----    101     -------
Politične stvari.
Kako bivši minister dr. Schaffle
pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartovega.
Dr. Schaffle- o v o ime slovi že davno po spisih njegovih na polji narodno-gospoaarskem. Grof Hohenwart je poznal njegovo zmožnost in jo visoko •cenil ter si ga pridružil svojemu ministerstvu. Prišel je tedaj dr. Schaffle iz Nemčije v Avstrijo in prevzel ministerstvo kupčijstva. Ko je bilo ministerstvo Hohenwartovo po nakanah Beustovih padlo, zapustil ie zopet Avstrijo in se podal v Kanstadt na Virtem-berškem, kjer je za tisk pripravil 3. mnogo predelani natis svoje izvrstne knjige ,,das wirthschaftliche Svstem der menschlichen Gesellschaft". Tej knjigi pa je dodal obširen, celo p6lo obsegajoč predgovor, v kterem razodeva in pojasnuje načela politike svoje in ministerstva Hohenwartovega, tako odkritosrčno in tako krasno, da vsa državopravna stranka Avstrijska mu navdušeno kliče „slava!", centralisti pa se ve da — v blato teptajo delo, ki jim hudo za kožo sega.
Ni časnika, da ne bi zdaj pisal o tem „predgovoru" dr. Schaffleovem. Tudi ,,Novice" morajo svojim bralcem posneti glavne točke in to tem več, ker so bile tako srečne, brž en izviren iztisek tega predgovora dobiti.
Dr. Schaffle začenja ta spis s tem, da pravi, da se mu potrebno zdi, pred vsem objaviti nekoliko opazk političnih, njegovo osebo zadevajočih. Tako-le začenja:
„Vsacemu bralcu današnjih dni je zadosti znano, da malokdo je politično tako silno obrekovan in psovan bil, kakor jaz. Ni skor nobene psovke, laži, presuke in basni, ki je ne bili neki nemški časniki navalili na ministerstvo Hohenwartovo sploh in še posebej na mojo osebo. Srcu dobrodejnega razodetja najnovejšega kakor starega časa pa vsacemu državniku, ki ima čisto vest, dad6 tolažbo z znanim pregovorom: „z lažmi se ne pride daleč; laž se vniči sama sebe". — Jaz sem iz službe s tako mirno vestjo šel, da že danes morem ponosno reči: ne, dokler živim, in ne po smrti moji ne bo prišlo iz Časa mojega ministerskega poslovanja ne najmanjša autentiČna skrivnost in nikakoršno javno ali tajno uradno pismo na dan, ki bi pri poštenih ljudeh moglo moje delovanje kakor koli omadeževati.
V soglasji  z mojimi visokočastitimi tovarši spolno-val sem prvo dolžnost  svojega službenega  stališča,   in tudi jaz   sem  merila  svojega državniškega delovanja v bistvu in v naravnem blagru Avstrijske države iskal. Avstrijska državna ideja, ali bolje rečeno, ideja Avstrij skega cesarstva,  prav njegova in edina pooblastitev za obstoj, — njega visoka politična misija za sosedne države in za Evropo potem, ko je izključena bila iz Nemčije,   pa   more   po   mojih  mislih  le edini cilj imeti v mirnem in svobodnem   zedinjenji   ravno  tako  različnih kakor neločljivo  združenih narodov v eno,  po edinosti krepko državno zvezo,   z enakomernimi pravicami pod geslom in krilom zgodovinsko vtrjene, od prededov prejete dinastije (vladarske hiše). Se danes   ne  vem nobenega druzega pametnega razloga za obstanek Avstrijske države. Nič mi ne vzame prepričanja, da Avstrija, ako se utrdi,   se le na tej podlagi utrditi in ohraniti more. Na tako podlago državno postavljena bila bi vsem narodom svojim mila, blagoslovljena domovina; tako osnovana bila  bi  varna in mirna soseda tudi Nemčiji, —
bila bi državna skupščina, ki bi mnoge drugače motivne elemente na meji nemško - slovansko - rumunskih narodov krotila in združevala, — veličasten izgled narodnega mirii za celo Evropo in to ob času pogubiv-nega narodnega sovraštva, — in naposled bila bi taka Avstrija poroštvo za edino naravno, na svoje kraje omejeno rešitev Turških homatij po narodih Turčije same.
Te in edino te misli so mene vodile, in zato mi bode zavest, da sem tej ideji Avstrijskega cesarstva brez strahu služil, vsem psovkam vkljub zmirom mirno vest ohranila.
Ali se pač more ona misel o poklicu Avstrijske države nemškemu ministru Avstrije očitati ali mu v pregreho zoper „narod" šteti? Gotovo se popolnoma zlaga s pravimi in velikimi interesi vsega Evropejskega človeštva, in pravična je vsem narodom Avstrijskim. Kaj mar zarad tega nasprotuje „narodnim" interesom Nemčije?!
Ves Čas, kar delujem na političnem polji, noter do danes držal sem se nepremakljivo zmirom centralizaciji nasprotnih načel. Ta moja načela niso bila nikomur skrivnost, predno sem v Avstrijo bil poklican, kterega poklica jaz sam nisem nikdar iskal; zato se je po vsem tem vsaj to od mene smelo pričakovati, da, Če sem že v Nemčiji za federativno idejo zavzet bil, vendar v mnogonarodni Avstriji ne bom centralizma za ma-lika imel! Naravnost pa jo povem, da še le v Avstriji sem pravo denarstveno-centralistično-birokratično naturo tako imenovane „ustavoverske stranke", a tudi po umu in po morali popolno zmožnost Avstrijskih Slovanov za samovlado spoznal.
Je li način in pot, po kteri sem tudi jaz pripomogel, da bi se vresničila Avstrijska državna ideja, v nravnem, narodnem ali državoznanstvenem oziru bila zavržljiva? Naj mi je dovoljeno, o tem malo več spregovoriti.
Grajalo se je prizadevanje Hohenwartovega ministerstva, čel, da je svobodi in ustavi sovražno. — Toda ali je kdo kedaj in kje svobodi ali ustavi sovražno imenoval to, če se vsem narodom in stanovom na primernem državnopravnem potu ponuja samouprava — na podlagi razširjene volilne pravice in če se samouprava skuša vpeljati v vse vrste državnega življenja in uprave? To in nič druzega pa je nameraval program, po kterem je Hohenwartovo ministerstvo delalo na pre-narejanje ustave in uprave. Kolikor se je sploh moglo razvijati djanje tega ministerstva, pomnožilo je število volilcev ne le s tem, da je (po mojem mnenji v smislu prav razlagane volilne postave) velelo vse stalne davke vštevati v volilno cenilo, ampak tudi s tem, da je v deželnih zborih sprožilo primerne prenaredbe deželnih volilnih postav, pravičnejših vsem stanovom in deželam. Predno je to ministerstvo prenaredbo uprave izvršilo na podlagi prave samouprave, bilo je pa razpuščeno. Protiustavno v smislu grajavcev bilo bi to ministerstvo le ravnalo, ako bi se bilo za nameravane prenaredbe tako imenovane decemberske ustave (1867. 1.) izognilo poti, ktero za take prenaredbe veleva ta ustava. Toda Ho-henwartovo ministerstvo je strogo spoštovalo zakone^ te ustave, ono se je je do pičice držalo, da-si tudi je znamenit del federalistične opozicije takrat kakor še danes jako določno oporekal pravni veljavi te, t. j. decemberske ustave. Vsaj je vsem ministerstvom, tako imenovanim spravnim, ravno bila prava naloga: ustvariti novo, formalno nedotikljivo ustavo , ki bi jo obe nasprotni državnopravni stranki sprejeli, vsaka s svojega pravnega stališča, ustavo, zoper ktero se ne bi moglo oporekati niti s stališča decemberskega državnega prava,  kteremu  velik  del  opozicije  z  mnogimi
protesti slovesno odreka vsako veljavo, niti s pravnega stališča oktoberske diplome in zgodovinskega deželnega prava. Se le Hohenwartovemu ministerstvu se je bilo prav za prav posrečilo pridobiti Čehe, da bi bili v de-cemberski državni zbor prišli na decembersko votiranje vzajemnih državnih temeljnih postav na eni strani, na drugi pa, da bi bili vzajemno avstrijsko državno pravo sprejeli v bemskem venčalnem deželnem zboru. Ali se to še komu drugemu posreči, kdo ve ? Morda se ta vspeh pozneje ne bode tako nizko cenil. — Isto mini-sterstvo se je držalo tudi vseh drugih postavnih določil, tudi tistih, vsled kterih se pravica, voliti poslance v državni zbor, ne sme niti spremeniti niti vzeti brez privoljenja deželnih zborov; prejšnjemu mnenju onih juristično - bistroumnih „biirger" - ministrov, ki so bili zoper to; da bi se deželnim zborom brez njihovega privoljenja vzela ta pravica, ker bi bilo določno zoper ustavo, Hohenwartovo ministerstvo gotovo nikakor ni hotelo nasproti ravnati! To ministerstvo torej ni v nobenem oziru zakrivilo, da se čem dalje širi duh, decem-berski ustavi sovražni, kar se razodeva že v tem, da se čedalje bolj množe „deklaranti", med kterimi «o sedaj že celi narodi, „deklaranti", t. j. taki, kteri cel6 nobene državnopravne veljave ne pripoznavajo decemberski ustavi. Tukaj določno ponavljam: niti po duhu niti po črki se ravnanje, ustavi nasprotno, ne more očitati onim, ki nikdar niso mislili izpeljati politiko parlamentarnega gospodstva manjšine, ampak politiko ustavne zveze vseh avstrijskih narodov z enakimi pravicami, strogo se držeč oblik celo decemberske ustave, ne s silnim zatiranjem kterih upravičenih faktorjev, ampak z dvema tretjinama večine, ktera je že bila dobljena v decemberskem državnem zboru. Niti monarhični absolutizem, niti parlamentarni absolutizem ktere koli privilegirane manjšine, bodi si starih bodi-si novih stanov, hotel se je vpeljati, ampak ustavni zdstop vseh stanov in narodov — na podlagi razširjene volilne pravice — z narodnimi odseki deželnih zborov mešanih dežel za vsa vprašanja o narodno-kulturnih koristih — v enako brambo vsem narodnim manjšinam — to je bilo mnogo psovano Hohenwartovo ministerstvo naravnalo in blizo do konca izpeljalo.
(Dalje prihodnjič.)
----    102   -----
-----    108   -----
Politične stvari.
Kako bivši minister dr. Schaffle
pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartovega.
(Dalje.)
Ali je mar to re3niea, da je ministerstvo Hohen-wartovo nameravalo oškodovati ravnopravnost in varnost   nemškega   naroda? Nikakor ne! Čisto nemške dežele bi po tem, da se deželnim zborom izroči postavodajstvo    šolstva   itd.,   bile še  tem   bolj    zavarovane v svojih narodnih pravicah,   ko bi se kedaj utegnilo primeriti, da v državni zbor pride slovanska večina.    V deželah  z   mešanimi   narodi,   kakor na Tirolskem ,   Stajarskem   in Koroškem,  je  večina  naroda nemška;   tukaj  bi se mogla sila goditi le^ I tali j ano m in Slovanom,   ne  pa  Nemcem.    Na   Ceskem in Mo-ravskem,   to   je res,   so Nemci v^ manjšim;   al njim je vlada   po   pogajanji  z voditelji   Češkega   naroda   zagotovila   „beli list",   na   kterega   bi   bila   mogla   nemška manjšina zapisati, kar hoče, da se Nemcem zatrdi vsaka pravica, samo proti temu pogoju, da ravno tako se zatrdi   vsaka   pravica   Cehom   v   tistih   okrajih,   kjer   so Nemci v večini.    Se li to pravi  Nemce tlačiti?    Tudi od Češkega deželnega zbora izdelani načrt narodnostne postave, ki bi se bila po željah Nemcev še dala prena-rediti,   ne kaže nikjer   oškodovane pravice manjšinske. Recite,  ali se na svetu nahaja kje kaj enacega,   da bi narodna večina prostovoljno ponujala manjšini taka poroštva?   Bodite vendar enkrat pošteni in recite, da ne zarad tega, da se je žalila pravica Nemcem, se je vzdignil  tak strašansk hrup o „Nemcem sovražnem" ministerstvu   Hohenwartovem,    ampak    vzdignil   se  je samo zato, ker ni dalo žaliti narodnih pravic Slovanom.
Stanovitno prijazne razmere Avstrije do Nemškega cesarstva — vsaj si Avstrije vendar ne morem za zmirom misliti kot podložnico (vazalko) Nemčije — pa tudi niso bile v nobeni nevarnosti, marveč bi prijaznim tem razmeram še veliko trdnejša podlaga bila se položila v Avstriji s tem, da bi se bil vedni boj med posames-nimi narodi pomiril. Ce nova Nemčija re3 pošteno misli za Avstrijo, in si je noče niti podložnice narediti niti je popolnoma razdjati, no! potem bi jej bila Avstrija, po programu leta 1871. osnovana, postala varna in prijateljska soseda. Upravičenih „zdihljejev" ne bi bila Nemčija nikoli slišala, Nemški narodnosti ne bi se bilo nič zalega zgodilo. Da so se v nekterih krajih prepovedale zmago Prusov slavilne svečanosti, morala se je to zgoditi zato, da se niso razdražili drugi narodi, ki z Nemci skupaj bivajo; vlada je storila tedaj le naj-prostejšo svojo policijsko  dolžnost.
Tudi se je ministerstvu Hohenwartovemu očitalo, da je državno edinstvo Avstrije na kose1 hotela razdjati. Čudno je to, da je vekala o tem najglasnejša tista mala pa zelo jezična stranka, ktera z naj večini veseljem pričakuje razrušenja Avstrije, da bi potem hitela v ono deželo, po kteri se jej tako zel6 toži, da celo v gosposki zbornici se je^v neki vehlavem momentu čul glas domotožnosti. Se bolj smešno pa je enako očitanje v ustih tistih ljudi, ki občudujejo leta 1867. stvarjeni, sicer od ministerstva Hohenwartovega spoštovani   dvalizem   Avstrijske   monarhije.    Dobro!
Centralisti od nog do glave utegnejo federalistično osnovo imeti za razkroj državni. Al kako se vjema s tem to, da je Košut v glasovitih svojih pismih do stranke Bvoje na Ogerskem Cehe proglasil na pol žrtovane centralizmu po Hohenwartovem programu, 0#re pa že popolnoma v naročji državnega edinstva! Ali ni tu resnica ravno v sredi med strahom centralistov in strahom Košutovim? Ali ni v državi taki, ktera, kakor Avstrija, šteje mnogo različnih narodov, prava politika ta, da je mehanična edinost omejena le na edinost v potrebnih rečeh in da svoje moči išče v edinosti zadovoljnih narodov, kterim naj se varuje njihova zgodovinska posebnost? Ta „edinost v potrebnih rečeh" in posebno edinstvo moči državne, je pa zagotovljena bila, in če bi se bil sklical državni zbor sprave, kterega so nasprotniki sprave spodnesli, gotovo ne bi se bila znižala pod mero Ceskih fundamentalnih člankov.    Vo-
i'aška edinost in več druzega bilo bi delalo trdno pod-ago celoti državni. Prezreti pa se ne sme, da eni in isti vladar v Avstriji ni samo cesar Avstrijski, ampak da je tudi knez vseh deželnih skupin.
(Konec prihodnjič.)
-----    109   -----
-----    116    ___
Politične stvari.
Kako bivši minister dr. Schaffle.
pojasnuje politiko ministerstva Hohcnwartovega.
(Konec.)
Naj temu popisu — piše bivši minister Schaffle — dodam še nektere opazke o razmerah političnih strank, ki se nahajajo v Avstriji in kterih prav poznati zunaj Avstrije ni lahko mogoče. Komar pa to ni jasno, ne more pravično soditi o težavah, s kterimi boriti se je moralo ministerstvo Hohenwartovo, pa tudi sprevideti ne more pravih vzrokov, ki so to ministerstvo spodkopali.
Velika pomota bila bi to, ako bi na Nemškem mislili, da nemška centralistična stranka zastopa nemško-avstrijski narod. Dandanes se v Cislajtaniji suče bojevanje strank okoli verskih, stanovskih in političnih nasprotnikov. Mnogo mnogo Nemško avstrijskega naroda odločno nasprotuje centralistični ustavni stranki, drugi vsaj ne marajo za njo. (Dr. Schaffle popisuje potem bolj na drobno te stranke v nekterih deželah in potem nadaljuje svoj spis tako-le:)
Vsa moč ustavoverske stranke se naslanja na ustavno čudo volilne sisteme, ktera je manjšini pripomogla v to, da v državnem zboru sedaj gospoduje, i^rav po razmeri davkov in številu ljudstva narejena volilna sistema bi tako je pri posvetovanji o direktnih volitvah nedavno rekel nek veljaven mož ustavne stranke — bi vničila gospodstvo te stranke; če bi pa volilna pravica razdelila se samo po številu ljudstva, kakoršna je v Nemškem cesarstvu, bi pa večina ustavne stranke se razbila na kose in to večidel tudi v Nemških deželah Avstrije. To ve ta stranka in zato pod imenom „di-rektnih volitev" ta stranka skuša še bolj nazaj potisniti večino Nemško-avstrijskega kmetiškega ljudstva in prednost dati denarnemu meščanstvu; zato se tej stranki kurji pot dela po koži, ako le sliši govoriti o volilni sistemi današnj ega Nemškega cesarstva. Kar se zdaj po časnikih „voli!na reforma" imenuje, to pri luči ogledano nič druzega ni kakor še veča skaza dosedanje stanovske volilne sisteme po skupinah (grupah), tako, da naravnost in še več mestnih denarnih mož pride v državni zbor brez deželnih zborov. Že današnji leta 1861. pod Schmer-lingom osnovani zastop interesov (fidejkomisovf grajščakov, plačevalcev velikih davkov, mest in trgov, kupčijskih zbornic in kmetiških občin) nima para na celem svetu. Slovanski davkovski goldinar ima v nekterih deželah čuda manjšo volilno pravico kakor Nemški goldinar; veliko posestvo grajščin vživa veliko
več pravic pri volitvah kakor kmetiško, in kraetisko> ljudstvo je v primeri svojega števila in svojih davkov še za mestno obrtnijsko ljudstvo postavljeno. In taki „z&stop interesov" ima tudi sedaj ne le ostati, marve6 še le prav razširjen biti. Kaj ta ali uni od take pre-naredbe pričakuje, to razkladati ni namen tega spisa; le to še rečem, da bi Avstriji utegnilo največ koristiti in morebiti prepir med različnimi strankami končati, ako bi se vpeljala v Nemškem cesarstvu sedaj obstoječa volilna sistema.
Po vsem tem sedij vprašam: ali nisem prav imel, da se za neotesani vriš in dirndaj zoper mojo osebo in moje delovanje nisem brigal, zgodovini prepustivši sodbo o meni. Sedaj lahko prašarn: ali bi bil služil resnici, ko bi bil denarno plemstvo imel za ljudstvo, njega mišljenje za vzor prave svobode, njegovo gospodstvo za »direktni zastop ljudstva?" — ko od prve temeljne državne postave (od oktoberske diploma) dale5 odstranjeno decembersko ustavo bi bil slepo veren molil za nezmotljivo ustavno svetnico in za izraz Avstrijske državne ideje? Dalje pa moram še vprašati: ali se smem kesati, da ravnopravnost in enaka veljava vseh narodov in stanov bila je politika mojega živega prepričanja, brea ktere enakapravnosti Avstrija takraj in unkraj Litave ne pride do mini. Vprašati smem, ali je bila dolžnost moja kot ministra Njegovega Veličanstva cesarja Avstrijskega, pripomoči, da bi parlamentarna manjšina peščice Nemške gospodovala množini druzih Nemcev in skor vseh nenemškib narodov? Oskrunil bi bil s tem Nemško ime, še bolj pa Nemške interese in proglasil bi bil s tem večno pravilo pravice, naj ljudstva mirno skupaj živijo, za nestrpno z narodnimi interesi Nemčije. In p »stal bi bil tako iz-davec svoje službene prisege in vladarja svojega.
Politiška drhal v svilnih klobucih — včeraj pohlevni kosmopolit, danes prevzetni grabež , zmirom pa nezmotljiva, zmirom nepotrpežljiva, zmirom razuzdana — razsoja stvari nepremišljeno in na križ bije druge. In tako je ta drhal tudi mene po svojih „pisačih za groše" psovala brez znanja, kako reči stoje, brez prevdarka oseb. Ali sa, je tndglo po vsem tem pričakovati, da bi se bil jaz kterikrat s kolovodji te „ljubeznjive stranke" v pričkanje na ulicah spustil?
Tako je pisal mož resnice in pravice, in tako do živega je segal oiitu kolovodjem in ,,pisaČem za groše", da se cjIo nič niso spusti e v ovržbo tega, kar jim je rekel, ampak da so le iznova ga ometali z gnjusnim blatom.
Vsak prijatelj Avstrije pa tem bolj čuti resnico, da ona ne pride do pomirjenja narodov svojih, dokler krmilo vlade ne pride v roke takim možem, kakor je pisatelj tukaj razložene knjižice.