Gospodarske stvari.
Presajanje starejih sadnih dreves.
Vrednišvo ;;Novic" prejelo je sledeča vprašanja:
1.    Ali se smejo jabolčna in hruševa drevesa, katerih debla so pri tleh največ pet starih palcev v premeru debela, brez kake škode (da bi se namreč posu-ijušila) presaditi ali ne?
2.    Kako se imajo obrezati veje in korenine?
3.    Kedaj bi bil najboljši čas za to?
Na ta vprašanja prijavimo odgovore skušenega sad-jerejca v sledečem; prosimo pa tudi še vse druge slo venske sa d jer ejce, naj blagovolijo nam dopo-slati v kratkih popisih svoje dotične skušnje, da jih objavimo na splošno korist!
Odgovor. Tudi jablane in hruške, katerih debla so ob zemlji 3, 4 in 5 starih palcev v premeru debela in niso še prestara, ter da niso preveč rodila, morejo se brez nevarnosti, da se usuše, drugam presaditi. Tako presajanje naj se v bolj kameniti, prodnati ali suhi zemlji izvrši vselej v jeseni, a v bolj mokri, vlažni in ilovnati zemlji pa ob pomladanskem času. V jeseni se tako drevje lahko prec presaja, ko je listje raz njega popolnem odpadlo, to je po krajnih in klima-tičnih razmerah od začetka oktobra pa do konca novembra, sploh do časa, ko začne zemlja dobro zmrzo-vati. Pomladansko presajanje izvede se pa po krajnih in klimatičnih razmerah najbolje od druge polovice meseca svečana pa do konca meseca aprila. Le ob zimskem času naj se drevje v zmrzlo zemljo nikdar, nikjer in nikoli ne presaja. Potrebne jame za saditev sadnega drevja morajo se pa nekoliko tednov, vsaj kaka dva meseca pred sajenjem pravilno prirediti. Izredno dobro je, da se jame za jesenski presad uže pomladi, za pomladanski pa v jeseni izkopljejo. Kolikor veče je drevo, katero se hoče presaditi, toliko bolj obširna jama mora se za njegovo sajenje prirediti. Kedar se taka jama prireja, treba je izkopano zemljo pri izmetavanji drugo od druge ločiti; najpreje posname se rušina raz dotični prostor, ter se na posebni kupček z zeleno stranjo navzdol obrnjeno sklada. Potem se podrušna zemlja z za-dosto dolgo lopato dobro preštiha, ali pa z dobro mo-tiko do 3 decimetre na globoko prekoplje in potem z lopato na posebni kupček zmeče; ta zemlja imenuje
350
se zemlja prve vrste ali dobra, redilna in rodovitna zemlja. Na to naj se zopet iz nova dalje tako globoko koplje, da se slednjič napravi jama od % do i metra globoka. Ta sedaj pridobljena prst imenuje se zemlja druge vrste, katera naj se zopet na posebni kupček zmeče, ker ni še kemično razkrojena. To velja o dobrih, enakomernih in globokih tleh; ako so pa tla plitva, kamenita in peščena, morajo jame za nasad takih velikih dreves biti od 1 do IV3 metra globoke, na obseg v premeru pa 1^/3 do nad 2 metra zasegati, ter se kamenje odstraniti in od drugod z drugo dobro zemljo nadomestiti. Sploh: kolikor je boljša, enakomernejša in globokejša zemlja, toliko manjša, a kolikor sla-bejša, plitvejša, kamenita in peščena so tla, toliko globokejša in na okrog obsežnejša jama mora se za nasad preskrbeti, ter mesto proda in kamenja od drugod dobra prst dovoziti.
Tako drevo naj se za presad varno izkoplje ter naj se skrbno na to pazi, da se korenine ne razsečejo, razcepijo, odrgnejo, ranijo ali celo ne odkreh-nejo, za kar je treba zelo paznega in opreznega postopanja. Obrežejo se pa potem korenine tako-le: vse po strani in navskriž rasteče korenine naj se tako in toliko prikrajšajo, da postane vsaka korenina prosta in se preko druge ne drgne. Daljše in glavne stranske korenine, ako so zdrave, naj se le nekoliko skrajšajo ; one pa, katere so poškodovane ali bolne, naj se prikrajšajo do popolno zdravega lesa. Popolno bolne, suhe ali trohljive korenine naj se popolnem in gladko pri izrastku odstranijo. Rez naj se izvrši gladko in od spodaj gori v nekoliko poševni meri, prilično glede premera tako-le /, nikdar pa ne od zgoraj navzdol, ali v taki-le \ meri. Nježne pivne koreninice ali sesalke, dokler so sveže, ali če se drevo iz zemlje v zemljo hitro presadi, naj se ne odstranjujejo; le suhe in mrtve naj se izmed njih odpravijo.
Isto tako naj se tudi v vrhu ali drevesnem vencu (kroni) vse nepotrebne veje, vejice in drugi taki deli tikoma ob vejnim prstanu v premeru gladko odrežejo in odstranijo, kar se pa nikdar ne sme naravnost tikoma ob deblu doli izvršiti, ker bi na ta način prizadete rane še enkrat veče postale in bi se le nerada obtekle in za-rastle. Listni strži, kar je potrebnih, naj se neobrezani puste, a enoletni poganjki (mladike) na konečnih vejah naj se le do popolno razvitih popkov in dobro vtrjenega lesa prikrajšajo, ne pa celi odrežejo, kakor bila je to (popolno odstranenje teh) dolgo časa sem stara in slaba navada. Tako drevo, ko je iz zemlje izkopano, na koreninah in v vrhu pravilno obrezano, naj se zopet, kolikor možno kmalu nazaj v zemljo posadi, da korenine bolj sveže ostanejo.
Pred sajenjem tako pripravljenega drevesa naj se ob sredi v jami zabije v zemljo zadosta močen, trden in ravni kol, kateri naj se preje, kolikor ga ima v zemljo in dobri čevelj nad zemljo priti, dobro spali in osmodi, da je tako bolj trpežen. Ko je bil kol zabit, naj se jama do primerne visočine s zemljo zasuje, na to se za nasad prirejeno drevo postavi ter se pod korenine ona zemlja prve vrste podklada in okolo korenin dobro nasuje, tako, da so vse korenine s zemljo na vse strani in popolnem obdane. Dalje od korenin se razmeče in razloži v jamo raztolčena in zrahljana ruševina (prvi kup, ki se je pri kopanji jame naredil). Sedaj se porabi najprej še ona prst prve vrste, ako ni še vsa v jami, se nekoliko okolo drevesa z nogami potlači in na to se zasuje vsa jama z prstjo druge vrste, kar navadno okolo drevesa napravi nekoliko vzvišano površje, katero mora se tako prirediti, (Ja od vseh strani proti deblu skledi podobno vdrto  visi.   Drevo  naj se potem
pravimo h kolu priveze; kol pa ne sme biti tako visok, da bi med veje vrha segal, nego še za dober decimeter krajši, kakor je deblo drevesa.
Tudi naj se drevo tako prirejeno, kot je bilo povedano, za spoznanje globokeje posadi, kakor je preje na svojem mestu rastlo.