega mesta, so se kljub temu lepo odrezali. GOSTJE, ki obiskujejo hotel Bela krajina, pohvalijo notranjost, zlasti pa lepo urejeno recepcijo. Zadovoljni 90 tudi s hitro in prijazno postrežbo. ODKAR ŽANJEJO košarkarji tovarne BETI uspehe, se na tekm^ na Pungartu zbere tudi 200 do 300 na-vijatev. Kadar Metličani igrajo drugje, vozi na tekme najbolj vnete pristaše kluba poseben avtobus. Večja proizvodnja in nelikvidno: Vendar so lani vse delovne organizacije uspešno zaključile poslovno Produktivnost narasla, ekonomičnost padla Nedavna razširjena seja občin skega sveta Zveze sindikatov in predsednikov sindikalnih organizacy v Ribnici je dala glavni poudarek go-spodaijenju v preteklem letu in letošnjim gospodarskim gibanjem. Razveseljivo je, da so lani vse delovne oiganizacye ugodno zaključile poslovno leto: skupaj so ustvarile 270,681.000 din celotnega dohodka ali 50 odstotkov več kot v letu 1970. Dohodek je bil ustvarjen pri 14,5-odstotno povečani poprečni zaposlenosti in 92 odstotkov večji vrednosti osnovnih sredstev. Produktivnost sc je povečala za 20,4 odstotka, poslabšala pa se je Metliško podje^ KOMET |e v nedelo odprio svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. V obratu se je takoj zaposlilo 20 deklet, postopoma pa bodo domačinke še privajali delu. (Foto: M. Vesel) Živeti s čarovnijo? Nekaj metliških socialnih podpirancev še vedno dobiva po 20 din na mesec - Ali je to še denar? ZA STANOVANJA BORCEV Letos in prihodnje leto bo za gradnjo stanovanj borcev v skladu za stanovanjska posojila udeležencem NOV predvidoma na razpolago (skupno z vezanimi sredstvi na banki) okrog 4,5 mUyona din. Letos bo na razpol^o 2 milijona din. Po sklepu komisge za skrb za borce NOV pri občinski skupščini bo porabljenih za družbeno gradnjo stanovanj 1,6 milijona dinarjev, in sicer v Ribnici 800.000 din. Loškem potoku 300.000 din in v Sodražici 500.000 din. ekonomičnost poslovanja, in sicer za 2,9 odstotka. Poprečni osebni dohodek je znašal lani 1630 din, kar je za 30 odstotkov več kot predlanskim. V vseh delovnih organizacijah je bila v večji ali manjši meri nelikvidnost, kar se letos še stopnjuje. Največ težav so imeli z njo v STAN-GRADU, kjer pa ni letos nič bolje. Sindikat se bo zavzemal za nadaljnje izvajanje stabilizacijskih programov in odpravo nelikvidnosti, za večjo skrb splošnemu izobraževanju, poglabljanju samoupravljanja in uresničevanju samoupravnih sporazumov, organiziranju temeljnih organizacij združenega dela itd. Imenovali so tudi petčlansko komisijo za splošni ljudski odpor pri občinskem sindikalnem svetu, obravnavni delovni program za letos in podprli krvodajalsko akcgo. —r POPLAVA ŠKODUJE Dolgotrajno deževje je prizadejalo kmetom v Ribniški dolini precej škode, predvsem na krompirju. Posebno je bil prizadet krompir v nižinskih predelih, kjer je voda večkrat poplavila polje. Zato so morali nekateri kmetje dvakrat saditi krompir. Voda je naredila škodo tudi posevkom. Financiranje socialne službe je v metliški občini ena najbolj bolečih točk. Ne gre in ne gre, da bi največji siromaki nehali dobivati družbeno napitnino, ki se slučajno imenuje socialna podpora. Lani ie občinska skupščina ustanovila »lad za socialne podpore, v ryem pa je letos okrog 300.000 di-n^ev, pri čemer je že vštetih 5000 din republiške dotacije. Vsota je občutno večja, kot je bila lani, ko so imeli 222.000 din, a kaj, ko tudi sredstva za reveže ne morejo dohajati podražitev. Metliška občina ima 19 občanov v domu počitka, 7 oseb v raznih drugih ustanovah zaprtega tipa, poleg tega pa 37 socialnih podpirancev. Oskrbnine v zavodih in domovih so vsako leto višje, nove cene za letos pa so tudi že na obzorju. Tako je 290.000 din od letošnjih razpo-lož^ivih sredstev že oddanih. S preostalimi 10.000 dinarji nikakor ne bo mogoče urejati nujnih primerov čez leto in povečati socialne podpore. Te znašajo zdaj od 20 do 120 dinarjev. Poleg tega je na podeželju še nekaj starejših in onemoelih ljudi, tudi potrebnih zavodske oskrbe. Miloščina, ki jo občina daje v imenu družbe svojim socialno ogroženim občanom, je le simboličen prispevek. Tako nihče ne more reči, da siromakom nič ne damo. Kdor pa dobiva občinsko podporo, je zagotovo odvisen od usmiljenih sorodnikov (če jih ima!!) ali dobrih sosedov. Občasno pomaga Rdeči križ z obUčili in hrano, enkrat v letu, običajno pred zimo, pa dobUo podpiranci še enkratno izredno podporo. Ni žalostno samo to, da se leta nič ne spremeni, ko so nas vsa usta polna skrbi za človeka, žalostno je tudi, da ^re za socialne razlike med socialnimi podpiranci. V občinah, samo 90 km daleč, nc dobivajo 20 din na mesec, temveč 600 din ali pa tudi več. R. BAČER »To je svinjarija!« je vzkliknil odbornik Jože DoiSCak iz Slemen na seji obfinske skupiCine Ribnica In dodal: — Cesta na Slemenih, kije življenjskega pomena za vse ljudi in vasi na tem območju, ni sprejeta med ceste četrtega reda; cesta Gora— Travna gora, ki je nć^enjena le turistom, pa je sprejeta v četrti red. Tako turistom, ki imajo že tako lažje življenje, popravlja cesto družba, našim (judem, ki težko živ^o, pa nihče! Hočem jasen odgovor! Pa oprostite, če sem preveč po domače povedal. V kasnejši razpravi pa se je izkazalo, da ta cesta (Zadniki-Karlo-vica) ne izpolnjuje nelcaterih pogojev, da bi jo sprejeli med ceste četrtega reda, vendar bo občiniuca skupščina le sku^a zagotoviti denar za njeno vzdržev^je, če ga bo kje kaj ostalo. Med pomembnejšimi zadevami, ki so bile tudi na dnevnem redu seje, moramo omeniti še poročila občinskega sodišča, javnega tožil- niilice, sodnika za prekrška in HYDRO-VODA Kočevje-Ribnica, sprejem načrta odstrela divjadi za novo lov^o leto, sprejem programa socialnega razvoja občine, sprejem večih odlokov in imenovanja. J. PRIMC RIBNIŠKlj ZOBOTREB' ODKOD PREMOŽEN^ komisijo za ugotavljanj® moženja so imenovani: celj (Sodražica) za člane pa Alojz Lavrič Bojc (Dolenja vas), ? (Juijevica) in Vinko *li dražica). , NOVI ODBOR - V pripravil ustanovitev j K ne skupnosti, so imeno'^^io? Lavrič (predsednik), rolt, Ciril Grilj, Franc jetija Zobec, Franc Ceša^® Bavdek. ndt' VEČ ZA POROKE ^ in matičarji so doslej do f k gubljeni čas in za " obleke po 20 din od roma po 30 din, sta dve poroki. Če so bile.^ . več, so dobili po 12 ‘J*'?,;" Tarifo so zdaj ..odmrz^^ Jli bodo dobivali odbornik* t; poslej še enkrat več. OtllJ L NAČRTOV NI '„ii C Franc Trdan je na seji vprašal, če se bo ? vadnice v Dolenji vasi *. (V Pravega odgovora ni do Jjjf I ^ so mu, da bi morali b*** . narejeni do 15. maja." "**ŽdAJ ZADRŽEVAl^^*^|tf,^ ^ območju Zamostec-V*" ^ j Črtu regulacija Bistrice* ditev zadrževalnikov. vodni strokovnjaki '') regulacija pospešuje od in povzroča i M vaškem po\ju. Zato V je davčne olajšave, \ Vodni skupnosti Ljubi) NA GLAVO JIM valcem v družbenih * % Loškem potoku kapU® na glave. Tudi fasada P \ joročal odbornik / ega potoka, kije . i^^ dala krajevna skup^^jpiJj, ^ praviti m bo nato doio rala stanarino, če vilo Stanovanjsko podJ 12 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC St. 23 (1158) - 8 Pugled v Kočevju je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 2.807 nočitev ali 391 več kot v lani. Število nočitev tujih gostov je porastlo od lanskih 295 na 634 in seje torej več kot SJ'p-Z^adi črnih koz so podatki za april slabši, saj so zabeležili skupno 26 nočitev manj kot nočitev je bilo aprila celo 78 manj, domačih pa 52 več. (Foto: J. Primc) iamesto izgube velik dobiček |e prisilila, da so poiskali vse možnosti za rešitev iz težav in za r^jsi napredek - Zavora še hitrejšega napredka je tudi pomanjkanje sta- lo"? • ■ 'dob'ft ^ imela kočevdca tovarna MELAMIN 4,2 milijona ffui., Izračun je pokazal, da bodo po prvi devalvaciji narasli novanj - Proizvajati čim sodobneje ^ uvedli obračun stroških, povečali pro- ---J ~ r ---------7 I f" -J------- — ^ surovine za okoli 6 milijonov din in da se zato ^ ^ koncu leta 1971 okoli 2 milijona din izgube, če V ^ ^ bodoče tako, kot so do konca leta 1970. .................. Proizvodnja je v zadnjem letu porasla kar za 37 odstotkov. K uspehu pa je nedvomno vplivalo tudi veliko povpraševanje po izdelkih podjetja MELi^IN, ki je zaradi obeh devd-vacij in zamrznjenih cen zelo poraslo. Zavedali pa so se, da bi ti uspehi trajali le kratko, če ne bodo prejeli novih ukrepov za napredek. Skupaj jji Nli ’ povečali storilnost, iz- IjJ Vo rezerve, uvedli **Ul H/V r*.‘ Jiiuiicaiu u,guuc največji dobiček, saj dodatno delo in delo v Nitiii namesto izgube 'din* **^de kar prek 9 mi- m A ' -o v z LIK Kočevje, LESNINO in Investicijsko banko so vložili skoraj 20 milijonov v izgradnjo nov^a obrata za oplemenitenje ivernih plošč. Po oplemenitenih iverkah je veliko povpraševanje, zato si prizadevajo, da bi obrat čimprej delal s polno zmogljivostjo. NjŽiova tehnologija oplemenitenja je edinstvena v Jugoslaviji in tudi v tujini je to nekaj naj novejšega. Prav vlaganje v sodobno opremo, na osnovi katere je mogoča sodobna donosna proizvodnja, zagotavlja podjetju obstoj in vzpon kljub hudi konkurenci. Podjetje bo v bodoče potrebovalo še več ljudi, od strokovnjakov do delavcev, zato pa potrebuje tudi več stanovanj. Zal je v Kočevju stanovanjska gradnja ne le draga, ampak tudi skromna, saj novih stanovanj niti ni mogoče kupiti. Čudna rešitev Ljudem vsilili drugačne vrste kruha ^U^5j^®jster Ivan Lampe je razstavil kočevski pršut, prikazal ^ ^ obigL zarebmic in klobas ter odgovaijal na vpra- V ^ ® pripravi svinjine, za katero trdi, da sploh ni kot menijo tudi nekateri zdravniki, seveda če je '""'»vijena. (Foto: Z. Vaidijan) jjstvaril kočevski pršut '^^i^tra Lampeta so tudi posebni modeli za Vj^^zerviranje zarebrnic In klobas I *^^tlet ’ na zraku v Kočevju, prave domače kranjske in ^ (zarebrnice) v masti in domače salame je prikazal na nedavni hotelu PUGLED v Kočevju mesarski mojster Ivan Lampe. je posušil na ^ pokazal, W«'^edai’ ^ Kočevju izdelati H polovico dalj fcjr‘^ei>a ■ ,Kasnejša pokušnja primerjava s , fli pokazala, da je tun ' if* **01i m K.i kot kraški. I Zarebrnico ste raz- ''^''»posodi. ?^mernejS; od običajnih, uporab-gostilničarju ali * ^**>tih globoko po masti 2 klobas ali zarebrnic. n \i **iih liui •'^enujem, so moj stoje klobase in hladno? stoje klobase in L zarcbmicc servi- tn Je boiJP'c in- hladne. Mrzla J Cenjena in lažje pre- bavljiva kot topla, čeprav so mnogi zmotno prepričani, da je topla laže prebavljiva. - Doslej ste oiganizirali žc dve „Salamiadi' in tole današnjo samostojno razstavo. Vedno ste presenetili s kakšno novostjo. Kako so zanje navdušeni naši gostinci? - Nekateri zasebni gostilničarji tudi sami izdelujejo salame. Morda dmg pred drupm varujejo svoje skrivnosti, hkrati se pa ne navdušujejo za novosti. Le direktor hotela Matija Praznik je mojo današnjo razstavo in nove zamisli pohvalil. - Zakaj sc prizadevate, da bi ljudje bolj spoznali dobro mesno hrano? - Menim, da današnji ča.s terja manj alkohola in več dobre, zdrave jedače. Motoriziran turist ali izletnik nc sme mnogo piti. Z vozilom hitro doseže vse kraje, žal pa prav na našem območju in gotovo tudi Še kje dmgje le težko dobi v manjših krajih dobro, zdravo hrano. J. PRIMC E NĐU El Občinska skupščina Kočevje je v petek na predlog podjetja ŽITO Ljubljana odobrila prodajne cene za nove vrste kruha, in sicer za polbeli, polčmi ter kmečki beli in črni kruh. Teh vrst kruha doslej v kočevski pekariji niso pekli in so torej za občino „nov proizvod". V pekariji pa smo zvedeli, da se bo peka „novih vrst“ kruha začela v začetku te^ tedna in da bodo hkrati ukinili peko doslej običajnega belega in črnega kruha, ki ga bo pa jedla skoraj vsa ostala Slovenija in kater^a so kočevski občani pojedli doslej daleb rrajveč. Na.podlagi neživljenjskih predpisov je namreč ŽITO lahko uvedlo v Kočevju „nove vršte“ kruha, ki ga je doslej peklo v nekaterih drugih občinah, in prilagodilo, ceno temu kruhu ceni v tistih občinah; ni pa hkrati moglo prilagoditi cene običajnemu belemu in črnemu kruhu cenam enakega kmha v dmgih občinah! Tako bodo prebivalci Kočevja prisiljeni kupovati kmh, ki ga ne želijo, in to po donosnih (entabilnih) cenah za ŽITO; ne bodo pa mogli po takih cenah kupovati običajnega belega in črnega kruha, ki bi p morali kočevski peki zaradi čudnih predpisov prodajati ceneje kot drugod po Sloveniji, se pravi v izgubo. Gotovo bi bilo pametneje, bolj življenjsko in pravično določiti oziroma zamrzniti najvišje dovoljene cene (za posamezno vrsto kruha), in ne obstoieče stanje ter tako ljudem odvzeti kruh, na katerega so navajeni. Seveda smo vsi pripravljeni pomagati odgovornim pri prizadevanjih za utrditev gospodarstva. Vendar take nerazumljive odločitve vzbujajo pri ljudeh upravičen dvom, če bo sedanja stabilizacija učinkovita, saj ne znamo pametno urediti niti cen takemu osnovnemu živilu, kot je kruh. J. PRIMC SLABA CESTA Prebivalci Cvišlerjev, Oneka in ostaUh naseUj, ki uporabljajo kopriv-niško cesto, niso zadovoljni z njenim vzdrževanjem. Po njiiiovi sodbi bi morali organi, ki so odgovorni za vzdrževanje te ceste, bolj skrbeti zanjo, in če je potrebno, nameniti zanjo več denarja. Cesta je izredno slaba vse od kočevskega pokopališča do Koprivnika. KOMITE ZK NOVO MESTO O OBVEŠČANJU Za verno podobo življenja širša Dolenjska glede informiranja v slovenskem prostoru žal še nima ustreznega mestd - Kdaj lokalni radio Novo mesto? ,,Tisk ima izredno pomembno ift odgovomo nalo^ ne le objektivno in celovito poročati ter pojasnjevati dogajanja, marveč tudi kritično in hkrati ustvarjalno ^odbujati napredna družbena prizadevanja," so poudarjali na seji občinskega komiteja ZK Novo mesto prejšnji teden, ko so ocenjevali, kako javna občila na Dolenjskem opravljajo svojo vlogo. Ugotavljali so, da časniki in RTV v glavnem pozitivno obravnavajo dogajanja v novomeški občini, navajali pa so tudi nekatere konkretne spo-drslj^e in n^ake, ki so se nanašale na Ljubljanski dnevnik ter na rubriko „Koprive z bregov Krke“ v Nedeljskem dnevniku, ki so jih nekatere med njimi, ocenili kot žaljive za nosilce javnih funkcij. Ko so po-udaijali odgovornost uredniških odborov in urednikov; so omenili tudi nedavni polemični zapis Petra Vujčiča iz Metlike, objavljen med pismi bralcev v Dolenjskem listu, češ da tako pismo ni ustvarjalen pri- spevek k urejanju odprtih političnih razmer v Metliki. Glavni urednik Dolenjskega lista je razložil politiko uredniškega odbora, da list q>ričo svoje znane angažiranosti in odprtosti omogoča polemiko tudi o kočljivih vprašanjih. Menil je, da ne bi smeli gledati na javne tribune v glasilih SZDL s preozkih stališč. Na sestanku se je vnovič izkazalo, da je tisk treba podpreti. Pri tem ne gre le za moralno in denarno pomoč, temveč tudi za odgovornost virov informacij, predvsem pa za ustvarjanje demokratičnega vzdušja, v katerem bo tisk lahko vemo o^e-dalo življenja v naši dmžbi. Kot praktičen ukrep je sledil sklep komiteja, da je treba informiranje okrepiti, čimprej ustanoviti lokalno radijsko postajo v Novem mestu ter uresničiti zamisel o Dolenjskem informativnem centru, tudi zato, da bi Dolenjska glede informiranja dobila v Sloveniji tako mesto, kot ga s svojim družbenim razvojem zasluži. M. L. Na Verdunu so pokale mine Vaščani Verduna so si sami zgradili poldrugi kilometer dolgo cesto in most čez Sušico - Jeseni bodo akcijo nadaljevali, če bo pomoč Verdun pri Dolenjskih Toplicah je manjše odročnejše naselje, ki je vse do pred kratkim bilo bolj ah manj odrezano od sveta. Ver-dunčane je najbolj peklilo, ker niso imeli dobre ceste do Dolenjskih Toplic ozir. do Uršnih sel preko Dobindola. Slabe volje je bilo 26. maja letos konec. Cesta proti Dol. Toplicam je zgrajena, zaenkrat je delovna akcija zaključena, nadaljevala pa se bo jeseni, če bo spet podobna podpora, kot je bila zdaj. Več dni je na Verdunu pokalo. Vaščani so sami gradili cesto, ki je vsekana v sklaloviti in kršasti svet. S stroji in gradbenim materialom jim je pomagalo novomeško Gozdno gospodarstvo, saj drugače sami kljub dobri vo^i ne bi zmogli tolikšnega bremena. Verdunčani so bili tudi tokrat složni Nihče ni manjkal, vsak je prispeval po svojih močeh. Na cesti smo srečdi tudi starejše ljudi, če-pJav so v razgovoru menili, da ceste za njihove avtomobile ne bodo po-trebovalL Res je, pot bo prav prišla Udarniško na Dvoru Okoli 1.500 delovnih ur so oprit vili mladinci in mladinke z Dvora pri urejanju klubskih prostorov v ž^i na Jami, v soboto, 10. junija, pa jim bodo pri tem delu pomagali mladinci iz Novoteksa in tovarne zdravil Krka ter mladi iz žužemberškega mladinskega aktiva. Dopoldne bodo urejali okolje ža^ in očistili vhode v dvoje podzemskih jam, po skupnem kosilu pa bo tovariško srečanje z zabavo. Pričakujejo okoli 150 mladincev. M. S. ZAČASEN UKREP: Roka na blagajni Anabtična služba je pravočasno opozorila svet za finance na rdečo lučko, ki je zasvetila v občinski bla-g£yni zaradi neskladja med predvi-denim in dejanskim dotokom denarja. Dohodki so za načrtovanimi, na katere so vezali tudi porabo, ob koncu aprila zaostali že za 5,5 odstotka - preveč, da bi mogli ostati mirno. Svet za finance je zato moral ukrepati oziroma začasno omejiti proračunsko potrošnjo. Hudo napak bi bilo, če bi ta ukrep pojmovali kot nepremišljeno odločitev, ki naj sproži verižni glavobol pri porabnikih proračunskega denarja. Kaj takega ni nihče imel v mislih, čeprav je res, da se bo marsikatera dotirana ustanova z novim stanjem težko sprijaznila, čeprav je samo začasno. Znano je, da imajo proračuni vsako leto težave v prvem polletju, ko vrsta dotokov pošilja ^dohodke le po kapljicah, namesto v curkih. Navadno se zatakne pri davkih, taksah in drugih takih družbenih dajatvah. Nič drugače ni pri novomeškem proračunu, kjer je poleg dveh glavnih virov v prvem četrtletju odrekla vrsta manjšin dovodnih žil; te res ne dajejo absolutne količine den^a, so pa prav tako potrebne in pomembne. Od prispevka iz delovnega razmerja se je nateklo 29,8 odstotka namesto 33,3 odstotka denarja, ?redvidenega v prvih štirih mesecih 972. I^ometni davek je v tem času obtičal pri 29,1, takse pri 18 (od marca jin je treba plačevati po zvišani tarifi), davek od kmetijstva pa se je ustavil že pri 15,7 odst. Pripomniti je treba, da je dohodkov manj tudi zaradi pozne odmere davka na osebne dohodke in obrtniških dajatev. Morda zdaj plat zvona neradi slišimo - toda bolje zdaj to, kot kasneje razreševati hujše reči. Sicer pa: z omejitvijo nihče nič ne izgubi, ker bo nazadnje vsak le dobil, kar mu gre. mladim, ki že imajo motorna vozila, ne bo pa težav tudi za rešilca in druga vozila. Vaščani so najljolj ponosni na novi most čez Sušico; dali so mu ime verdunski most. Zdaj, ko so uspeli. Verdunčani ne mislijo ndiati! Radi bi še povezavo po drugi strani do Uršnih sel. Če se bo Gozdno gospodarstvo spet izkazalo, potem bodo dobili cesto še na drugem koncu. Nič se ne čudimo, da so vaščani te vasice tako podjetni, saj je med njimi vedno složnost. Pomagajo drug drugemu, kadar je potrebno, pa naj gre za kopanje v vinogradih, spravljanje lesa ali podobno ..,. Dober zbor rezervnih starešin JLA Preteklo soboto je bil v BršlifiU zbor rezervnih starešin iz Novega mesta in okolice, za katerega je pripravil občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin dober in zanimiv program. Po ogledu in strokovni razlagi različnega pehotnega orožja, ki ga v celoti izdelujemo sami v domačih tovarnah, je sledilo ogledno streljanje z različnimi orožji, katerega so se udeležili tudi ml^i borci iz kasarne narodnega heroja Milana Majcna. Plodno sodelovanje z aktivnim kadrom JLA novomeške garnizije je tudi tokrat zagotovilo zadovoljiv uspeh zbora in vaje; oboje so mnogi rezervni oficirji nadaljevali še v nedeljo na orientacijskem pohodu. T.G. Tisočkrat hvala! V Dolenjski galeriji so podelili priznanja krvodajalcem iz novomeške občine v Dolenjski galeriji je bila v petek popoldne prikupna slovesnost, na kateri so podelUi 25 ličnih plaket najprizadevnejšim krvodajalcem iz novomeške občine. Krvodajalcem so pripravili lep kulturni program pod-mladkaiji Rdečega križa z novomeške osnovne šole Katje Rupene in Dolenjski oktet. Krvodajalce so pozdravili: predsednik novomeške občinske skupščine Avgust Avbar, ravnatelj novomeške bolnišnice primarij prof. dr. Oton Bajc in predsednik občinskega odbora Rdečega križa Boris Savnik. Priznanja so prejeli: Anton Hecl, Niko Padevski, Danilo Kovačič, Vlado Janc, Avgust Šivak, Aleksander Zupanc, Marina Šmalc, Ciril Hudoklin, Ljubo Rabič, Alojz Poljanec, Franc Luzar, Stanko Vavpetič, Anton Pe^e, Matevž Mejač, Viktorija Košir, Alojz Avbar, Janez Mislej, Franc Pavlenič, Rudi Omahen, Jože Hočevar, Jože Kastelic, Jože Surl^ Karlo Majerič, Pavle Golob in Alojz Tekstor. Plakete so prejeli vsi tisti krvodajalci, ki so kri dah več kot 25-krat. Največkrat je daroval kri sočloveku Anton Hecl iz Šentjerneja: na transfuzijski postaji seje oglasil petdeset* krat. Na tej slovesnosti je najlepše besede izrekel predsednik Avgust Avbar, ki je rekel: „Za vse, kar ste štorih za sočloveka — tisočkrat vam hvala!“ S. DOKL Suhokrajlnski drobiž LOVSiKA DRUŽINA „PLEŠIVICA" IZ ŽUŽEMBERKA je imela prve dni odprtega lova na srnjad v gosteh precej lovcev od drugod. Prišli so tudi lovci iz Italije. Prvega in letos edinega srnjaka v tem revirju je 2. junija ustrelil italijanski lovec iz Milana To je bila izredno lepa trofeja, za katero je Italijan odštel lepe denarce. KOSMATINEC V GOSTEH PRI piETOVALCU NA REBRI NAD ŽUŽEMBERKOM - Pred nedavnim je imel kmetovalec IGNAC CEGLAR iz Rebri pri Žužemberku nenavaden obisk. Medved si je poželel medu, pa prišel k Ceglarjevemu čebelnjaku in iskal med v panjih. Ker si ni mogel potešiti želje, je čebelnjak razkopal in napravil čebelarju dokajšnjo škodo. ČLANI PODRUŽNICE DVORSKEGA GASILSiaiGA DRUŠTVA V AJDOVCU so pripravili za v nedeljo, 11. junija veliko vrtno veselico s srečelovom ter zabavo. Na veselici bodo postregli z izbranimi jedili in z dobro kapljico. Za razvedrilo bo skrbel rpriznan ansambel. Ostanek dohodka prireditve je namenjen za gradnjo dmštvenega doma v tem kraju. Prireditev se bo pričela ob 14. uri. MS. Knjigovodje no Otočcu V restavraciji hotela Grad Otočec se bo jutri ob 9. uri začel XI. redni občni zbor novomeškega Knjigovodskega društva. Udeleženci bodo poslušali referat Jožeta Malija, diplomiranega ekonomista, zatem pa obravnavali društveno dejavnost, pregovorili o delu v prihodnje ter izvolili novo vodstvo. Po zborovanju bodo imeli udeleženci skupno kosilo. Nbvomc5J NUJNO POTREBUJEM neopremljeno sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Plačam za eno leto vnaprej. Vizjak, Faderšičeva 3, Novo mesto. STANOVANJA IDVE OPREMLJENI SOBI oddam trem moškim v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1335/72). ODDAM prazno sobo študentom. Nastov v upravi Usta (1289/72). ISČEVA SOBO v Novem mestu ali bližim okolici Naslov v upravi Uita (1296/72). ODDAM neopremljeno sobo z vodo in posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (1299/72). Motorna vozila NUJNO UGODNO PRODAM Zastavo 1500. Naslov v upravi lista (1328/72). PRODAM MOTOR NSU maks. Ogled možen vsak dan. Stane Saje, Trnje 3, Velika Loka. PRODAM ZASTAVO 101 tel. (068) 21-681. PRODAM WARTBURG, letnik 1967. Naslov v upravi Usta (1350/72). PRODAM NAPRODAJ IMAM psico in mladička ter mlado psico nemške pasme, staro 5 let, in mladička (8 tednov). Ferdo Strasner, Bizeljsko 44. PRODAM globok otroški voziček. Ogled od 17. do 18. ure. Adamič, Nad mlini 19, Novo mesto. POCENI PRODAM električni šte-dibiik. Nastov v upravi lista (1330/72). PRODAM betonski mešalec, rabljeno dnevno sobo, desni šank, dolg 2 m, in rezervne dela za 1000 S IMV. Naslov v upravi lista (1331/72). Poizvedbe vsak dan po 14. urL UGODNO PRODAM nerabljen obračalnik, zgrabljalnik tipa Maraton 140. Domine Grčar, CMbelj 4, Žužemberk. PRODAM dve stružnici za kovino, z orodjem. Telefon 83-187, Mokronog. PRODAM 2500 kosov italijanske opeke (29 X 19 X 19 cm). Janko Petrič, Mirana Jarca 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM 22 AZ panjev, dobro ohranjenih, z družinami, pripravljenimi za pašo, točibiico in ostale čebelarske pripomočke. Ogled vsak dan. M^ja Obreza, Srednja vas 19,v.Crmošnjice, Se--mič, PRODAM KOSILNICO BCS. Janez Klobčar, Boričevo 7, Novo mesto. PRODAM bočno kosilnico za traktor Pasqualy. Naslov v upravi lista (1288/72). PRODAM vodno črpalko „Uta**, 7-stopenjsko. Šobak, Brežice, Ob Savi 1. PRODAM košnjo na travniku -1 ha, na Škijančah. Jože Mi^ak, Boričevo 1, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko kredenco. Janez Avsec, Cegebika 66, Novo mesto. PRODAM nov transistor z magnetofonom, znamke Blaupunkt. Male Poljane 4, Škocjan. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo Ul harmoniko. Ogled vsak dan po 15. url Stane Radin, Trebnje 88. PRODAM rabljeno kosilnico Fi^aro z žetveno napravo. Franc Sune, Irča vas 59, Novo mesto. UGODNO PRODAM skoraj novo repi omaro. Radovič, Prisojna 20, Novo mesto. PRODAM košnjo sena. Zupančič, Brod 9, Novo mesto. PRODAM PSE - mladiče, čistokrvne ovčaije, nemške pasme. Krhin, Ratež 18,68231 Brusnice. PRODAM Ferguson jermenk:o. Franc Barte(j, Jablan 37, Mirna . peč. PRODAM ali zamenjam za gradbeni les mizarsko stiskalnko. Jože Stub^ar, Draveljska 46, 61000 Ljubljana. PR()DAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, štedilnik na drva, hladilnik Himo in dvokrilno omaro. Naslov v upravi Usta (1322/72). PRODAM 20 neobdelanih špirovcev - dolžma 64« Naslov v upravi Usta (1323/72). PRODAM zidani štedilnik, kombiniran z električnim. Ogled ob nedeljah dopoldne aU s predhodnim obvestilom. Zofka Longo, Krško, Kidričeva 3. POSEST PRODAM HISO in do 10 arov zemlje. Družinska vas 46, Šmarješke Toplice. ZEMLJIŠČE 28 arov, začeta gradnja, pri Ljubljani, menjam za večje pri Trebnjem. Ponudbe pod „Dogovor**. PRODAM VINOGRAD z zidanico na Dolenjskem blizu Krškega. Naslov v upravi lista (1311/72). PRODAM PARCELO za vikend 500 m od Šmaijeških Toplic. Naslov v upravi lista (1317/72). PRODAM VINOGRAD - Vinji vrh, mladevina v velikosti 9 arov. Družinska vas 46, Šm^eške Toplice. PRODAM enodružinsko hiw z vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1321/72). UGODNO PRODAM visokopritUč-no stanovanjsko - hišo v centru Krškega. Ponudbe pod šifro „BCKZ**. ZARADI STAROSTI prodam solidno enodružin^o hišo: A sobe s pritikUnami, 1000 kv. metrov vrta, sadovnjak vseh kultur. Hiša ima lepo lego, saj stoji skoraj v samem centru. Iniormadje: K. Kow, Velenje, Slovenija, Celjska 31. PRODAM stanovanjsko hišo. Ogled vsak dan. Alojz Kotnik, Jezero 3 a pri Trebnjem. UGODNO PRODAM v Šmarju pri Šentjerneju skromno hišo z vrtom v velikosti približno 5 arov. Izredna sončna lega, dostop z vsakim vozilom. Vselitev možna takoj. Vse informac^ na naslov: Nežka Valenčič, Čatež ob Savi 36 a, 68250 Brežk:e. RAZNO NAŠEL SEM ročno žensko uro na Zagrebški cesti. Lastnik dobi naslov v upravi lista (1312/72). IZGUBILA SE JE- odletela je domača grUca. Na nogi ima rdeč obroček. Najditelju dam 50 din nagrade. Alojz Zajc, avtopralnica, Novo mesto. POROCNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg unwerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! 1. JUNIJA sem v Novem mestu izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na nastov: Tadič, Ra-govo 3, Novo mesto. V PETEK, 2. junija zjutraj, je bila v avtobusu iz Trebnjega do Novela mesta aU od avtobusne postaje do zobne ambulante izgubljena ženska zapestna ura znamke DIL-BACHET s pletenim sivim peskom. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Usta. Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE VOVK iz Šen^ošta pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in n^ stali ob strani, nam izrekU sožalje ter pokojni prerani grob zasuU z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za ganljive besede in obred. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Novoteks, tovarni zdravil Krka in oddeUcu za antibiotike, SGP Pionir, oddeUcu lesnega obrata in sostanovalcem. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerke Pepca, Zofka in Malči ter sin Miha z družinami Prerano nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric ANTON FRANKO iz Voičkove vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki so ga 3;>remili na njegovi zadnji poti, mu arovaU vence ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahva^ujemo gospodu župniku za tolažilne besede in gospodu kaplanu za spremstvo do zadnjega počitka. Neutolažljivi: žena Anka, rinovi Tone z družino, Ivan z družino, Stanko in Jože z družino ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice ui praprababice JOŽEFE ŽELEZNIK iz Šentjerneja se najlepše zahva^ujemo gospodu dt. Baboriču za lajšanje bolečin, gospodu župniku za cerkveni obred in govor, sosedama Pepci in Francki za Ob bridki izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in brata IVANA BRILEJA iz Orešja se n^topleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga premili na njegovi zadnji poti, mu pokloniU vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podaijene vence podjetju Jugotanin in kovinskemu podjetju iz Sevnice, še posebej pa tov. Rudiju Stoparju in gospodu kaplanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem prav lepa hvala. Žalujoči: žena Fanika, sinova Franci in Janko, sestre Karolina, Marija, Pepca in Fanika ter drugo sorodstvo □ 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! s \ \ 5 N N H Preteku teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Vid Golob, Jože Bašelj, Anton Ovniček, Tončka Goijanc, Franc Gorjanc, Jože Turk, Martin Lenart in Marija Šobar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Anica Kastelic, Branka Pajič, Zdenka Šobar in Marta Mišura, članice Laboda, Novo mesto; Franc Bevc, Janez Turnšek, Otilija Turk in Pavel Tisovec, člani Novolesa, Straža; Antonija Ljubi, Franc Ljubi, Marija Kaferle, Alojz Kristan, Franjo Jarkovič in Marija JakUč, člani Novoteksa, Novo mesto; Silvester Tomšič, Miha Kovačič, Florjan Matoh, Martin Saje, Franc Rajk, Albin Luzar, Martin Kralj, Leopold Rajk, Ivan Rajk, Janez Junc, člani IMV Novo mesto; Stane Zalokar, član kolektiva Krim, Novo mesto; Fani Gazvoda in Milan Mam, člana C^remalesa, Gotna vas; Fani Deželan, upokojenka iz Žabje vasi; Fani Čečelič, članica Novolesa, Straža; Zinka Zalokar, članica kolektiva Krim, Novo mesto; Marija Bučar, članica Iskre, Novo mesto; Anton Gal, Ludvik Bartolj, Jože Gabrijel in AJojz Ponikvar, člani Elektra, Novo mesto, Štefan Cmec, član Novomda, Novo mesto; Jože Fluher, član PTT Novo mesto; Ljubo Rabič, član Ptonirja, Novo mesto. Jože Papež, Prevole 25, Hinje, preklicujem in obžalujem žaljhre besede, ki sem jih govo^ 11. januarja 1972 na avtobusni postaji Kočevje iroti Frančiški Pečjak iz Prevol 22. 'ahva^ujem se ji, ker je odstopila od tožbe. I' Podpisana Terezija Kolenc, Rdeči kal 27, Dobrnič, preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega trdila o Tončku Makšetu iz Rdečega kala 26, in se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Rukše, Hrušica 31, Stopiče, prepovedujeta delati kakršnokoU škodo po njunih zemljiščih. Posebno prepovedujemo parkiranje in hojo po travi na Vrhencah. Kdor tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan. Franc Lokar, Dol. Karteljevo 2, Mima peč, prepovedujem pašo živine po mojih parcelah v Brezovi-cah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ponovno, in to zadnjič, opozarjam na prekUc v DL št. 16 z dne 20. aprUa. Janez Zupančič, Biška vas. Marija Bartolj, Stranska vas 4, Novo mesto, prepovedujem pašo živine in kokoši ter delanje kakršne-koU škode po parcelah na Mihovcu, last Klobučarjevih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ZA STRUGARSKE USLUGE se zglasite pri Kovinostrugarstvu, Alojz Kerin, Brod 10, Podbočje. Mlin Jože Košak, Družinska vas. Šmarješke Toplice, obvešča cenjene stranke, da bo mlin od 1. julija do 1. avgusta zaprt Valilnica Senovo prodaja leto stare kokoši nesnice, težke in lahke, po konkurenčni cenL Priporoča se Mijo Gunjilac. Senovo. PLETILJE! KvaUtetne ščetke za vse pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana. Kodrovska komisijo pri »BETI«, Metliko razpisuje naslednje štipendije: 1. tekstilna fakulteta — pletilska smer 2 2. visoka komerciiUna Sola 2 3. višja konfekcijska šola 2 4. višja komercialna šola 2 5. višja šola industrijske psitiologije 1 6. višja šola za socialne delavce 1 7. tekstilna tehnična šola — pletilska smer 2 8. ekonomska srednja šola 2 9. tehnična srednja šola 2 10. administrativna srednja šola 4 11. gimnazija 2 Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov v roku 15 dni po objavi tega razpisa. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri HOTELU GRAD OTOČEC, Otočec ob Krki razpisuje v letu 1972/73 prosta delovna mesta učencev v gospodarstvu in sicer za: 1. 13 notokorjev 2. 10 kuharjev Pogoj: končana osemletka, dober uspeh. Stanovanje in hrana preskrbljena. Prijave pošljite na uprav6 podjetja. oooooooooooooooooooooooooooooooooo 251et o o o o o ^ o oooooooooooooooooooooooooooooooooo NOVDTEHNA NOVOTEHNA pomoč, darovalcem cvetja in vsem, kateri so jo premili na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: hčerka Angeli, Pepca in vse ostalo sorodstvo Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Vidovič iz Gradnje - dečka; Ivanka Ulčnik iz Križanj vrha - dečka; Marta Tomažin iz Zalok - Anico; Anastazija Jednar iz Bobovice Zdenko; Mihaela Balon iz Bizeljskega - Aleša; Ivanka TurSč iz DoL Skopic - de-‘ klico; Veronika Heimring iz Kontna — deklico; Cecil^a Zofič s Cimika -dečka; Veronika Dekanič iz Nedječje - Maria; Bariča Vlašič iz Samobora — dečka; Jožefa Žmavc iz Dobove - Klaro; Bariča Bašič iz Cerja - dečka; OtUiija Reberšak iz Armeškega - dekUco; Marna Volk iz Podgorja - dekltoo; Irma Uduč iz Malega kamna - dečka; Darinka Babič iz Brežic - Miijano. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREC Preteku teden so se ponesrečili in iskaU pomoči v breži^ bolnišnici: Anton Supančič se je opekel z bencinom po obeh loktji; Martina Okorna je nekdo s koso porezal po desni nogi; Martin Cerkuc je padel z mostu na glavo in si poškodoval rebra; Maijana Ključanč je padla po stopnicah in si zlomUa levo roko; Matijo Klaus te pičfla kača v nogo; MUena šgško je padla z motorjem in si poškodovala glavo; Silva Bizjak je padla z lestve in si poškodovala glavo; Sie^ried Besser si je pri prometni nesreči poškodoval levo nogo; Ljuba Oreščanin se je pri prometni nesieči poškodovala po hrbtu; Vera Tikvič je padU v vinogradu in si poškodovala levo nogo. UMRU SO Pretekli teden so v brežiški bot nišnici umrli: Miha šepec, delavcc iz Rakovca, star 35 let; Ana Vukovič, kmetica iz Kraja Gornjega, stara 67 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Penica iz Krmačine - Martino, Ana Pečarič iz Smednika - Andreja, Terezija Hrastar iz Metlike - Srečka, Roza- Ina Bojane iz Ragovega - Roberta, Terezija Repovž iz Gomile - Mirjam, Elizabeta Lokošek s Senovega - Bojana, Milena Zunič iz Gribelj -Mazano, Jožefa Bučar iz Gabrijel -Mojco, Ana Kragl iz Brezovega -Natašo, Bariča Videčnik - Klenovšek z Mirne - Vilija, Ana Mum iz Vrbovca - Bojano in Marija Pucey z Velikega Vrha - deklico. - Čestitamo! Upokojenci! Ker občni zbor društva upokojencev Novo mesto 23. aprila ni bil dokončan, sklicuje upravni odbor občinske podružnice v Novem mestu (na podlagi čl. 24 društvenih pravil) za 11. junij ob 9. uri dopoldne v kino dvorani JLA v Novem mestu nadaljevanje občnega zbora s sledečim dnevnim redom. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora; predlogi in sklepi; razno. Glasovanje bo tajno in opozarjamo člane, da prineso s seboj člansko izkaznico. DU Novo mesto DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Breilce, Črnomelj, Kočevje, Krftko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS, Tone Go9-nik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Lojzka Potrč (predsednica sveta), Slavko Smerdel, Franc Staj, dohar In Ivan ZlvlC. i UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni In odgovorni urednik), Ria BaCer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Joliča Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Mo&kon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, poUetna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolai^Jev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: 1 cm vlSlne v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi. srednji in zadnji strani Usta: M din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. . « TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. DOLENJSKI LIST St. 23 (1158) - 8. funija Xm RADIO LJUBLJANA 9. JUNIJA: 8.10 Glas-na matineja — 9.35 Od melodije ? II 7 10.20 Pri vas doma — za 'n * Poročila - Turistični napotki «laše goste iz tujine - 12.30 Kme- - Inž. Jože Petrič: Pre-vuftV ^®lokranjskih steljnikov v 12 gozdne nasade — »nj V Z domačimi ansambli in - li ^ Priporočajo vam ,.. no7^ poslušalci čestitajo in Pozjavljajo ~ 15.30 Napotki za C£l~ 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 ^ - 17.20 Operni LahS> ~ ^8-15 „SignaU“ - 19.00 zan« - 19.15 Minute ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 pon! P°jo“ - 20.30 Top- Pomorščakih!*^^ ° '* .10* JUNIJA: 8.10 i^bena matmeja - 9.35 S Pihal- 1?20 P Ljubljana - čik - - 11-00 Poro- 80stp~j, ♦ napotki za naše “asveti _ Kmetijski raba rpoi ^^*.^il®na Jazbec: Upo- 13 30 12.40 „Po domače" - Soiitn« vam... - 14.10 15% "^di svet - ..vSiak« - 16.00 18 15 S ~ 1^-10 Gremo v kino-1^0 - 19.00 2 Zadovnii 9^^?ci! - 19.15 Minute Glasba “ 20.00 'daja M ~ 22.20 Od- ^E?^"^^,»2seljence. 8.00 DoL A>.11. JUNIJA: 4.30 do y.05 iščemo popevko poletja — 10.05 Še pomnite, tovariši . .. Tone Fajfar: od spomladi do poletja 1942 — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - Drago Kumer: Tri humoreske - 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 16.00 Radijska igra — Gerry Jones; „Zavetje" - 17.05 do 19.00 Nedeljsko športno pf“ ton - serikVi fi '^0 Mestece Pey-(dfl 'M* - 12-40IV P?Poldne - Ig nn'iV'’* ~ Nedeljsko ^Jski barvni /r^^^l^eta I. - se- , ^ burleska n \ ~ 19.30 Film- - 2000^^A'h [I 20.25 3-2T aA^ (LJ) ~ Sna'^oSi^gg - j5 ?abavio •'UNIJA MadŽPl^- “"»verza (Bg) -Pleši^ec H ^-P'^egled (Po-GlSifni (Bg) - nv! ' 18 on p- Razstava Pozornik (Ln (U) ~ 18.15 1 darkerjem ~ ^;^0 Sest srečanj (Bg) - ~ 19.00 Maksi- rt 19.50 Cikrll fil^ (Lj) (Lj) - 2n '1^ čila“lJ?«®»"*ai)-2?5s‘Vio' iTS Ob! ' - (Lj) ’ ^ dai f^olekni« ^ Mizaik (Lj) . J? « cikla '■P'^mina - od- ko ^-20 Obufc^*)* ~ IH. del(Lj) feja (Lj) ^i'^'lJS^ Poreklo obi- 3 2? dnevnik ~ oddaja (Lj) ' <«!Madt;‘ki-r"^ l7.?s’ .Pl^ivec do n 15 0S ^ " 19 00 Mr? ~ 1- 22.05 Poročui (Lj') "^P^dka ' l1tečkega punta, tako da se bodo otroci in odrasli, ki bodo želeli imeti s pečati postojank potrjeno posebno knjižico, kar najbolj spoznali s kraji, koder je pred 400 leti korakala kmečka uporniška vojska. Organizatorji pripravljajo posebne spominske plakete in spo- Obvestllo bralcem in naročnikom Finančni načrt domačega tednika predvideva tudi letos pribl. 12 številk skrčenega (poletnega) obsega našega lista. Na sedanjih 16 straneh (zamenjavali pa bomo 1 komunsko stran z vestmi iz 4 občin) žal ne bomo mogli sproti objavljati vsega, kar bi sicer tudi v poletnih mesecih sodilo v Dolenjski list, vendar prosimo za razumevanje in potrpljenje: od jeseni dalje bomo imeli, tako kot vsako leto, znova obsežnejše številke. Dopisnike in sodelavce prosimo, da poročajo v naslednjih tednih krajše ii;i kar najbolj zgoščeno, da bi kljub varčevanju lahko objavili kar največ novic in dogodkov. UREDNIŠTVO IN UPRAVA minske značke, delo akademika Vladimira Stovička, ter dokumentarni film, kar vse skupaj naj bi v naših ljudeh ojjudilo spomin na veličino dejanja', nastalega iz človekove želje po svobodi. Proslavljanje v Posavju bo del proslav v Hrvat-skem Zagorju in osrednjega praznovanja 500-letnice slovenslah uporov in 400-letnice hrvaško-slovenskega upora, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. M. LEGAN Praznik (Nadaljevanje s 1. strani) izdelali v kovinarskem obratu 150 gradbenih žerjavov. Nova tovarna na robu nerazvitega Kozjanskega je za krško občino velika pridobitev. Na otvoritvi je podpredsednik skupščine SRS tk. Jože Brilej čestital za uspeh obema kolektivoma in občinski skupščini ter ob tem izrekel misel, naj bo ■ moderni obrat razsadnik bodočega industrijskega razvoja občine. Z njim so uresničili del preusmeritve-nih načrtov odmirajočega premogovnika. Enako skrb družbe za delovnega človeka pričakujejo rudarji, ki so še ostali v jami in ki bodo po usahnitvi premogovih zalog iskali delo na površini. JOŽICA TEPPEV m KRATKO BREŽICE - Jutri bo nik občinske skupščine Jurkas priredil tukaj •, profesorje in del slušateljev m borske kmetijske šole. , SEVNICA - Jutri bodo preo sedniki krajevnih skupn^ti krajevnih organizacij skupnem sestanku rila za razdelitev 30 starih mu J nov občinske pomoči KOCFVJE - Prv*^ ^ zgooif vini koLvsi šole bo or^a. zirana za učence v naravi, ki se bo začela v so v Savudriji. , »a NOVO MESTO -dodeljevanje družbene pri Centru za socialno delo J čela v torek obravnavati zijske zapisnike, na po^a^ . rih bodo 1. julija zvisab drufr beno pomoč socialnim m Na ve«ajg seji komiteja ZK so ^-az-tične razmere v obcmi pravljali o organiziranosti občini. , ij-v do- RIBNICA - V „vah poldne je bil posvet o P'^P.j^g^ za bližnje skupščinske ^ Popoldne je bil enak po *^°KoiEVJE - V izšla druga števUka „Obve|^ valca“, glasila delovnega va ITAS. , o za* • KRSKO - v torek se je čela krvodajalska transfuzijskega zavoda i ■ dan ustavila na Senovem, so odvzemali kri v Brfstari , ^ nes je akcija v uLj y pa je n^ovedan odvzem » *^°SEvSlCA - V nedeljo^ Sevnice osvojila drugo se s tem uvrstila v zvezn vanje, ki bo v Ohridu. . KOČEVJE - Včeraj seja komisije za štipendij gj. TIS. Komisija je pendij (za pedagoge P . ^ zanje pa se poteguje le %°Xs-FARA - Brod^^kojn modelarsko tekmovanje jrjj,e osnovnih šol iz kočevske obcm bo v soboto v Fari. ,. -1,16. BOŠTANJ - V nedeljo o .g-uri bo oktet »Bostaiijski priredil prvi samostojen , ji,jiii ^ KOČEVJE - ? dop^i volitvah in kandidatih za sedstvo občinske konfe je v ponedeljek razpravljala drovska komisija. ^ j„ijek j® TREBNJE 7 V občinski komite ZK ? j^^n- bo naslednja seja obcinsKc i ference, ki bo 28. ^ čena kadrovskim yp SLO ter pojasnjevanju u \ /■ ^fcgPEtJO ODPRTO DOLENJKA . »»g Leopokl Ivanšek z ženo na pogorišču. V Trebežu št. 14 pri Brežicah mu je ^j^iopje. poslopje. Ogenj so opazili 3. junija okoli devetih zvečer, ko so plameni zajeli že P jjva dve kravi, vprežni voz, nekaj kokoši in drugega premoženja. Zgorelo je 32 kokosi, poljedelskega orodja. Za vzrok požara še ne vedo. (Foto: M. Jaranović) •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••** •••• CENE Se še spominjate Ceneta? Tistega drobnega Ceneta, ki ste ga srečali vsak dan? Tistega, ki se vam je ob vsakem srečanju vedno smejal? ! Ne? Jaz tudi ne. Tega je že tako dolgo, da si ga spomin v podzavesti predstavlja takšnega, kot bi moral biti, in nik^or ga nočem primerjati s Cenetom, ki ga poznam danes. Vsakdo se v življenju spremeni, toda da se lahko kdo tako, kot se je on .. . Njegova življenjska zgodba je podobna naši, pa vendar se razlikuje od nas ... Dolgo tega je živela srečna dnižina. Bilo je veliko otrok, toda nikdar ni bilo prepirov med njimi. Med vsemi pa so se imeli najraje trije bratje: Dinar, Standard in Cene. Ker je bil Cene najmlajši, sta starejša brata lahko skrbela zanj. T^da s svojo bratsko ljubeznijo sta ga razvadila, kajti dajati sta mu morala že najlepše kose mesa s svojega krožnika, največje kose kruha, ker je hotel rasti, rasti in postati močan. Ko je njegova požrešnost presegla vse meje, sta oče in mati sklenila: „Potrebna mu je mlajša sestrica. Morda bo zaradi nje bolj priden in manj §ebičen? In dobil je sestrico. Lepa deklica, krepka in glasna. Ime so ji dali Reforma. Zgodil se je čudež. Cene je sestrico pestoval, prepeval ji je uspavanke in vsi so bili srečni. Toda ne dolgo! Cene se je Reforme kmalu naveličal in zopet je postal oblasten in požrešen. Prerastel je že oba brata, kradel jima je hrano, otrokom ni pustil spati; vsi so hirali, on pa je rastel in rastel... Sedaj je Standard nosil Cenetove ponošene obleke, Dinar pa Standardove. Sosedovi otroci so se jim posmehovali, najljubša tarča pa jim je bil Dinar, ki je bil že tako nebogljen, da je še komaj hodil. In Dinar se je nehal igrati z njimi, kajti zaradi zbadljivk, ki sta mu jih najraje metala Lira in Dolar, je dobil kompleks manjvrednosti. Ko sta se nekoč, vsa od strahu pred Cenetom vračala domov, sta srečala sosedovega Dolaija, vsega raztrganega in objokanega. Ko jima je v joku povedal, daje padel, je Dinarju zaigralo srce in vrnila se mu je samozavest. Doma je junaško stopil pred Ceneta, ga krepko oštel zaradi grehov in mu hot^l primazati klofuto. To pa je močnega Ceneta spravilo s tira. Pretepel je oba brata, sestro Reformo in mater. Naslednji dan so prišli ponj. Mati je sicer zagovarjala sad svojega telesa, toda dokazi krivde so bili tako močni, da je sodnik odredil žapomo kazen do 29. fe-bruaija letos. Celo tega niso upoštevali, da ga je do tega pripeljala slaba družba in slabi vzgledi pri sosedih. . Časopisi so se spobiili z bombastičnimi naslovi: CENE ZA ZAPAHI! PREJ SVOBODNEMU CENETU JE ODZVONILO! NIČ VEČ BOJAZNI ZARADI CENETA! Toda ni minilo dolgo, ko so se naslovi spreme-niU: CENE KLJUB ZAPAHOM POBEGNIL! CENE ZOPET DIVJA! STRAH PRED CENETOVIM DIVJANJEM JE VSE VEČJI! Kot prej sta Standard in Dinar živela v strahu in neprespane noči so se jima krepko vtisnile v obraz. Na koncu moči sta že prosila nebo za čudež, ki naj bi ju rešil. In res. Ceneta so ujeli, ga obsodili in zaprli za nedoločen čas. V zaporu pa si je Cene izdelal lutko, svojo varno kopijo, jo pustil v celici, sam pa pobegnil. sedaj Cene v In uradno je zaporu, ka okrog in krad ^ m lačen , se spravi n meso, na "'f ® jg ter rad se vozi in kot povprečen skriva se ne več. ^^gta, dar vidi ^oja d^a j^^ ^j krat podivja. se mu ne postaviti fortua pa Tako J« v .«1 sla*’ ^ brega zadetka nastjj^ žalosten konec. rem Povirno, da ^ Zgodbo, kjer . na^^. j iflostnega tak»J vesel konec, jo humoristične g ■"""^durakovto'*'* •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••** •••• •••