CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- ISOLA
KDO POTREBUJE KROŽIŠČE?
str. 3
PROČ VRŽENA TURISTIČNA TAKSA str. 4
PRIHAIA DRUGI GRADBENI VAL
DROGA
MESTO PRVAKOV
(Mef) Čeprav sta julij in avgust v Izolski občini zaukazano negradbena meseca je letošnje poletje dobesedno prekrito s starimi, novimi in komaj načrtovanimi gradbišči. Takšna zagnanost v času, ko bi morali gradbeni investitorji bolj ali manj počivati, daje slutiti, da se nam obeta zelo gradbena jesen in mnogi že pravijo, da se je začela druga etapa pozidave naše občine.
Če izvzamemo Livade, ki so nastale zaradi velikih stanovanjskih potreb Izolanov smo prvo fazo pozidav doživeli	med	osemdesetimi	in devetdesetimi leti, ko je
nastala	obrtnostanovanjska	cona,	industrijska cona in
turistični kompleks marine. Sledilo je nekaj let miru in nabiranja moči ter prevetritev ekonomsko političnih odnosov, zdaj pa so ambiciozni investitorji spet zavihali rokave. Največje gradbišče je seveda območje nekdanjega Arga, ki naj bi postal stanovanjsko naselje Argolina in kjer so se rušilnih del lotili kar sredi sezone ter nekaj dni dobro prašili naokoli. Veliko	je razburjenja tudi
zaradi	načrtovanih gradenj
dveh	krožišč, stanovanjske
stavbe ob nekdanjem
zdravstvenem domu in tudi tistega dela Livade 2, ki naj bi bil bazen pa je naselje apartmajev. Če k temu dodamo še prodajo zemljišč za stanovanjsko gradnjo v Jagodju, nadaljevanje stanovanjskih gradenj v obrtni coni in še nekatere nestanovanjske gradnje je seveda jasno, da se pripravlja nova pozidava našega mesta.
Investicije so menda znak napredka in glede tega se nam obetajo res živahni časi. Žal pa v množici dokumentov, pojasnil, načrtov, razlag in zakonskih določil nihče ne postavi najpomembnejšega vprašanja: Koliko stanovanj potrebujejo Izolani in koliko novih vikend ali poletnih Izolanov lahko sprejmejo naše plaže, naša parkirišča, naše ceste in naše morje. Če bi imeli takšno demografsko analizo potem bi zagotovo bili prepričljivejši v razlagah o nujnosti vseh teh gradenj, tako pa smo opazovalci vse bolj prepričani, da smo v pomanjkanju boljših zemljišč za pozidavo zdaj na vrsti mi. Smo sploh sposobni usmerjati ta investicijski vlak. Se nam to sploh še da?
PIŽZERIIA ayfc SPAGETERIIA
KOSILA med 12. in IS. uro^r"' 041 /67 59 SJ
le Banica Koper
7. avgust 2003
kJ h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Mi smo drugačni, posebni ljudje, za nas ni drugega kraja kot hola.
Mi ne poznamo boljših od nas in ne priznamo poraza, ker smo Izola.
Nam ni do slave mi to delamo z zabave, pobiramo naslove, medalje in pokale.
Po svetu nas pozdravljajo in vsak nas rad pozna, doma pa smo si vsi enaki, takšna je pač Izola. Pokali grejo na polico, naslovi grejo v zgodovino, mi pa bomo šli na pico ali pa z dekletom v kino. Ker pravega prvaka se pri nas po tem pozna, da ne pozabi stare klape in vedno ve, kje je doma.
PTT's MOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso Q aljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
LUČ ALI RAZSVETLJAVA
Imam pripombo. V oči me bode slaba razsvetljava pri mostičku ob Ribi. Ko prihajaš s sprehoda od hotela Delfin se zelo slabo vidi že od vogala mostička do gostinske šole. Tu bi morali biti vsaj dve svetilki.
Mogoče boste rekli: »Bodi doma, če ne vidiš !« Sem tudi na berglah in težko hodim, vendar nisem sama, so tudi drugi.
Za občino ne bi smel biti problem postaviti tja dve luči, saj to zagotovo ne predstavlja velikega stroška. Bi pa Izola bila bolje ocenjena s strani turistov ter pokazala svojo pozornost do starejših ljudi.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Vida Rožnik, Izola
. DREVO ŽIVLJENJA NA ŠAREDU
Pred nedavnim je v Izoli pričelo delovati društvo Drevo življenja, ki si je za glavni cilj zadalo ustanoviti terapevtsko skupnost za zdravljenje odvisnikov od drog. Pred mesecem dni jim je občina dodelila majhno pisarno na Trgu padlih, kjer so njihovi svetovalci vsak delovnik na razpolago tako odvisnikom kot njihovim svojcem, ki jim lahko pomagajo z nasveti in napotki ob prvih korakih pri zdravljenju odvisnosti.
Društvo je z donacijo pridobilo okrog 2 hektarja zemljišča nad Izolo v bližini Šareda, kjer naj bi po njihovih načrtih že sredi prihodnjega leta začela delovati terapevtska skupnost. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je že v teku, saj želijo čimprej začeti z gradnjo. V prvi fazi bodo zgradili objekt, tako da bi v skupnost lahko sprejeli osem ljudi, tako da bi skupnost začela delovati in se razvijati. V naslednjih letih bi v tej skupnosti lahko našlo prostor do 40 fantov in deklet.
Nad zdravstvenim delom bo bdel dr. Peter Bossman, ki že vrsto let deluje na tem področju in je bil eden od začetnikov dela z odvisniki na obalnem območju. Že sedaj je enkrat tedenskov pisarni društva na razpolago odvisnikom in njihovim svojcem za pogovor o tem, kako pristopiti k zdravljenju odvisnosti. Komuna naj bi delovala po zgledu tujih skupnosti, v društvu pa se za vodenje terapevtskega dala dogovarjajo s terapevtom slovenskega rodu, bivšim zasvojencem, ki že 15 let dela v terapevtski skupnosti Dianova v Italiji in seje pripravljen vrniti v Slovenijo.
Na kmetiji bodo člani skupnosti pridelovali zelenjavo in gojili drobnico, razmišljajo pa tudi o gojenju oslov, tako da bi v naše kraje ponovno vnesli to žival, ki je nekdaj predstavljala osnovo kmetovanja v Istri. V takšnih skupnostih je tudi navada, da imajo ob nedeljah dan odprtih vrat, kjer lahko obiskovalci kupijo njihove izdelke in pridelke, ter na ta način pomagajo pri financiranju njihovega delovanja.
V Šaredu so že pred časom imeli zbor krajanov, kjer je sodelovala tudi županja Breda Pečan, ki ustanovitev komune podpira. Kot pravijo v društvu je bila njihova pobuda s strani krajanov zelo pozitivno sprejeta. Nekateri so bili celo mnenja, da je bil že skrajni čas, da se kaj premakne tudi na tem področju. Krajani so tudi izrazili pripravljenost pomagati na svoj način. Takšen odnos priča o tem, da se je prav gotovo zgodil premik v mentaliteti, saj se še spomnimo pobud za ustanovitev komune na Krogu nad Sečovljami, kjer zaradi nasprotovanja krajanov iz vsega skupaj ni bilo nič. V zadnjih letih pa je v Sloveniji že zraslo nekaj tovrstnih ustanov, ki so večinoma verskega značaja, medtem ko bo komuna v Izoli laična.
Glede na to, da se na področju zdravljenja odvisnosti vse bolj uveljavlja stališče, da je potrebno ponuditi čim več različnih možnosti za zdravljenje, saj je pri posamezniku lahko neka metoda zelo učinkovita, pri drugemu pa ne, je takšna komuna prav gotovo pomembna pridobitev. (Karmen Bučar)
DRUŠTVO ZA POMOČ ZASVOJENCEM OD NEDOVOLJENIH DROG »DREVO ŽIVLJENJA« IZOLA
Ob starem zidovju 17, 6310 Izola Umik: pon.-pet: 10-15
£

Tel.: 05/6400002 Fax: 05/6400003 drevozivlienia@hotmail.com
>cn %
fi
m
Druàcvo za pomoč zaavojancam od nadovoljanih drog "Drevo iMjanja'Izolo
POSLEDICE SUSE BODO OCENJENE ŽE PO NOVEM ZAKONU
V	soboto, 2. avgusta, je začel veljati novi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Zakon sistemsko ureja uporabo sredstev državne pomoči, postopek, način uporabe in dodeljevanje sredstev ter razmejitev pristojnosti. Odprava posledic nesreč in škode v kmetijstvu, ki so nastale zaradi naravnih nesreč v letošnjem letu, bo obravnavana že po novem zakonu.
Naravne nesreče, ki so posledica delovanja nenadzorovanih naravnih sil, Slovenijo tako kot večino drugih držav močno ogrožajo in povzročajo poleg drugih posledic tudi veliko materialno škodo na premoženju in v okolju ter so ovira za razvoj. Celo v letih brez izjemno velikih naravnih nesreč tovrstna škoda v Sloveniji znaša tudi do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
V	Evropski uniji šteje med dovoljene državne pomoči tudi pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč, zaradi specifičnih škod v kmetijstvu pa se z naravnimi nesrečami izjemoma lahko primerjajo tudi neugodne vremenske razmere, kot so žled, zmrzal, neurje in toča, suša ter množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijstvu. Ta shema državne pomoči za odpravo škod v kmetijstvu je dovoljena, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer škoda v kmetijstvu vsaj 30 oziroma 20 odstotna, pa tudi, če nastane škoda na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je začel veljati leta 1994, vprašanj odprave posledic naravnih nesreč pa ni uredil. Zato je bilo treba ob vsakokratni obsežnejši naravni nesreči sprejemati posebne interventne zakone, s posebnimi postopki dodelitve sredstev, nadzora itd. Novi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč zapolnjuje te pravne praznine ter poenostavlja in skrajšuje postopke, saj sistemsko ureja uporabo sredstev državne pomoči, postopek, način uporabe in dodeljevanje sredstev. Sistemski zakon je pripravljen na podlagi izkušenj, pridobljenih prav z oblikovanjem posebnih interventnih zakonov, kot na primer v primeru potresa v Posočju leta 1998, suše v letih 2000 in 2001 ter velikih plazov v lanskem letu.
Sistemski zakon jasno ureja financiranje odprave posledic naravnih nesreč iz državnega pa tudi občinskega proračuna. Določa namreč, da je občina za odpravo posledic naravnih nesreč na svojih stvareh upravičena do sredstev državne pomoči le, če je že sama predhodno skladno z zakonom o javnih financah v ta namen zagotovila 1,5 odstotka svojih letnih proračunskih prihodkov.
V	povprečju se je v obdobju od 1998 do 2002 namenilo za odpravo posledic naravnih nesreč vsako leto med 4 in 6 milijardami tolarjev. Neposredne finančne posledice za državni proračun se s sistemskim zakonom ne spreminjajo, dolgoročno pa je računati na večjo vlogo zavarovalnih izplačil. Ker zakon močno spodbuja zasebne lastnike k zavarovanju stvari, bodo sredstva, razpoložljiva za odpravo posledic naravnih nesreč, večja, s tem pa bo zagotovljena tudi večja učinkovitost izvedbe ukrepov za odpravo posledic.
Zakon prav tako določa, da bodo pri odpravi škode ob naravnih nesrečah poleg države v večji meri sodelovali tudi drugi subjekti, predvsem oškodovanci kot zavarovanci in zavarovalnice. Višina sredstev državne pomoči je namreč odvisna od stopnje zavarovanosti stvari za škode zaradi naravnih nesreč. Tako bo nepovratna državna pomoč večja, če bo upravičenec svoje premoženje zavaroval, kar pa seveda ne velja za stvari in primere, kijih ob nastanku nesreče ni bilo mogoče zavarovati.
Poleg tega zakon razmejuje pristojnosti za izvajanje. Za vodenje postopkov za odpravo posledic škode v kmetijstvu je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za vodenje postopkov za odpravo posledic naravnih nesreč pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
VELIKA POŽARNA OGROŽENOST
Sušno stanje v naravi in močna vročina so skoraj vsako leto povod za razglasitev velike požarne ogroženosti v naravnem okolju. Obenem pa je tudi prišel poletni čas, ko se marsikdo odloči za manjši piknik v naravi. Trenutno požarna ogroženost ni razglašena, je pa stanje ob zmanjšanju vodostaja že kritično. APELIRAMO NA VSE OBČANE, DA NAJ BODO PRI KURJENJU V NARAVI SKRJANO PREVIDNI OZ. ČE NI NUJNO POTREBNO, NAJ TEGA NE POČNEJO. VSEKAKOR PA. ČE POTREBUJETE POMOČ....POKLIČITE NA 112 !!!
Z gasilskimi pozdravi,
Predsedstvo GZ Izola
Turizem ima še veliko lukenj
IZOLA JE RA) ZA NEPRIJAVLJENE TURISTE
Izola je dokončno postala turistična občina in prihodek, ki ga ustvarja s turizmom je že med najpomembnejšimi za delovanje naše lokalne skupnosti. V občinskem proračunu je sicer silno težko razbrati koliko denarja naj bi iztržili letos iz naslova turistične takse, po predvideni porabi sodeč pa naj bi je bilo za nekaj več kot 82 milijonov, kar je seveda spoštovanja vreden znesek. Del tega zneska seveda pride tudi iz naslova igralniškega denarja a vendarle...
Vsaka urejena država in lokalna skupnost zna iztržiti tam, kjer ji je po zakonu to dovoljeno. Na Hrvaškem že vedo kako se tej stvari streže in tako je skorajda nemogoče prespati na počivališču ob cesti, šotoriti na zapuščeni njivi ali početi druge stvari ki jih turisti običajno plačujejo. V Izoli teh stvari žal ne poznamo. Kampiranje na črno se je razširilo do te mere, da ga ni več mogoče nadzorovati, lastniki stanovanj oziroma vikendov gostijo vse svoje znance in neznance ter se gredo sobodajalce, čeprav to niso, na ladjah spijo turisti n jim plačevanje nekakšne turistične takse niti na pamet ne pade. Če vsem tem dodamo še tiste neprijavljene turiste, ki so sicer v prijavljenih turističnih sobah in apartmajih, potem nam je lahko jasno, da vsak dan izgubimo toliko denarja, da bi lahko palčali vsaj dva turistična redarja, ki bi skrbela za spoštovanje zakonitosti prenočevanja in bivanja.
Zgolj	pobiranje parkirnine na	vsakem koraku je prej
antipropaganda za naše mesto kot dokaz, da je počitnikovanje pri nas urejeno in nadzorovano. Če ne verjamete se sprehodite v zgodnjih jutranjih urah od svetilnika do Belih skal pa vam bo vse jasno (DM)
PRETLAKOVAN TRG BLIZU CERKVE
Trg med Aškerčevo in Trubarjevo ulico, ki je bil eden zadnjih še netlakovanih in z makadamom prikritih v Izoli, je te dni dobil novo podobo. Urad za komunalni razvoj je namreč poskrbel za ureditev nove kanalizacije in pretlakovanje s podobnim kamnom kot ga poznamo že iz Manziolijevega trga in soseščine.
Vrednost del	je
bila 17 milijonov tolarjev, dobili pa so najmanj	11
urejenih parkirnih mest, jeseni	pa
bodo uredili	še
zelenico.
JULIJSKA LUKNJA NI UMANJKALA
Turistični delavci ta pojav še kako dobro poznajo, čeprav zanj n najdejo prave razlage, Gre za običaj, da je teden dni v juliju slabše zaseden kot drugi in takrat imajo na voljo kar nekaj prostora v svojih kompleksih. Tudi letos je bilo tako, čeprav je vse kazalo, da bo sezona rekordna in je tudi vreme storilo največ kar se storiti da. Po zelo lepo zasedenem juniju in odlično zasedenih prvih dneh julija je zadnji vikend prišla "luknja" iz hotelirje je zaskrbelo. Pa so si kmalu oddahnili, saj imajo že spet hotele in avtokamp solidno zasedene, sezona pa bo nedvomno dobra, najmanj tako kot tista od lani in predlani. K temu gotovo prispevajo tudi nove in nove ponudbe med katerimi je tudi izposoja koles, ki sojo organizirali v hotelih Belvedere.____________
NOVO V REVIJI
Vas motijo bradavice?
S posebnim preparatom si lahko kar sami doma odstranite nekatere bradavice.
Preprosto, enostavno in neboleče.
HOTELSDEUFIN
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Javna razprava ^
VROČINA NI USPAVALA RAZPRAVLJALCEV
Izola postaja zelo zanimiv prostor za najrazličnejše gradbene posege in poletje 2003 si bomo zapomnili po najavi kar nekaj različnih gradbenih posegov, ki naj bi se začeli že to jesen, vsi skupaj pa predstavljajo kar lep del izolskega še nepozidanega zemljišča.
Če o nekaterih še ni bilo in morda niti ne bo pomembnejše razprave, saj so le uresničevanje že sprejetih načrtov in odlokov, zato pa je temeljite pozornosti deležen komplet treh zazidalnih načrtov oziroma popravkov in sprememb le teh, ki so se javnosti ponudili prav v teh vročih julijskih in avgustovskih dneh. Gre za dokumente, ki so v povezavi z območjem Livade II, kjer naj bi med drugim zrasli tudi objekti bodoče Univerze, za območje med osnovno šolo Livade in Prešernovo cesto, kjer naj bi dobili prvo izolsko krožišče, ter za območje med Prešernovo cesto in drevoredom 1. maja, kjer naj bi dobili med drugim še eno krožišče ter nov stanovanjski objekt ob starem zdravstvenem domu.
Uvodna javna razprava je bila razmeroma skromno obiskana in dokaj strpna, kasneje pa so se tam stanujoči začeli le seznanjati s spremembami, ki jih prinašajo ti dokumenti in tako se je zbudila civilna družba, ki zdaj že zelo organizirano nasprotuje nekaterim delom teh dokumentov. Nekaj jih objavljamo danes, še nekaj jih čaka na kasnejšo objavo.
VlllUn
POLJE
Kaj vse ti napovedani gradbeni posegi pomenijo za naše mesto in občino bi najbolje vedeli povedati tisti, ki se z gradnjami in urejanjem prostora ukvarjajo po stroki, vendar so bili doslej bolj ali manj postavljeni v vlogo zagovornikov ali vsaj razlagalcev projektov. To je seveda po eni strani razumljivo, saj re pravzaprav za njihov kruh po drugi strani pa so službeno ali drugače velikokrat povezani s tistimi, ki pripravljajo takšne projekte, pa naj gre za občino Izola ali za gradbena podjetja iz Izole ali drugod.
Tako je povsem jasno, da so do projektov še najbolj kritični tisti
ljudje iz stroke, ki s samimi projekti niso neposredno povezani, dokaj kritično pa vse ne posege ocenjujejo tudi tisti slovenski urbanisti in arhitekti, ki z Izolo niso neposredno povezani. Nam laikom pa ostaja dvom o koristnosti urbanističnih delavnic, ki so zadnja leta vsakokrat opozarjale na to, da je treba prostor urejati in ne zgolj pozidati. (MF)
PRIPOMBE NA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZN PREŠERNOVA - DREVORED 1. MAJA
Svet KS HALIALETUM je bil sklican 23.7.2003.Prisotni smo analizirali pripombe iz. javne obravnave 9.7.2003 in prispele pripombe v pisarno KS ter druge. Pripomb je veliko in so večinoma dobro pripravljene ter po našem mnenju večinoma tehtne.
Na izolski Urad za prostorsko načrtovanje smo posredovali vse pripombe, ki so prispele v času razgrnitve in so zajete v pisnih mnenjih od katerih nekatera z obrazložitvami ter v knjigi pripomb. Zaznano je bilo široko mnenjsko usklajenost različnih pripombodajavcev kar se večinoma ujema z mnenji, ki smo jih dobili tudi v nezapisanih pogovorih članov sveta KS s krajani na terenu.
Prosimo jih za resno analizo vseh pripomb in mnenj ter upoštevanje čim večjega števila le teh pri usklajevanju z drugimi strokovnimi zahtevami, dogovori in zakonskimi obveznostmi. Glavne pripombe se nanašajo na :
-	Potrebnost krožišča in če že mora biti na njegovo velikost-promet je že omejen na 40 km/h, zmanjšanje parka in pokritje vodnjakov-altemativne rešitve tega problema?,
-	Če že mora biti novi objekt na predvideni površini zaradi novega lastništva ali mora biti takih dimenzij? Ali ne bi kazalo za merilo vzeti nadaljevanje stila poteka drevoreda 1. maja od trga Republike naprej-hiše v nizu in vile? Poseg v park ob bivšem ZD, izredna višina, zgornji gabarit naj bi pomenil višino slemena in ne vodoravne strehe, ki vsekakor ni tipična za Istro in Izolo (če smo jo tolerirali v šoli in novem ZD naj to ne velja več), okolica stavbe je predvidena kot ploščad brez zelenja,....
-	Območje starega ZD je označeno s prekinjeno črto za gradbene posege-kaj naj to pomeni?
-	Prometna ureditev oktobrske ulice,
-	Pešpot Prešernova -1 .maj,
-	Nadomestni parkirni prostori za sedaj parkirane avtomobile občanov?
-Vse ostale pripombe v poslanih prilogah.
Ob tem smo pripomnili, daje bila predstavitev za javnost premalo razumljiva .
Je pač tako, da so ljudje danes bolj ozaveščeni in jih vse bolj tudi konkretno zanima kakšno bo njihovo okolje, kar je edino pravilno(to še posebno velja za staro Izolo in dele, ki so na njenem robu).
Tehnika omogoča tudi prikaze na mnogo bolj razumljiv način ravno za nestrokovnjake kot so večinoma občani katerim je razgrnitev bila namenjena (grafoskopi, video projekcije, računalniške simulacije...).
Zaradi vsega povedanega naj se pripravi popravljeni predlog in nato ponovna razgrnitev (mogoče septembra ali oktobra).
V želji po dosegi čim boljšega oblikovanja naše Izole in sodelovanju ter upoštevanju poleg vsega predvsem počutja Izolanov vas pozdravljamo
predsednik KS HALIAETUM Lucio Gobbo
Javna razprava
NA UDARU KROŽIŠČA, STOLPIČ, LIVADE II.
Podpora članku v
»ALI Sl V IZOLI ŽELIMO KVALITETNEGA BIVANJA«
Iz pisma, ki ga je napisal Mitja Cergol v 519 številke Mandrača, je več kot očitno da z ljudmi, ki nam krojijo usodo bivanja, nekaj ni v redu.
Domačini, ki spremljamo tazvoj Izole večkrat nemo opazujemo odločitve strokovnjakov, kako spreminjajo naš kraj v naše dobro!?
Prevečkrat so nas naplahtali. Če se samo spomnimo preselitve ladjedelnice v Izolo, za katero bi si sedaj vsi želeli, da bi se jo rešili, ker kazi podobo mesta, pa apartmajsko naselje v Simonovem zalivu, ki je v zimskem času prazno in spominja na mesto duhov, pa poslovno stanovanjski kompleks (Spar), kjer se iz balkonov in oken ne vidi cvetja, ne sliši otroškega smeha, hiša je pusta, hladna in neosebna. Pa Lonka.
Da ne govorimo o namenu pozidave »Svetilnika«, kjer samo po zaslugi skupine občanov uspelo, da ni nastala nepopravljiva škoda. Z vztrajnostjo so izborili referendum, ki je hvalabogu uspel (mislimo za občane, ne pa za oblast in investitorje, ki so se jim načrti o dobrih zaslužkih zrušili). In prav v tem je bistvo problematike - DENAR.!
Za denar se stori vse. Tudi za ceno lastnega bivanja. Prodali bi še zadnjo ped zemlje samo, da nam cekinčki padejo v žep. Temu se po domače reče »Prostitucija kraja!« (Belvedere, Marina, Arrigoni...)
In kako je z oblikovanjem Izole?
Arhitekti nam po vzoru Kopra pripravljajo projekte, ki so za nas nesprejemljivi. So v nasprotju z našimi potrebami in željami. So megalomanski, neokusni in kar je bistvo, tipični nemediteranski (Zdravstveni dom, Italijanska šola. Gostinska šola,...!). Tu ni ne balkonov, ne korcev in ne škur, tistega kar daje kraju tipično sredozemsko identiteto.
Pod krinko, da stanovanja gradijo za naše otroke je v bistvu farsa. Stanovanje bo kupil tisti ki ima denar, neglede na to od kod prihaja.
Pod krinko o poslovnih stanovanjskih objektih za katere odgovorni trdijo, da jih občani nujno potrebujemo se skriva samo DOBIČEK. Arhitekti, gradbinci in investitorji so v Izoli odkrili zlato jamo. Prostora je dovolj, oblast se s tem strinja, jih celo podpira, saj s tem denaijem maši luknje v proračunu, celo organizira projektantske skupine, da bi upravičila svoj DA.
Kaj pa	mi, ki	vidimo nesmisel v takih	projektih?	Saj gre
vendar	za nas,	naše otroke, naše vnuke,	ki bodo	nekoč s
prstom	kazali	na nas	in se spraševali,	kako to,	da smo
dovolili take zmazke? Zakaj nismo ukrepali takrat ko je bil čas za to.
Občani, ki nam ni vseeno kaj se z našim krajem dogaja, podpiramo pobudo Lučaota Gobbota. Ta predlaga, da se ustanovi, »ne občinsko komisijo kot je dejal?«, ampak skupino NEODVISNIH občanov, ki bi bila legitimna in bi imela moč pri oblikovanju kraja. Zavzemali bi se, da se prepreči škodo, ki bi jo preveč ambicioznu posamezniki povzročili. Zavzemali bi se,	da bo	mesto	raslo po okusu ljudi. Zavzemali za
kvaliteto bivanja in ne za kvantiteto, kakršna je zdajšnja praksa.
Vse ostalo pa je povedal že Mitja Cergolj v članku »ALI SI ŽELIMO KVALITETNEGA BIVANJA«.
Pa brez zamer in v pobudo občanom, da naglas povedo, kaj si mislijo o takih projektih, občinskemu svetu pa v razmislek.
Skupina občanov, ki jim ni vseeno.
Sledijo podpisi
ALI BOMO IZOLANI DOPUSTILI TAKO OBSEŽNO POZIDAVO NAŠEGA MESTA?
Ali ste vedeli, da je v sredini julija potekala javna obravnava o Zazidalnem načrtu pri Zdravstvenem domu, istočasno pa tudi o Zazidalnem načrtu za Livade ? Iz spodaj poslanih pripomb bo večina lahko razumela, da gre za obsežne načrte, pri čemer pa zaradi zatečenega stanja iz preteklosti, predlagateljem ni mogoče več zaupati. Kot občanka Izole ne nasprotujem gradnji stanovanj za domačine -samo s prodajnimi cenami in prostim tržiščem so le- te usmerjene zgolj v globoke žepe in vemo kdo jih lahko kupuje ?
Si res želimo vse te apartmaje, zasedene le slaba dva meseca? Vodni park je dobra zamisel, toda ali so res rešena vprašanja o vodnih zalogah in čistilnih napravah ?
Nihče ni proti turističnemu razvoju, pa vendar ne za vsako ceno. Turistični predznak Izole so postale spremljajoče prireditve in ne betonski konglomerati. Zato bi bilo od oblasti potrebno zahtevati, da se temu področju še bolj posveti in da zmanjša obseg predvidenih pozidav.
Vsi ki ste tega mnenja to javno ustno ali pisno sporočite, in zahtevajte, da bo Izola ostala vaše mesto!!!
Carli Viktorija
PRIPOMBE K JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA OBMOČJA LIVADE ZAHOD
1.	Rok javne obravnave, ki naj bi potekel 28.07.2003 je potrebno podaljšati v jesenski čas, saj se predpostavlja, da je bil datum javne obravnave izbran namenoma v sredini julija, v času
dopustov, prav zaradi pričakovane manjše udeležbe in manjšega števila podanih pripomb;
2.	Glede na skromno udeležbo pa je bila splošna pripomba prisotnih, da je na tem prostoru še vedno predvidenih premalo zelenih površin, da je gostota poselitve še vedno preobsežna, saj se je pozidava iz tlorisnih površin preusmerila v nadgradnjo etažnosti, kar pomeni, da se zatečeno stanje blokovne pozidave, betonskega konglomerata iz Livad nadaljuje proti Jagodju;
3.	Nadaljevanje	gradnje	objekta ob	Prešernovi cesti proti
križišču Jagodje, bi zaradi predvidenih lokalov in motečega hrupa moralo imeti predvidene širše zelene bariere, ki bi vsaj deloma	omilila	hrup jutranje dostave	tovornih vozil in raznih
večernih	zabav,	saj je	za okoliške	stanovalce že obstoječe
stanje lokalov in trgovin na tem križišču	prav zaradi hrupa
preobsežno. Še vedno pa niso zasedeni vsi lokali v apartmajskem naselju v okolici pošte;
4.	Kdo	uradno	zagotovi faznost gradnje, ki predvideva v
nadaljevanju najprej gradnjo hotela z bazenskimi kompleksi ?
5.	S pričetkom gradnje zazidalnega načrta Livade zahod, označenega s TSC4/3,so se izvajala minerska dela. Povzročene škode, ki so ob tem nastale na sosednjih objektih investitor ne rešuje in kljub popisom niso bile poravnane. Iz navedenih razlogov se zahteva, da vsa bodoča gradnja poteka brez miniranja.
V vednost: MOP Ljubljana
Sledijo podpisi:
Tiho odhajanje zgodovine
ARCO (ARRIGONI) JE USTVARIL IZOLO
Stoletje dolga zgodovina tovarne Argo, ki je njega dni bila tudi Arrigoni in še pred tem tovarna za predelavo rib, ki jo je leta 1882 zgradil Karl Warhanek, je bolj ali manj znana. O nastanku te tovarne in o njenem pomenu za razvoj Izole lahko prebiramo v vseh mogočih resnih in poljudnih zgodovinskih knjigah, njena italijanska sorodnica pa še zdaj obratuje nekje v srednji Italiji.
Če je bila na začetku tovarna pomembna predvsem kot objekt ribje predelovalne industrije pa je po vojni vteh objektih uspevala predvsem prehrambena industrija. Tukaj smo dobili prvo jugoslovansko jušno kocko, kasneje pa je v njihovih laboratorijih nastala tudi znana kokošja pašteta, ki je še dandanes pod imenom Argeta glavni izvozni artikel portoroško izolske Droge.
Zanimiva je bila tudi njena kasnejša reorganizacija in združevanja ter razdruževanja, še najmanj jasno je, kako je s samoupravno političnim sklepom po Kardeljevi viziji postala del nekdanjega velikega prehrambenega sozda Droga Portorož v katerem je bila takratna Droga eden najšibkejših členov, ob spreminjanju statusa družbene lastnine pa prav Droga postala lastnik tudi te, zelo izolske tovarne.
Potem se je Droga v celoti preselila v naše mesto in stara tovarna je zaključila svojo življensko pot. Dimnik je že zdavnaj nehal kaditi nevaren dim premoga iz Raše, na koncu je bilo v tovarni le še nekaj skladišč in v Drogi so vneto iskali kupca za tovarno oziroma zemljišče na katerem stoji.
V ponudbi za prodajo sta bili dve opciji: najboljša cena oziroma najboljši program za to območje. Po razmeroma dolgem iskanju
so kupca vendarle našli, direktor Droge, ______________
Milan Čačoviča pa je povedal, da je kupec ponud poleg tega pa jih je prepričal tudi s programom urejanja prostora. Kupec je v začetku sicer razmišljal predvsem o gradnji turističnega mesta v turističnem mestu, zdaj pa je bolj ali manj jasno, da investitorja (Argolina, d. o. o.) zanimajo predvsem stanovanja, ki gredo na trgu menda še vedno dobro v promet.
Po izjavah Mira Brkoviča, lastnika in direktorja Relax Pirana, ki je z Abanko Vipa in MPM Inženiringom ustanovitelj podjetja Argolina d.o.o. so pred dnevi prejeli pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje starih objektov in zato so se tudi lotili teh del, čeprav skušajo paziti, da ne bi preveč onesnaževali neposredne okolice gradbišča, kjer je med drugim tudi marina in plaža hotela Delfin. Lotili naj bi se predvsem pospravljanja tovarniškega
območja, vendar so dejansko že razkrili in delno porušili del objektov, pustili pa so nosilne stene, ki se njih bodo, ob vseh še preostalih zidanih objektih lotili oktobra, ko bodo porušili vse, razen spomeniško zaščitenega dimnika, vhoda in kurilnice starega Arrigonija.
STANOVANJA S POGLEDOM NA MORJE
Na elitni lokaciji, vsega nekaj deset metrov od morja naj bi, po načrtih investitorja, na tem območju zraslo približno 230 različno velikih stanovanj, več poslovnih lokalov in najmanj 600 parkirnih mest v podzemnih garažah. Prav glede slednjega bo treba počakati še na nekatere analize zemljišča, ki je tik ob morju, vsekakor pa bodo marsikaj razkrili projekti, ki naj bi jih dobili najkasneje oktobra, kar pomeni, da bo gradbišče Argoline lahko zaživelo do konca leta.
Ob vseh načrtih Stavbenika oziroma Primorja oziroma TPC Livade, ob načrtovani stanovanjski gradnji pri starem zdravstvenem domu, ob gradnji v obrtni coni in v Jagodju bomo tako dobili še eno, predvsem stanovanjsko naselje namenjeno zahtevnejšim kupcem, saj gre za lokacijo, ki je nedvomno visoko ocenjena, cena kvadratnega metra pa bo gotovo med višjimi v Sloveniji, saj je malo lokacij, kjer je še mogoče graditi takorekoč ob morju s pogledom na marino, na staro Izolo in na cel tržaški zaliv. Nedvomno bodo odsluženo tovarno zamenjali lepši, novejši objekti, kako bodo načrtovalci uspeli spomeniško zaščitene objekte v tovarni
pametno vključiti v načrtovano___________________
stanovanjsko gradnjo pa je nedvomno zahtevno vprašanje. Ker gre za objekt, ki po svojih
dimenzijah bistveno vpliva na	-__
celotno podobo Izole bi veljalo v izdelavo projektov vključiti vso tisto stroko, ki se v Izoli, ob podobnih velikih posegih v prostor, drži kar nekam postrani. (DM)
»



l
NOVA TOLARSKA KOVANCA
Banka Slovenije je prek poslovnih bank julija dala v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev z znamenji, ki so določena z Odlokom o glavnih znamenjih kovancev za20 in 50 tolarjev.
Na kovancu za 20 tolarjev je upodobljena štorklja, na kovancu za 50 tolarjev pa bik. Kovanca sta nadaljevanje obstoječe serije kovancev s podobami živali, in sta izdelana iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja. Avtorja idejnih osnutkov kovancev sta oblikovalec Miljenko Licul in kipar Janez Boljka. Kovanci so bili izdelani v kovnici Mincovna Kremnica š.p. na Slovaški. Poleg novih kovancev ostaneta bankovca za 20 in 50 tolarjev še naprej zakonito plačilno sredstvo.
BANKA KOPER ŠE BOLJ KONKURENČNA
Banka Koper je julija s konzorcijem tujih bank podpisala pogodbo za 5 letni najem sindiciranega posojila v vrednosti 30 milijonov evrov. Sredstva je v celoti črpala 22. julija 2003.
Banka je nameravala najeti sindicirano posojilo v znesku 25 milijonov evrov. Večja ponudba finančnih sredstev za sodelovanje pri sindiciranju posojila kaže na povečan interes za sodelovanje z Banko Koper in potrjuje njen ugled na mednarodnem finančnem trgu. Podobno je bilo tudi pri sindiciranem posojilu, ki ga je banka najela v oktobru 2002. Pridobljena sredstva so namenjena za izvedbo razvojnih projektov komitentov koprske Banke. Na ta način Banka Koper še dodatno krepi konkurenčno sposobnost v slovenskem bančnem prostoru.
Teden izolskih prvakov
BINE SVETOVNI, VASILIJ EVROPSKI PRVAK
ZDAJ PA SE MED ČLANE
Beograd je bil nekoč naše glavno mesto, zdaj pa je tudi mesto, ki ga bo za vedno ohranil v spominu izolski veslač Bine Pišlar, ki je svetovnem prvenstvu veslačev do 23 let med lahkimi skifisti osvojil naslov svetovnega prvaka. Medalja je za las ušla jegovi klubski prijateljici Majdi Jerman, ki jemed skifistkami osvojila izvrstno a nehvaležno četrto mesto.
Slovenijo so v Beogradu zastopali Matej Kodela (Nautilus) in Majda Jerman (Izola) med skifisti, Bine Pišlar (Izola) med lahkimi skifisti, Tomaž Černe (Bled) in Simon Polak (Ljubljanica) med dvojci brez krmarja, Gregor Peskar in Matej Štravs (oba Bled) v lahkem dvojcu brez krmaija, Mitja Trkov in Igor Ronchi (oba Ljubljanica) v dvojnem dvojcu med lahkimi veslači ter Živa Petrin in Tina Jaklič (obe Ljubljanica) med lahkimi dvojnimi dvojci v ženski konkurenci. Sedem od skupaj enajstih veslačev je Slovenijo zastopalo že na lanskem tovrstnem tekmovanju v Genovi, kjer so bili najbolj uspešni Kodela, Pišlar ter Ronchi in Trkov, ki so v svojih disciplinah osvojili peta mesta,.
Ob sprejetju beograjske kandidature je najprej obstajala bojazen, da bo prvenstvo slabo obiskano, vendar je bila udeležba povsem običajna. Prijavljenih je bilo 41 držav z 2226 posadkami. Najbolj številna je bila prijava v enojcih (21), lahkih enojcev je bilo kar 20, ženskih enojcev pa 14, kar priča o tem, da se je bilo treba za naslove še kako potruditi.
TRENER JE VEDEL
Bine je takoj po osvojenem naslovu svetovnega prvaka med lahkimi veslači do 23 let povedal, da sta s trenerjem načrtovala boj za vrh, vendar sam ni bil najbolj prepričan v takšen izhod, čeprav je trenutno v zelo dobri formi. Zato pa je trener Vlado Krulčič menil, da je "zrel za eno od medalj" in tako se je tudi zgodilo. Naslov so proslavili že v Beogradu, tako kot odlično četrto mesto Jermanove, ki je med veslači še vedno dokaj "nova", saj je do par let nazaj trenirala še med mirnovodaši.
Seveda so sprejem za svetovnega prvaka pripravili tudi v Izoli, kjer je imel najprej fešto v klubu, potem sprejem pri županji in nato je bila še ena proslava v klubu, zdaj pa je nov podvig.
V drugi polovici avgusta ga namreč čaka nastop na članskem svetovnem prvenstvu, kjer bo med lahkimi veslači lovil čimboljši rezultat. Glede na napovedano konkurenco, del jo je v Beogradu že premagal, si lahko obetamo dober dosežek tudi v najmočnejši svetovni konkurenci.
Bine je trenutno v zelo dobri@Yormi, redno trenira in ker nima težav s telesno težo trener in njegovi spremljevalci verjamejo, da bo znova razveselil izolske ljubitelje veslanja in številne prijatelje, ki zvesto spremljajo njegove dosežke.
VASILIJ JE ZE V ATENAH
Vasilij Žbogar, jadralec izolske Burje v razredu Laser že nekaj časa sodi v svetovno elito tega jadralnega razreda in je bil tudi prvi od naših jadralcev, ki je izboril mesto Sloveniji (in sebi) na prihodnji olimpiadi v Atenah.
Naslov evropskega prvaka, ki ga je osvojil na prvenstvu v Splitu, ki ga seveda zelo dobro pozna, saj se je tam velikokrat pripravljal s prijateljem in konkurentom Arapovim, je rezultat trdega dela v zadnjih letih, ko je Vasilij dejansko postal jadralni profesionalec.
Iz razmeroma šibkega fanta z dobrim jadralskim instinktom se je s trdim delom in treningi doma in v tujini razvil v krepkega športnika, ki pa še vedno ima občutek tudi za jadranje v šibkem in posebej spremenljivem vetru, kar mu je naregati v Splitu še kako prav prišlo. Večino dela je Žbogar opravil že na predtekmovanju, kjer je zasedel drugo mesto, nato sta sledili dve zmagi in vodstvo, ki ga je s taktičnim jadranjem zadržal do konca.
V floti 120 jadralcev v^ Splitu ni manjkal nihče iz najboljše svetovne laserske petdeseterice. Žbogar je v kvalifikacijah dobro začel: z 9., 3. in 14. mestom, ki se mu je potem kot drugo najslabše odštelo. V ne ravno razpihanem Splitu je drugi regatni dan ujel še 4. in 6. mesto ter se skupaj z Avstralcem Michaelom Blakburnom in Arapovom z enakim številom točk prebil na drugo mesto za vodečim Angležem Paulom Goodisonom, letos najboljšim jadralcem v laserju na svetu.
Tretji dan kvalifikacij je bil Žbogarjev dan. Doslej najboljši regatni dan v karieri je zaključil z dvema zmagama in drugim mestom. Sobotno nadaljevanje, ki je ostalo pri enem samem plovu, je dočakal dve točki pred Arapovom in šest točk pred Avstralcem in Angležem.
IZPOLNJENA TUDI SLOVENSKA NORMA ZA 01
Zlato Vasilija Žbogarja na evropskem jadralskem prvenstvu razreda laser v Splitu ima zaradi udeležbe najboljših z vseh celin svetovno težo. Izolan je tako nadaljeval letošnjo slovensko bero kolajn, ki sta jo z evropskim srebrom v dvosedu 470 julija v Brestu začeli Vesna Dekleva in Klara Maučec.
Po izpolnitvi olimpijske norme na lanskem svetovnem prvenstvu je z zmago v Splitu mimogrede odkljukal še slovensko olimpijsko normo, tako da je zdaj dokončno razbremenjen vseh pritiskov in se lahko v miru pripravlja na septembrsko SP v Cadizu, kjer bo sodil med favorite za odličja.
Žbogarjevo evropsko zlato je šesta slovenska jadralska medalja v olimpijskih razredih. Po srebru posadke Dekleva-Maučec na EP v razredu 470, pa že druga letos. Prvo srebro na SP je v olimpijski deski windglider leta 1984 v Keniji osvojil Dušan Puh, leta 1998 sta na EP v Cesmah in na SP v Palma de Mallorci srebrni kolajni osvojila Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki sta srebrno evropsko vajo potem ponovila še leto 1999 v Zadru.
Vasilij si je s tem rezultatom že pridobil olimpijsko kvoto za Atene, kamor bo odpotoval čez teden dni na predolimpijsko regato: Tam bo skušal kar najbolje spoznati vetrovne razmere in tokove na bodočih olimpijskih regatnih poljih, sicer špa sta s trenerjem Trevorjem Millarjem tam že vadila in bo za olimpijske igre res dobro pripravljen, vsaj približno tako kot za Split, kjer je živel od oktobra do maja in treniral s Hrvatom Matejem Arapovom.
Vasiliju je ob osvojitvi naslova čestital tudi Milan Kučan, ki je bil na počitnicah na Braču, pa strelec Rajmond Debevec, ki je že na pol Izolan in sez Vasilijem seveda poznata tudi iz našega mesta.
Vasilij bo v Izolo priplul v petek, 11, avgusta približno ob 18.00. V matičnem klubu JK Burja mu ob tej priložnosti pripravljajo sprejem.
DRUGOUGAŠ ZAČNE V NEDELJO
V poletnem obdobfu so se « izolskem taboru zgodila dva pomembnejša dogodka: prvi je začetek sodelovanja z družbo Droga Portorož, drugega pa predstavljajo pomembne okrepitve v ekipi
Start v novem prvenstvu bo za edinega obalnega drugoligaša neugoden, saj ga čaka več težkih gostovanj, pa tudi v goste sprva prihajajo kvalitetni nasprotniki. Vendar pa to ni zmanjšalo § optimizma v izolski ekipi. "Imeli smo jg dober mesec priprav. Sprva smo delali predvsem na fizični moči, kasneje pa ' tudi na taktiki. Odigrali smo več prijateljskih srečanj, kjer sem bil zadovoljen s prikazanim odnosom do igre, tako da mislim, da smo na dobri poti",meniVladoBadžirn.
Moštvo je bilo deležno številnih okrepitev: največ v vratih, kjer bodo poleg Sebastjana Horvata mrežo varovali še novinci Branko Bučar (Ježica), Miha KalČIČ (Jadran PM) in BOŠkO BOŠkOVlČ (SL Koper). Pomembne okrepitve so tudi v veznih vrstah, kjer
BUHPuaiNa

so že zaigrali Vlil BOČaj (Koper), ~ n ROk štl
ravs
prišel
dosedanji mladinci Marko Hlemek, Jure Nenad Hanz in Elvis
MallkOVlČ (Jadran PM) in (Maribor PL), s Kozine pa je tudi SaŠO Šestič, ki pa zaenkrat zaradi poškodbe ne more igrati. Spričo dvojne registracije lahko Izolani računajo tudi na Marka Grižoniča,
Damina Hadžiča in Sašo Božičiča (vsi
SL Koper), minutažo in izkušnje pa bodo v članski ekipi nabirali tudi dosedanji r
Treskanca Momilovič.
Ekipo so zapustili StarČCVlČ in še nekateri, ki pa niso več nastopali za modro-bele. Zaradi poškodb Badžim zaenkrat še ne more računati na Apollonia in Šestiča, pa tudi drugi se ukvarjajo z manjšimi poškodbami. Vseeno je glede letošnjih ciljev optimističen. "Menim, da bi se s tem igralskim kadrom, ki je v pripravljalnih tekmah prikazal kvaliteten napredek v igri, uspeli uvrstiti v sredino lestvice, to je okoli šestega mesta. Mi bomo vsekakor dali vse od sebe, da bi morda na koncu osvojili še kakšno mesto bližje vrhu," ocenjuje izolski strateg.
PDKALNZS
MNK IZOLA ARGETA:KD OLIMPIJA 0:4 (0:21
Strelci: 0:1- Jusufbegovič (37), 0:2 -Kosič (45), 0:3- Žlogar (58), 0:4 - Kmetec (64)
MHK IZOLA ARGETA: Bučar 7, Malikovič 7 (od 46. min. Gerič 7), Grižonič 7, Ružnič 7, Franetič 7, Šabič 6.5 (od 55. min. Hadžič 71, Dobrin 6, Nadal 5.5, Klariča 6, Bečai 7, Radovac 6 (od 61 min. Štraus 6.5).
Rumeni kartoni: Malikovič, Grižonič, Ružnič, Gerič, Mirtič, Popovič.
Izolani so pokalno srečanje začeli brez nekaterih poškodovanih igralcev, tako da so poleg vratarja Bučarja	prvič oblekli modri dres	še novinci
MalikOViČ, Grižonič In BeČaL Olimpija je skušala doseči hitro vodstvo, vendar so domači zaustavljali vse njihove	akcije.	S	hitrimi
protinapadi so večkrat prišli pred Mavričev gol, a izolska	napadalna trojka	tokrat	ob	močni
obrambi gostov ni prišla do izraza. Modro-beli so poskušali tudi s streli od daleč, a sta bila BeČOj in Radovac premalo natančna. Ob bučni podpori	navijačev so bili	Izolani	prvi polčas
tako povsem enakovreden tekmec favoriziranim gostom.
V drugem delu so pobudo prevzeli gostje. Dvojno vodstvo je najprej povišal Žlogar, končni rezultat pa je postavil golgeter Olimpije Kmetec. Pri gostiteljih je edino priložnost za Častni zadetek imel Dobrin, a žoge ni dobro zadel. Sicer se je izolska ekipa izkazala kot solidno moštvo, žal pa je pri nekaterih domačih igralcih v tekmi proti lanskim branilcem naslova neizkušenost poznala v njihovi igri.
Vzpodbudna igra s prvoligašem
NK KOPER . MNK IZOLA 3:1
Prizadevni dekanski ljubitelji nogometa so ta konec tedna izpeljali že 18. memorialni turnir v spomin na Ivana Gregoriča Presenetljivo, a povsem zasluženo, je pokal za prvo mesto dvignila ekipa Jadrana iz Dekanov. V zadnji tekmi je premagala favorizirane Koprčane, ki so nastopili z rezervnimi igralci.
Igralni čas tekem je bil 2x30 minut. Trenerja izolske in dekanske ekipe sta preverjala trenutne sposobnosti svojega moštva pred začetkom prvenstev, koprska ekipa pa je nastopila z igralci, ki ponavadi ne dobivajo veliko priložnosti za igro. Že prva tekma je bila zanimiva, saj je padla kopica golov. Dekančani so nastoplil z novima okrepitvama
Kobalom In Dobričem iz
hrpeljsko-kozinskega Jadrana. Izolski trener Badžim je imel veliko težav s sestavo ekipe, saj sta manjkala Apollonio in Ružnič Tako je dobilo priložnost veliko mlajših izolskih igralcev. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 v korist domačega moštva. Za Dekančane sta bila uspešna Dejan Ščulac in Mitja RadOVaC, ki je zadel dvakrat. Za Izolane pa sta zadclaCerlČ In BeČaj.
Nato je sledil obalni derbi med Koprom in Izolo. Rumeno-modre je že v drugi minuti v vodstvo popeljal igralec, ki se nahaja na preizkušnji -tòmo Gavrina. V drugem polčasu je
__________ rezultat najprej izenačil Davor
Klariča, ki je koprskega vratarja premagal z lob udarcem s 30-tih metrov.
Vse dvome o zmagovalcu pa je pred koncem tekme razrešil Jaka Štromajer, ki je obakrat zadel po podaji Darka Krernenoviča. Zadnja tekma na dekanskem turnirju je tako odločala o zmagovalcu. Tekmo je odločil prosti strel	Dejana
Ščulaca,	pri
katerem je koprski vratar Milič storil napako, tako so na koncu povsem zasluženo slavili domači igralci... (BP)
/

POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Športi
«V
Seveda ni še vse v normalnih okvirjih, počitniški vrvež je še kako prisoten na vsakem koraku. Toda, nekateri športniki so že v pogonu, nekateri šele začenjajo. Rokometašem
se iztekajo počitnice, rokometašicam pa že teden dni zmankuje sape. Težko je v teh visokih temperaturah. Predvsem pa so časi začetkov (tudi nadaljevanj) vedno ubijajoči. Pri moškemu klubu bo začetek vsekakor (ponedeljek) zelo zanimiv, zaradi novega trenerja in v bistvu nove ekipe, res sestavljene iz domačih igralcev. Na preizkušnji bo tudi uprava, konec koncev je ona vse »zakuhala«. Vsespremljajoče zadeve naj bi bile končno na svojih mestih, toda tudi to še ne pomeni, da bo izola »taglavna«. Iz izkušenj vem, da so nižje lige bolj trdne, ambicije klubov pa zelo visoke. Izolani so vsekakor med tistimi z ambicijami, nekaj ugleda je še ostalo, glavna beseda pa le ostaja pri igralcih. Sprememba je zelo dobrodošla, nova »metla«
namreč obljublja in priznava samo delo. Brez obveznega prilagajanja seveda ne bo šlo. Času čas, kdor bo želel napredovati bo imel priložnost. Dekleta so nekoliko zgodnejša, ekipa sicer ni popolna, priprave reprezentanc, tudi prestopni rok in vse želje niso dokončno urejene. Vsi zapleti, upravičeni ali ne, Boris žal še ne ve kakšna bo nova ekipa. Kar nekaj je bilo podobnih začetkov pri dekletih. Ohladitev (vremena) bo seveda stvari pripeljala na svoja mesta. Sicer pa, kakšno bi bilo življenje brez obveznih komplikacij.
www.goldenindex.com
Odbojka	„
ČLANSKE EKIPE OK IZOLA NI VEČ
Drugoligaškega moštva Odbojkarskega kluba Izola ni več. Tako so se odločili v vodstvu kluba, potem ko sta klub zapustila Mitja Gasparini in Miran Kitič, ki sta odšla v ljubljansko Olimpijo, že pred tem pa so slovo odbojki dali Igor Komadina, Dragan Grmača in Dean Gasparini. Tako je klub ostal brez najpomembnejših igralcev in bi za kolikor toliko normalno nastopanje moral dobiti igralce od drugod, kar pa niti finančno ne zmore.
Uprava kluba je sicer ponudila združevanje VC Portorož, vendar do dogovora ni prišlo, so pa Portorožani ponudili zamenjavo oziroma posojo igralcev, kar pa Izolanov ni zadovoljilo, zato so na zadnjem sestanku uprave sklenili, da bodo s člansko ekipo izstopili iz vseh tekmovanj in se bodo raje posvetili delu z mlajšimi kategorijami, kjer so doslej najbolj šepali. Aktivni igralci si lahko poiščejo nove sredine kot posojeni igralci, veijamejo pa, da se bodo mnogi od njih odločili za sodelovanje v ustvarjanju novih mladinskih ekip. Predsednik OK Izola za naslednje mandatno obdobje je postal Igor Komadina.
Povejmo še, da so sev klubu odločili, da bodo ob Ribiškem prazniku pripravili veteranski odbojkarski turnir in klubski srečelov.
ODBOJKARICE OKREPUENE V 2. LIGO
Izolske odbojkarice, ki so si lani nekoliko presenetljivo, glede na lastne ambicije, zagotovile napredovanje v drugo ligo, bodo nastopile v precej okrepljeni postavi. Klubu so se namreč pridružile nekatere izkušene igralke: 160 Kolar In Nataša Stanič iz Kopra, vrnila se je tudi Izolanka Sara Raspor, ki je lani igrala za Piran, morda pa jih bo okrepila tudi Alenka Čuturič, kar bi ekipi dalo zanesljivost in predvsem izkušnje.
Po besedah trenerja Tihomirja POŠiČa pa bo jedro ekipe vendarle predstavljalo moštvo, ki si je izborilo uvrstitev v drugo ligo in sicer:
Urška Bandelj, Urška Čeklič, Alesia Faič, Daša Gluvajič, Tanja Jovanovič, Ingrid Lovrinovič, Maja in Jelena Pešič, Violeta Jurkovič, Nea Bošnjak in
Sara Habjan Nove, predvsem starejše igralke, bodo zelo pomembne že pri samih treningih pa tudi v zahtevnejših tekmah, kjer izkušnje največ veljajo.
V klubu načrtujejo, da bi s takšno ekipo in ob dobrem delu kot doslej lahko bili zelo solidna drugoligaška ekipa.
KONEC TEDNA DP V ODBOJKI NA MIVKI
Od četrtka do nedelje bo v Simonovem zalivu državno prvenstvo v Beach Volley-u oziroma zaključni turnir za državno prvenstvo, ki ga organizira UubOjkSrSka ZVCZS Slovenije. To seveda pomeni, da bodo nastopili skoraj vsi najboljši slovenski odbojkaiji na mivki z izjemo Čuturiča in Miklavca, ki ju je zveza kaznovala zaradi nastopa na turnirju v Kopru, ki ga sicer organizira zasebno podjetje, ki je z odbojkarsko zvezo že nekaj časa v resnem sporu.
Poleg njiju bo manjkala tudi Izolanka GlUVajiČCVa, tako da je Jelena PeŠiC ostala brez standardne partnerke za nastop na zaključnem turnirju.
Razen njih pa bodo v Simonovem zalivu zbrani vsi, ki v slovenski odbojki na mivki kaj pomenijo, tako da se obetajo res zanimive tekme. Začelo se bo že v četrtek ob 16. Uri, finale pa bo v soboto zvečer okrog 21. ure. V nedeljo bodo svoje prvenstvo odigrali mladinci.
BEACH VOLLEY ODHAJA IZ SAN SIMONAP
Kot vse kaže bomo v Izoli ostali brez pravih igrišč za beach volley, saj so se v HTP Simonov zaliv menda odločili, da bodo namesto igrišč uredili peskovnike in igrišča za otroke, to pa bi dejansko pomenilo, da bi izgubili možnost organiziranja pravih turnirjev odbojke na mivki.
Hotelsko podjetje je odbojkarskemu klubu sicer ponudilo upravljenje oziroma skrb za nova igrišča, vendar se o tem še dogovarjajo.
Jadranje
OD OPTIMISTOV DOBRO LE PLETIKOS
Na otoku Gran Canaria se je po 15 odjadranih regatah končalo letošnje svetovno prvenstvo v naraščajniškem jadralskem razredu optimist, na katerem je med 221 jadralci (vmes je bilo 35 deklet) iz 50 držav jadralo tudi pet Slovencev. Zmagal je Puljčan Filip Malika, slovenski prvak, jadralec JK Pirat Portorož, NIK PlCtlkOS, pa se s Kanarskih otokov vrača s 13. mestom. Tina Mrak(SD Piran) je bila 43. v absolutni konkurenci in sedma med deklicami, Žiga Kobal je bil 117., Rudi Hrvatin 148. inSlUlOU LaganlS (Olimpie Izola) 162, potem ko je v šibkem vetru začel zelo dobro in kasneje popustil ob močnejših vetrovnih razmerah. To je tudi razumljivo, saj je bil eden najmlajših in najlažjih tekmovalcev na prvenstvu.
POVPREČNI LASER RADIA1CI
Na svetovnem jadralskem prvenstvu v razredu laser radiai (ta teden se bo tam nadaljevalo svetovno mladinsko prvenstvo) je slovenska četverica
Jemej Markič, Rok Puvar, Luka Verzel in Jure Žbogar v finalu jadrala v srebrni floti, ki se je borila za razvrstitve od 78. do 154. mesta med skupno 228 jadralci. Novi svetovni prvak je Hrvat Aron Lolió, naši pa so se po 12 regatah razvrstili na 78. mesto (Markič, zmagovalec v srebrni finalni floti), 82. Puvar (4. v srebrni floti), 139. Verzel in 145. Žbogar.
POVPREČNI TURI EVROPEJCI
V Kalovigu na Danskem pa je bilo evropsko mladinsko prvenstvo jadralcev v razredu Evropa na katerem sta nastopili dve jadralki SaŠ3 Dorošenko (Olimpie) in Mia Verzel (Jadro Koper) ter jadralec Aljaž Jadek (Olimpie). Glede na padec splošne kvalitete jadranja vtem razredu so dosegli rezultate, ki jih uvrščajo v drugo tretino tekmovalcev, še najbližje prvi polovici je bil aljaš Jadek, ki je bil 12-ti v srebrni skupini, Mija Verzel je bila 19-ta, šaša Dorošenko pa 31-ta v srebrni skupini.
POPLAVA KIMONOV V IZOLI
Tudi letos so se sredi poletla na oknih hotela Rivera polavili beli m modri kimoni. Judo zveza Slovenile je namreč že deseto leto zapored v Izoli pripravila poletno šolo juda, ki se le Iz leta v leta udeležuleio judoisti iz Slovenile in drugih evropskih držav. Tokrat se le med 3. in 9, avgustom v Izoli zbralo 280 sodelujočih iz članskih kategorij, prihodnji teden pa pričakujejo še 190 mlajših udeležencev (kadeti, starejši dečki in deklice], med katerimi bodo tudi izolski judoisti iz ŠD Vitalis.
Letošnji udeleženci prihajajo iz 19 slovenskih klubov ter iz Slovaške, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Francije, Grčije, BIH, SČG, Švice in celo Japonske, od koder prihaja judoistka, ki je drugouvrščena na državnem prvenstvu Japonske in se pripravlja v Sloveniji, v priznani šoli Marjana Fabjana. Tudi med ostalimi udeležneci je veliko članov državnih reprezentanc posameznih držav, med katerimi smo pri dopoldanskam treningu v telovadnici OŠ Livade ujeli Stephana Ribitscha iz avstijskega Graza.
»Tukaj sem že šestič zapored,« je povedal Stephen, ki je član avstrijske druge reprezentančne vrste. » Treniramo dvakrat dnevno, dopoldan in popoldan. Udeležba na takšni šoli je zelo pomembna in koristna. Pri judu je zelo pomembno, da čimveč treninga opraviš z različnimi partnerji in tu je prava priložnost za to, saj udeležneci prihajajo iz zelo različnih držav. Iz istega razloga je tudi za člane reprezentanc to enkratna priložnost za trening. Naša skupina prihaja s Štajerske in zdaj se pripravljamo na državno prvenstvo,« je pojasnil Stephen in dodal, da je ta šola enkratna tudi zato, ker združuje trening in počitnice, saj je v prostem času lahko kopajo in sončijo.
V četrtek so pripravili tudi celodnevno srečanje z novinaiji, kjer so praktično predstavili tehnike metov, njihovo točkovanje oziroma vrednotenje, sodniška pravila ter	\
druge značilnosti in posebnosti juda. (K.B.)
Poletne prireditve
RIBARI SHOW, SHOTO KLUB, MEDITERAN
Pokalna nogometna tekma med Izolo in Olimpijo je bila priložnost, da so se spet dovolj množično zbrali izolski Ribari in preverili koliko jih je še vedno "za stvar". Če gre soditi po odzivu in obnašanju bodo še naprej ena bolj organiziranih in predvsem zabavnih navijaških skupin v Sloveniji.
Tudi tokrat so Ribari# pripravili lepo ognjenor, podporo s tribun, ki sicer ni veliko pomagala a jo je bilo lepo videti. Približno tako kot ekipo MNK Izola, ki z okrepitvami postaja vse bolj trdno drugoligaško moštvo. Izraz na obrazu kapetana Ružniča pove vse.
PALERMO SPOZNAVA IZOLO
V Shoto klubu pod Belvederjem bodo danes, v četrtek 7. avgusta nastopili zelo odločni in razgreti godci iz daljnega Palerma v Italiji. Njihov hard core je sodoben, živahen in angažiran, vpeljali pa jih bodo domači, lucijski Insanity.
Vstopnina je tradicionalna (500 Sit), prostora pa ravno dovolj za vse, ki bi radi prišli na ta koncert.
TfHAIIES
litTUCT
(PADSR-no, it)
ALJOŠA V SVOJI PRAVI VLOGI
Naš nekdanji pripravnik in prijatelj Aljoša Šumenjak je s pomočjo slovenskega računalniškega podjetja odprl trgovino z računalniškim materialom v Ljubljanski ulici. Namesto reklame nam je izdal naslednje zanimive cene:
CD cake 25 kosov E-performance 52x snemanje 1840 SIT z DDV
DVD-RW enota Teac W50E
Akcija cena samo 45.954,00 SIT z DDV
NASLEDNJI MANDRAC PRIDE 21. AVGUSTA
Nemogoča vročina, dopusti in prenavljanje računalniškega sistema nas silijo v to, da naslednji teden posvetimo predvsem tehničnemu delu urejanja Mandrača, zato bo naslednja številka izšla čez 14. dni. Upamo, da nas boste pogrešali.
mediterai!
festival
Petek, 08. avgusta ob 21.30 Marwan Abado (Palestina)
Palestinski glasbenik in pevec Marwan Abado ter avstrijski tolkalist Peter Rosmanith sta se srečala v Beirutu, od tam pa sta krenila na skupno glasbeno popotovanje po Evropi in drugih delih sveta.
Njun nastop je izjemno glasbeno doživetje, ki pa ga prepletata še s humorjem in politiko, tako da poslušalcem ponudita resnično doživetje dežele, ki obstaja samo v glasbi, saj je med Palestino in Avstrijo preveč vsega in ne le kilometrov.
Sobota, 09. avgusta ob 21.30 Think of One (Belgija)
Eden najbolj veselih koncertov letošnjega Mediteran festivala bo pripadel izvrstnim belgijskim glasbenikom, ki so ena najbolj iskanih karnevalskih skupin v Evropi, njihova glasba pa ima korenine v arabski in bretonski ljudski glasbi, ki ji dodajajo tradicijo turških pihalnih godb in hkrati sodobnost evropskih pihalnih orkestrov.
Za njimi so trije izvrstni albumi in množica nastopov po vseh evropskih festivalih, na katere prihajajo s svojim posebnim avtobusom, ki je hkrati tudi oder, snemalni studio in spalnica. Brez skrbi, med njihovim nastopom ne bo nihče spal.
Petek, 15. avgusta ob 21.30 Etno Histria (mednarodni projekt)
Mediteran festival sodeluje pri pripravi projekta Etno Histria, ki nastaja v sodelovanju s KD Folk Slovenija in Flanders Ethno iz Belgije. Na tem mednarodnem seminarju bo gostovalo približno 40 glasbenikov in mentorjev, ki bodo teden dni v Izoli spoznavali glasbeno tradicijo posameznih dežel, se učili novih viž in jih na zaključnem koncertu tudi odigrali v sklopu Mediteran festivala. Hkrati bomo spoznali tudi izvrstno bolgarsko skupino Lyra Junior, ki bo sodelovala ob tem projektu.
Sobota, 16. avgusta ob 21.30 Lokua Kanza (Kongo)
Ali je še kaj treba dodati podatku, najpomembnejših glasbenikov, pevcev in instrumentalistov jugozahodne Afrike, umetnika ki je sodeloval z največjimi zvezdami afriške in sodobne pop glasbe, od Youssou N’Dourja do Peter Gabriela s katerim je posnel album o zaščiti gozdov v Amazoniji. Njegov najnovejši album je že dva meseca na samem vrhu svetovnih lestvic world music, to pa je hkrati njegov prvi in ekskluzivni nastop v tem delu Evrope..
enega
Na predmete se navežeš kot na ljudi
V	galeriji Alga je na ogled razstava zbiratelja Janeza Janežiča, ki jo je avtor poimenoval Stene govorijo. Avtor, ki se je v Izoli že večkrat predstavljal z zanimivimi tematskimi razstavami, tokratnim obiskovalcem našega mesta prikazuje stene in predmete iz zadnjih stoletij.
Razstava temelji na 15 slikah, narejenih s soboslikarskimi valjčki, ki so se uporabljali približno do 60-ih let prejšnjega stoletja. Z njimi so si manj premožni ljudje krasili prostore. Te poslikave so večkrat nadomeščale tapete in tapiserije. Z valjčki pobarvane stene so kasneje opustili, saj so se v kuhinjah začele uveljavljati viseče omarice, v sobah pa omare od stene do stene.
Na slikah najdemo različne motive, največ je rastlinskih (listi, cvetovi, sadje) in živalskih (ptice), nekaj jih prikazuje različne kuhinjske predmete (vinski vrči, kozarci, sklede), najdemo pa tudi nekaj secesijskih vzorcev.
Na tako pobarvanih stene je avtor dodal še fotografije, ki so posnetki s prejšnjih tematskih razstav in srečanj. »Stene govorijo o mojem več kot 40-letnem delu na področju etnologije. Rad bi, da bi se od teh sten odbil tudi čas in ljudje, ki so bivali v teh prostorih. Stene ne samo poslušajo, temveč tudi govorijo,« razlaga Janez Janežič.
V	prostor je avtor poleg slik namestil še deset skupin predmetov iz drugih tematskih zbirk: bančništvo, radioaparati, filatelija, fotografija, aluminijasta posoda, igrače, lekarniški predmeti, kovaški predmeti, pipe in predmeti iz časa Franca Jožefa. Zelo dragocen predmet pa je tudi originalen fragment poslikave Pretorske palače - lesen strop, na katerega so s šablonami naslikani barvasti vzorci.
»Skozi kovane predmete čutim kovača, skozi ročna dela čutim ustvaqalnost, tu je samo pozitivna energija, nobene surovosti. Utruja pa me skrb za ohranjanje teh predmetov, saj je hranjenje in vzdrževanje zelo težavno. Na predmete se navežeš kot na ljudi,« pojasnjuje dolgoletni zbiratelj. Razstavo je omogočil Kulturni center Izola, namen razstave pa je obiskovalcem našega mesta v času turistične sezone predstaviti delček naše kulturne dediščine.
Barbara Dobrila
OBALNE GALERIJE PIRAN / GALERIJA MEDUZA KOPER
razstava grafik
KLEMENTINE COLMA
(projekt Grafika v Sloveniji po letu 1945) otvoritev: 7. avgust 2003 ob 20. uri trajanje razstave: od 7. avgusta do srede septembra 2003
V	četrtek, 7. avgusta bo ob 20.00. uri v koprskem razstavišču Meduza otvoritev razstave grafik ak. slikarke KLEMENTINE GOLI JA iz Kranja. Rojena je bila 1966 na Jesenicah, končala je ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter diplomirala iz slikarstva ( pri prof. G.
Baruzziu in G. Maraniellu) na “Accademia di Belle Arti di Brera” v Milanu leta 1990, na ljubljanski ALU pa je končala specialko za grafiko leta 1993 pri prof. L. Logarju in slikarsko specialko leta 1995 pri prof. G. Gnamušu. Študijsko se je leta 1990 izpopolnjevala v Bostonu in v New Yorku ter leta 1995 še v Parizu. Prvič se je javnosti predstavila s samostojno razstavo že leta 1987 v Kranju, doslej je imela več kot petdeset osebnih razstav in sodelovala na več kot stopetdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejela trinajst nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Na Obali je leta 1994 predstavila slike na razstavi v piranski Galeriji Meduza 2. Uveljavljena je kot slikarka, grafičarka in oblikovalka, sicer pa je aktivna še kot organizatorka likovne dejavnosti v Kranju, kjer živi in dela.
V	koprski Meduzi bo v okviru projekta Grafika v Sloveniji po letu 1945 predstavljen pregledni izbor grafik iz obdobja od leta 1990 do 2003: prevladujejo kombinacije jedkanice in aquatinte s suho iglo, nežno kolorirane kolagrafije in nekaj litografij. Njeno grafično ustvarjanje oziroma razvojne premene so v motivnem in formalno oblikovnem smislu analogne z obsežnejšim slikarskim opusom; prepoznavamo ikonografski obrazec - avtoričin najbolj intimen izpovedni element, ki ga neprekinjeno izčiščuje in nadgrajuje v izrazito subjektivno metaforično govorico znakov in ploskev ter ki, kljub hoteni izbiri klasične črno bele zvrsti, ostajajo te poetične grafične podobe kot celote in v detajlih - v izbranem mediju vizualizirani "pejsaži" subtilne podobe avtorice same.
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
MLADI
BETI BRICEU, KLEMEN GORUP, SIMON KASTELIC, ERIK MAVRIČ, MARTINA ŠTIRN, JONI ZAKONJŠEK, TILEN D BONA
Razstava, ki je postavljena vzporedno v treh razstaviščih, bo do 31. avgusta na ogled v Pretorski palači, Palači Gravisi v Kopru in Galeriji Insula v Izoli.
Pretorska palača (Titov trg, Koper; tel. 05/ 66 46 403; tic@koper.si) 9 - 20, nedelja 13 -20 Palača Gravisi - Skupnost italijanov "Santorio Santorio" Koper (Ul. OF10, Koper; tel. 05/ 627 94 31 ; comit.mario@email.si ) 10 -12,17- 20 nedelja zaprto Galerija Insula (Smrekarjeva 20, Izola; tel. 05/ 641 53 03; galerija.insula@siol.net) 9 -14,18 - 20, sobota 10-13, nedelja zaprto
galerija ALGA
i'
, c*
■ 'Z#*»--
*: ^ s
NOVI POLETNI URNIK	•	.1 '
OD PONEDELJKA, 28. JULIJA DO PETKA 8. AVGUSTA/
A«-
s;.-	*
Razstava zbiratelja
Janeza Janežiča
/ izbor eksponatov različnih tematskih razstav /
BO GALERIJA ODPRTA OD 18.00 DO 21.00 URE
■> i sts. SKSBil
Poletna galerija v cerkvici
Gregorčičeva 21
EX-TEMPORE IZOLA 2003
Razstava izbranih slik - nagrade in priznanja XIV. Mednarodnega slikarskega Ex- tempore
Urnik galerije od 28. Julija do 8. Avgusta 19.00 - 21.00
Podobe Milene Pavlin-Houška
V galeriji Krke - Zdravilišča Strunjan je bila v sredo, 6. avgusta ob 21. uri otvoritev razstave slikarke Milene Pavlin-Houška iz Maribora.
Diplomirala na oddelku za likovno umetnost na Pedagoški akademiji v Mariboru pri prof. Maksu Kavčiču in prof. Lajčiju Pandurju. Po študiju na Pedagoški akademiji je končala še študij biologije. Svoja dela je razstavljala na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem.
Predstavljena serija risb, mariborske slikarke Milene Pavlin, ki razstira svojo vsebinsko problematiko pod tematskim naslovom Živeti življenje je večinoma nastajal v zadnjih nekaj letih.
Obravnavana vsebinska opredelitev pomeni nadaljevanje slikarkinih tematskih obdelav, ki so precej pogosto vezane na naravo, rastlinje in živalstvo, skratka naturalno okolje, v katerem avtorica odkriva lasten izraz.
Pričujoči razstavljeni opus, bi zelo pregledno delili na dva dela. Pred nami so podobe z uprizoritvami ptic oziroma podobe, ki prezentirajo konje, natančneje bele konje, lipicance. V razvejano harmonizirani kompoziciji tako dominira nekakšna drevesna zgradba, ki zajema precej zožan pogled v dogajanje drevesnih krošenj in pa bolj odprta krajinska prostorskost širšega horizonta.
Občutenje, ki nam ga ustvarjajo podobe Milene Pavlin se vsekakor pojavlja kot alternativa tehnicističnemu, načelno odklanja potrošniško družbo in usmeritev, v katero vse bolj zapadamo in predstavlja optimistično zrenje v prihodnost. Prezentirana umetniška izpoved se v tem smislu, poleg zavedanja, odraža kot svojstveno stremljenje k obnavljanju ravnovesja, med človekom in naravo, ki ga je človek v toku svoje »civiliziranosti« precej omajal oziroma porušil.
Dejan Mehmedovič
Reakcije
KLIMA NAPRAVE SO V ZAKONIH
Članek v prejšnjem Mandraču je nekatere razjezil druge pa zpodbudil k temu, da nam vendarle pojasnijo nekatera dejstva, ki veljajo pri montaži in delovanju klimatskih in prezračevalnih naprav. Tako je v uredništvo prišel človek, ki se z ogrevalnimi in prezračevalnimi napravami strokovno ukvarja in s seboj prinsel dva uradna lista iz leta 2002 v katerih so zakonska določila, ki omogočajo ukrepanje v primerih, kot smo jih zapisali mi in kot jih lahko ugotavljamo na vsakem koraku.
V prvem primeru gre za Uradni list številka 42 v katerem je tudi takoimenovani zakon o prezračevalnih napravah, katerega del je tudi Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe (na fotografiji). Ta izkaz je obvezen ob vsakem projektu in ob vsaki novogradnji, trebaga je izpolnjevati za vsako prezračevalno in grelno napravo, celo za ventilatorček v kopalnici, kaj šele za klima napravo, ki je stokrat močnejši energetski aparat. Brez tega izkaza upravna enota ne izda gradbenega dovoljenja, drugače pa je seveda tam, kjer lastnik ali najemnik brez kakršnekoli vloge namesti takšno napravo. V izkazu mora biti točno naveden investitor pa tudi projektant oziroma izvajalec del, ki mora imeti ustrezne kvalifikacije, saj oba z lastnikom odgovarjata za vse morebitne napake in posledice slabega delovanja klima naprave.
Drugi pa je zakon o gradnjah iz Uradnega lista številka 110, ki v 29. členu posebej govori o pogojih za izvajalca posameznih del in tam je zapisano, da morajo dela na objektih opravljati organizacije oziroma posamezniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.
Ze na teh zakonskih osnovah bi lahko preprečevali takšen nered na tem področju, je povedal naš sogovornik in dodal, da bi vsak, ki želi montirati klima napravo moral imeti urbanistično informacijo (dobi jo na občini), moral bi prijaviti dela (soglasje Upravne enote), omenjeni izkaz karakteristik in odgovorno osebo za montažo.
Ob tem je še dodal, da se nevarnosti tovrstnih naprav vse premalo zavedamo. Po njegovem bi morala klima naprava delovati takrat, ko nas ni v prostoru, ko pa smo doma bi jo morali ugasniti. Klima naprave v velikih poslovnih objektih ne nižajo temperature več kot za 3 stopinje manj kot je na prostem, nič manj škodljive niso klima naprave v avtomobilih o čemer zdravstvo že veliko ve, pa tudi obremenjevanje okolja je zaradi teh naprav zelo veliko. Še najmanj škodljive so te naprave menda takrat, ko služijo kot ogrevalne naprave.
HOTEL KOT VOJAŠNICA
Hotel Riviera je res mladinski hotel oziroma Youth hostel in v resnici dijaški dom, zato tam ne more biti vse kot v pravem hotelu. Tudi cene so standardu primerne, zato je hotel čez celo poletje bolj ali manj napolnjen do vrha. Nekatere stvari pa bi lahko tudi oni uredili.
Med drugim bi se lahko organizirali in poskrbeli za sušilnice, saj se ob popoldnevih fasada hotela spremeni v sušilnico saj gostje skozi okna razobesijo vse kar operejo sami. Za izgled hotela in mesta to res ni najlepše.
(Foto: Kinketti)
“m *8
Sj;6::V
Umetno zniževanje temperature je bil eden večjih tehnoloških dosežkov prejšnjega stoletja. Pred tem hladilnih naprav ni bilo, nekateri pa se še spomnijo brkinskih furmanov, ki so v trst z vozovi vozili velike ledene kocke za gostinske lokale. Z iznajdbo hladilnih naprav so si to lahko privoščili le nekateri in hlajenje je bilo dejansko luksuz. Potem ko si lahko hladilne naprave privošči takorekoč vsak človek pa se je odnos do teh naprav in njihovih posledic zelo spremenil. Tudi gradbinci, ki so nekoč zelo razmišljalo o tem, kako primerno graditi, da stanovanje pozimi ne bo prehladno, poleti pa ne prevroče, se zdaj s temi vprašanji ne mučijo prav dosti, saj računajo na umetno ohlajevanje in ogrevanje prostorov. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je zima hladna, poletje pa vroče.
SVETISCE SVETEGA JAKOBA DOBILO PRIPROŠNJIKE
Jakobova nedelja postaja na	Šaredu	že	kar tradicionalni
praznik. Vsako leto se ob svetišču, ki dobiva vedno lepšo podobo, zbira prava množica ljudi. Veliko preveč, da bi mogli v majhno cerkvico. Vendar	pa je	okrog cerkve	dovolj
prostora za srečanja in pogovor.
Letošnji praznik je bil še posebej imeniten. Svetišče je bogatejše za tri lesene kipe, izdelane prav za to cerkev - podobe sv. Jakoba, Device Marije in Križanega. Posebno presenečenje pa nam je pripravil avtor kipov,	umetnik	in	rezbar iz	severne
Avstrije - gospod Wendelin Hammerer - ki je bil osebno navzoč in je z velikim ponosom prinesel »delo svojih rok« - kip Matere Božje.
Vsekakor smo ponosni tudi na druge pridobitve: asfaltno prevleko, novi podporni zid,	utrjene	in	obmetane	zidove,
začetek urejanja okolice.... Še bolj kot »materialne stvari« pa velja pohvaliti zavzetost domačinov in Krajevne skupnosti ter Občine Izola. Tudi gospa županja Breda Pečan, ki se je udeležila slovesnosti, je bila vesela in ponosna. S skupnimi močmi popravljamo napake zgodovine, delamo za skupno dobro vseh krajanov in temu prostoru vračamo dušo. Seveda v zadovoljstvo vseh.
Andrej Sedej, župnik
FINAL FLASH CITY Z VSEMI DODATKI
V	Ambasadi Gavioli so pripravili Final Flash City s katerim običajno zaključijo poletno sezono in tudi zato je verjetno razposajenost udeležencev tega dogodka bolj opazna kot druge dni. Prejšnjo soboto je bilo zares živo.
Popoldan na Belvederju ali Kako postaneš "Ambasador"
V	dneh, ko je na plažah velika gneča, rada obiščem Belveder. Ni težav s parkiranjem, vedno je dovolj prostora za ležalnik v senci in tudi moji najstnici uživata v čofotanju in skakanju po bazenih.
Danes, ko se Obala pripravlja na rumeno noč, je tudi tu velika gneča. Na mojem »placu« je tokrat postavljeno ozvočenje. Namestimo se in izkoristimo senco, ki nam jo dajeta velika senčnika ob zvočnikih.
Ob petih se začne, dremanja v vročem sobotnem popoldnevu je konec, prebudi nas DJ, ki nam za začetek spusti nekaj taktov tišje, nato pa vedno glasnejše glasbe. Ljudje se oziramo, gledamo, ali se bo kdo pritožil in umiril glasne zvočnike. Nekaterih glasba ne moti, drugi odidejo ali se vsaj oddaljijo, tretji uživajo.
Glasba napolni kopališče in daje ritem dogajanju ob njem. Palci na nogah obiskovalcev se pozibavajo na ležalnikih, otroci plešejo kar med potjo v bazen, mladeniča ob prizorišču udaijata z glavo, še žoga v bazenu se vrti v taktu glasbe. Kopališče postane velik kolektiv in show se nadaljuje.
Med obiskovalci je vedno več mladih, povsod se sliši sleng naše prestolnice, tu so tudi tujci. Mladi se namestijo v bazenu, zraven sodi še »pivce«, da ni mokra le zunanjost. Nadaljujem poletno branje romana, vendar ni prave zbranosti; ljubezenske težave glavne junakinje se utapljajo v ritmu afriških bobnov.
Dogajanje popestri skupina fantov v naj lepših letih - vročica rumene noči že kaže znak prvih strasti in se začenja tudi tu na Belvedeiju. Najprej zaplešejo ob bazenu, nato pod tuši, občinstvo se zabava. Na skrivaj jih hočem presenetiti
in narediti kakšen dober posnetek, vendar	ter
mi ne uspe. Obžalujem, da s seboj nimam teleobjektiva - kako enostavno bi se skrila za	grm in nato v stilu
»paparazzov« vohunila za njimi!Tako pa mi moj »trotel« omogoči le posnetke od blizu, ko objektu že skoraj pogledaš v želodec.
Na ploščadi ob odru nastane plesišče in mladina se zbira ter sramežljivo pleše. Ljudje se pogovarjajo in komentirajo predstavo; »ulovim«, da je organizator Ambasada Gavioli. Stvar že prerašča v profesionalni žur. Odločim se, da napišem reportažo. Na plaži sem brez rekvizitov. Nekje najdem svinčnik in popišem časopis po straneh, kjer je več reklam in manj teksta. Stopim do DJ-ja. Prijazen je in mi pomaha, ko ga fotografiram; izbiram lahko med resno in smešno fotografijo, skratka: potrpežljiva duša. Z enajstletno hčerko modrujeva, kakšna zvrst glasbe bi to bila; pravi, da je to »tehno«. Doma s svojimi pubertetniki po sili razmer poslušam glasbo v stilu Shakire in Avril Lavigne; sram meje, da te zvrsti glasbe ne znam niti poimenovati. Kaj naj napišem?
Spet vrtam, DJ je prijazen, decibeli ne dopuščajo resnega pogovora, zato zapiše svoji ime kar na moj časopis. Vergi d' Angelo pravi, da je in da vrti »house«. Dobro, zdaj vsaj vem, pri čem smo. Po dveh urah našega Angela zamenja drugi DJ, ki je bolj resen, nosi stroga očala in se ne pogovaija z »brezvezniki«. Na vprašanje, katere skupine danes vrti, odgovori, da vrti le plošče. Težka so pota novinarjev, kje sta Tomaž in Maja, da mi pomagata?
Popoldan se preveša v večer, kopalci zapuščajo plažo, tudi »ambasadorjev« je vse manj. Pospravimo in se pripravimo na odhod. Ob vhodu se ustavimo še ob varnostniku, kjer zvemo, da stanejo vstopnice za ta »parti« 6000 - 7000 tolarjev, da pa z njim nato lahko nadaljujemo zabavo v Gavioliju še vso noč, dopoldan in popoldan do 15. ure. Hitro izračunam, koliko denarja smo prihranili, ker smo prišli na kopališče zgodaj, še pred začetkom. Pomislim, kako bi zdržali do 15-ih; saj to je
noro: vmes bom skuhala večerjo, kosilo, oprala perilo, pospravila stanovanje ...
Ko zapuščamo Belveder, se sprašujem, kje so plakati za to prestižno zabavo. Prvega najdem na bližnjem stebru: bili smo na Pool Summer Madness Pre-partyju. Uau, še pridemo!
Tekt in foto: Barbara Dobrila
TABLETKE
Izolske policiste so v nedeljo z bolnišnice obvestili, da sta pri njih na opazovanju, mladi Ljubljančan ter mladoletnica iz Izole, stara 17 let, ki so ju iz Gaviolija k njim pripeljali izolski reševalci. V bolnici so seveda hitro ugotovili, da jima je postalo slabo zaradi prevelikega odmerka mamil. Mladi Izolanki naj bi postalo slabo zato, ker je v presledkih po pol ure zaužila kar tri tabletke ekstazija, ki jih je dobila od prijatelja prijateljice od prijatelja
AFTER NA PLAŽI
Takoimenovani after party, ki se vsako nedeljo po "dogodku" zgodi na parkirišču pod hotelom Belvedere je bil prejšnjo nedeljo še posebej živahen. Velika večina udeležencev dogodka v diskoteki je, potem ko so njeni upravljalci zaprli vrata in šli domov na zaslužen počitek, je namreč dobesedno preplavila parkirišče in plažo, tako da se hotelski gostje niso imeli kam dati. Seveda vsa ta množica bolj ali manj načetih nočnih plesalcev nadaljuje s svojim glasbeno plesnim veseljačenjem in tako so policisti dobili več intervencijskih klicev. Po posredovanju na kraju so vzpostavili skorajda normalne razmere. Komaj so se odpeljali nazaj na hrib, že so jih ponovno poklicali, ker so se štirje znanci najprej sprli, nato je šlo bolj zares. Pod Belvederjem naj bi se srečal bivši parček, ki je imel neke neporavnane račune, končalo se je tako, da je eden od udeležencev z nožem tekel za drugim in zato so ga ovadili zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom.
PADEC ČEZ BREŽINO
Isto nedeljo zvečer so policisti morali ponovno pod Belveder, saj je vtrdi temi z visoke brežine na plažo padel mladi Idrijčan. Njegov padec so k sreči videli in slišali nočni sprehajalci, ki so se sprehajali po divji plaži, brez njih pa bi mladenič gotovo čakal na pomoč do jutra, saj si sam ni mogel veliko pomagati, zato so ga odpeljali v bolnišnico nato pa v ljubljanski klinični center.
Tam so ugotovili, da ima pretres možganov, zlom čelne kosti, zlom nosne kosti, zlom ličnice, zlom desnega zapestja, rane na roki in rane po celem obrazu. Za padec čez previs naj bi bil kriv rum z vinom v družbi prijateljev, policisti pa so vendarle odredili tudi pregled na alkohol in mamila.
Policisti domnevajo, da jih je pod Belvedeijem v nedeljo skupil tudi tridesetletni Sežančan, ki so ga pretepenega odpeljali v izolsko bolnišnico. Od tam pa so poklicali policiste, saj je fant doživel kar nekaj čudnih napadov. Ko so mu zdravniki dali kateter v žilo, je začel kričati, razbijati in metati stole po ordinaciji. Ko so prišli policisti, se je nekako pomiril. Nato so mu hoteli slikati še glavo, vendar je spet začel vpiti, odrivati osebje in premetavati inventar. Policistom ni preostalo drugega, kot da so uporabili prisilna sredstva, odredili so tudi pridržanje do streznitve.
VELIKO REJV SMETIŠČE
Zarazliko od tristotih motoristov, ki so teden dni pred tem rezervirali prostor pod Belvedeijem in skrbeli zanj kot za svojo kuhinjo pa so udeleženci after partijev očitno prepričani, da bodo za njimi vse pospravili organizatorji iz Gaviolija, saj okoli njih in za njimi ostaja pravo veliko smetišče. To so ugotovili tudi policisti, ki pa prav veliko niso mogli storiti za večji red na parkirišču in še sreča da je neutrudni Senad, ki pomaga klubu Horizont, poskrbel za večino odvrženih steklenic, plastenk in druge embalaže. Vsega skupaj se je nabralo za več kot 30 velikih plastičnih vreč za smeti in v hotelih Belvedere resno razmišljajo o tem, da bi čiščenje parkirišča ob takšnih priložnostih zaračunali kar Ambasadi, saj niti oni niti najemnik njihovega kioska niti društvo Horizont in niti občina ne vabijo obiskovalcev diskoteke na after pod Belvedere. Vsem je bolj ali manj jasno, da gre za samostojno odločitev udeležencev dogodgov v Gavioliju, čeprav je res, da bi organizatorji morali bolje poskrbeti za udeležence njihovih partijev, ne pa da jih enostavno pošljejo drugim "na grbo". O tem kako so "obloženi" udeleženci rejvov ko pridejo na "after" pa bi bilo najbolje pripraviti kar strokovne ekskurzije za starše, ki naj pridejo pogledati svoje bolj ali manj mladoletne otroke v jutranjih urah podbelvederskega dne. (MF)
“ «1$.
Policija je dobila čoln
IZVRSTEN DO TREH BOFOROV
Prejšnjo sredo je novi policijski čoln P 66 končno zaplul v slovensko morje in v Kopru so ob tej priložnosti lahko pozdravili tudi ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, ki je morskim policistom tudi izročil ključe novega plovila.
Sam prihod tega, nedvomno kvalitetnega plovila, ni bil ravno spočet pod srečno zvezdo, saj dan pred predajo čolna zaradi visokih valov in močne burje predstavniki ladjedelnice niso prišli dlje kot do otočka Albarella pred Benetkami. Kljub temu da so večkrat poskušali izpluti, so morali vsakič znova to namero opustiti.
Novinarjem javnost je seveda zanimalo, kako bo takšno plovilo lahko koga reševalo na "nevarnem morju", če še samo ne more izpluti. Kot je povedal predstavnik ladjedelnice Cantieri Navali Vittoria v Adrii pri Rovigu, je za pravo reševanje na morju primernejše plovilo pristaniške kapitanije, ki so ga prav tako izdelali v njihovi ladjedelnici. Dodal je še, da so doslej pri njih izdelali že okoli 70 plovil za njihovo obalno stražo čoln slovenske policije	pa	je	izjemno dobro
tehnično opremljen	in	predvsem	hiter, saj
doseže hitrost 51	vozlov,	kar	je doslej
najhitrejše plovilo,	kar	so	jih	izdelali v
njihovi ladjedelnic.
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE P-66
Policijsko reševalno patruljno plovilo znamke VITTORIA FPB P66, FLY, model M 8000-A Plovilo je za slovensko pomorsko policijo dobavilo podjetje Jadran d.d. Sežana, izdelano pa je bilo v italijanski ladjedelnici Cantiere Navale Vittoria v Adrii blizu Roviga. Plovilo je namenjeno reševanju, nadzoru in varovanju državne meje, izvajanju drugih policijskih nalog ter nudenju pomoči na morju.
Plovilo je dolgo 11 m (vodna linija) in široko 3,6 m. Njegov ugrez je 1 m, maksimalna hitrost 51 NM/h, delovna hitrost pa 38 NM/h. Izdelano je iz aluminija (5083/6060/6061) in je sivo-modro bele barvne kombinacije. Vgrajen ima integrirani navigacijski sistem znamke CHARTWORK tip WINCHART ARPA, ki vključuje kompas, radar, GPS sprejemnik, ploter in globinomer ter druge naprave in potrebno opremo. Plovilo ima 2 motorja znamke MAN, vsak s 588 kW moči. Reduktorji so znamke ZF, pogoni pa so izvedeni s površinskimi vijaki tipaARNESON.
Odšel je Faraon in prijatelj Ferdo Maraž
Kot si živel, tako si nas zapustil. Tih, umirjen, za nekatere neopazen. A tisti, ki smo te poznali, smo vedeli, kaj je v tebi.
Res, včasih preveč trmast, a ta tvoja trma je bila velikokrat odlika, tudi takrat, leta 1979,
■ko si si vcepil v glavo, da bo glasba, od takrat naprej, tvoj svet.
Faraon. Kmalu bi bilo 24 let doživtij, svetlih in lepih trenutkov. A so se pojavili tudi črni dnevi in ravno takrat je tvoja trma prišla najbolj do izraza.
Probleme si skušal reševati direktno in nič ti ni bilo težko postoriti. Ko je bilo najteže si vse povlekel s tvojo delovno vnemo in vedno smo skupaj uspeli preplavali tudi naj višje valove.
Nekdo je rekel »glasbenik ne sme umreti , ker mora zabavati ljudi«. In ti nisi umrl Ferdo. Ti ne boš nikoli umrl, ker si za seboj pustil nekaj. Vemo, da si želel ustvariti še več a je zmanjkalo časa. Nate bodo spominjale pesmi. Glasba, kije zaznamovala tvoje življenje.
Ti nisi umrl. Ti si nas samo prezgodaj zapustil in to ni prav.
O vseh stvareh smo vedno odločali skupaj in ne vem od kod ti ta pravica, da si se o tako pomembni zadevi, kot je tvoje življenje, odločal sam.
Res je, ne boš več mogel z nami zapeti »sem takšen, ker sem živ« a jo bomo zato zapeli mi ! Prepričani smo namreč, da bi si želel, da nadaljujemo pot, ki smo si jo skupaj zarisali, a jo bomo zaradi tvojega prezgodnjega odhoda, morali odslej hoditi brez tebe.
Vemo, da si ne želiš velikih govorancij zato te bomo, dragi prijatelj, samo še pospremili s tvojo skladbo.
Adijo Ferdo.
Plovilo je skonstruirano tako, da omogoča varno plovbo ob vzvalovanosti morja do vključno 3. stopnje po Beaufort lestvici ob delovni hitrosti ne glede na letni čas in vidljivost. Omogoča kratek časovni odziv krmiljenja motorjev in smeri plovbe.
Plovilo ima vso opremo in naprave izdelane v skladu z zahtevami in predpisi mednarodnih konvencij (Solas, Marpol, itd.), pri čemer sposobnost plovbe ustreza pogojem K.Z./I.A.C.S..
Pogodbena vrednost plovila je 176,5 mio SIT, ki bo poravnana v roku 30 dni od uradnega prejema računa. Pogodba je bila podpisana 3.10.2002, rok dobave po pogodbi pa je bil 3.5.2003. Zaradi zamude pri dobavi bo policija postopala v skladu s pogodbenimi določili in zahtevala plačilo predvidenih penalov zaradi omenjene zamude. (Foto: Mitja Kobal)
PRAVILNIK ZA VARNO KOPANJE
Avgusta je začel pravilnik o opremi za prvo pomoč, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode. Pravilnik ministrstva za zdravje določa, da morajo opremo in sredstva za prvo pomoč kopališča zagotoviti najpozneje v enem mesecu, reševalci iz vode pa morajo potrdila o opravljenem preizkusu za prvo pomoč in zdravniškem pregledu pridobiti najpozneje v šestih mesecih.
Kopališča morajo tako	za prvo	pomoč zagotoviti
medicinskotehnična sredstva in aparate (avtomatski zunanji defribilator, opornice za imobilizacijo vratnega dela hrbtenice, dihalne balone ...), potrošni medicinski material (tubuse, maske za aplikacijo kisika ...)ter opremo in sredstva za oskrbo ran in mobilizacijo (prve povoje, trikotne rute, opeklinske komprese, zaščitne folije...).
Reševalci iz vode bodo morali opraviti tudi zdravniški pregled, ki bo med drugim obsegal družinsko, zdravstveno in športno anamnezo ter ugotovitev statusa s posebnim poudarkom na kakovosti lokomotornega in kardiopulmonalnega sistema. Opraviti bodo morali tudi preglede vida in sluha, psihološko testiranje in antropometrične meritve.
In kakšno je stanje na tem področju v Izoli? Trenutno imamo eno samo registrirano kopališče, ki seveda ima reševalce in ustrezne pripomočke za reševanje, vsa druga kopališča pa so bolj ali manj "na lastno odgovornost". V hotelu Delfin so sicer poskrbeli tudi za nadzor in varovanje kopalcev na njihovi plaži, čeprav ta nima uradnega statusa kopališča, občinsko kopališče na svetilniku nima opazovalca in reševalca, enako je tudi na plaži Pod Belvedeijem, kjer je poskrbljeno le za osnovno urejenost plaže, divja plaža do belih skal pa je tako ali tako "divja". Le na kopališču doma dva topola in doma slepih je poskrbljeno tudi za varovanje kopalcev, vendar sta ti dve kopališči bolj ali manj zaprtega tipa.
KRIMINALIJE
KDO JE ZMAGAL
Na tržnici se dogaja marsikaj in tudi pesti včasih pojejo. Tokrat je možakar z avtomobilom pripeljal do gostilne in začel močno trobiti, drugi pa je pristopil do njega in vnel se je prepir, ki se je končal tako, da je trobilec dobil eno po zobeh. Oba bosta morala le nekaj vrat nižje k sodniku za prekrške.
NAROBE SVET
V	stanovanju sta se udarila zakonca. Žena se je vinjena vrnila domov in to možu seveda ni biolo všeč zato se je začel prepir in padlo je tudi nekaj klofut. Sledi že znana pot k sodniku za prekrške.
PRED OTROKOM
V	najemniškem stanovanju je prišlo do prepira in pretepa med izvenzakonskima partnerjema. Moški je ženski najprej primazal klofuto nato jo je še brcnil v prsni koš, vse to pa pred očmi triletnega otroka. Te vrste psihično in fizično nasilje po policijskih zapisnikih traja že dalj časa, zato bodo možakarja tudi kazensko ovadili zaradi nasilništva.
NE KUPUJTE ŠNOPSA
Po Izoli se je pred dnevi pojavljala mlajša ženska, ki je obiskovala predvsem starejše občane in jim ponujala nakup žganja. Ker gre najverjetneje za del priprav na tatinske podvige policisti opozarjajo na previdnost.
PSE KRADEJO
Ženska je sporočila policistom, da ji je človek, ki ga pozna, ukradel psa. Storilca je tudi sama pozvala naj ji psa vrne a tega ni hotel storiti, zato so ga policisti zasegli in vrnili lastnici. v
VROČINSKI UDARCI
Moški je javil, da sta ga ponoči napadla soseda in ga poškodovala. Podal je tudi kazensko ovadbo, potem pa se je pokazalo, daje prijavitelj s hrupom kršil red in mir, zato sta ga odšla soseda opozoriti, vendar je enega od njiju s kolom udaril po glavi. Takrat je vsobo vstopil drugi sosed in mu jih primazal eno parter z nožem odrezal kabel za napajanje televizijskega sprejemnika. Vse tri bodo kazensko ovadili.
ZLATA MLADINA
Iz bifeja v Ljubljanski ulici so sporočili, da mlajši mladoletnikv družbi polnoletnika krši javni red in mir. Komaj 14 letnik je v bifeju zahteval pivo in grozil natakarici, da bo razbil njo in lokal, če mu ne bo postregla, ker pa ni uspel je šel iz bifeja, se zdrl na gosta pred lokalom in mu primazal še klofuto. Odšla sta še pred prihodom policistov a so ju hitro izsledili in ugotovili, da sta pijana. Mlajši mladoletnik se je zdrl tudi na policista, ga popljuval in in se ga lotil celo z rokami, zato so ga uklenili. Tudi na policijski postaji je popljuval vse prisotne policiste in grozil, da bo vse pobil in naj sega pazijo, ker jih bo že dobil na ulici. Oba junaka so pridržali za 12 ur, zelo zanimivo pa bi bilo izvedeti, kako bo naš penalni sistem poskrbel za tovrstne junake.
VZTRAJNOST PA TAKA
Pred gostinski lokalom sta se sprla in stepla dva moška. Enemu od udeležencev so policisti kasneje svetovali naj se nikar preveč ne oklepa volana avtomobila, saj je bil vidno vinjen. Nasvet ni padel na plodna tla in kasneje so ga z avtomobilom vred dobili na cesti. Odredili so mu pihanje in strokovni pregled a je oboje odločno odklonil. Seveda so mu prepovedali nadaljevanje vožnje a je z njo vseeno nadaljeval, zato so ga ponovno ustavili. Odredili so mu pridržanje do iztreznitve a je tudi to skušal odkloniti.
KOLESARJI SO NEVARNI
Pri gostinski šoli se je zgodila prometna nesreča s pobegom. S pločnika je nenadoma zapeljal kolesar in se zaletel v osebni avto, ki je pravilno vozil po cesti. Kolesar je ob trčenju stelesom razbil vetrobransko steklo a se je po trčenju pobral in odšel s kraja nesreče, tam pa pustil mauntain bike znamke Track, ki ga policisti hranijo na postaji in čakajo lastnika, da pride ponj.
Nič manj nevarni niso skuteristi, saj se je eden od teh (modre barve z modro čelado in znanimi registrskimi številkami) zaletel v osebni avto, ki je pravilno zavijal na parkirišče. Policisti bodo motorista hitro odkrili.
Sicer pa se je zgodilo še nekaj prometnih nesreč v katerih so bili v glavnem udeleženi motoristi. V goriški bolnišnici (Italija) pa je umrl pešec, ki je bil udeležen v prometni nesreči v Izoli, 16. Julija. Poškodbam je podlegel osem dni kasneje, povzročitelja, voznika osebnega avtomobila pa so policisti kazensko ovadili.
ALKO LESTVICA
V	zadnjih 14-tih dneh policistiniso beležili rekordov za alkolestvico vseh časov, kljub temu pa je prvouvrščeni napihal zelo solidnih 2,18 g/kg, zasrebroje bilo potrebnih l,98g/kg, tretjeuvrščeni pa je napihal 1,71 g/kg.
STE MORDA VIDELI KAJO?
V	soboto, 26. julija okrog 11.00 ure je v Livadah, v bližini marketa, izginila psička Kaja. Je mešanka, pretežno čme barve, stara eno leto, zelo prijazna in zaupljiva, reagira na ime Kaja. Lastniki jo zelo pogrešajo in prosijo morebitnega najditelja, naj jo vme saj izredno manjka domačemu domu.
Najditelja čaka tudi lepa nagrada.
Kdor bi jo morda videl ali kaj vedel o njej naj pokliče tel. 041 2166 57 ali uredništvo Mandrača (Tel. 64 00 011).
MALI OGLASI
Eno ali dve ostareli osebi sprejmemo v popolno oskrbo. Živimo v prostomi novi hiši na Štajerskem (blizu Slovenske Bistrice). Informacije: 02 80 37 074 (zvečer).
■	PRODAN PRENOSNO KLIMA NAPRAVO ELECTROLUX, RABLJENO 1 MESEC ZA 90.000, SIT. TEL: 041 486-724
•PRODAM STOLČEK ZA HRANJENJE Peg Perego v modrobeli karo barvi z mizico tel 041 452121
■	GORSKO KOLO (jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TRIKOMAT 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413 554
■	več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
-	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
■	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENEobleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
-	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA,dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer
-	PRODAM MODEMZA KABELSKI internet Elta, tel 031 448 535
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw,bencin, nova - še nerabljena. Cena po dogovoru, tel 641 93 18
•	PRODAM HLADILNO SKRINJOGorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 45 63
•	UGODNO PRODAM BALKONSKOžaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 - tel 641 6762
■V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
-	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp,letnik2000, 10.000 km, viola-čme barve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
-	KOSIM TRAVO.tel 031 604 846
■	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam,klicati na 041 856855
•	FIAT UNO 60S,11986, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovom. 070295 051
-	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
iilwmì/m:
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh /Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
ODKRIVALE VOjASKECA TURIZMA
Slovenci očitno nismo veliki pacifisti in brezskrbnost s katero pospremimo prihod ladij na atomski pogon v naš zaliv, preseneča celo sosede iz Trsta, ki so si oddahnili takoj ko se je del njihovih vojaških obiskovalcev preselil v naš del zaliva. Tudi naš edini vojaški čoln Ankaran, ki se je konec prejšnjega tedna razìtazovàT ha 'izolskem pomolu, je bil deležen velike pozornosti domačinov in celo turistov. Kdo ve, morda pa se nam obeta nova turistična tržna niša imenovana vojaški turizem.
MOTOHOV KO
... PASUl bNEVl AOR ALI TOLE LET03 3C ŽC ZLORABA FÀ6?m OWE.VQV...
V
INKA d.o.o., Cankarjev drevored 17, Izola, tel.: 05/64 00 520
■ 1 "
IZOLA - LIVADE
Pričeli smo s prodajo stanovanj v dveh novih stolpičih -
pohitite!
Stanovanja odlikujejo:
-	podzemna garaža,
-	zunanje parkirišče,
-	moderni tlorisi,
-	dvigalo,
-	kakovostni materiali,
-	pogled na morje.
,’^Si	«t *
PAPEŽ SE JE UPOKOJIL
Medtem ko Janez Pavel drugi nič ne razmišlja o upokojitvi pa se je za ta pomembni korak odločil njegov izolski dvojček Darjan Gorela, ki je skoraj desetletje blestel z nastopi njegove ekscelence.
Zadnjega je menda opravil na zaključni fešti v diskoteki Gavioli, kjer je sicer nosil ime Electro pope, sredi žurke pa Se je pomembnosti dogodka menda zavedalo bolj malo prisotnih.
"Papa come back"
Evviva il bilinguismo e la liberta' je bil moto enega uspešnejših večerov letošnjega Mediteran festivala na katerem sta skupaj nastopila Zoran Predin (Izola) in Maurizio Ceri (Pistoia) s svojima skupinama. Navdušila sta vsak s svojimi, predvsem pa s skupnimi izvedbami nekaj Zoranovih pesmi, ki sta jih družno odpela v obeh jezikih.
MEDITERAN - TA TEDEN
Palestina
petek OS.avgust ob 21.30
THINK0F0NE
Belgija
sobota 09.avqust ob 21.30
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir,	^7	
	1.000 kosov	32.000 SIT
zgibano na format amerikanke.	3.000 kosov	43.000 SIT
	5.000 kosov	57.000 SIT
	10.000 kosov 		85.000 SIT J
OO ft	VIZITKE		
	V	
> /A,	100 - 500 kosov	18.000 SIT
	501-1000 kosov V	20.000 SIT J
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
HI-1 BIROGRAFIKA
L3BORI
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA In KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b | 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si