List 21.
Gospodarske stvari.
Nekaj poduka
za tiste, ki imajo za odvezo služnosti jim prepuščena zemljišča osebno razdeliti.
Po §• 31. postave za odvezo zemljišč od 5. julija 1863. L se gozdi navadno le celim vasčm ali srenjam ali vsem skupaj odkazujejo, kterim so bile pravice služnosti pripoznane.
Zarad boljšega gospodarstva in varstva se taki gozdi navadno kmalu med njihove deležnike razdelijo. Ti pa večidel niso dosti izvedeni in tehnično izurjeni, da bi delitev vršili na edino pravi podlagi, namreč po razmeri letne potrebe različnih lesov, stelje in paše, preračuDJene po izvedencih; zato se godi, da se taki gozdi, stelniki in pašniki skoraj povsod po čisto napačni razmeri delijo.
Navadno imajo pri takih opravilih veči posestniki najveljavniši glas, — vsled tega pa se manjšim posestnikom mnogokrat krivica godi.
Delitev vodi navadno človek, ki le kaj malega ume o merjenji zemljišč, pa se mu daje nezasluženi priimek „inženirja". Njegova beseda ima veliko veljavo , ker se zna včsti, kakor da bi res kaj umel o težavnem opravilu delitve, — in potem se konečno odločuje, da „ta ali uni gozd bomo razdelili po razmeri celega grunta, pol grunta in tako dalje, ali po davkih (fronkih), ali na podlagi kake druge čisto krivične razmere." Vrsta posamnih delov se potem ravna po sreČ-kanji (lozanji) ali hišne številke. Kdor s tem neumnim in nepoštenim sklepom ni zadovoljen, tega preupije večina. Po tem ravnanji pa se večkrat škoda godi ravno takim posestnikom, zlasti kajžarjem, ki najbolj potrebujejo drv, stelje ali paše, in ki bi pošteni svoj delež dobiti morali. Naj tedaj kot izvedenec take^nekoliko podučim.
Kot živ izgled omenim grajščino čošperško, od ktere odločenih 16.000 oralov pašnikov in gozdov se bo kot odškodnina za služnosti še letos razdelilo med 78 vasi in 28 katastralnih občin.
Vsaka taka odškodnina se pripoznava na podlagi letne potrebščine po različnosti užitnin. — Drv za kurjavo in svečavo se mora pripoznati tem več, čem veči je prostor, ki se ima kuriti in razsvitati, — čem več oseb in živinčet se pri hiši preživi itd. — Tako je mogoče, da ima četrtnjak (masličar) ali kajžar več prostora kuriti, kakor polgruntar ali celigruntar. Že to kaže velik razloček med pravo potrebo in med navad-nimpripoznavanjem drv za kurjavo. Kako napačna pa je taso navadna delitev po razmeri onih z e m 1 /j i-ščinih vrst, vidi  se iz tega,  ker,  če bi na priliko,
po izvedencih letno potrebo četrtnjaka spoznali za večo kot polgruntarjevo, bi pri delitvi po oni zemljišči ni vrsti masličar po krivici dobil premalo, polgruntar pa preveč.
Tudi zarad lesa za zidarske potrebe se kaže enaka nepristojnost;  saj je lahko mogoče, da ima manjši posestnik več lesenih poslopij vzdržati kakor pa gruntar ker se pri  unih  mnogokrat nahajajo lesene hiše mesto zidanih.
Tudi je taka zarad lesa za ograjo (mejo); ta jih ima več, drugi manj; eden jih ima iz položenih vej ali vrhov, uno pa ima pleteno iz razcepljenega lesa ali iz rant.
Po vsem tem pa kažejo računi izvedencev veliko različnost v letni potrebščini posestnikov.
Število živine določuje letno potrebo paše in stelje. Mnogokrat je že v razsodbo sprejeto število živine, — dostikrat pa se mora še le preračuniti, in to po pridelani zimski klaji. Tudi tu se kažejo pri navadnih delitvah velike napake, ker dostikrat je zapisano pri pol-gruntarji več živine, kakor pri celem gruntu. To se kaže tudi tam, kjer se je število živine preračunilo po zimski klaji; eno posestvo ima več, drugo manj zemlje. Zelo različni med seboj so tudi celi gruntje, posebno pri nas, kjer je bilo pripuščeno razkosanje zemljišč. Vendar pa se mora zmiraj več paše in stelje pripoznati tistim, ki morejo po pridelani klaji čez zimo več živine prerediti.
Omeniti imam še „subsidiarnosti", to je, stvari zel6 važne pri odvezi služnosti, ktera pomeni, da imajo posestnikom pred vsem zalegati lastni gozdi, pašniki in stelniki za njih letno potrebščino, — in le, kar še nad to primanjkuje, jim je dolžna odškodovati grajščina, kteri se pripozna last za odvezo odločenih zemljišč. — Po tem dobi posestnik toliko menj odškodnine, kolikor več ima lastnik gozdov, pašnikov in stelnikov; — mnogokrat ne dobi cel6 nič. To se primeri posebno velikim posestnikom. — Malim posestnikom pa redko kaj škoduje „subsidiarnost"; ne potrebujejo toraj milosti, ampak dosti dobijo, če se jim odloči, kar jim po pravici gre.
Potrebno se  mi zdi zelo, da o tej reči še sledeče opomnim:
Pri čošperski grajščini se je več za odvezo ogla-šenih zemljišč spoznalo kot lastnina srenjanov, ki so bila že pred osebno razdeljena, in sicer tako, daje dobil ta več, ta menj, nekteri cel6 nič.
Kjer so se taka zemljišča kot last cele vasi ali soseske pripoznala, tam se mora, če bolje ne kaže nova delitev, vsaj poprejšnja krivica poravnati in tistim, ki so pred premalo dobili, zdaj drugod več odločiti, — vse se ve" z ozirom na letne potrebščine in subsi-diarnost.
162
Pri delitvi gozdov je treba tudi gledati na veČo vrednost zaraščenih in plodnih gozdov — tnemo posekanih in skalnatih.
Cerkvam in šolani se je za njih potrebo povsod posebej preračunila odškodnina in privolila se jim je vknjižba njihovih pravic na srenjski imetek, kjer jim ni bilo ugodnejše, da so se jim posebna dela odkazala in v lastno gospodarstvo izročila. — Taki deli imajo dotičnim potrebščinam za zmiraj zadostovati, toraj se tudi le toliko sme posekati, kar se vsako leto za izključno le domačo potrebo mora jemati. Zato so spredniki naslednikom odgovorni.
Opominjam tudi opravičence Blegoš-a v loškem okraji, in 14 sosesk, ki imajo pravice v besniškem gozdu (grajščine loške), da pazijo pri osebni delitvi, da se malim posestnikom ne godi krivica.
Pripravljen sem z djanjein in svetom pomagati 78 vasem pri Čošperški grajščini, 10 soseskam Blegoš-a in 14 soseskam besniškega gozda, kakor tudi drugim, pri osebni delitvi jim pripoznanih gozdov.
V Ljubljani maja 1869.
Fr. Šolmajer na Bregu št. 148 v 1. nadstropji.