Oglasnik
SEPTEMBER 1980
^ŠTEVILKA 9
LETO XIV
DOM NA VOJSKEM ŽE OBNAVLJAMO
Od 15. avgusta je zaprt naš dom na Vojskem. Ta dan so ga delavci Zidgrada iz Idrije začeti obnavljati. Prva faza obnove bo veljala 3,000.000 din in bo zaključena do 29. novembra letos. Za prvo fazo obnove je predviden nadednji obseg del;
—	ureditev sanitarij za goste doma
—	ureditev kuhinje s skladiščem in sanitarijami za osebje doma
—	ureditev gostinske sobe, sprejemnice in jedilnice
—	ureditev sanitarij in kopalnic v spalnem delu doma
—	napeljava centralne kurjave v domu.
Z ureditvijo kuhinje bodo gostje lahko dobili 150 obrokov, kar bo zadoščalo za potrebe doma in smučišča. Celotni dom bo centralno ogrevan.
Za drugo fazo obnove je predvidena nadgradnja dvorane (pridobitev 20 postelj v osmih sobah) ureditev fasade in okolice.
ZAČELI GRADITI NOVO HALO
/ ' ----------------------------\
Nasi na Triglavu
Tudi letos so naši delavci »osvojili« Triglav. Tokrat v izredno lepem vremenu, o čemer pišemo na sedmi strani.
DOLIVAR Ivančna gorica je v juliju letos začela graditi nove prostore za tovarno armatur. Gradbena dela so zaupali delavcem SGP Grosuplje. Vrednost investicije je približno 162 milijonov dinarjev, rok dograditve pa september prihodnje leto, ko naj bi dobili tudi vso potrebno opremo. Površina hale s stranskimi objekti so približno 5.200 kvadratnih metrov.
Gradbišče in začetek gradnje si je 14. avgusta letos ogledal tudi član sveta federacije Ivan Maček-Matija. Zanimal ga je predvsem rok dograditve in pa viri sredstev.
Na fotografiji vidite gradbišče nove -tovarne armatur v Ivančni gorici, iž*
......... . ................................................................................................
^ „...


TOZD PANONIJA
REORGANIZACIJA TOZD V DELOVNO ORGANIZACIJO
Na 30. seji delavskega sveta TOZD Paaonija v Murski Soboti je bil sprejet predlog sklepa, da TOZD Paeoaija izstopi iz DO Klimat in se organizira v delovno organizacijo z več temeljnimi organizacijami. O prej omenjenem sklepu se bodo delavci izrekli na referendumu v mesecu novembru. Nova organiziranost bi naj začela veljati s 1. 1. 1981
Ob vstopu TOZD Panonija v DO Klimat so bile podane razvojne smernice in možnost, da se v primeru upravičenosti do reorganizacije TOZD Panonija reorganizira v DO z več TOZD.
Razlogi za reorganizacijo so naslednji: Panonija ima danes širok proizvodni program, ki zajema na eni strani proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme, in na
skupnost za skupnih zadev.
1.	TOZD Industrija kme- tekajo razgovori med TOZD paj, prav tako pa bi lahko va-
tijske opreme naj bi izdelo- Panonija in tovarno poljedel- ljarna tovarne v Batujah vala kmetijsko opremo in skega orodja Batuje. Tovarna oskrbovala Panonijo s poliz-mehanizacijo,	iz Batuj bi se želela vključiti v delki.
sistem IMP in sicer ji je naj- Priprave na reorganizacijo
2.	TOZD Orodjarna bi iz- bolj po svoji proizvodnji po- se v TOZD Panonija nadalju-delovala orodja za potrebe dobna Panonija. O vključitvi jejo in potrebno bo še mnogo
opravljanje ostalih dveh TOZD in orodja v DO Panonijo se bodo izre- dela preden bo dokončno
Cdji reorganizacije so prav gotovo naslednji:
1. posvetiti posebno pozornost proizvodnji, dohodkovno in tržno zanimivim izdelkom,
za potrebe celotnega IMP,
3. TOZD Investicijska oprema in kooperacija naj bi izdelovala opremo na podlagi kooperacijskih pogodb.
O predlogu nove organiziranosti DO Panonija so v TOZD razpravljali v vseh sredinah. Organizirane so bile
kali delavci v Batujah po sa- razdelana podrobna organizi-moupravni poti. Iz razgovo- ranost posamezne TOZD v
DO Panonija, razdelane službe in pripravljen predlog delitve premoženja.
rov je bilo razvidno, da bi lahko prišlo med obema do širšega sodelovanja, saj bi lahko na trgu nastopali sku-
TOZD TEN
Z. A.
2. izloči neakumulativne .
in dohodkovno nezanimive javfie razprave po sindikalnih izdelke, pri ostalih pa z iška- skupinah. DPO so podprle drugi stran, industrijsko koo- njem ugodnejših tehnoloških predlog nove organiziranosti. VMMM’ TSNč^n^ in organizacijskih rešitev zni- Na vseh razpravah n. bilo bi-V INKOV IC,	STORE, žati stroške, povečati produk- stvenih pripomb k shemi nov«
tivnost in s konkurenčnimi cenami ob stalni kvaliteti raz-
v* •	■	. y«vv
siriti trzisce,
KLIMA). Ti dve skupini predstavljata relativno zaokroženi in homogeni proizvodni program z možnostjo večje tehnološke usposobljenosti in specializacije proizvodnih pogojev, doseganjem boljših tehnoloških, tehničnih in organizacijskih rešitev, kar bi vse pripomoglo k večji produktivnosti dela. Ob obstoju teh objektivnih razlogov za-do\oljujeta ti skupini tudi formalnim zahtevam za organiziranje več TOZD, sta delovni celoti, katerih rezultat
stvenih pripomb k shemi nove organiziranosti.
Vprašanja, ki so jih delavci postavljali in o njih razpravljali, so bila bolj s področja trenutnih problemov v proizvodnji, ki pa jih v nobeni OZD ob sedanjih gospodar-
Letos manj denarja za stanovanja
3. možnost večjega pregleda nad proizvodnim procesom v cilju: odprava ozkih grl, zmanjšanje zalog, povečanje skih težavah ne manjka, kvalitete, vpogled v gibanje skozi laze proizvodnje.
Da se ustanovi v občini Murska Sobota delovna or-
4.	več kvalitetnih premi- ganizacija s področja kovin-kov produktivnosti, ekono- sko predelovalne industrije mičnosti in rentabilnosti, obstoji širša podpora družbeno političnih skupnosti v
5.	povečanje dohodka kot občini. Tako bo omogočeno se da ugotoviti kot vrednost v materialne podlage in okvira tudi ostalim TOZD v občini, delovni organizaciji ali na celotnega družbenega razvo- ki se ukvarjajo s kovinsko trgu in delavci lafiko v njih ja.
uresničujejo svoje družbeno Posamezne temeljne orga-ekonomske in druge samou- nizacije združenega dela naj pravne pravice. Prav tako za-
predelovalno industrijo, da se vključijo v DO Panonija.
dovoljujeta zahtevi za obvezno povezovanje v DO in sicer: delavci so samoupravno povezani s skupnimi interesi.
Iz zgoraj navedenih razlogov postaja samoupravna in tehnološka organiziranost Panonije kot TOZD v okviru DO Klimat utesnjena. Dosedanja organiziranost ji je utesnjevalni okvir za nadaljnji razvoj in za izboljšanje samoupravnih, ekonomskih in proizvodnih odnosov. Da bi prej omenjeno izboljšali, naj bi se ustanovila DO Panonija, v okviru te pa organizirale tri TOZD in delovna
bi imele kot svoje osnovne dejavnosti naslednje dejavnosti:
Pojavljajo se pa že želje izven meja občine po vključitvi v DO Panonija. Tako po-
V temeljni organizaciji združenega dela TEN se s stanovanjsko problematiko ubada 7 članska stanovanjska komisija, ki jo j e imenoval delavski svet. TOZD vsako leto razpiše stanovanjska posojila v mesecu marcu. Rok za prijavo na razpis je trideset dni pod pogoji pravilnika. Po poteku tega roka stanovanjska komisija obravnava prošnje za posojila. Prosilcem, ki v omenjenem roku niso predložili potrebne dokumentadje določi komisija še en rok za dopolnitev manjkajoče dokumentadje. V okviru komisije se formirajo skupine, ki na terenu preverjajo stanovanjske in sodalne razmere prosilcev. Po opravljenem ogledu stanovanjskih razmer izdela komisija na osnovi pravilnika predlog o koriščenju finančnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki ga potem potrdi delavski svet. Na
ki so bila predvsem na območju Kamnika in v Štepanjskem naselju. Tako je v 10 letii kupil 21 stanovanj. Lani je kupi 1 stanovanje, letos pa nobenega.
V letu 1979 je delavski svet 30 delavcem odobril posojila v višini 5.600.000 dinarjev. Tako so lani vsi prosila dobili posojilo v zaprošeni višini.
Letos je TOZD TEN 7 delavcem omogočil udeležbo na natečaju samoupravne stanovanjske skupnosti za nakup novih stanovanj s tem, da je zagotovil potrebno višino svojih finančnih sredstev.
Za stanovanjsko posojilo je v letošnjem letu prosilo 37 delavcev, za dodelitev stanovanj pa so vložii prošnje 3 delava. Ker je bilo letos premalo finančnih sredstev, da bi mogli zagotoviti vse potrebe (približno 3.900.000 dinarjev), je vsak prosilec dobil nekq odstotkov manj posojila, kot je
podlagi sklepa delavskega prosjl. Kljub temu je TOZD sveta je prosilcem izdana od- tudi letos dokaj zadovoljivo
ločba in pogodba o koriščenju stanovanjskega posojila za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj.
Pred letom 1979 je TOZD vsako leto kupil do 3 stanovanja (eno in pol ter dvosobna),
IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojlc, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
rešil stanovan.ske probleme.
Pomanjkanje denarja za gradnjo je letos predvsem posledica visokih anuitet, ki jih TOZD plačuje banki za najete kredite v preteklih letih.
V TOZD TEN delavce vzpodbujajo za lastno varčevanje v stanovanjske namene, saj bo v prihodnje mogoče le tako uspešneje reševati stanovanjsko vprašanje delavcev.
H gradnji in k nakupu novih stanovanj bi morda veliko pripomogla stanovanjska zadruga, ki naj bi jo ustanovili v okviru TOZD-ov na območju ljubljanskih občin.
TOZD PANONIJA
Galvanika v pogonu
S štiri mesečno zakasnitvijo pravo. Na novo čistilno naje 4. 8. 1980 stekla poizkusna pravo so priključili skoraj vse proizvodnja v novi galvani v odpadne vode iz TOZD Pa-Panoniji v Murski Soboti. In- nonija in sedaj priteče iz Pa-vesticija vredna preko 10 mi- nonije 70 % prečiščenih in lijonov dinarjev bo tako za- nevtraliziranih vod. dovoljevala potrebe TOZD
r	Sadovi stabilizacije	\
X				/
PANONIJE po pocinkanih n ju se pa že srečujejo z neka-polizdelkih. TOZD je imela terimi težavami in sicer: po-
Konec letošnjega februarja je Ob poizkusnem obratova- delavski svet TOZD Hlafeo-
vodee armature iz Ivančne gorice
sprejel stabilizacijske ukrepe v skladu z resolucijo in z vsemi dogovori. Za uresničevanje teh ukrepov so bili z osebno odgovornostjo zavezani vodilni in vodstveni delavci tozda. Stabilizacijski program zajema predvsem uresničitev kosovnega plana, plan likvidnih sredstev, plan nabave (mišljena je nabava materialov v okviru planiranih zalog). Program predvideva naj bi vsake tri mesece ugotavljali realizacijo plana dohodka, plana zaposlenih in osebnih dohodkov ter plan akumulacije. Nadalje je bilo z omenjenim programom začrtano, da v tozdu ne bodo na novo Delo v galvani	sprejemali režijske delavce, da v
že galvani ko z zastarelo teh- manjkanje določenih kemi- režii' ne ho nadur, ampak naj bi nologijo in opremo, zato je kalij na tržišču, galvanika in d,el° razporedili med že zapo-bila tudi kvaliteta prevlek so- čistilna naprava jih v 8 urah s,ene de|avce (v rednem delov-razmerno slaba. Za to investi- porabi tudi po več ton. Druga "fm man" nadur ctjo so se odločili zaradi po- težava s katero se srečujejo je nji. Vsa dela naj bi bila normira-trebe, ki jih stara galvanika ni pomanjkanje kvalificiranih na. Izdelovalni časi naj bi bili taki,
delavcev v galvaniki. To težavo skušajo rešiti s priuči-tvijo dosedanjih delavcev.
Tako v eni izmeni dela zado- Ugotovili so pa že določene odpovedalfgrblj>emu deluz7re' volji jo svoje potrebe. Mož- napake v projektih, predvsem žijske delavce za prvo letošnje n ost pa je še uvesti drugo pri prezračevanju prostorov, polletje. Namenili so se, da se izmeno in tako zadovoljevati Vsa okna imajo betonske ok- bodo varčno obnašali pri porabi tudi ostale interesente v obči- vir je, ki ne omogočajo odpi- energije, vode, itd. Poostrili naj ni. V novi galvaniki je možno ran ja dotoka svežega zraka pa	delovno disciplino zaposlenih.
izvesti dve galvanski prevleki ni in tako ventilatorji izsesa- Jn""n zadet delovn,°čaš
vajo zrak iz prostorov in pri- (le-to je težko izvedljivo pri dvoi-haja do težav pri odpiranju zmenskem delu). Ker se spopa-vrat.	dajo s pomembno investicijo to-
Na j več ja težava pri pre- varne armatur, so se v smislu sta-zračevanju je prav gotovo v bilizacije zato zavzeli za čim-
zadovoljevala.
Kapacitete galvanike je 70kg kovinskih delov v uri.
da bi bilo mogoče presegati normo do 8 odstotkov.
V stabilizacijske namene so se
in sicer cinkanje in kositranje, za to je potrebna še dodatna oprema. Proces cinkanja izvajajo na dva načina in sicer, na obešalih in v bobnih
gradnjo vključiti tudi skla- nega denarja, dišča kemikalij in čistilno na-
Z. A.
Polavtomatska linija kislega čistilni napravi, saj je smrad PreišnJ' začetek gradnje, za pra-cinkanja omogoča zelo kvali- takšen, da v prostoru ni mo- ^as"° dobavo opreme da bi tetno od 8 do 10 mikronov goče vzdržati in je vpraša- v'3 tak° ‘"vejtlclJa zaključena debelo cinkovo prevleko. *je, kako bosta Jela Z? ki	£££
Do zakasnitve začetka nadzirata delo čistilnih na- zagotovitev likvidnih sredstev za proizvodnje je prišlo iz več ih prav normalno delala. Ver- plačila izvajalcem in plačila za razlogov. Eden izmed njih je jetno bo potrebno poiskati opremo, tudi ta, da je bila prvotno miš- ustrezno rešitev, projektante
1 jena, in so začeli graditi samo pa poklicati na odgovornost Doslej so v tozdu v stabilizacij-galvaniko brez spremljajočih saj si z nekvalitetnim delom ske namene uresničili naslednje:
objektov, nato pa so morali v ne morejo zaslužiti izplača- _Jr?" •r*fa'zlC-Ufii?„^ orarlnin vključiti tudi skl«. „„„„	H	merjavt z lanskim letom skoraj za
100 odstotkov večji. Osnova za dosego tolikšnega povečanja plana je bila v osvojitvi novega programa s področja armatur in v povečanju zmogljivosti obdelave v kooperaciji. Kosovnega plana tozd ne more bistveno fiovečati s sedanjimi obdelovalnimi zmogljivostmi (prostorska stiska). Zaradi slabe kadrovske zasedbe v razvojni službi ni bilo mogoče pravočasno osvojiti novih programov. Zaradi tehnoloških problemov v kooperaciji in doma pa se niso mogli pravočasno pripraviti na obdelavo izdelkov iz novega programa. Najhujši problem za tozd je bila recesija na trgu armatur, zlasti za njihov Zunanjost galvane	glavni proizvod podzemni hi-
drant, ki je bil doslej hrbtenica njihove realizacije in tudi doseganje plana akumulacije. Vse te težave so botrovale časovno neusklajeni dobavi gotovih izdelkov, iz česar izhaja prek 6 milijonov dinarjev neplačane realizacije ob polletnem obračunu. Če k temu prištejejo za več kot 8 milijonov dinarjev neprodanih gotovih izdelkov, obračun zalog v skladu z novim zakonom o blagovnem knjigovodstvu ter jiove-čanje prispevka za DO in SOZD skoraj za 40 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, to pomeni, da so polletni plan dosegli 97 odstotno, plan dohodka 88 odstotno. Glede na vse to bi morali v tozdu sprejeti nekatere ukrepe (zmanjšanje relativnega razmerja za približno 5 odstotkov), kar pa zaenkrat ne bodo štorih. Za devetmesečni obračun se bodo ti parametri na osnovi sklepa samoupravnih organov ocenjevali po tozdih in, če tedaj ne bodo dosegli potrebnega dohodka, bo potrebno izvesti ukrepe. Da v tozdu do tega ne bi prišlo, so reorganizirali operativno pripravo dela, opustili so program, ki na tržišču ne gre v prodajo ter vse obdelovalne in montažne zmogljivosti namenili izdelkom, ki so na tržišču kolikor toliko iskani. Povečali so serije izdelkov. Kljub temu, da so sklenili, da bodo imeli čim manj nadur, so se dogovorili, da bodo v proizvodnji v letošnjem avgustu in septembru opravili toliko nadur, kolikor jih bo potrebno za izvršitev planskih nalog.
Investicija tovarne armatur je v teku. Gradbena dela intenzivno izvaja Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Tehnološka oprema (tudi trije specialni obdelovalni stroji) je že naročena in so plačani zahtevani avansi. Doslej je bilo v te namene vloženih že 50 milijonov dinarjev.
Izpolnjevanje sprejetih ukrepov pa se odraža tudi v naslednjem: zaloge gotovih izdelkov so zmanjšane. Proizvodnjo so preusmerili in opustili izdelavo izdelkov, ki jih trg ne sprejema. Neplačano realizacijo, izkazano ob polletnem obračunu, so dolžniki ze v celoti poravnali. Dobave gotovih izdelkov so pravočasne tako, da to ne bo negativno vplivalo na realizacijo zastavljenih ciljev.
Kar zadeva zaposlovanje, so bili v tozd v posebni situaciji zaradi investicije, saj bodo takoj po dograditvi nove tovarne potrebovali od 100 do 120 kvalificiranih delavcev. Zato morajo že sedaj postopoma povečevati število delavcev in vzgajati lastne kadre (sedaj imajo 16 učencev v gospodarstvu — ključavničarjev, strugarjev, električarjev). V glavnem
pa se v tozdu ravnajo po sprejetih ukrepih, razen v omenjenih primerih, ki jih nameravajo spraviti v dogovorjene okvire.
Temelju organizacija združenega dela BLISK je na seji delavskega sveta v letošnjem februarju sprejela svoj stabilizacijski program, v katerem opredeljuje predvsem tele stabilizacijske naloge: povečanje storilnosti dela (v TOZD ugotavljajo, da je dnevni izkoristek delovnega časa 5 ur, povečali naj bi ga na šest ur, kar bi letno prineslo 4 milijone dinarjev dohodka), nadalje štednja pri materialu (v programu je opredeljeno, naj bi zlasti monterji, vodilni monterji in vsi ostali operativci skrbeli za smotrno uporabo materialov, s čimer bi lahko letno prištedili najmanj 2 milijona dinarjev, ki bi jih bilo mogoče nameniti kot posojilo za stanovanjsko izgradnjo za njihove delavce ali pa za nakup stanovanj.) Ena od nalog, ki zadeva predvsem vodilne in operativne delavce, je pravočasna izmera dokončanih objektov in s tem sprotno pridobivanje sredstev, kar pomeni hitrejše obračanje kapitala in hkrati zagotavljanje finančne likvidnosti in še druge naloge.
- Naloge, vtkane v stabilizacijski program, ki so bile obravnavane na zboru delavcev in tudi javno objavljene v TOZD, se uresničujejo, kar potrjujejo rezultati, zlasti rezultati gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Tako je bil v letošnjem prvem polletju dohodek blizu 44 milijonov dinarjev (lani pa 27 milijonov dinarjev), letošnji celotni prihodek nekaj čez 100 milijonov dinarjev (lani nekaj nad 73 milijonSv dinarjev), čisti dohodek več kot 34 milijonov dinarjev (lani blizu 22 milijonov dinarjev).
M. PRIMC
V ČRNUČAH
POIMENOVALI
ULICO
Oddelek za splošne in skupne zadeve občine Bežigrad je poimenoval in oštevilčil naše objekte v Črnučah na BP-8.Tako jesedaj sedež DO PROMONT in TOZD Ogrevale-vodovod na Poti k sejmišču 30, TOZD Dvigalo pa na Poti k sejmišču 32. »Soseska BP-8« odslej v naslovih omenjenih naših organizacij odpade.
PREDSTAVI 5 i ,ju v;
DELOVNA ORGANIZACIJA KLIMA CELJE
TOZD PANONIJA
Ocenjevanje rezultatov gospodarjenja v prvih šestih mesecih
Delovna organizacija Klima, ki jo danes predstavljamo, je bila ustanovljena leta 1947. V letu 1978 so tekle intenzivne priprave za vključitev v SOZD IMP. Sklep o vključitvi so sprejeli delavci Klime na referendumu, delavci SOZD IMP pa so svojo voljo izrazili preko svojih delegatov v skupščini SOZD, kije sklep sprejela 28.10.1978, z veljavnostjo 1.11. 1978. Kmalu bo poteklo dve leti uresničevanja določi, ki smo jih zapisali v »Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti združitve DO Klima Celje v SOZD IMP«. Makro organizacija je v delovni organizaciji ostala nespremenjena — dve temeljni organizaciji: TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Montažna proizvodnja ter delovna skupnost, v kateri opravljajo delavci skupna opravila z naslednjih področij: finance in računovodstvo, plan in analize, komerciala in splošno kadrovske zadeve. Ta zapis naj v grobih okvirih prikaže delo in življenje Klime v današnjem trenutku.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DELOVNI SKUPNOSTI SE JE ZMANJŠALO
Alojz Zupanc: »V delovni skupnosti smo organizirali tri
točk, ki povezujejo delovno organizacijo tudi nabava. Bistveni element povezave obeh temeljnih organizacij v delovno pa je nujna dejavnost, ki se med seboj dopolnjuje in
dovoljni, pričakujemo predvsem večjo povezanost in ne spremembe v načinu dela. Želimo, da nas bo TOZD Inženiring v bodoče vključeval v ponudbe za izvajanje del v tujini, kar doslej ni bil slučaj, verjetno zato, ker smo krajši čas podpisniki sporazuma. Menim, da inženiring takšen kot je, lahko zadovolji potrebe TOZD, morali bomb pa še letos urediti financiranje glede na dejansko angažiranost.
Za delovno skupnost SOZD menijo, da naj opravlja nekatere skupne naloge, da bi s tem dosegli racionalizacijo in se na drugih organizacijskih nivojih ne bi smele podvajati. Tiste naloge, ki jih
23-delegatov obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Doslej smo imeli pet sej. Osnova našega dela je program, ki smo ga sprejeli na začetku našega dela. Največ pozornosti smo posvetili obravnavi gospodarske problematike, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, stanovanjski problematiki, osebnim dohodkom, štipendiranju, itd. Menim, da bi se morali glede na obsežnost problematike večkrat sestajati.«
— Kakšna pa je aktivnost delegatov?
»V delavski svet je bilo izvoljenih precej mlajših delavcev, ki niso imeli kakšnih posebnih izkušenj in so bili v
lavskega sveta. Drugi vir informacij so poročila na sejah organov upravljanja in pa časopis v okviru SOZD.
Glede na to, da sredstva sklada skupne porabe združujejo v okviru delovne organizacije ima veliko »več dela« tudi delavski svet delovne organizacije. Vendar pa so s tem dosegli enotno reševanje nekaterih občutljivih vprašanj in tako preprečili marsikatero nevšečnost. Naj omenimo na tem mestu še posebnpst njihovega sistema nagrajevanja.
Za vsak, mesec izračunajo »skupinski delovni prispevek« na osnovi realizacije, ki ga potem izplačajo v obliki akontacije in se giblje mesečno nekje med 10 % in
. '„V?V
Alojz Zupanc
sektorje: finančno računovodski, komercialni in splošni. Trenutno je v delovni skupnosti zaposlenih 98 delavcev. Ob nastanku je v delovni skupnosti delalo 175 delavcev. Število zaposlenih se je zmanjšalo zaradi sprememb v organizaciji delovne skupnosti, ker sta nekatere službe prevzeli temeljni organizaciji. V okviru služb, ki so ostale, pa se število zaposlenih tudi ne povečuje. Sedanja organiziranost je primerna za področje in obseg del, ki jih opravlja. Posebno vprašanje je področje nabave, kjer imata temeljni organizaciji nekatere drugačne predloge organiziranosti zaradi stalnih težav pri nabavah materialov, ki pa so objektivne narave. Zavedati se moramo, da pri prevladuje tržišče kupca in ne prodajalca in je težko najti blago, obenem pa prihaja do zmed in nepovezanosti. Mislim, da je ena skupnih
Vili Selič
zaokrožuje ponudbo na tržišču. V Industrijski proizvodnji izdelujejo naprave za prezračevanje, ogrevanje in filtracijo zraka, osnovna dejavnost TOZD Montažna proizvodnja pa je njihova montaža. Obenem je treba poudariti, da Industrijska proizvodnja prodaja svoje izdelke širom po Jugoslaviji.«
BOLJE POVEZATI PRODAJO
Poleg prodajne službe v delovni skupnosti, prodaja njihove izdelke in storitve tudi TOZD Inženiring na osnovi samoupravnega sporazuma. Kako ocenjujejo sodelovanje v Klimi, je povedal tov. Zupanc.
»Ena od nalog je prav gotovo bolje povezati prodajo izdelkov vseh TOZD združenih v SOZD IMP. Mi smo v glavnem z našim načinom za-
Stanko Božič
Bojan Bombač
delovna, skupnost opravlja začetku nekoliko manj aktiv-samo za nekatere delovne or- ni. Sodelovanje pa je odvisno ganizacije, naj ne bi spadale tudi od teme, ki jo obravna-organizacijsko v delovno varno. Najtežje je, kadar skupnost SOZD. Za svoj fi- obravnavamo in sprejemamo nančni prispevek delovni sporazume, če pa obravna-skupnosti pravijo, da dobijo varno vprašanja, ki nepo-ustrezno opravljeno delo. sredno zadevajo delavce je
aktivnost večja. Precej je tudi Zainteresiram so tud. za odvisno od aktivnosti delega-
delo skupnosti TOZD za kih tov v samoupravnih skupinah, matizacijo.	|z tistih skupin, ki vpraša-
»Če hočemo, da bomo do- nD obravnavajo temeljiteje, govore o medsebojnem sode- Pohajajo delegati na seje lo vanju tudi izpeljevali, bodo boiJe pripravljeni. Gradivo za morali biti izpolnjeni tudi do- sejč prejemajo delegati naj-govori iz sporazuma, ki so ga manJ Pe* dni pred sejo, da sprejele njene članice. Treba 'majo se dovolj časa, dase po-bo pospešiti njeno delo, ki je svetujejo v skupim in da do-trenutno zastalo,« je dejal di- b,'J° ustrezno strokovno ra-rektor Alojz Zupanc.	zla8°- ce Je t0 potrebno.«
— Kako so vaši delavci obveščeni?
ENOTNO UREJANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ
»Osnovne informacije dobijo delavci v samoupravnih skupinah in na oglasnih dc-Vili Selič: »Delavski svet s k ah, kjer je objavljeno delovne organizacije sestavlja predvsem gradivo komisij de-
Radovan Božič
20 % osnove OD vsakega delavca. Vsake tri mesece potem poračunavajo SDP. Ugotavljajo, da je bil marsikateri izdelek narejen prej, kot bi bil, če tega sistema ne bi uvedli, hkrati pa pomeni to korak k nagrajevanju po delu.
Stanko Božič:	»Konfe-
renco sindikata sestavlja po 8 delegatov' vsake osnovne organizacije. Konferenca ima svoj izvršni odbor, ki šteje poleg predsednika in sekretarja še tri člane. Poleg tega, da sindikat uspešno deluje v temeljnih organizacijah, smo opravili precej akcij, tudi v okviru delovne organizacije. Novoizvoljeni delegati so morali takoj opraviti dokaj zahtevno nalogo in sicer volitve v organe upravljanja. Tudi v sindikalne organe smo izvolili fnlade delavce. Njihova neizkušenost pa je vplivala na njihovo dosedanje delo. Zato so vsi novi člani bili na seminar-
V POGOVORU SO SODELOVALI:
Dipl: inž. Alojz Zupanc, direktor delovne organizacije Vili Selič, predsednik delavskega sveta, Stanko Božič, predsednik sindikalne konference, Bojan Bombač, predsednik mladinske organizacije, Radovan Božič, koordinator ZK
ju, da so izpolnili svoje znanje o delu v sindikatu. Radi bi uvedli kolektivno delo, da ne bi delali samo predsedniki.«
— Kakšno pa je sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom in KO sindikata IMP?
»Predsedniki se sestajamo redno mesečno in se dogovarjamo o uresničevanju zastavljenih nalog in bodočih nalogah. Dva delegata imamo v odboru kovinarjev, ki je po svojem delu najbližji naši konferenci.
Koordinacijski odbor je obravnaval večkrat specifične probleme, ki jih mi nismo imeli ali pa sprejete rešitve za vas niso prišle v poštev. Vendar se kaže vedno večje sodelovanje. Skupna akcija je trenutno sprejem planskih dokumentov za srednjeročno obdobje in prihodnje leto. Vse subjekte pa bi morali aktivirati tudi ob sprejemanju Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.«
Bojan Bombač, »trenutni« predsednik mladinske organizacije (njegov mandat je šest mesecev) je pripovedoval o delu te organizacije: »Mladih do 27. leta starosti je v delovni organizaciji 280, v mladinski organizaciji jih dela 40. Polovica mladih je iz temeljne organizacije Montažna proizvodnja in so na terenu.
»Sestajamo se enkrat mesečno in obravnavamo poleg »domačih« problemov, še vse kar nam pošljejo z občinske konference. Sodelovanje v okviru SOZD ni, razen na športnem področju. Dobro sodelujemoz občinsko konferenco in pa s koroško dijaško zvezo. Konkretne akcije v okviru delovne organizacije so povezane predvsem z urejanjem okolja tovarne.«
so bili zbori delavcev v OZD in seje delavskih svetov, da so tako ocenili poslovni rezultat prvih šestih mesecev. Rezultati so bili različni.
V PANONIJI v Murski Soboti so zabeležili ob pregledu gospodarjenja preteklega obdobja dober rezultat. Ustvarili so za 7,9 % več dohodka, kot so ga planirali, oziroma so ustvarili 261.092.000 din dohodka, kar je za 61 % več kot v enakem obdobju lani. Plan je presežen predvsem na področju kmetijske mehanizacije, kooperacije s TAM in Becker. Pod planom Delo osnovnih organizacij	>zst°pajb kooperacija s
ZK koordinira na '	' TSN ,n s tovarno ,raktori'
lovne organizacije eden od sekretarjev, ki se v tej vlogi menjajo vsakih šest mesecev.
Trenutno jo opravlja Rado-
zadnjih dneh meseca julija treje naraščajo kot celotni priho- invalidsko in pokojninsko zava-
11	rialnnoair ,. 07IA	itn	to 1 Č7Z. fTloimi x;tiv\ V	1 * i	n n n rrt	1
lik o je vezanih na prevoze. Doma so iz vasi, kjer delajo v organizacijah na vasi. Vse seje so po drugi uri. Za delo tudi nimamo svojega prostora.«

van Božič:
»V teh osnovnih organizacijah dela 562 članov ZK. Sekretariate sestavlja po' pet članov. Sekretar •koordinator je pravzaprav naslovnik za pošto in pobudnik dogovorov med sekretarji. Člani ZK so vključeni v vse organe.«
Če je potrebno, se sestanejo komunisti skupaj s sindikalnimi delavci in mladino, da se tako lažje dogovorijo za skupne akcije v delovni organizaciji.
PROSTORA LE ŠE ZA PRIHODNJIH PET LET
DO Klima je v Celju ena večjih organizacij združenega dela in je v okviru kovinske predelovalne industrije nosilka razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Alojz Zupanc: »Kovinsko predelovalna industrija ima v Celju tradicijo, kar pomeni tudi določene prednosti. Klima je šele Zj izgradnjo novih proizvodnih prostorov uspela vso svojo dejavnost združiti na eni lokaciji. Po urbanističnem načrtu naj bi na tej lokaciji pridobili prostore, ki jih še uporablja Libela, s katero pa se že dogovarjamo
pa zaradi težav, ki jih imajo ti partnerji na tržiščih. Podobno je pod planom realizacija proizvodnje klima naprav, ki je manjša od lanske za 2,3 %. Vzrok za to je v veliki meri ukrep na področju investicijske politike.,
Z doseženim rezultatom pa niso popolno zadovoljni, saj jim porabljena sredstva še vedno hi-
dek in sicer za 1 %. Glavni vzrok za to neenakomerno naraščanje je porast cen repromateriala. S sprejetimi ukrepi bodo skušali do konca koledarskega leta to popraviti.
Doseženi rezultat, bi lahko bil še boljši, kot Ugotavljajo, če bi dosledno izpolnjevali plan realizacije norma ur. Ugotovili so, da zopet naraščajo izgubljene ure. Število izgubljenih ur zaradi bolezenskih izostankov nad 30 dni je poraslo kar za 43,5 % napram enakemu obdobju lani, prav tako so porasli bolniški izostanki do 30 dni in sicer za 20,8 %. Pri prvem porastu so ugotovili, da je nekaj delavcev v bolniškem staležu že po dve leti. Vzrok za izgubljene ure ni samo v bolniških izostankih. Ure so izgubili tudi z neopravičenimi izostanki, državljanskimi obveznostmi in podobno.
Razen prej omenjenega so zelo kritično ocenili porast dajatev iz dohodka. Nekatere dajatve za SIS so porasle visoko nad rastjo dohodka. Tako so prispevki za
rovanje porasli kar za 222 % nad lanskim letom v enakem obdobju. Prispevki za raziskovalno skupnost, izobraževalno skupnost in SIS družbenih dejavnosti so ravno tako porasli visoko nad lanski nivo, to je nad rastjo dohodka. Ugotovili so tudi, da dohodkovni odnosi znotraj IMP niso dovolj razdelani, saj so stroški DSSS DO in SOZD narasli nad rastjo dohodka.
Za izboljšanje takšnega stanja, oziroma zmanjšanje dajatev iz dohodka so zadolžili delegate na teh področjih, da rešijo ta problem in vskladijo dajatve iz dohodka z rastjo čistega dohodka.
V PANONIJI so ustvarili
75.754.000	din čistega dohodka, to je 56,4 % plana za to obdobje. Za osebne dohodke so namenili 49,3 % planiranih sredstev. Za poslovni sklad jim je tako ostalo
21.586.000	din čistega dohodka, kar je za 153 % več kot v enakem obdobju lani. To je vsekakor lep uspeh.
ZA
Začrtana politična akcija za sprejem osrednjega planskega dokumenta
za odkup. Po zaokrožitvi tega tobra.
Koordinacijski odbor sindikata SOZD je na svoji četrti seji, na katero so bili povabljeni tudi sekretarji vseh osnovnih organizacij ZK, obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMP 1981—1985. Delegati so razpravljali o najpomembnejših določilih osnutka, ki pa v omogočeni še ni dokončno oblikovan. Če pomislimo, da so tem aktu zapisane naše naloge na področju zunanje trgovine, tehničnega in tehnološkega razvoja, združevanja sredstev, produktivnosti, organiziranosti poslovanja, režije, razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in še številne druge za prihodnjih pet let, lahko hitro ocenimo pomen tega dokumenta, o katerem bo tekla poprejšnja obravnava prihodnji mesec.
Delavski svet SOZD naj bi osnutek obravnaval in začel poprejšnjo obravnavo okrog 1. ok-
Po uskladitvi pripomb v
kompleksa bo zagotovljenega "ovembro bo delavski svet dolo-dovolj prostora za razširitev v	d*|*vski
okvirih srednieročneea nro- sve“ udeleieek sprejemali pn-OKvirin srednjeročnega pro b|jž|M) v prvi polovici decembra.
grama do leta 1985. Za na- 0 tem dokumentu bomo obšir-
— Zakaj ni več mladincev daljnje širitve te dejavnosti pa neje poročali v priho*iji številki
aktivnih v svoji organizaciji? pride v poštev samo selitev na Glasnika.
»Razlogov je več. Veliko je novo lokacijo.«	Ko-- tSina-ibrii Hlbor je nato
učencev, ki so v šoli. Zelo ve-
T. ŠTRUS sprejel še naslednje- sklepe oz. sta-
lišča v zvezi s tekočo problematiko:
1.	Delavski svet SOZD IMP je na seji da 26. 6. 1980 razpisal dela in naloge pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj in imenoval tri delavce v razpisno komisijo. Ostale tri delavce v razpisno komisijo imenuje KOS, ti pa so Rudi Bukovac, Miro Koželj in Milan Kostanjšek.
2.	Za vsakoletno tradicionalno srečanje upokojencev IMP KOS sprejema naslednja stališča:
—	vsak upokojenec naj dobi bon v vrednosti 1.000 din, koledar ter se zanje pripravi zakuska,
— TOZD oz. DO s področja Ljubljane vključno s DO Livar, TOZD ISO S. Konjice in Montaža Koper organizirajo srečanje skupno; prispevek posamezne TOZD za zakusko se določa po številu njihovih upokojencev,
—	srečanja naj bodo v mesecu decembru, za ljubljansko področje je za celotno organizacijo zadolžen tov. Rojic in tov. Kocmur v sodelovanju s tov. Križanom.
3.	Za podelitev plaket jubilantom IMP-ja (10, 20, 30, letniki) KOS sprejema naslednja stališča:
—. plakete e»j bodo esotae za vse,
— DO PMi Maribor, Klima
Celje, Livar, Ernond, TOZD Panonija organizirajo podelitev vsaka posebej, TOZD TIO Idrija, Klima proizvodnja. DO IKO IZIP, Promont in DS SOZD pa skupno,
—	ob tej priložnosti bo organizirana zakuska v takem obsegu, da strošek na osebo ne bo presegal 350 din.
4.	Glede obdaritve otrok naših delav cev oh novem letu (dedek Mraz) se zivzemajo naslednja stališča:
—	vsak otrok do starosti 10 let naj dobi bon, ki ga je moč uporabiti samo za namenski nakup za otroka ali pa darilo (odločitev je stvar vsake TOZD glede na okoliščine) do višine 300 din. Za otroke naj se organizira tudi ogled novoletne igrice.
—	za koordinacijo med TOZD in DS na področju Ljubljane zaradi enotnega nastopa je zadolžen tov. Rabzelj.
5.	Problematika samskih domov bo ena izmed točk dnevnga reda ene prihodnjih sej KOS.
6.	Tov. Rojic naj se poveže s POS SOZD IMP glede izdelave finančnega načrta KOS za leto
1981. KOS b« na seji v oktobru razpravljal o osnutku programa de1« in finančnega načrte KOS za
leto 1981.
POČITNICE — DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČI
Lošinj je še vedno privlačen
Dopusti so v glavnem že za nami. Počitniški domovi bodo ostali zaprti do prihodnje sezone i očitniška skupnost bo naredila »bilanco« svojega letošnjega poslovanja in se kaj kmalu začela pripravljati za novo sezono. Težko je že v tem času ugotoviti, kje so bili gostje najbolj zadovoljni. V glavnem pa kakšnih večjih pripomb letos ni bilo. Veliko naših delavcev je še vedno navdušenih za letovanje v našem domu na Lošinju. In tudi letos niso bili razočarani. Če jih je narava obdarila še z lepim vremenom, potem je bil
doppst res enkraten. Naš dom na Lošinju lahko sprejme 73 gostov v eni izmeni, pri zasebnikih pa smo najeli še 65 postelj, gostje pa so se hranili v domu, ker so zmogljivosti kuhinje dovolj velike.
GOSTJE ZADOVOLJNI
»Hrane je kalorično pre-. več, imeli smo nekatere pripombe, ki so bile upoštevane. Sobe so v redu, čez hišni red nimamo pripomb. Glede na to, da plačujemo turistično takso, bi bile plaže lahko bolje urejene. Ravenska je
Tovarišice in tovariša, ki so skrbeli za dobro počutje gostov
....
....
Naš dom na Lošinju
zelo zasedena, do Sunčane uvale ali Cikata je treba z avtomobilom. Letos smo drugič na Lošinju in smo zadovoljni«, je pripovedoval Jure Jordan iz TOZD Projektivni biro.
»Dobro je. Daleč moram nositi desko, soproga pa otroke, sicer smo pa vezani na avtomobil. Izmeno za Lošinj bi lahko podaljšali na 14 dni, ker dva dni izgubiš z vožnjo. Ob pokriti terasi bi lahko na zidovih uredili ograjo, ker plezajo po njih otroci in je nevarno, da bi kdo padel«, je omenil Miran Rozman iz TOZD Trata, ki je letos drugič z družino preživel dopust na Lošinju.
»Nekajkrat naj bi bili preglasni in izrečenih je bilo nekaj neutemeljenih pripomb, potem se je vse uredilo. Hrana je dobra, zdi pa se mi, da so od začetka pa do konca izmene razlike. Na zidu, na katerem se večkrat prerivajo otroci, bi morali postaviti ograjo. Cene v domu so sprejemljive, cena penziona se mi zdi malo visoka,« je omenil Bojan Cedilnik iz TOZD O V, ki je na Lošinju prav tako v drugo.
Glede zabave so gostje povedali, da si jo pač organizira vsakdo po svoje, ker je v domu ni. Nekateri pravijo, da je škoda, ker ne izkoristimo vrt, ki je pred domom. Lahko bi postavili nekaj miz, da bi družbe, ki ostajajo nekoliko dlje pokonci, manj motile goste, ki žele v miru počivati.
IZREDNO TEŽKA OSKRBA
Glavna kuharica Erika Muharemovič Lošinj že dobro pozna.
»Jedilnik sestavimo za deset dni, potem pa ga spreminjamo, ker ni moč kupiti hrane po želji. Letos imamo v kuhiniji precej novih pripomočkov, rabili pa bi večje fri-teze.«
Upravnik Alojz Trtnik je letos drugič na Lošinju.
»Glavni problem je preskrba. Ne dobiš zelenjave, ne sadja, ne drugih stvari v špe-cariji. Za vsako stvar moramo večkrat v trgovino. Če te ni, ko pripelje avtomobil, ne dobiš ničesar. Ne vem, kako bi kuhali, če me ne bi z nekaterimi živili in tudi s kavo oskrbovali iz Ljubljane. Letos je na Lošinju ogromno turistov, mesto samo pa nima primernih skladišč za zelenjavo. Redno ne odvažajo smeti,
Zunanji del jedilnice
plaže so neurejene. Tudi v domu bomo morali pregledati in popraviti nekatere stvari. Pregledati bo treba vse pipe in očistiti vse odtoke. Električna instalacija ne ustreza več, kmalu bomo morali prekriti streho. Osebje, ki dela v domu, spi po sobah, ki smo jih najeli, kar ni dobra rešitev. Bolje bi bilo, če bi zanje uredili prostore v starem domu. Morali bi razmisliti o gradnji prizidka, ker imamo prostorske možnosti. Potem ne bi bilo več potrebno najemati sobe pri zasebnikih.«
Tak je torej Lošinj, otok z eno najboljših klim in s čistim morjem, ki so ga letos kdaj pa kdaj malo »skalile« meduze.
NEKAJ ZAPISOV IZ KNJIGE VTISOV NA LOŠINJU
Počutje t domu je bilo odlično. Nadvse prijazno osebje pripomore k domačemu vzdušju. Hrana je odlična, nasploh ni pripomb.
Hvala vsem — tako strežnemu osebju kot kuhinji za prijetno počutje, ki sva ga z ženo preživela in če bo vse po sreči, drugo leto nasvidenje.
Lepo počutje, izredna hitra postrežba in dobra kuhinja. Samo tako še naprej.
Celotnemu osebju lepa hvala za vse lepo, ko smo dopust preživljali tu in drugo leto zopet nasvidenje.
TOZD PANONIJA
SREBRNA MEDALJA ZA SEJALNICO
GOSPODARSKO POSLOVNA ENOTA POMURSKI
RADGONA
IMF
TOZD »PANONIJA« je prejela za sejalnico AEROMAT II, ki jo proizvaja skupaj s firmo BECKER, priznanje za kvaliteto s srebrno medaljo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. oziroma na 18. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni.	Z.A.
TRIGLAV 1980
Končno je napočB 1. avgust 1980. Ta dan je bilo zbirališče ob 6. uri in trideset nrinut pred IMF, Titova 37, za četrti pohod na Triglav. To je tradicionalni pohod, ki ga prireja naše mlado planinsko društvo, ki je staro komaj 4 leta.
S strahom smo prihajali na zbirališče, saj je ves mesec julij deževalo. Ko pa smo se srečali stari znana, smo pozabiti na vreme, si pripovedovati, kje smo vse bili in razpoloženje je bilo odlično.
Zbralo se nas je 52 planincev in točno ob napovedani uri je avtobus začel drseti proti Bledu in nato čez Pokljuko do Rudnega polja, kjer smo iztopli.
Vreme je bilo megleno, zato smo zaskrbljeni .ugotavljali, kakšno bo vreme, ker nam je lansko leto pošteno zagodlo. Kmalu se je začelo svetlikati, megle so izginjale, posijalo je sonce. Tako so zadnji, ki so pri® na Kredarico, pošteno občutili, kakšna je



V
Planinski krst
pripeka na višini nad 2.500m.
Navdušenje v koči je bilo nepopisno. Megleno vreme se je spremenilo v prekrasen dan. Niti najmanjšega oblačka ni bilo videti niti vetra ne čutiti, kar je izreden primer na vrhu našega očaka.
Večina planincev je po malici na Kredarici odla na vrh, le nekaj nas je ostalo, da naslednji dan pohodhno vrh Triglava.
Že prvi dan se je pokazalo, kako se da lepo organizirati takšen množičen pohod, saj smo delovali kot homogena enota. Pri
organizaciji je sodeloval celotni poskrbeti je treba za varnost upravni ud bor našega planinskega društva, posebno so se iz- skočfli« že prvi dan, so se odpra-kazali mladi vodiči iz našfc vrst. vili proti Planiki, ostali smo šli na Poslali smo tudi predhodnico, ki |vrh Triglava, pridružili pa so se je rezervirala prenočišča in nam tudi nekateri, ki so bili že hrano, tako da s tem nismo imeli prejšnji dan na vrhu. Tako da ni nobenih problemov.	bilo niti enega udeleženca, da ne
2. avgust 1980. Prekrasno bi osvojil vrh Tiigalva. Z Doliča jutro. Hitro smo se odločBi, da smo nadaljevali pot ob prekra-gremo zamudniki iz prejšnjega snih Triglavski! jezerih do koče dne na vrh, ostati pa do Plairike,, pri sedmerih jezerih. Lepote, ki jo kjer se zopet zberemo. Tako se je ' človek tukaj vidi, ni mogoče opi-tudi zgodilo. Usti, ki so vrh »na- sati. Gorski zrak, jezero, planin-
TOZD PANONIJA
Na vrhu Triglava
Planinstvo je v Pomurju dokaj dobro razširjeno in ima že nekaj letno tradicijo. Trenutno sta v Murski Soboti dve planinski društvi in sicer PD »Matica« in PD »Mura«. PD »Matica« je starejše društvo in so njeni člani iz od učencev po osnovnih šolah, do dijakov v srednjih šolah in delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah in ostalih delovnih skupnostih v Murski Soboti in okolici. PD »Mura« je sindikalno društvo tovarne oblačil Mura.
Pomurski planinci imajo s svojo rekreativno dejavnostjo
precejšnje težave, saj so gore od njih oddaljene po več sto kilometrov in je tako potrebno nekaj časa potovati, preden lahko nadaljujejo pot po planinsko, to je peš. Planinci imajo sicer svojo planinsko pot, ki poteka skozi vse pomurske občine mursko soboško, ljutomersko, radgonsko, le-nartsko in lendavsko in nekaj kilometrov celo skozi ormoško, vendar poteka skoraj polovica poti po ravnini.
Tudi v »Panoniji« so v tem letu ustanovili planinsko skupino, ki trenutno šteje preko 20 članov.
Pokroviteljstvo nad skupino ima osnovna organizacija zveze sindikatov, ki jih tudi finančno podpira. Drugače so člani planinske skupine včlanjeni v planinsko društvo »Matica«. To leto so organizirali dva izleta in sicer v mesecu maju na Boč pri Poljčanah. Izlet v celoti ni uspel, kajti ko so prišli do koče pod Bočem jih je doletela nevihta, ki ni hotela prenehati, tako da ni bil možen vzpon na vrh in so se morali vrniti, ne da bi bili na vrhu Boča. Drugi štiri dnevni izlet, ki pa je v celoti uspel, so organizirali v Julijce in sicer na Triglav. Zanimanje za ta izlet je bilo med člani kolektiva precejšnje, a ga vsi, ki so želeli na Triglav, niso osvojili, ker so iz različnih razlogov ostali doma. Na izlet jih je šlo samo šest in ti so se vsi zdravi in veseli vrnili
z vrha Pot jih je vodila od Stare Fužine preko Uskovnice do Vodnikovega doma na Velem polju, od m do Planike in na vrh Triglava, kjer so štirje člani doživeli krst in od m nazaj na Kredarico in Planiko. Drugo noč v Julijcih so prespali v koči na Doliču. Vračali so se po dolini sedmerih jezer, prespali tretjo noč v koči ob jezeru in se vrnili v dolino po strmem pobočju Komarče. Da bi oprali sol s prepotene kože, so se na koncu še okopali v prijetno topli vodi Bohinjskega jezera.
Želja članov planinske skupine je, da bi se čim večje število članov kolektiva vključilo v skupino in se tudi udeleževalo izletov in akcij. V tem letu predvidevajo še dvodnevni izlet čez Pohorje in izlet na proslavo dneva planincev.
ZA
Udeleženci izleta na Triglav
Izlet na Boč — prigrizek na »Babi«
ske rože, ki krasijo vso naravo, za dodatek pa te neusmiljeno opeče sonce, kajti sence ni.
Proti večeru pa se začne »krst«. Vsakdo, kije prvič na Triglavu ga mora opraviti. Tu je smeha. Če te »rabelj« preveč ošvrkne po zadnji plati, se pa tnalo popraskaš. To je stara tradicija, ki se je ne da zavreči.
3. avgust. Zjutraj kratek posvet Prva grupa je krenila na pot od trigla vskBi jezer d o Planine jezero, Vogarja in v Srednjo vas proti Janezu v Bohinju, kjer so počakali avtobus. Druga skupina pa je krenila od sedmerih jezer do koče na Kraju pod Bogatinom, Komna in do Savice, kjer nas je čakal avtobus. Pri Savici smo se še malo okrepčali, še enkrat pogledali prehojeno pot in zadovoljni posedali v avtobus. Vsi zdravi nasmejani, malo utrujeni, smo se pripeljali ob 18.00 uri v Ljubljano in odšli na svoje domove z mislijo drugo leto na svidenje na Triglavu.
Poudaril pa bi rad še nekaj. Predvsem gre zahvala vsem našim mladim vodičem, saj so pomagati vsakemu, ki je bil potreben pomoči, naj si pri nošnji nahrbtnika ati pri hoji in podobnem.
Opozoril bi vse člane kolektiva in prijatelje planin, ki se udeležujejo izletov in hoje v gore z našim planinskim društvom posebno na težje ture, kot so Triglav, Stol, Begunjščica itd., da naj za navodila o opremi, hrani, ki jo nosimo s seboj, prvi pomoči povprašajo poverjenike PLANINSKEGA DRUŠTVA v TOZD ati pa upravni odbor v Vojkovi 58, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Ne oziraje se na posameznike, ki so neodgovorno pisati sezname opreme in hrane in jih razdelili udeležencem pohoda na Triglav, tako, da smo morali nekaterim nositi nahrbtnik, saj so imeli hrane, kot da bi odprli menzo na vrhu Triglava. S tem bomo dosegli še večjo disdpi. o in užitek v naravi bo res čude
S planinskim pozdravom SREČNO!
BORIS ČEBULAR
Petnajst let livarne v Ivančni Gorici
Delavci delovne organizacije Livar iz Ivančne gorice so v soboto 6. septembra proslavili petnajst let njihove livarne. Slovesnosti v gostilni Štorovje na Selu pri Šentvidu so se udeležili še narodni heroj Ivan Maček Matija, predstavniki viške, zagorske in grosupeljske občine. krajevne skupnosti Ivančna gorica, delovnih organizacij in SOZD IMP. Najzaslužnejšim delavcem so podelili plakete, vsi, ki v livarni delajo vseh petnajst let pa so dobile priznanja. Posebni priznanji je delovna organizacija Livar podelila za uspešno sodelovanje grosupeljski občini in krajevni skupnosti Ivančna gorica, Organizacijski odbor za pripravo kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični pa je podelil Livarju plaketo za uspešno sodelovanje. Kulturni program sta oblikovala pihalna godba krajevne skupnosti Stična in moški pevski zbpr krajevne skupnosti Ivančna gorica.
Glavni direktor delovne organizacije Livar Valentin Mendiže-vec je v svojem govoru orisal delo livarne od 1.8. 1965, kose je priključila k IMP, pa do današ-
investicije, kajti le v okvšru celotnega SOZD IMP in z združevanjem sredstev ter delitvijo delovnih nalog, lahko pričakujemo hitrejši in skladnejši razvoj, tako njih dni. Pot, ki je vodila vztrajno naše delovne organizacije, kakor navzgor, ni bila vedno lahka. Ste- SOZD kot celote. Prepričani vilne notranje in zunanje težave smo, da bodo naši delavci to potrebo po združevanju pravilno razmeli seveda, če bodo videli
morali livarji premagovati teh petnajstih letih, da so iz tehnološko zaostale livarne naredili tudi svoje mesto v tem srednje eno najsodobnejših livarn v Jugo- ročnem investicijskem programu.
slav iji in da so postali največji izvozniki izdelkov z oznako IMP. Livarna je »prešla« vse organiza
Ob zaključku tovarišice in tovariši, sem dolžan, da se v imenu celotnega kolektiva zahvalim
cijske oblike od obračunske vsem, tako predstav nikom občine enote do delov ne organizacije. Iz Grosuplje, družbenopolitičnih
nekdanje ključavničarske in stru-garske delavnice so ustanovili
organizacij, predstavnikom delovnih organizacij in SOZD IMP,
skupino za vzdrževanje strojev in vsem poslovnim partnerjem, še naprav. Iz te osnove se je rodila posebej pa Ljubljanski banki, saj
temeljna organizacija Hladno ‘vodne armature, s priključitvijo livarn barvnih kovin Žičnica in
z nekaterimi poslujemo že vseh 15 let. Posebno zahvalo dolgujem tudi krajevni skupnosti Ivančna
Galjevica pa je delovna organiza- gorica ter vsem sosednjim k racija dobila današnjo obliko orga- jev nim skupnostim, s katerimi že ™	: J~'	vrsto let uspešno sodelujemo in
ne nazadnje celotnemu kolektivu, zlasti pa jubilantom 15-letnikom, ter vsem, ki so prejeli jubilejne plakete za njihov dragocen prispevek pri delu in razvoju delovne organizacije.«
Podpredsednik delavskega sveta DO Livar Stevo Popovič je nato podelil plakete najzaslužnejšim članom kolektiva, predsednik konference sindikata DO Livar Janez Vodenšek je podelil priznaja delavcem, ki delajo v li-
niziranosti delovne organizacije: tri temeljne organizacije in delovna skupnost.
Svoj govor je glavni direktor zaključil z naslednjimi besedami: "Pred nami stoji velika nalaga, sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1985. Ta plan predvideva, da bomo leta 1985 ustvarili milijardo celotnega prihodka z 800 zaposlenimi. V tem obdobju bo potrebna tudi delna samoupravna preobrazba, saj moramo poleg investicije v tq varno
armatur, graditi še livarno varni vseh petnajst let. Popodeli-barvnih kovin in četrto temeljno tv i priznanja matični občini in
organizacijo — liv arno v Kisovcu. Ta naš program bo mogoče ure sničiti le, če bomo še v tem letu
krajevni skupnosti je o pomenu DO Livar in njenih nalogah v bodoče spregovoril Franc Gruden,
sprejeli samoupravni sporazum o sekretar grosupeljskega občin-združevanju dela in sredstev za skega komiteja ZK. Predsednik
. .

F "
*? T i

5B> -SR, >.;3.
Lvlavci DO Livar na srečanju ob petnajstletnici livarne Ivančni gorici
odbora kulturnega tedna Šentvid Peter Šoštarič je izročil priznanje livarjev za uspešno sodelovanje. Po končanem kulturnem programu je sledilo tovariško srečanje zaposlenih v DO Livar.
PLAKETE SO PREJELI NASLEDNJI DELAVCI:
iz TO/D Livarna sive in nodu-larne litine
L Franc Marič
2.	Jože Markovič
3.	Anton Godec
4.	Franc Blatnik
5.	Jože Perkovič
6.	Zlatko Klemen
7.	Polde Pušljar
8.	Franc Zaletel
9.	Janez Vodenšek
10.	Anton Grden
11.	Avgust Strmec
12.	Jože Novak
13.	Alojz Košir
14.	Štefan Kastelic
Gostje na proslavi petnajstletnice livarne v Ivančni gorici
5* *
Podelitev plaket najzaslužnejšim delavcem
Odbor Kulturnega tedna iz Šentvida je podelil Livarju plaketo. Izročil jo je njegov predsednik Peter Šoštarič, sprejel pa glavni direktor DO Valentin Mendiževec
iz TOZD Livarna barvnih kovin
1.	Stanko Jarh
2.	Marjan Čuden
3.	Rudi Roudi
4.	Stevo Popovič
5.	Jože Šporar
6.	Tilka Železnik
7.	Marjan Križman
iz TOZD Hladnovodne armature
L Alojz Miklavčič
2.	Miro Papež
3.	Franc Kastelic
Iz delovne skupnosti
1.	Valentin Mendiževec
2.	Andrej Rode
3.	Marjan Sešek
4.	Ida Milojevič
5.	Ana Klemen
PRIZNANJA SO PREJELI:
Iz TOZD Livarna sive in nodu-larne litine
1.	Alojz Kralj
2.	Jože Mravlja
3.	Anton Grden
4.	Jože Hočevar
5.	Rudi Hribar
6.	Alojz Košir
7.	Alojz Potokar
8.	Anica Prosen
9.	Vlado Verbič
10.	Anton Dremelj
11.	Franc Marič
Iz TOZD Hladnovodne armature
L Stane G jedek
2.	Franc Kastlic
3.	Stane Čandek
4.	Jože Čož
5.	Jože Kastelic
6.	Vinko Grabljevec
7.	Jože Kavšek
Iz delovne skupnosti
1.	Alojz Primc
2.	Ivan Škoda
3.	Valentin Mendiževec
4.	Stane Medved
5.	Rudi Verbič
6.	Vera Kastelic
7.	Zofija Zaletel
ZAHVALI
Ob očetovi smrti se zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata projektivnega biroja za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti
MIHAEL Celarec
Ob smrti očeta Alojza Ž ena se zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata TOZD Elektromontaža za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
LOVRO ŽEN
V	z1