O, "ki
'; %


.


\S r, '.J









<5 ■	C.,




I
" Kulturni odmevi " prosvetna revija, glasilo DPD " Svoboda " Ajdovščina, leto I./1958. Izhaja četrtletno.
✓
Vsebina s
Marjan Telatko : u Marjan Brecelj s "
tl
Dane Lokar ; "
Marjan Telatko : u Manica Lobnik ; "
Josip Bizjak s "
n
Nikica Trebižans " Marjan Brecelj : " Lojze Bizjak s "
Veliko pričakovanje "
Pesem "
Srečanje "
Prepadeni krojač "
( odlomek )
Naši srčni utripi "
Pravi Jirga " ( odlomek iz romana )
Slovo "
Kot luč »
Zaman "	^
Pomlad ob Vipavi "
e varstvu kulturnih §■ pomanikov M
Pavle Plesničar: " Ajdovščina "
Kulturni pregled: Cankarjev " Kralj na
Betajnovi" na odru v Vel. Žabijah ( M.L. ) kratke beležke o delu ajdovske "Svobode "
/ M.R, /
Umetniška priloga: Ivo Kovač " Gorenje "

Ureja uredniški odbor : Lojze Bizjak, Ivo Kovač, Jožica Sever in Marjan Telatko.Odgovorni urednik: Marjan Telatko. Naslov uredništva in uprave : " Kulturni odmevi", Aj -dovščina-Gregorčičeva 19, te -lefon 3'3.
Ajdovščina, aprila 1958
Marjan Telatko VELIKO PRIČAKOVANJE
: \
\K' zgodovini je vedno tako : vsaka vojna je podobna kockanju. Kockanju z ljudmi, z njihovim čustvovanjem, mišljenjem in zahtevami. Mešanica trgovine in splet karjenja z življenji dobrih in hudobnih ljudi. In v večini slučajev prej ali slej zmagajo v njej tisti,ki se z vsem srcem in dušo borijo za plemenito in pra -vično stvar človeštva - svobodo ljudstva.
Tako je bilo tudi z najini v zadnji veliki domovin -ski vojni. Ta kratka zgodba, pravzaprav le nekaj od -lomkov iz nje, ki so jo napisali junaki iz naših svobodnih gozdov, zgovorno pripoveduje o tem. V njej ni nič več grozot, trpljenja, bede, krvi in hladnega diha smrti. Ne, na njih mesto je stopilo veselje in radost, smeh in vrisk Življenja zaradi pravično priborjene zmage.
+
Bilo je konec aprila leta 1945. Okrog baz Glavnega štaba in Izvršnega odbora v Kočevskem Rogu je bilo vse živo. Velika sončna gmota se še ni skrila za debelimi smrekami, ko je padlo med moštvo mladih borcev V. bataljona KNOJa povelje :
Tovariši ! Na veliko pot po j demo ! se je prišepe — tavalo od borca do borca.
-Kam? - so radovedno spraševali drug drugega.
-V Trst ? Gorico? Morda že proti beli Ljubljani?- a pravega odgovora ni bilo. Naveličali so se že čakanja in pohajkovanja tod okoli, ko vendar že vsi vedo, da naši čistijo in gonijo nemško svojat iz Istre in Primorske in da ni daleč dan popolne svobode našega ljudstva.
-Odlična taktika, prava vojna strategija ! Odreza -li bomo sovražnika in ga zajeli na naših narodnostnih mejah - so modrovali starejši med moštvom.
-Mi pa tu počivamo! so nestrpno zagodrnjali mlajši, pa so takoj spet obmolknili. V barakah glavnega štaba so se vžgale luči, kot so se vžigale in gorele skozi vse noči že nekaj dni nazaj. Te luči so mnogo pomenile in kurirji so odhajali odtod eden za drugim na vse strani in se zopet vračali. Bili so resni, molčeči,toda na obrazih se jim je odražala radost.
-1’o.re^, kaj bi tarnali! Jutri tudi mi odpotujemo, -r:o se pomirili in odhajali v svoja bivališča na po5i-
i-ek.
Drugi dan zarana so odšli na pot. Kam, takej niso vedeli. Spremljali so na kamionih Izvršni odbor, ki je odšel, da' dokonča veliko delo. Potovali so ob rekiEdL-pi,v velikem loku skozi hrvaško ozemlje proti Slovenskemu Primorju. Vožnja jo bila vso bolj utrudljiva . Že dva dni so na potu in trikrat so počivali.Vreme je slabo in tudi našim voditeljem se ne mudi kaj poseb -no. Težke megle se pode okrog Snežnika. Prvi maj je za njimi, a le poredko se sonce prebije skozi oblake in oblije zemljo. Pomikajo se skozi snežniške gozdo -ve. Mod gostimi smrekami se vije gozdna cesta. Tako tiho je med njimi, kakor da ce vozijo skozi pravljični svet. Čez noč ostanejo v osvobojeno Ilirski Bis -tri c i,, Tu se je šele odprl borcem cilj njihovega po -tavanja^ 1
V Ajdovščino gremo ! Tam bo ustoličena prva sloven-
'..:a vlada ! so izvedeli.
-Hura ! Hura ! Hura ! so vzklikali vsi presrečni , ;:o so zvedeli to novico.
+
Na glavni asfaltirani costi proti Ajdovščini so vsepovsod še vidni sledovi premaganih. Razbite puške, uničija, na pol razdrti mitraljezi, preobrnjena ko -mora, čelade, usnjene torbe, kuji papirja leže ob cesti« Tudi odvrženi topovi lože v obcestnih jarkih in vsemogoče, kar jo odvrgel sovražnik v svojem paničnem bogu pred našo vojsko. Na predvečer petega maja so na cilju. V mestu so ulice polne ljudstva, povsod vise slovenske, jugoslovanske, proletarske zastave. Z vseh strani prihajajo ljudje : iz Štanjela, Vipave, Pred -mejo, Šempasa, Dornerka, Gorice ... Tisoči, ne deset-tisoči se zbirajo. Od povsod prihajajo nepregledne kolone, pesem in vrisk.
-	Gorica jo naša, Trst jo osvobojen!... -
-	To je svoboda, to je triumf primorskega ljudstva!
- To noč pred velikim pričakovanjem je bilo v Ajdov-
I
II
!■
ščini 'burno kot v velikem čebelnjaku. Petje, glas -ba in rajanje vsepovsod. Povsod sproščena svobodna
slovenska beseda, prešeren smeh. in vrisk.
%
Množice valovijo skozi mesto sem in tja, da dajo duška svojim čustvom, ki so bila teptana na tej zemlji več desetletij. Okna v prvem nadstropju hotela " Planika " žare v lučeh skozi vso noč. Kurirji prihajajo in odhajajo. V krajni sobi se pripravlja Peter - Boris Kidrič s skrajnim naporom na svoj ju -trišnji govor. Moti ga trušč veselja z ulice, nes -pečnost in utrujenost. Večkrat se dvigne od pisanja in stopi k oknu. Čelo pritisne na mrzlo steklo in si. sam prigovarja s
- Moram, moram končati. To naše ljudstvo je tega vre dno ! -
In izpod visokega, plemenitega čela se vžge nov plamen v svetlosivih očeh, znamenje njegove nepre -magljive odločnosti, da dokonča začeto delo.
+
Napočil je 5. maj 1945. Prelepo majsko vreme.Ajdovščina je živo mravljišče ljudi, zastav in praporov. Pred kino dvorano igra vojaška godba, po uli -cah silne manifestacije. V dvorani so je ob 13. uri začela svečana seja Predsedstva narodnoosvobodilnega sveta. Dvorana je nabito polna ljudi, skoraj vsi so v vojaških uniformah. Spredaj častni gostje,zastopniki AVNOJ-a, jugoslovanskega parlamenta, jugoslovanske armade, narodne vlade Srbije, Hrvatske,.šefi zavezniških vojnih misij in drugi. Za njimi pa večina članov Slovenskega narodnoosvobodilnega svet ta in delegati Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. Vzdušje v dvorani je svečano, ko je predsednik Josip Vidmar odprl sejo sporočil, da je glavni namen le-te ustanovitev in zaprisega prve slovenske ljudske vlade.
Nato je imel glavno poročilo Boris Kidrič Peter*, sekretar Izvršnega odbora OP, ki je med drugim de -jal :
- Če premotrimo iz vseh vidikov razvoj Osvobodilne fronte, moramo predvsem ugotovili, da so delovne
množice Slovenijo -v skupni osvobodilni borbi jugos -slovenskega ljudstva repile obstanek, čast in bodočnost slovenskega naroda. Cankarjevo smešenje reak -cionarnega narodnjakarstva, te .bedne 'slovenske karikature meščanskega nacionalizma, in Cankarjeva slutnja ljudskega, v človeštvo usmerjenega, za slovenski narod odrešilnega patriotizma, sta doživela svojo popolno materialno, zgodovinsko in taktično potrditev v Osvobodilni fronti. Delavski razred je vtisnil Osvobodilni fronti od vsega začetka svoj udarni pečat. Osvobodilna fronta je lahko bila kos svojim izrednim nalogam prav zaradi tega, ker je nastala predvsem kot ljudsko osvobodilno gibanje svojega naroda, ker je bila zveza delovnega ljudstva vselej njeno osnovno družbeno vsebinsko jedro. -
Petrovim besedam je sledilo viharno odobravanje . Kako tudi ne ! Saj je vsem tako jasno in preprosto razložil pomen in naloge Osvobodilne fronte.
Po temeljiti razpravi je bil prebran zakon o sestavi slovenske ljudske vlade in poverjen mandat za njeno sestavo Borisu Kidriču, ki je sestavil prvo ljudsko vlado Slovenijo.
Temu svečanemu zgodovinskemu dogodku je sledilo na glavnem trgu veliko manifestativno zborovanje prebivalcev iz vseh krajev Primorske, ki so na ta dan prihiteli v Ajdovščino. Tu je črno ljudi, vzklikanja in navduševanja kar ne more biti konec. Godba zaigra mogočno " Hej Sloveni Res se je množica umirila,ali v ljudeh nenavadno vzvalovi kri, kipi od radosti in veselja.. Prvič po petindvajsetih letih suženjstva narod posluša ginjen svojo himno in ima pred seboj svojo prvo ljudsko vlado. To je res več ko preveč na en mah. Solze radosti, sreče vro iz oči in ljudje se jih ne sramujejo. To vse je tako lepo, nenavadno; sonce žari nad njimi, kot še nikoli ni sijalo. Ti slovensko nrimorsko ljudstvo, kaj bi še več ? S tribune se je oglasila slovenska beseda. Prvi jo je spregovoril Jože Vidmar, nato dr. Jože Vilfan in pisatelj Prance Bevk.
Ko pa je stopil pred mikrofon Peter Boris Kidrič, prvi predsednik slovenske ljudske vlade, se je dviga nil val navdušenja, ki se kar ni mogel umiriti. Predstavil se jim je mož, ki je bil vreden zaupanja,Mlad,
veder, nasmejan in plemenit obraz. Govoril je kot vulkan, ki bruha svojo mo5, in je neizprosno v borbi za dokončno zmago naše revolucije. Bil je res velik» mož naše socialne revolucije, mož poštenja, ki ga je naše ljudstvo vzljubilo na mah, in gromko je pritrjevalo njegovim klenim besedam.
Desetega maja je ta prva slovenska ljudska vla» da odšla iz Ajdovščine v osvobojeno prastolnio©-Slovenije - belo Ljubljano.
Marijan Brecelj PESEM
Zvezde neme so in blede, zvezde ne žarijo več.
Sleherni jih gib že zmede, zdaj so tu, že ni jih več.
Kaj bi zvezde hladne meni !
Jaz poznam le dvoje zvezd;
te mi svetijo v temi,
kjer ni luči, kjer ni cest ...
Dvo j e zve z d v enem cve tu ...
- Ta skrivnostni cvet si ti,	«
zdaj mi svetijo na svetu, da teme več v meni ni ...
SREČANJE
Kako me peče divo j a roka ! Zbudila si v meni otroka dni davnih in. sivi obup si v meni prižgala in nisi pustila obljub -O, daj mi rok:e v poljub !
Dane Lokar
PREPADENI KROJAČ
(odlomek)
1
C_j/ gralec sem, ne pomaga ni<5. Moj oder je ves svet , lahko M prišel pod polutnik, pa bi se prav tako poi -gral. P0vsod, kjer ^ije življenje, je moje gledališče#
Napravilo pa se je to pot drugače kakor zadnjič,prar narobe.
Moj soigralec je bil krojač. Imel je tiste dobro -hotne črne oči, malo vlažne, ki jih v\'; ;r.rt srečujete na goriški strani, za Pahorja se je pj.s&l. Takrat, po prvi vojni, je bilo tisoč lirvelik denar.
M Mojster,"mu pravim, " obleko, novo obleko bi rad.u
Vsega me izmeri in premeri, zapisuje, misli, gleda mene, gleda blago, ko odmota zavitek. " Blago pa, blago ! " pravi, " dotofco ste izbrali ", in me spet gleda, nalahko pomežikuje z očmi. Popolnoma dobrodušen je,dobrohoten, to vidim, ko se poslavljala, a maloe sva ol^a razmišljena.
" Kmalu se vrnem "• Pahor začudeno pogleda, ko po — ložim predenj bankovec za tisoč lit’ in pravim	Od
svetega duha ne morete živeti ne delati, mojster,vze -mite si, kar vam gre na račun ! "
Zaskrbljeno me pogleda.
" Na sledi smo ! " pomislim.
" Ne morem menjati, nimam drobiža, to je prevelik denar zame. Počakal bom .
In gleda bankovec, kakor da ga še ni videl."Nič ne, odgovorim odločno, " povrnem se, ko boste menjali, lipam, da se lahko zanesem na vas. Ali ne ? "
Da bi ne bil tega rekel ! Zvedel sem, še prekmalu sem zvedel, da je moj mojster malone obolel, ker me ni bilo več nazaj. Tiščal ga je neizmenjani, pridržani denar. Rad bi bil izmenjal, Vrnil, ifcoda komu ? Ni me poznal, ni vedel mojega imena ne od kod sem prišel in moj tisočak ga je tiščal. Ni mu dal miru, ne, prevelika poštenost, tanka vest ni zmeraj dob:ra.
Sedaj je veliko postajal pred £?vojo delavnico, nik -ar poprej ni bilo tega. Oziral se: je gor pa dol, str— mol - koga je čakal ? Včasih je st opil na prste, kakor
da je uzrl v daljavi na trgu nekoga, ki prihuljeno hiti dalje. Ne, mene ni bilo nazaj, nisem šel v,mesto. Dal sem nedolžni duši, da se je vicala.
Največ časa mu je vzelo in najgrenkejše skrbi mu je prizadejalo poizvedovanje, kdo bi jaz mogel biti. Najprej si obraz svojega odjemalca ni zadosti na -tančno ogledal, nato je pa obžaloval. Seveda, sprva ni nič mislil.
•
Potem me je ljudem, ki.so prihajali k njemu,opisoval, pa ni bil nikoli gotov, ali je prav ujel, ko me je bil videl, ali jo prav podal sedaj, ko je sliko dopolnjeval. Pomagal si jo z merami, ki jih je imel zapisane, toda ljudje, ki so ga poslušali,niso bili tako natančni.
Nekoč je vskiiknil sam pri sebi s
%
" Sto dvajset ... v pas. "
" Stavim,, da je Devetak iz Tolmina, poštar," je trdil nekega dne, toda prepričali so ga, da to ni mogoče, in njegova misel se je obrnila drugam .
" Potem je pa Janko iz Bovca, trgovec, velika zver, zanesljivo vem, " se je vnemal.
Črv. dvoma.r ,ki ga—je razj^dal^mu jpiriiiejDni 1 :
" Križnič iz Kanala ! "	N'—
Odgovoril je momljajo :
" Ima brado - ni ta ! "
Vajenec, ki je sedel na nizkem stolčku, je čivknil kakor ponevedoma.
" Gorjani drugače zavijajo, ta ni bil hribovec," in je Pahorja pošteno zmedel.
" Taka odgovornost," se je včasih nenadoma zdrznil pred ljudmi, " popolnoma neznan človek me je ujel v zanko. " -
0 veličina igre, neznansko gomazenje pod kožo, ko se skrivaš za masko in za drugo masko !
Moj krojaček je medtem zbledel, zvenel in roka se mu je tresla.
" Nikdar več ne sprejmem take odgovornosti,"mi je zatrjeval., ko sem se vrnil čez pol leta.
"Ne, vedel sem, da je denar dobro shranjen " , sem mu zatrjeval in ga miril, " vedel sem . "
Toda on venomer ;
" Nikdar več - "
Razumel sem, da bo to ovelo lice potrebovalo časa, da si opomore, tudi duša bo potrebovala časa, da se zopet umiri in se bo zadala pri svojem delu kakor č<SLn v zatisnem pristanu.
Aihi mi 'je bilo igre žal ?
+
Marjan Telatko " NAŠI SRČNI UTRIPI "
Sredi noči je zavpil nekdo,
Kdo vendar si, ki kličeš v noč ?
V noč, ki v besu sovraga, do grla zaklana sni ;
So bratje zasužnjeni Od prokietega Germana Od svojih ljudi izdana
Skozi okno gozdovi šume, moj, tvoj - vseh ljudi Obraz, na mizi leži In srce drhti v klicu noči*-
Kdo vendar si ?
0, že vem !	— To si bil ti, TitoJ -
Vžgani so kroovi, to hribih, doleh,
In luč bleščeča Razlila se je
Po srcih ljudeh — To si bil ti, Tito ! -
Kaj je bilo tisto,
kar je Tebe gnalo naprej,
Skozi burjo in sneg Sovražnikov mnogi oklep,
Da nisi klonil
Ne prej ne slej... - Kaj je bilo tisto? -
Bil je jekel,
Človek cel,
A z njim avantgarda
rroletarskih brigada - To si bil ti, Tito J
Konec delo krasi, pravi narod Tvoj, a kaj je lepše, ko tvoj izvojevani boj.
Hej svoboda, smrt tiranom !	• •
• Skozi štiri težka_leta.Golgoto Odrogjl si ti narod svoj !	. /
Manica Letnik	, ^
» PEAVI JIRGA "
( odlomek iz satiričnega romana )
7
Jurjem Lonkecom sva se vozila s kolesi po dre -voredu okrajnega mesta. Bila je še zgodaj. Okrog drevja se je ovijala megla, ko da bi bila drevesna debla dimniki, ki puščajo na svojem dnu. Cesta je bila mokra, plotovi orošeni, ko da bi vso noč nekdo kihal vanje. Psi so se z nasršeno dlako plazili proti domovom in bili so podobi reakcionarnim elementom, ki si niso našli primemo psice. Dva' okrajna kamiona sta se peljala a aluminijastimi kanglami z rdečimi patentnimi pokrovi na teren po mleko. Ženske so bi -le ž v vrsti za kruh in gledale izpod rut, ko da so na sledi kurjim tatovom.
" Čudim se, čemu ni zjutraj v takem mestecu več optimizma ", sem potožil Juriju Lonkecu, a sem takoj spet umolknil, ker sem začutil, da so taki ekspedi -torji brez poetičnosti. A tem bolj sem sam čutil, da manjka tej jutranji romantiki vrišč mlekaric, ki ti navsezgodaj potiskajo gare e kanglami in se z drenjem ogibajo kolessajem. Prosim, sem absolutno za mehani -zacijo preskrbe, za terensko zbiralnico mlako,, tod^ romantika ^arajdx.mehanizac-ij.e__pač jLaumirsu.
" Na kaj misliš tovariš ?" sem vprašal Jurija Donke ca, kajti nimam rad, če človek ob meni predolgo molči. Molk je najbolj sumljiv znak pri človeku.. Že iz * ' izkušnje vem, da sem se pri priči znašel, če sp selju-dje prepirali in zabavljali, če pa se se samo bulji -li vame, mi je zmanjkalo besed, postalo mi je vroče , obletel me je mraz in navsezadnje sem se vedno zelo hitro odstranil, ko da bi se zbal, da me bo kaka zahr -btna bolezen kar v njihovi sredi pograbila.
" Mislim, kaj bom počel?" je vzdihnil Jurij Lonkec.
" Tovariš, če so te poslali na bolniški dopust, ne smeš prav nič več misliti ", sem ga podučil.
Spomnil sem se namreč na višjega referenta, ki mi je zjutraj, preden so me poslali na bolniški dopust rekel:
" Samo to rabiš Jirga Butolen. V samoti si boš uredil misli, ki so se ti zmedle,v samoti si boš poplemenitil čustva, ki človeku na,terenu posurove, in v samoti se boš poglobil vase. Nisem mu mogel reči, da je to ob moji Trezi nemogoče, kajti potem bi me pri jemali,čemu živim
s tako žensko,toda jaz je nisem mogel pustiti,ko pa imava
""enajst otrok. To je navsezadnje tudi neke vrste ocr -govornost. " Končno so pa tudi otroške doklade in triintrideset tisoč tudi ni pes sem zavzdihnil , da me je Jurij Lonkec začudeno pogledal in zamrmral :
Ha ? "
Odmahnil sem z roko, ni se mi zdelo verjetno,da hi me Jurij Lonkec mogel razumeti.
" Torej, kaj nameravaš ?" sem se spet pozanimal zanj. Iz izkušnje vem, da daje skrb nadrejenega po - -drejenemu vedno neke vrste uteho.
Jurij Lonkec je skomignil, a končno mi je le zau -thi s " Ne znam drugega kot voditi ekspeditno knjigo. Hazumeš, to kar sem bil pred to funkcijo, pa no maram nikdar več biti ! "
Bilo je očitno, kaj je bil. In ker sem imel za tako situacijo popolno razumevanje, ga nisem maral spraševati o tem, temveč sem ga želel potolažiti s tem,da sem mu rekel s " Dobro, ekspeditna knjiga ni samo na okraju, kaj ?" Zvito sem mu pomežiknil.
" Ni!" je planil. " Tudi na okrožju je, na minis -trstvu je ..." in hotel je hlastniti še celo višje Po tem sem presodil, da je že bolestno ambiciozen in priznam, to me je ujezilo. ¥ redu, če z okraja škiliš na okrožje... toda ta je vse to nekako ingnoriral in naravnost na ministrstvo; in če ga ne bi ustavil, bi skočil še' naprej. - A če sem ga samo pogledal :	taka
reva !
" Tudi na občini je okspedicna knjiga, " som ga hladno zavrnil, da bi ga uravnovesil.
Prvi trenutek je hotel planeti, a se je kmalu po -tuhnil In kar z nedolžno nepojmljivostjo vprašal: "A, tja da bi šel ? Na občino ? Ha ? "
" Seveda, človek, čemu jpa imamo občine, če ne zato, da sprejemajo, kar je na okraju odveč !" No, končno sva prišla do neke izhodiščne točke v najni debati. In kot vsi ljudje, ki so imeli z menoj opravka, se je kar strinjal z menoj. Pa kaj ae no bi, ljudje, saj je celo sam višji referent na Ikraju neštetokrat rekel:" Po -polnoma se strinjam s teboj, dragi Jurga Butolen, samo lc]bo te prosim, ne razpravljaj o tem nikjer. Ko bo čas dozorel, bom že jaz sprožil to tvojo svojevrstno idejo,
" Glejte ljudje neštetokrat takih edinstvenih predlo -kov je ostalo neobjavljenih, ker jih je najbrže višji referent pozabil, jaz pa zaradi tega, da ga ne bi preraščal, tudi nisem mogel predlagati.
No, kaj se mi je končno že zdelo, da sem ga prepričal
o vrnitvi k ekspeditivni knjigi, na občino, se je Jurij Lonkec skremžil :
" Toda pri nas ni občine ! "
To me je poparilo. 11 Hudiča, kje pa si, da nimaš občine ? Če zdaj niste prišli do svoje občine, ne boste prišli nikdar več. Tu pa ne morem pomagati. "
Še bolj pa je bil poparjen Jurij lonkec. Molčala sva. Jaz sem sicer razmišljal, mislil sem napeto, kajti zavedal sem se, da je Jurij Lonkec preomejen,da bi karkoli mislil, bil pa je vsekakor -t taki vražji i# nerodni situaciji, ki je že zahtevala miselni napor , še jo je hotel izpeljati. Vodja ekspeditne knjige s predizobrazbo, ki je ne gre omenjati, poslan sicer na začasni bolniški dopust, ki ga pa predan državljan ne sme brezplodno zabiti, če noče, da. ga reakcija ujame v svoje mreže. Situacija je bila zanj vsekakor zamr -šena.
" Kako dolgo prddvidevaš z bolniško ?" me je zaradi sočutja zanimalo.
" Pojdi se solit ! Kaka bolniška ! Odpuščen sem !
Puč za vse čase. " Potem pa mi je pomežiknil, ko da premlevava isto skrivnost. " Ko, kako dolgo pa imaš ti voljno, Jirga Butolen ? Kaj ? Leto ali dve? Ha, ha!
Ker sem vedel, da ne bom z njim opravil kar tako , mem mu moral razložiti, kako je bilo z menoj, da bo razumel, da nisem bil odpuščen z okraja, da hi niti on odpuščen, še manj referent, ki je šel včeraj na bolniški dopust, niti oni, ki je šel predvčerajšnjim. Res je, situacija je postala nekoliko nejasna, toda čas je prevelik, da bi ga taki Lonkeci zapopadli.
” Jirga Butolem, " povedal sem mu natanko tako, kot mi je rekel feišji okrajni referent, " prosim te, v Tvojem lastnem in v interesu vsega okraja, spočij se! Pusti vnemar vse skrbi in ideje, ki prekipevajo z revolucionarno ihtivostjo v tvoji glavi. Prenapeto je to za te. "Povedal sem mu tudi, da je imel sam višji referent solzne oči in ni me bilo sram priznati Juriju Lonkecu , da sem jih imel tudi jaz. Kajbrže pa so jih imeli tudi vsi ostali, kajti neprestano so kihali v rokave med • te debato.
" Tovariši ! Juriju Lonkecu sem povedal, kakor sem vzkliknil s " Tovariši, samo za nekaj dni pojdem, če je že skupna volja taka. Takoj se vrnem in spet bom biso -ko aktiven na vseh popriščih. "
" Bog nam pomagaj, s tem Jirgojom še ne bo konca ,	"
je takrat vzkliknil tudi višji referent in videl sem,kako so mu vsi globoko prizadeti prikimali.
" Tovariši, svečano obljubim, da ne bo" sem jim za -gotovil vzradoščem.
11 O saj -vemo j da so v tvoji glavi. “ ide jo razpete kot ogrodje marele-.in .izotopaj.o-na vseh koncih kot bodice pri raztrganem platnu, toda, Jirga Butolen , pritisni no, meni na ljubo, na sprožilec, zapri to svojo napeto marelo idej in spočij sc ! Temeljito ! Verjemi mi, tudi jaz se bom v tvoji odsotnosti, kot vsi moji tovariši, globoko oddahnili, !' mi je pred odhodom stisnil sam višji referent zaupno roko. " Glej, Jurij Lonkec, bil sem ganjen in obljubil sem mu, ker mu nisem in nisem mogel dopovedati, da mini do počitka, da se ne počutim slabo; ker ga pač ni -sem želel žalostiti. Če bi ti, Jurij Lonkec, videl s kakim' pomilovanjem so me gledali, ko sem odhajal z ograja !Brž ko pa sem samo usta odprl, so mi že s prstom migali k molku in zaproŠali z mučeniškim glasom, ki ga imajo vsi ljudje, če sedajo k postelji -brezupno bolnega dragega človeka i r' Lepo te prosim, Jirga Butolen, samo molči 1 0, saj te poznamp I In v tem je bilo toliko iskrenosti, da som pri priči zaslutil, da smo spet tako daleč, da se bo kateri razjokal, če bom rekel le še ono samo besedo,Vidiš, imel sem že od nekdaj tak vpliv na ljudi,da mi je sam višji referent nekoč rekel : " če Jirga Butolen samo usta odpre, bi se človek razjokal. In od takrat je bilo na okraju kar vsakdanje, da me je kdo razorožil s 11 Molči, Jirga Butolen, ne bi se še rad razjokal. !l
Toda očitno je bilo, da Jurija Lokenca to ni prav nič zanimalo, kajti namesto vzpodbudne besede je rekel : !i Kako torej misliš, da bi se jaz uredil ? "
Bil je ozko usmerj jn samo vase, a meni, ki sem že po naravi dober človek, se je zasmilile-
. " Na občino k ekspeditu ! sem mu odločno svetoval.
" Ali si gluh, saj nimamo občine. Rekel sem ti že: pri nas še kaplana ni, ne da bi bila občina!" jo vzgojil.
" Tor<j ste popolnoma na stopnji divjaštva, kaj ? " Zdaj sem žc vedel, da mu bom pomagalo " Dobro, če ni pri vas občine, je pa pri nas. Z menoj greš! Ge še ni ekspeditne knjige na naši občini; jo bom pa uvedel,In če je že kdo pri okspoditni knjigi, ga bom poslal na bolniški dopust. Kje pa je rečeno, da ljudje na občini no bi potrebovali bolniškega dopusta 9 «
" No, če bom s teboj prišel na občino, bo tako, ko da bi prinesel pamet na čelu, " je menil dvoumno Jurij Lonkec, Sicer pa prava figa. Zamudim ničesar ne, dandanes so pa splača vse poizkusiti,.- Le kako boš to ur vil - L j. ? «
” Ne skrbii, sem Jirga Butolen. okrajni aktivist! M sera mu rekel. Gledal me je zalodeno, skomignil z ra -meni in najbrže mm jo bilo to za nekaj časa dovolj.
Vidite, tako se je zgodilo, da sem ga peljal s seboj, čeprav sem vedel, ga je ta skrb z njim popolno -ma odveč, toda tako je pač, dobromu človeku se vedno ljudje vsiljujejo, ki jih potem vse življenje vleče za seboj. Oglasijo se za neko uslugo, ugodiš jim in po -tem jih dolgo ni. Ti si jih že pozabil in takrat spet pridejo na dan. Sklicujejo se na vse dobrote, ki si jim jih že storil, in s tem te obvezujejo k novim odgovornostim. Tako je bilo tudi z Jurijem Lonkecom.Nekoč sva bila skupaj na terenu, bilo jo prvo leto po osvoboditvi. Človek jo bil neroden kot svet, dokler ga ni teren sam oldelal. Neki kmet mu je ponujal za -seko, on pa : M Ne smem, ne bom, kaj pa mislite, podkupiti sep pa ne dam !" In ni in ni vzel. Jaz pa sem odprl nahrbtnik, ga dal na klop in odšel v hlev. Tam sem popisal živino, medtem je bil hrbtnik naložen,o-ortal sem, ne da bi si rekel le eno samo besedo,” Si zdaj videl? ” sem mu potem namignil. No, ker potem njega niso več pustili na teren, sem pozabil nanj.O-klenil se me je spet zdaj, ko sva se znašla oba na bolniškem dopustu. Dal ga bom k ekspeditu in tam bo nekaj časa z njim v redu, toda	se bo karkoli
zapletlo, ga bom imel spet na groi. In ko bom poz -ne j e odšel najmanj na okrožje, mi bo ta človek spet za petami. ]h to me je skrbelo. Kajti bilo je vprašanje, če bo tako veliki spremembi kos. In Če med -tem časom nemara ta inštanca izpade / Kar je lahko mimogrede /, bi prišel jaz kam više, toda tega si pač Jurij Lonkec ne bi mogel dovoliti.
Moje kolo je bila prava slika preživele mehani-zai?ije. Bil pa je na njem poleg tega še madež, kajti v Stari Jugoslaviji je vozilo financarja, za časa okupacije pa je gulil na njem reakcionarne hlače neki vermanšafter. Narodna imovina mu jo sicer od -pisala zaradi tega precejšen del vrednosti in kolo je bilo dodeljeno meni.
Ob priliki ga zamenjam za ” Moped ”, sem rekel Lonkecu.	/
” Tebe bo že še nekaj časa držalo, kajne, tebe se sploh vsaka reč nekam dolgo drži, ” je uvidevno vzkliknil,
" Res je, kar se tega tiče, se ne morem pritožiti, ” sem mu zagotovil.
Ko sva se potem peljala, sem se skušal z njim pogovarjati o raznih osebnih stvareh, kajti s tem čl@-vekaia najlažje zamotiš in duša sc mu nekako odpre.
Zvedel sem, da sanja o Platu 600 in resno sem ga posvaril, da lahko take nerealne želje šibkega človeka zapeljajo v pravo korupcijo. primer sem mu navedel enega našin	referentov, ki ga je že dvosedežni
Topolino pokopal. Bilo pa je tako s tem tovarišemsne-;oč sem mu rekel, ko sva si obadva polnila zračnice s kurirjevo pumpo : n Moped bi bil za našo zvrst, to je od okrajnega do okrožnega aktivista, " A on ? ” Bvo -sedežni Topolino ali pa nič! "
» Veš, Jurij, brž ko mi je to rekel, mi je bilo,ko da bi prebral njegovo karakteristiko : kapitalistične ambicije!.
" Slaba reč pa ni bila ", je trmoglavil Jurij Lon— koc očitno pod napačnim vtisom te moje razlage.
» 0 tem nimaš ti pravice razmišljati. Načelno smeš misliti le tako daleč, kot segajo tvoje realne možnosti, Vse, kar je više, lahko človeka tvoje vrste zmede. Gotovo je, da nisem prezrl tega, da je imel zadnje kolo ovito z žico in priznam, človek se mi je zasmilil, toda dalje od Mopeda ne sme in ne sme misliti, kajti pravzaprav je zanj že to privilegij. "
Jurij Lonkec je bil pravi neobdelan teren, a to ne ni motilo, ker me je aktivistično delo že od nekdaj pritezalo. Postajal sem naravnost odlične volje.Oziral sem se okrog sebe. Ljudje so delali s tisto zavzetostjo, kot delajo vsi kmetje, če se je zima zavlekla in obetajo biti oddaje v skladu s potrebami razreda inteligence in delavcev. Srce mi je igralo. Ni ga lepšega poklica, kot biti okrajni terenski akti — vist, hoditi tako po okraju in videti na vsak korak stvari, ki kličejo po ovvezni oddaji in obdavčenju.
•^ri tem pa se ustavljati pri kmetih in jim dajati nasvete : " Kako, tovariš kmet ? Tu sadiš krompir verjemi meni, iz izkušenj vem, da bi moral tu saditi koruto, in krompir na sosednjo njivo. Prijetno je čutiti, kako te drastijo kmetova ugovarjanja in mu z užitkom oporekati : " Tvoje izkkšnje so preživel® , tovariš kmet, to so zaostale tradicije, razumeš. Preživelo se je to, pusti ti to ! Direktiva je taka, razumeš ? " In čutiš iz njegovih ust tisti prepričlji -^ vij iskreni 1 " Razumem ! " 0, zo.dosconje, kako zadoščenje, če tako prepričaš takega pol kulaka, ki zaradi družbene ureditve ni kulak, a ti čutiš,^da je, ker vidiš na njegovi mizi, na lastne oči vidiš,^še bel kruh. In kakšen užitek- je šele jeseni, ko prideš spet nao — koli in se raduješ hektarskega dohosa, ki ga je še ve -čji užitek obdavčevati. In šele potem ko rubiš, ko poznaš teren do zadnjega vlakna in te noben kmetov izgovor ne more iztiriti, si gospodar situacije. " Kaj, Jurij Lonkec, tom to ti je življenje. "
14-
It
Mene ne mika," "se jo obregnil, ko sem mu do potankosti analiziral ta svoja otčutja.
" Vem, ti si pravi tip, da postaneš okrnel uradnik , toda jaz som človek s širokimi amlicijami, vsestransko razpoložen, razgiban in bister«!
" Pusti ti razpoloženje jjn bistrost ! Jaz ne bi menjal s teboj, ker ti cisto nič ne pomaga, kako se počutiš, ampak kako se drugi ob tebi počutijo. " Jurij Lonk'^ kec je mislil, da sem začel z njim filozofirati, da ima tudi on pogoje za tako debato.
" To se pravi, da si ti, Lenkec, brez notranjega zadovoljstva in uravnovešenosti. Čudno, čudno, človek bi pričakoval, da ravno to zahteva ekspeditna knjiga ?!	"
Kaj pa če mu je ravno to manjkalo in brez tega tudi pri občinskem ekspoditu ne bo mogel, sem posumil. Kar zasrbelo mo je. Nimam rad, če se s človekom komplicira.
" Jaz sem že v redu, kar brez skrbi. Jaz sem celo tako zelo v redu, da se čudim kake vrste čistka je bila,da sva midva oba potegnila za isti kratki konec? Se je ne -čemu čudil.
" To definicijo med-teboj in menoj pa kar prepusti ljudem, ki so ukvarjajo s karakteristikami, " sem ga uravnal na njegovo podrejenost.
Potem pa je začel tarnati, da ne bo imel v novi občini stanovanja, da niti ne ve, kje bo jedel. Bile so z njim zares same težave.,
" Dobro, to je osnovno, na to bi moral pomisliti, ko si se podal z menoj.," Bil sem naravnost ogorčen, kako so nekateri ljudsje brezbrižni.
Toda on mo je spet debelo pogledal in me seveda ra -rorožil, ker se mi nekoliko omejeni Ijudgks- že od nekdaj smilijo s " Tovariš si mi, " sem mu rekel." Prepusti to meni ! Če te ne moti številna družina, voš enajst o -trok imam." Nekoliko mo je skrbelo.. Vem, da so bile številne družine zelo v čislih in so uživale popolno podporo g otroškimi dokladami, toda z Lonkocom sem imel kar slabe izkušnje« Nekam neuvideven je bil za. vse, kar se ni tikalo ozko njega.
" 0, mene še pteviIne kravo niso metile. In kot vidiš, se tudi s teboj odlično razumem,"mi je zagotovil.
T-rej ni bilo nobene zapreke več, da ga ne bi vzel v svoje varstvo. In z radostnim srcem, kot vodno, kadar som podvzemal ndkaj velikega, sva se zapeljala v Irsovce.
Josip Bizjak SLOVO
Ali pomniš mladih Sasov lepe dni,
Šumenje slapov prvega spoznanja, večerov makov evet - omahovanja,
sladkosti in nadej mm svit noči ?
Joj, srce spet po njih drhti nad nje kot "breskev veje sklanja "blag spomin; o njih "bolestno sanja, odkar se takrat mrko smo razšli ,
In zdaj megle bolesti vsak razganja in nove išče v dalji si moči, o njih, ki so prešli, še vedno sanja.
A pozno se motrimo sredi znanja,
vsak kleše naj po svoje nove dni,
dokler visoko je še dan - me čuješ Tanja ?
+
KOT LUČ ...
Kot luč nam sije svetle sreče vse jasno, toplo je v nas teko nam leta v bežen čas.
A komaj hip nam ta odreče že sence čutimo v duši, in mrki smo in pišti kot žrtveniki let nesreče.
Kako smo čudni, kakor čas spreminjamo se v lišpu in kar blesti v svitu, je lišp in v lišpu tem je naš izvor.
Niki ca Trebižao.
ZAMAN
Zaman strmim na ulice sanjave in čakam, da kot takrat pod oknom zazvenel "bo tvoj korak Zaman poslušam srca melodije, ki jih pomlad šepeče.
Sladko vdihavam vonj pomladnih cvetk na oknu svoje hiše, a v duši se mi trpko sladki dan slovesa najinega riše.
Zaman mi v duši vstala je pomlad kot isti dan.
Zaman !
A res zaman ?
Morda pa vendarle se vrne dan, ko bova z roko v roki prek poljan obujala spomine.
+
Marjan Brecelj POMLAD OB VIPAVI-
Burja, dež, oblaki sivi, ki hitijo mimo Čavna,
-	kakor težke, trpke misli -in topoli v bur;;i krivi.
Ob Vipavi dolge vrbe, ki se sklanjajo nad vodo kot lasje dekliške glave.
V zraku pesmi so sanjave
-	iščem njihovo usodo -še gore so kakor grbe «.•
' Kot bi igrale ctrune na nevidni violini in bi paleto držav v rokah sam Segantini,
pomlad igra na drevje po moji dolini, zeleno in belo prepleta s karmini.
Še v meni, še v meni, o struge, zvenite ! Preljite se, barve, sivino prekrjite ! ....
Lojze Bizjak
0 VARSTVU KULTURNIH SPOMENIKOV
1 f
y naši državi, kjer je družba prevzela odgovornost za varstvo kulturnih spomenikov, so ti postali obča -ljudska last. Istočasno so dani vsi pogoji za nemote -no znanstveno delo. Potrebno pa je vzgojiti pravilen odnos do teh spomenikov, zato morajo ljudje spomenike spoznati in se naučiti ceniti jih. Če to dosežemo,bo -mo dosegli tisto kulturno raven, ki je potrebna za izgradnjo nove, višje socialistične znanosti in kul -jure.
Zgodovinski in ostali kulturni spomeniki nam mora -jo biti naj dražje, ker so tesno povezani z našim raz -rojem pa tudi z našim bistvom, Ti spomeniki so zrcalo naše preteklosti, so odraz naše splošne kulture in so odsev lepote naše domovine.
Najprej moramo ugotoviti, kaj razumemo pod besedo kulturni spomeniki. Ti so lahko zgodovinski, prirodoslovni, etnografski, geografski, umetnostni ali znan -stveni.
Področje spomenikov je zelo obširno in obsega lah -ko najden predmet v zemlji ali obširno lepoto cele pokrajine in naselja. Vselej pa mora spomenik vsebovati splošno kulturno prednost nekega ljudstva ali nekega naroda. Mi se bomo najprej seznanili z zgodovinskimi spomeniki in arheologijo, ki je veda za spoznavanje naj starejših materialnih spomenikov.
Arheologija ali tudi starinoslovje je še mlada znanost, vendar jo njeno znanstveno delo tako ogromno, da ga danes komaj pregledamo.
Med umetnostne spomenike prištevamo v slikarstvu ?cdnjevoško stensko slikarstvo ali freske. Če pregle-kulturno zgodovino poznega srednjega veka, se mo-
ramo čuditi, koliko spomenikov stenskega slikarstva se je ohrani3.0 do danes. Mnogo spomenikov zgodnjega srednjega veka je ^ilo uničenih pod pretvezo, da je to bar-barska umetnost, ki je bila krščanski dogmatiki v spo -tiko. Vendar se je tudi iz tega področja ohranilo toliko umetniških del, da si lahko ustvarimo pregled umet -” nostnega ustvarjanja v 'srednjem voku*
K'najnovejšim kulturnim spomenikom prištevamo spomenike, ki opisujejo in predstavljajo našo narodnoosvobodilno borbo. V ta namen se jo ustanovil poseben muzej v Ljubljani, To je muzej NOB. Zavod za varstvo kulturnih spomenikov ZES je izdaj, že velike vsote denarja za ob -novo najpomembnejših spomenikov iz NOB« Nujno so potrebni ukrepi, da se zavarujejo vsaj najvažnejši spomeniki pred razpadanjem. Teh spomenikov je tudi pri nas na Primorskem veliko.
Nastane vprašanje, kaj spada v naši občini pod zaščito in varstvo.
Naš kraj je eden najbogatejših arheoloških terenov na Primorskem, zato je potrebna posebno pri nas skrb,ko so vršijo izkopavanja,prozidovanjo in nove gradnje.
Mnogo važnih zgodovinskih spomenikov so našli slu čajno pri poljskih delih* Vse kar najdemo v zemlji in n nas spominja na neko zvezo s človeško kulturo, je za znanstvenika važno,n ,pr* predmeti iz bakra, • brona, železa, glinena posoda,, stara žgana opeka, človeške kos -ti, ostanki ognjišč in oglja, sledovi hrane itd. Kakor hitro naletimo na take predmete, se obrnimo na tukaj -šnjo gimnazijo ali pa naravnost na muzejsko varstvo v Novi Gorici. S tem bomo storili vel.iko uslugo naši znanosti in kulturi. Mnogokrat iz ne vonja s ti ali malomar -nos ti take predmete uničil, o, zavržemo ali poškodujemo in s ten uničimo kulturno sled in povrzočimo veliko kulturno škodo*
Varstvo kulturnih spomenikov ima svoj sedež v Ljubljani* ^ri vsakem okraju vq je usuanovila posebna komisija, ki skrbi za varstvo spomenikov* V zadnjem času obstoji taka komisija tudi v naši občini ali komuni.Naloge komisije so predvsen seznaniti ljudi s cilji var -stva in z važnostjo' kulturnih spomenikov* To delo se lahko vrši s predavanji, še bolj uspešno z rovi jami,kakršna jo ta, ki jo izdaja naša Svoboda* Mnogo bi lahko pomagali komisijam tudi učitelji po terenu* Varstvo nima samo naloge, da prepreči ropanje arheoloških, etno -grafskih in zgodovinskih dokumentov in terenov, ono skuša ukreniti vse, da se prouči najdeni predmet in tako dobi svojo družbeno vsebino.*
Na območju naše občine imamo več takih arheoloških terenov. Sedaj, ko smo se seznanili s pomenom kulturnih spomenikov, nam bo lažje pristopiti k delu in podrobneje opisati to, kar nam je do sedaj nnanega.Vsekakor je prav, da v kulturnih odmevih nekega kraja govorimo predvsem o kulturnih spomenikih tega. Le-ti nas vežejo sp preteklostjo in nam mnogo pripomorejo za globje spoznavanje ljudi in življenja nekega kraja.Naše primorsko ljudstvo ima pozitiven odnos do svoje kil-:ture, to je dokazalo najbolje s tem, da je ohranilo slovenski značaj svoje zemlje prav tja do nekdanje naselitve*
Po teh uvodnih besedah bi bilo dobro seznaniti či -tatelje z bogastvom zgodovinskih spomenikov, ki se nahajajo na našem arheološkem terenu.
Vsi vemo za kamnolom v Dobravljah. Ne vemo pa, da so prav tu našli najstarejšo najdbo iz paleolitika.Pri kopanju kamenja so naleteli na okamenele kosti jamskega medveda. Večino so jih razbili, kar jih je bilo na polici skoro pokončane jame; ohranilo se je nekaj za -nimih ostankov.
Drugo bogato najdišče iz latenske dobe pa se nahaja nad Lokavcem v bližini zapuščene cerkvice sv. Urbana • Pri kopanju novega vinograda je posestnik Batagelj naletel na staro grobišče, Tu je bilo več grobov v glo -bini 7o cm. Našel je mnogo predmetov : zaponke iz ba--kra in železa, prstane iz bakra in srebra, lepo bakreno čelado, železne sulice itd. Najdba je iz predrim -ske dobe, ko so pri naš še prebivali Iliri in Kelti • Teren je še danes bogat s predmeti in čaka na strokovno izkopavanje. Zanimivo je dejstvo, da so pozneje našli tudi vzhodno od tega kraja, nad lokavško cesto,nekaj takih ostankov, ki pa sc mlajšega nastanka in se -gg jo v rimsko dobo. 'Ja prostor se imenuje na - Ravni-. Iz rimske dobe imamo v naših krajih še celo vrsto spomenikov, kar nam zgovorno priča, da so Rimljani precej gosto naselili našo dolino.
Najpomembnejše je vsekakor rimsko obzidje v Ajdov -oini, ki je še danes v temeljih skoro v celoti ohra -.Jono. 0 tem kaj več v eni c d prihodnjih številk tega -■asopisa. Rimska vojaška utrdba je bila tudi nad Sv • avlom. Tu se še danes vidijo ostanki vojaške ceste , :i je vodila v utrdbo, mogočni zid na južni strani pobočja in pa veliko rimskih grobov, ki se nahajajo v
■bližini« Zanimivo jo dejstvo, da so na ostankih stare -.r.police domačin-i ta vili malo cerkvico v spomin žrtvam iz osvobodilnega boja. Na stenah te cerkvice s e ..nahajajo napisi partizanskih borcev, ki so padli za svobodo v tem kraju.■
Če se spustimp po pobočju navzdol, naletimo na ostanke zelo starega naselja, ki so mu rekli - Čebuli -
Ostanke rimskih grobov so našli v G-ojačah in v Vr-tovinu ob glavni cesti. i'u so je mudila osebna komi -sija z Dunaja že v prvi svetovni vojni in odnesla več predmetov na Dunaj. Te predmete so našli avstrijski vojaki pri kopanju strelskih jarkov v teh vaseh. Tako bomo skušali od terena do terena prikazati zgodovin — sko pomembnost našega kraja.
CANKARJEM "KRALJ NA BETAJNOVI"na odru v Velikih Žabljah.
Dramska družina nPD"Svobode,,v Ajdovščini je s Cankarjevim 'Kraljem na Betajnovi"dostojno obnovila igralsko dejavnost,vprašanj e ~ pa je,še jo je publika v Velikih Žabljah,kjer je bila premiera te drame,v nedeljo 26,januarja popoldne,razen velike udeležbe,tudi dovolj dostojno sprej elaiCmejila bi se samo na izvedbo drame,a menjam to bolj v informacij o,ker je pač jasno,da je pri nemirni publiki veliko teže igrati,da jev nekakem"hvaležnem"okolju igrati praznik,česar vsega dramski igralci"Svobode" tokrat niso bili v celoti deležni,Prav zato bodo nekatere ugotovitve,ki jih tu navajam že nebistvene,ko se bodo predstavili na več ko lepem odru im pred publiko Ajdovščine,kateri je pač ta drama za otvoritev obnovljenega kulturnega doma najbolj namenjena.
Že v prvih prizorih so igralci obnovljene dramske sekcije"Sv«-bode"v Ajdovščini preskočili okvir diletantov in se kot precej harmonična,vigrana celota zvrstili pred gledalci,Ta dojem,nekje več,drugje manj,niso do konca igre prav nič porušili.Dramski skupini se pač pozna,da ima v svoji sredini,in to prav v glavnih likih,rutinirane igralce,v ostalih vlogah pa disciplinirane začetnike,ki so se res potrudili,da bi bili čim boljši.
Khntor,ki ga je kot'markantna pojava igral Marjan Telatko,je bil tip inteligentnega,prevej enega,surovega,brezobzirnega in včasih tudi človeškega kralja na Betajnovi.V vsem je delal vtis,da z lahkofo igra,in prav zato smo imeli občutek,da ni dal iz sebe še vsega,Ne mislim tu na neznanje tekstajki proti koncu drugega in v tretjem dejanju precej šepa,celo tako,da ga je motilo,da se od e-nega svojega dialoga do drugega ni mogel sprostiti v mimiki in gestah in pripraviti skladno z zahtevo teksta.V sceni z Maksem Krnečem,ko mu Kantor pravi,da mu ne bo nihče verjel,če bo trdil za njega, da je kradel in ubijal,j e zelo,skoraj najbolj prepričljiv. Elegantna ironija bi se pa še stopnjevala,če bi obvladal tekst in bi se mogel povsem sprostiti.Preslab in premalo gospodovalen pa je izpadel Kantor v zaključni sceni,ko bi moral biti pravzaprav na višku svoje moči.
Njegov idejni nasprotnik je Maks Kmer,katerega je odigral Ivo Bat.Njegova naloga je dokaj težka,saj je avtor v to vlogo vnesel največ svoje ljubezni do razžaljenih in ponižanih ljudi.Je to nekoliko zanešenjaški revolucionar,pošten,toda topel“in iskren človeški lik,do skrajnosti predan svojemu prepričanju.Kreacija Ivana Bata ni bila v tem povsem prepričljiva.Le-ta ni bil'še V vsem tisti Maks,ki si ga je Cankar zamišljal v svojem delu.Res j e,da se u je v svoji vlogi potrudil,toda več nians v glasu,več čustvenega doživljanja in kretenj bo moral vnesti v svojo'igro in ne dvomim,da bo tako ob premieri v Ajdovščini bolje uspel.
France Bernot je igralsko dobra pojava v Justinu Jakopiču.To svojo vlogo bi lahko še veliko bolje odigral,če ne bi bil preveč vpadljivo pozerski.Če je bil Maks zadržan,j e bil Bernot izzivalen igralecjiki se tudi ni vživel v svojo vlogo in ga je veliko bolj zanimalo,kaicšne obraze dela publika,kot to,kak obraz naj dela sam. Če se bo ta igralec tega otresel,bp vsekakor lahko podal svojo vlogo uspešno.
Župnik je eden najbolj posrečenih likov drame,čeprav ni povsem tak,kot si ga je zamislil Canskar.Je licemerski,je prefinjen,je diplomatski in na trenutke tudi župnik s tistimi lastnostmi vaške-
ga župnika,ki smo jih v življenju tudi srečavali.-.Morda nas ponekod celo preveč spominja na najboljše strani župnikov,kar pa avtor ni hčtel«Igral ga je Anton Leban več kot poglobljeno in je bil dostojen,včasih colo nadkriljiv partner Kantorja.Moram ugotoviti, da je bila ta vloga dana v najbolj posrečene igralske i-oke.
Sodnika’je igral Ivan Lobnik kulturno,toda prav nič'vsiljivo teatralično,na dostojni višini0Nj egov glas in izražanj e,geste in. temperament so več kot prejetno presenetile-)Vendar je ta vtis nekoliko zabrisal,ko jo konec najbolj ihtiva in dramatične scene zameglil z neskladnostjo kretenj.
Starega Krneča,zapiteža,j o odigral Stipe Šteker tako prepričljivo in enkratno,da nam njegova drobna vloga ves čas lebdi neizbrisno nad celo dramo«Mislim,ca '.;"‘no motim,Se trdim,da je bil on res pravi Krneč in prav nihče drugi,
Hano,ženo Kantorja,je skladno odigrala Lojzka Matičičova.Zagrenjena, zapostavi j ena ženska povzpelega veljaka je bila prav taka, kot jo je Cankar in masikdo od nas v življenju srečaval in jo pomilo val, k er ji ni imel kaj zavidati*
Francko je prav dobro podala Jolanda Bratina»Simpatično,kolikor ji je dal lik možnosti,se jo res potrudila,da ga realizira*
Ta lik je pa sam po sebi že tako bled,da nas niti v tekstu niti igralsko ne more povsem zadovoljiti*
Nino je igrala Cilka Iulikova5ki obljublja lop^igralski talent, žal, da je bila v tej vlogi vse preveč kipoča0Ni nas mogla prepričati o tem,kar je Cankar položil na Ninin obraz.Največjo obtožbo,strah,zmedo,obup,Mogoče je bila temu kriva maska.Suhko-vitost njenih kretenj bi se naj ublažila v topo ubitost,v pobožno željo in zanešenjaštvo,kjer pa no sme_biti nobenega temperamenta, razen kvečjemu strastne želje v glasu«
Zelo dobro je odigrala vlogo Lužarice Ivanka BajcoNekoliko zdrena, trš at a ženska s pat etičnim,ubitim glasom,je storila več,kot če bi ne vem kako glasovno varirala«
Cd otrok je bil najboljši Francelj,Kantorjev mlajši sin,ki ga je podal Duško’ Vidmar,dober je bil tudi Pepček,katerega je odigral Vanja Jelinčič,dočim ao bili.drugi več ali manj dobri«Starega oskrbnika je dobro predstavil Bogo Jagodic,mogel pa bi biti še bolj dovršen lik«
Kmetje v zaključni sceni so se potrudili,bili bi lahko pa še boljši,da bi bili v resnici oprode Kralja na Betajnovi*.
Vendar so vse to le vtisi posameznikapPublika je gostovanje ajdovske*’"Svobodo’' povsod lepo sprejela in bila zr dramo zelo- za-dovoljnacTo je pa največ.kar lahko neka skupina doseže«
Dramo jo režiral in scensko pripravil za uprizoritev prof.Ivo Kovač,Dobršen del uspfeha je plod njegove požrtvovalnosti in režiserskih sposobnostivuspeh sam pa je prijetno zadoščenje celi dramski skupini«
M« L®
Delo DP D"Svobode"v Ajdovščini jev polnem razmahu.Ima pevski, dramski in umetniško propagandni odsek,razen tega pa še Ljudsko u-niverzo in Javno knjižnico^V zadnjem času sta se ustanovila že dva-' nova,in to lutovni oder im ženski tamburaški zbor.Zdaj pa nekaj kratkih beležk o delu samih sekcij.
Pevski zbor vestno in marljivo študira letošnji novi program, ki ga namerava izvajati na koncettu za občinski praznik.Zbor šteje 50 pevcev in pevk.Pohvalno j e,da se je vključilo v zbor precej mladine.S tem naštudiranim koncertom namerava zbor gostovati v bližnji in daljnji okolici,na avto-cesti Ljubljana-Zagreb in dalmatinskih otokih«
Dramski odsek se je letos končno razgibal in predramil iz dolgotrajnega molka.Že takoj po občnem zboru' društva so igralci začeli študirati Cankarjevo dramo"Kralj na Betajnovi".Delo dramske družine je bilo silno otcžkočeno,saj niso imeli lastnih prostorov za studi j,niti dvorane.Prisiljena je bila po končanem študiju gostovati v Velikih Žabijah,Braniku in Selu,Tem trem predstavam je prisostvovalo okrog 1.500 gledalcev.Ob otvoritvi kulturnega doma v Ajdovščini pa bo nastopilo končno tudi na domačem odru.
Ljudska univerza je organizirala jezikovna tečaja”iz anglešči-' ne in nemščine.Oba tečaja obiskuje sedaj 20 te^ajnikov.Prav bi Mia, da bi v bodoče odprli še druge tečaje,za katere bi~bilo zanimanje.
Poleg teh tečajev LU prireja redna predavanja^DO zdaj jih je bilo 8,in to iz področja!literature,vzgoje,zdravstva,sodobne tehnike in gospodarstva0Nekaj predavanj je bilo organiziranih tudi s pomočjo okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev v Goriei.To so bila zanimiva predavanja z diapozitivi in kratkimi ffl.lmi,ki so doživela velik obisk.Žal ph je vse premalo zanimanja za ostala predavanj a,kar bi bilo želeti,da se ne ponavlja.
Knjižnica je odprta dvakrat tedenskosenkgat za dijake,im drugi£ za ostale.Ima na izbiro okrog 3.000 knjig.Obiskuj e jo okrog 2M bralcev,k i so si lani izposodili nad 4.000 knjig.Za še boljši razmah uspeh knjižnice bi bili potrebni novi prostori,kjer bi bila tudi čitalnica.
bMetniško-propagandni odsek skrbi predvsem za publiciranje dejavnosti našega društva v drugih listih,Lani je izdal tiskano bro-šuroBNaša peseml?,letos pa izdaja "Kulturne odmeve".
Lutkovni oder,ki se je pred kratkim ustanovil pripravlja lutkovno igrotPran Levstik"Martin Krpan",s katero se bo predstavil našim malčkom na sam občinski praznik 5Saja,
Ženski tamburaški zbor se šele ustanavlja,iščemo interesente za to panogo glasbe,.Največ zanimanja’"za to je med žensko mladino na Sadno likerskem kombinatu"Fructal".
Iz teh kratkih'beležk je razvidno,da je društvo v tej sezoni že precej napravilo,lahko pa bi bilo kulturno življenje v Ajdovščini še bolj razgibane in pestro,če bi bili imeli dvorano že preje. Upamo,da se bo z otvoritvijo novega kulturnega doma ta dejavnost še bolj razširila im uveljavila.
M.R.
Umetniška priloga ,,Kulturni odme'



■ L • 'T
	
*-	v:i..	
	
	
• " ^ 3 -j vi	■:	
	
	■
	
- j i\'\ j' • ■ • • ' V, - . .	
	
* r < • •	v, ■	
- ■ ■	
	■
■	:	‘ j :
• :?. ril , ■ V
■:

c

l •	•
■ ■ ■■

Pavle Plesničar
AJDOVŠČINA POGLED V NJENO PRETEKLOST
BESEDA O AVTORJU IN AVTORJEVA O SVOJEM DELU,
©
</ avle Plesničar izhaja iz Številne iruš.ine. Rojen je bil v Krnici pri Trnovem leta l88o? umrl pa je v Ljubljani 1947 leta. Njegov oče je bil gozdar na Tr -novem. Imel je več bratov in sestra, ki so pomrli in > ostal je sam. Tudi on je bil slabotnega zdravja. V šolski krdmiki je zabeleženo, da je imel mnogokrat več -mesečni bolezenski dopust. Po končanem učiteljišču je služboval v raznih krajih Primorske, dokler ni bil 22, avgusta 19o8 imenovan za upravitelja ljudske Šole v Ajdovščini. To mesto mu je bilo zaupano le začasno, kajti že po dveh letih je bil imenovan za stalnega u -ravitelja Ivan Kavs, on pa za učitelja. Pred njim je lil upravitelj na tukajšnji osnovni šoli Prane Bajt , Pred prihodom v Ajdovščino je Plesničar bil naduči-t-olj v Rihenbergu. V Ajdovščini je služboval dolgo let in tako je začel zbirati gradivo za zgodovino našega mesta. Kako je prišel na to misel, nam pripoveduje sam v svojih zapiskih :
- Tedaj sem pričel zbirati zgodovinsko gradivo trga in okolice, sledeč zgledu goričkega učiteljstva, ki se jo istočasno in tudi že prej bavilo s slično nalogo v drugih šolskih občinah goričkega okrajnega glavarstva. Tako se je bilo nabralo v nekaj letih v okraju mnogo tozadevnega gradiva, le škoda, da sta od vsega tega za gledala beli dan samo dva spisa ; " Opis Sv, Križa" od P, Medveščeka in " Opis Št. Mavra " od A. Kutina.
Vse drugo je žal izginilo med prvo svetovno vojno « Mojim zapiskom je bila usoda sicer milejša, vendar sem 1. 1918., to je ob okupaciji Primorske, docela opustil vsako nadaljnje delo; bil pa sem prepričan, da pride Čas, ko ga bom lahko nadaljeval. Na ta čas sem čakal polnih petindvajset let, V Ljubljani sem segal po aj -lovskih zapiskih in jih nadaljeval. Odslej mi je šlo delo hitreje od rok. Na razpolago so mi bili viri ne -katerih ljubljanskih knjižnic, kjer sem posebno iz pri ■rdoga časopisja črpal precej gradiva. Za splošni del ni nudili dokaj tvarine Rutarjevi spisi, še prav po ^ bno njegov opis Vipavskega Sv, Križa v II,letniku -levostij muzejskega društva, - Viri so navedeni v opo-l h pod tekstom.
Knjigo sem napisal za olhubeljsko rojake in s tega stališča naj se jo presoja.
Tem svojim rojakom posvečam delo v spomin na dobo, ko sta se Ajdovščina in Šturje ol nenadomestljivem vodstvu notarja Lokarja in ol zgledni marljivosti domačega prebivalstva še razraščali v ponosrno narodno središče Vipavske doline in v spomin na dogodke r ko se je pred našimi očmi zrušilo tujčevo nasilje.
To slednje dejstvo bodi rojakom ob Hublju v največje zadoščenje, kakor jo bilo meni, ko sem v letih strahote srečen prisluškoval, kako se bliža osvobo-jenje slednjič tudi našemu mučeniškemu narodu na skrajnem zapadu jugoslovanske zemlja. Bodi pa tudi nam v ponos, da so feaš skozi Ajdovščino prisijali prvi žarki svobode v razbr.čano slovensko domovino • Rojaki, tisočkrat pozdravljeni v zlati svobodi !.-
Tako pripoveduje o svojem delu avtor sam, mi pa smo mu hvaležni za zbrano gradivo in za trud vložen v delo, Ker je bil dober rodoljub in je zbiral z ljubeznijo, so ga Italijani z večjo skupino Ajdovcev zaprli v Trstu. Zaradi nasilja in preganjanja se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je.služboval dalje, toda tudi tu ni pozabil svojih ožjih rojakov in na svoje delo.

Ufieja in dopolnjuje delo prof. Lojze Bizjak.
I.
PEEDRIMSKA POBA,
/'Tj)
iJ rvi početki Ajdovščine segajo daleč nazaj v pred-rirasko dobo, ko so bivali po velikem delu današnjega slovenskega ozemlja še Iliri, za njimi Kelti ter tem sorodni Tavriaki Kami in Japodi, Njihove pokrajine so pozneje zavojevali Rimljani in si jih izbrali za svoja nova naselišča.
Samo ime Ajdovščina je poznejšega izvora. Naši predniki so vse, kar je bilo v zvezi s starim prebivalstvom označevali kot, 2 ajdovsko Ime kaže na kraj, kjer se je v davnini nahajala stara predkrščanska, poganska ali ajdovska naselbina.
1.
Točnih podatkov v početku te prodrimske naselbine nimamo. Gotovo je le, da se je nahajala na desnem bregu ob Hublju, ob cesti, ki je že v predrimski dobi vodila iz južnih pokra-jih po Vipavski dolini od Nanosa in dalje, južno okoli njega preko Okre / Hrušice / v Podo -navje. Obstoj te starodavno prometne žile izpričujejo še danes številne utrjene postojanko, tako imenovana Gradišča, ki so nastajala v različnih razdaljah od nje na bolj vzvišenih krajih leve in desne strani Vipavske doline. Tako zasledimo danes Gradišče nad Vipavo, nad Planino, nad Ajdovščino p;oi Vip, Križu, zahodno od Slokarjev, nad Črnigoji pri otemažu, pri Sv. Pavlu nad Vr-tovinom, nad Črničami, nad Renčami, na Vitovljah in še drugod, torej vzdolž vse Vipavske doline. Nekatere Gradišča so iz prazgodovinske dobe, druga so vojaški kas -teli iz rimskih časov, tretja so nastala kot utrjena'vojaška ali civilna branišč a, selišča ter zatočišča' v zadnjih stoletjih rimskega gospodstva. Mnoga so služila kot utrjeno postojanke v razi.ičnih prazgodovinskih in rim -skih obdobjih še pred pril 10dom Slovencev,
2,
Da so bili' prebivalci p redslovenskih Gradišč bojevito ljudstvo, je razumljivo, T 3 dokazujejo že same izkopanine ( noži, meči, sekire ), ki so jih v kasnejših dobah izkopali bodisi v grobišči.!:, ali pa v neposredni bližini nekdanjih Gradišč. V mirni 1 časih pa so zamenjali orožje
rv ■
}
z orodjem ter obdelovali zemljo ali pa so se bavili z živinorejo.
Najvažnejše najdišče iz predrimske dobe je v bližini Ajdovščine " Kovačovšče " nad Lokavcem, Pri kopanju nekega vinograda je posestnik Batagelj naletel na polno železnih in bakrenih predmetov. Sedemdeset centimetrov globoko v zemlji je bilo več grobov, ki spadajo v latensko dobo. Ih so našli veliko število bakrenih in bronastih zaponk, zapestnic'in prstanov. Našli so tudi železne sulice in lepo ohranjeno če -lado. Veliko teh predmetov je bilo odnesenih na Du -naj, nekaj pa jih ima sedanji goriški muzej. Vsi najdeni predmeti so tipične ilirske kulture. Morda bodo poznejša strokovna izkopavanja še bolj osvetlila ta erheološki teren. Po količini predmetov moramo sklepati, da je to večje grobišče ilirskega naselja, potisnjeno na vznožje čavenskega pobočja.
Tudi predmeti najdeni v Gradišču nad Ajdovščino , so bili last Ilirov, ki so se umaknili pred Rimljani iz svojih naselij v ravnini. Našli so nekaj glinaste posode, ki je po svoji strukturi iz predrim -ske dobe, grobo oblikovana in žgana na rimski način. Ker leži Ajdovščina pod obronki Čavna in Trnčvske planote in v nekem oziru zaklepa Vipavsko- dolino , je prirodno, da so na tem meshu postavili že Iliri svoja utrjena naselja, a so sn morali umakniti pred Rimljani v višje predele, ki s o bili pokriti, s hrastovimi gozdovi, kateri so jim nudili varna žatičišča*
1.	A. Melik, Slovenija I. stra 333.
2.	M.Kos, Gradišče in Gradec v slovenskem srednjem veku. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 1941, str. 117.
!
RIMSKA DOBA
1.
a je bila Ajdovščina večje naselje že v predrim -ski dobi, nam dokazuje odlomek iz osme knjige rimske -ga zgodovinarja Herodianusa, ki omenja ta kraj, isto -časno pa nam pojasnjuje nastanek kastruma,
1) Naj navedem mesto, kjer piše o tem kraju :
Enim vere Maximus, posfcea quam ad Italiae fines pervenit, premissis,exploratoribus, qui specularentur an ullae in Alpium convallis et densissimis silvie in-sidiae deliterscent, ipse in planum deductis militibus jubet armatorum acies quadrate agmina incedere, in Ion gum porrectas potius quan confectas est ab iis pluri -mum campi occuparetur. Sed ubi tetam planitiem serva$ . tis rite ordinibus transmisserunt. Italiae ad urhem pervontum est, quas Ema a cultoribus vecatur.
Ea sita est in extrema planitiae ad Alpium radices, Ubi speculatores atque exploratores exercitus miserunt Maximie, vacum relictam urben. Quumque ničtem exagiss-eht partim intra potentes cemunesque omnibus domos , partim in planitiae ipsa, statim sole oriente ad Alpes accesserunt,
• Postea vere quas sine uulo impondimente superAtis Alpibus in castra šescenderant, lacti sciliiSet bmnes instauratis animis vitulabantur. ( Herodianus lib.
VIII.12, )
.Za nas je važno, da vemo, da je Maximlnius Tracus 4 dal to predrimsko naselje ograditi z močnim in utrjenim obzidjem, Jubet armatorum acies quadrat'o agmina incide-re, Ta zid so torej gradile rimske oborožene sile z na*» menom, da bi od tu vladali čim večjemu delu bližnje in daljne okolice. Obzidje je bilo postavljeno vzdolž po4-toka Hublja. Ko je bilo to ozemlje docela osvojeno, so sb morali Rimljani zanj boriti ž Iliri,, ki so tukaj prebivali in so morali naselje pred rimskimi osvajal -ci zapustiti, je ukazal Maximiknius Tracus svojim voj -skam,' da so prešli alpske prelaze, kjer niso naleteli na nobeden odpor " sine ullo impendimento superatis1 Alpibus ",
Iz Italije so prišli v mesto, ki so ga.domačini i -menovali Ema - Italiae od urbem perventum est, qua8 Ena
n
a cul tori Idus vocatur.
Prvotno ilirsko Emo po Rimljani preimenovali v E-mono*. To vest nam potrjuje tudi pozneje Tolomej.
Če spremljamo znamenito rimsko cesto, ki jo je Oktavi jan Avgust dal preurediti v Via melitaris po znamenitem delu " Itinerarium Hierosolymitanum ", dobimo kraje,.o katerih nam govori Herodianus v svoji knjigi-Oglejmo si nekatere kraje in postajališča, kakor so navedena v tem itinerariju :
Civitas Concordia mila VIII
Mutatio ad undecimun mil* XI
Pit a Mediolanum Aquilea usque mil#. COLI
Mutatio ad undecimum mil. XI
Mutatio Castra mil. XI
Ad Pirum sumnos Alpes mil. Vlili
Mutatia Apivilia mil, VIII	. .	.
Mutatia ad nonum mil. Vlili
Civitas Aquilea mil. El
Mutationes XXIII
Mutatio ad Pornulcs
Inde sun^B Alpes Juliae, Mansia Longatica mil-JC Civitas Emona mil« XIIII
Cesta Oktavijana Avgusta, ki je imela'svoje izho dišče na vzhodnih vratih Ogleja, je držala preko Mosta na Soči v bližino naselja Para, od tod je šla vzdolž Vipavske doline v Mutatio Castra ( današnja Aj -dovščina )# Pred Ajdovščino se je združila z drugo cesto, ki je držala po severnem delu Krasa in je tu — di prihajala iz Ogleja. Sam opis Casta" bo sledil xa drugem mestu ( opom. urejevanja ). Leta 181 pred n.št. so Rimljani zagospodovali skrajnemu severovzhodnemu kotu gornje italjanske nižine, kjer so si osnovali pokrajino Akvilejo, odkoder so polagoma širili svojo oblast v vse smeri ravnega in hribovitega Posočja* To prodiranje jim je usi^ gladko. Ozemlje je bilo po -krito z gostimi ^r^stovimi gozdovi, ki so segali skoro do samega korita reke Vipave. Na Krasu, so bile močne utrdbe. Povsod pa so nudili žilav odpor zavajevalcem Japodi. Rimska noč pa je bila zaradi državljanskih vojn močno oslabljena.
Šele Oktavijan Avgist je na pomlad 35. pr# n« št. krenil z nočno vojsko v Ilirik. Pri glavnem mestm Ja-pedov, pri Metulu, je naletel na silovit odpor* Šele po daljši borbi, so mu je posrečilo zavzeti mesto, za njim pa še druge kraške utrdbe in preko njih prodreti v Posavje, odkoder mu je bila odprta pot v Panonijo
in dalje proti vzhodu. Leta	so že stale rim-
ske legije na severu oh Donavi.
Tako se je začela z rimskim gospodarstvom v naših pokrajinah povsem nova doha; važna v mnogoterem, zlasti v gospodarskem oziru. Rimljani so začeli obdelovati do takrat povsem zanemarjeno zemlji), nasajati vinograde, povspeševali so rudarstvo, gradili so fužine, go -jili razne obrti, skratka nastajale so nove naselbine, torej novi kraji in nova mesta, ki so jih znali modri Rimljani zvezati s cestami, katerih sled se je obdr -žala skozi dolga stoletja.
Akvileja ( Oglej ) imenovana drugi Rim je štela ta* krat pol milijona prebivalcev. Postala je znamenito trgovsko in obrtno središče in cesar Avgust, ki ima največ zaslug za njen razcvet in slavo, je sam pogos * torna bival v njenem močnem obzidju ter izgradil,vojno brodovje pri današnjem Gradežu, Zato je razumijivo,da so se v tako velikem centru stikale vse važnejše ceste iz gornje Italske ravnine ter iz naših pokrajih, tako preko Krasa, Vipavske, NadiŠke in Soške doline. Naj -važnejša med njimi je bila vsekakor cesta, ki je vodila iz Akvileje po Vipavski dolini, čez Hrušico, skozi Ljubljano, Celje, Ptuj in Dunaj. Se danes lahko sledimo tej nekdaj tako važni poti, po kateri se je ta$ore-koč prelivalo vse življenje med Podonavjem in Apeninskim polotokom. V onih časih so po njej prevozili o -gromne količine blaga, na stotisoče ljudstva je' po njei drlo iz severovzhodnih pokrajin Evrope proti toplemu jugu in obratno.
Ceste so zidali Rimljani v prvi vrsti za vojaške namene, v obilni meri pa so'služile tudi tedanji trgovini pošti in obšemu prometu sploh. Pri tem pa niso gradi -telji gledali toliko na njihovo skladnost, kolikor na kratkost in možnost hitrega prevoza. Tako jo bila n.pr, stara prometna pot, ki je vodila okoli Nanosa preko Okre na vzhod, za časa cesarja Avgusta iz vojaških razlogov skrajšana in preložena v smeri Ajdovščina - Col, čez znatno višjo in nenaseljeno Hrušico, kateri se je prazgodovinska pot iz tega razloga izognila. Ob Avgustovi smrti so verjetno še delali na cesti oddelki pa — nonskih legij.
3.
Ob cestah so novi oblastniki ustanavljali male na — selbine, ki so se polagoma bolj in bolj večale. Po navadi so izbrali taka mosta, kjer so imeli že Karni svoje naselbine n.pr. : prostor, na katerem stoji danes
tfcll
Ajdovščina, Kako ti pač mogli Rimljani pustiti vnemar tako ugoden kraj ot Hublju, katerega so imenovali -Pluvius frigidus - t.j. mrzla reka, Ajdovščino pa -" Castrum od fluvium frigidum " ali kratko samo "Castra ", po rimskih potopisih virih je bila četrta postaja ob veliki rimski cesti Akvileja - Emona, Saj jih je lega kraja naravnost silila, da so mu posvečali vso svojo pcznoamost. Bistra, nenavadno mrzla voda Hublja in vnožje strmih gora sta jih privlačevala ,da se je. prav morala dvigniti na tem mestu tako važna rimska postojanka. Njena potreba je bila očividna in važnost splošna. Tu so počivali in se krepčali trud -ni popotniki, trgovci, uradniki; tu so bila prenočišča, skladišča, hlevi; tu so dobivali vozovi priprego za strme klance čez Hrusco_, ki je bila naslednja postaja. Toda važnost obhubeljske postojanke se je dvignila še bolj proti koncu drugega stoletja in v sledečem tretjem stoletju n.št., ko je pritisk.sovražnikov od vzhoda postajal vedno silnejši.
3« B, Saria "Doneski k vojaški zgodovini " Glasnik MDS 1939, str. 122,
TEKSTILNA TOVMm y ajdovŠ^it?! .
Kadar govorimo o nagi. Primorski,se nehote spomnimo Sasov,ko je v tem delu nage domovine gospodoval tujec-Italjan.Kakor je Mia kruta preteklost- tega predela nage domovine,tako je bridka zgodovina magega primorskega tekstilnega delavca.Tujec ga je s popolno likvidacijo dokaj moSne tekstilne industrije prisilil,da je moral iskati dela izven svoje domovine v Italiji*
Osvoboditev Primorske pa je prinesla tudi primorskemu tekstilcu mirnejSa in boljše življenje ter trdno vero v svetlo bodoSnost.
Na zapuššinah najstarejše tekstilne tovame~pre-dilnico na slovenskih tleh,ki so jo Italijani iz nacionalnih razlogov leta 1932 likvidirali,je zašela rasti leta 1948 sedajna " Tekstilna tovarna Ajdovščina Mv Ajdovščini - Postopoma, vendar e hitrim tempom se je razvijf la vse do lanskega leta,ko je zaključila svoje prvo ob»-dobje izgradnje.Danes predstavlja močno in dobro organizirano tekstilno tovarno,ki zaposluje 350 delavcev, ter obsega tkalnico,apreturo in barvarno.3 to tovarno so postavljeni novi trdnejši temelji tekstilni ' strijo v Ajdovščini,ki bo dajala zaslužek sedanji^331 bodoči generaciji ožje Vipavske doline.
La je bilo potrebno za zgraditev tega podjetja mnogo truda in požrtvovalnosti,ni treba posebej povdar*-‘jati,povdariti pa je potrebno dejstvo,da se je tekstilna tovarna v Ajdovščini,kljub svojemu skorajšnjemu nastanku uvrstila med vodilne tekstilne tovarne v državi, upoštevajoč odlično kvaliteto izdelkov in visoko storilnost .Nadnormalno izkoriščanje/nad 90^/strojnega parka in odlična kvaliteta proizvodov sta sad izrednega prizadevanja kolektiva.Priznanje domačega in tujega kupca pa sta ponos slehernega člana kolektiva.
Iz leta v leto se je ob izgradnji podjetja stalno dvigala proizvodnja in je spričo razpoložljivih kapacitet leta 1957 dosegla svoj vrhunec.Tako je tekstilna, tovarna v Ajdovščini dala v tem letu nad 4,3 milijonov bombažnih in staničnih tkanin na domače in tuje tržišče.Pri tem je vstvarila 1.144 milijonov dinarjev bruto dohodka.La bi dali na domače tržišče čim več pestrih tkanin,katerih na trgu primanjkuje,je kolektiv sklenil v lastnih delavnicah v ta namen predelati del obstoječega strojnega parka.To tudi že uspešno izvaja in prva dva takšna stroja sta že vključena v proizvod— njo.Z obzirom na obstoječi strojni park je podjetje velik del svojih izdelkov izvažalo v Nomčijo,Anglijo in dežele bližnjega vzhoda,S ten je ustvarilo letni pritok 600.000 dolarjev,ki so dragoceni za naše gospodar st- vo.
S temeljitim remontom strojnega parka v teku preteki lih let je kolektivu uspelo ustvariti najboljše pogoje za višjo proizvodnjo in znižanje materialnih stroSkovikar $e pozitivno odraža v peni proizvodov.
S ciljem dvigniti strokovni nivo delavcev pa organizira stalne strokovne tečaje za novodošle delavce*Z namenom,da si zagotovi dober strokovni kader,pa štipendira na raznih šolah 11 dijakov.
Kakor že rečeno,predatvija današnja tekstilna tovarna prvo obdobje izgradnje tekstilne industrije v Ajdovščini. Drugo obdobje predvideva zgraditev predilnice s 18*000 vreteni in je v teku ter so za to pripravljeni vsi potre*, bni elaborati.Razširitev obstoječe tekstilne tovarne z dograditvijo predilnice je za ta del primorskega Življa izredno važna ,ker bo dajala zaslužek še preostali nezaposleni delovni sili.Istočasno pa ja to obnovitev nad 130 let stare predilniške tradicije,ki je bila prekinjena leta 1932.Važna pa je tudi za celotno tekstilno industrijo,ki ji danes občutno primanjkuje bombažne in stani-Čne preje, vsled česar ne more do popolnosti izkoriščati razpoložljivih kapacitet v tkalnicah,
Z dosedanjim marljivim delom je kolektiv tekstilne tovarne v Ajdovščini dokazal,da je popolen garant za najuspešnejše delo nove predilnice in da je zlahka kos takšni nalogi•	•1 V	•
Težki dnevi primorskega tekstilca so za nami^Pridobitve nove socialistične domovine visoko oeni.To je dokazal a svojimi uspehi in neumornim delom,Zavest,da je gospodar svojega podjetja in da uveljavlja svojo voljo,pa muVdaje stalno novih moči,ki bodo rodile nove Še večje uspehe.