DOLENJSK p IzhajAjo 1. in 15. vsacega meneča. Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mesin. Vesele božične praznike in srečno novo leto uaojata si prav od srca voščiti vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in drugim podpornikom kakor tudi bravuem našega lista urednik in izd^ate(j. Vabilo na naročbo. s prihodnjim letom nastopi naš list XXII. letnik. Kakor doslej, trudili se burno tudi zanaprej vestno in pošteno, da postrežemo vplecenjcnim naročnikom in bravcem v vsakem oziru kar najbolje. Ne bomo delali preveč in prevelikih obljub, « filonli bomo, kar se da v naših skromnih razmerah. Posebno pozornost bodo obraíale „Dol, Novice" na gospodarska vprašanja. Prinašale bodo zaraditega kakor dosedaj razne kmetijske članke, ki se bodo nanaâali na naše domače razmere in ki bodo 68811 primerni. — Da se ustvari med naročniki in uredništvom kolikor mogoče tesna vez, so „Dol. Novice" pripravljene, sprejemati tudi razna vprasanja, ki se tičejo dolenjskega kmetijstva, in bodo na taka vprašanja rade odgovarjale zadej med ,Gospodarskimi stvarmi" s primernimi nasveti. „Dolenjske Novice" naj bodo v vsaki dolenjski hiši dober prijatelj, razumen svetovavec ter prijeten, zabaven družabnik. To je naš namen, in ne bomo se strašili nobenega truda, da to tudi izvršimo kakor je le v naših močeh. A da se to v resnici zgodi, prosimo tudi zveste podpore: obilo in redno plačujofiib naročnikov ter zanesljivih in požrtvovalnih sotrud-nikov. Ea sam človek ne zmore vsega in tudi ne vidi vsega; tndi tu velja, v združenju in edinosti je moč! Torej prosimo prav lepo, saj ne prosimo zase, ampak za dobro stvar, za blagor in napredek Dolenjske. Veliko stvarij in razmer potrebuje pri nas na Dolenjskem pridnega dela in poštenega napredka. V to naj pomaga nas list, da vzbudi zanimanje za ćaaovna vprašanja in potrebe, pa tudi pokaže pot rešiti jih. Trdna podlaga vsega dela in prizadevanja pa nam bo tudi zanaprej dvoj« velikih idej: krščanska in slovenska. Dana tem temelju pripomoremo slovenskemu ljudstvu do prave sreče, v to pomagaj Bogi Nekaj naročnikov Je še zaostalo z naročnino za celo ali pol leta 1905. Prosimo taiste najvljudneje, naj nam blagovolé 2 kroni, oziroma 1 krono takoj od poslati. — Ob enem prosimo, niy se naročnina za prihodnje leto 1906 naprej plača, kakor Je to edino pravilno in kakor imajo to uvedeno vsi drugi časopisi. V svrho brezplačne dopošiljatve naročnine za „Dol, Nt-vice" priložimo poštno položnico. GOSPODARSTVO- Pokladajmo kravam dobro krmo! (Konec.) Pri krmljenju molznili krav je gledati na to, da dobijo krave dosti krme, drugič pa, da dobijo krnno, ki je dobra in ki ima dosti redilne moČi v sebi. Kar se tiče množine, mora dobiti krava toliko krme, da se pri vsakem krmljenju nasiti. Na lOOklg. žive teže se navadno računa po 3 klg. sena na dan ; će je tedaj krava .500 klg. težka, potrebuje na dan poprek po 15 klg. sena. Seveda se je ozirati pri tem tudi na nekatere druge okolnosti, ki vplivajo na to, ali porabi žival več ali manj krme, tako n. pr. na ješčnost, na toploto hleva itd. Ce imamo po zimi mrzle hleve, potrebuje žival več krme, ker jo rabi tudi za vzdrževanje telesne toplote. Ker nam pa tako porabljena krma prav nič ne zaleže, se vidi, kako napačno ravnajo tisti gospodarji, ki ne skrbe v hlevu za potrebno toploto, Pa tudi če j a vpliva na to, koliko se krme porabi, V tem oziru je znano, da potrebujeio živali, ki se redno snažijo, manj krme kakor take, ki se zanemarjajo. Ne zapravljajrao tedaj krme z mrzlimi hlevi in z malomarno čejo ! Po drugi strani je pa gledati na to, da pokladamo krmo, ki ima zadosti redilne moči v sebi. Kdor poklada samo dobro seno ali otavo, daje dosti redilne moči. Kakor liitro pa začnemo pokladati tudi slamo in druga manj tečna krmila, potem je pa krma premalo tečna. V tem slučaju je treba tudi kaj boljšega dodati, recimo kakih otrobov ali druge močne krme, ako nam je na tem, da dobimo od svojih krav dosti mleka. Ker je dobro spravljena detelja nekoliko tečnejsa kakor seno, se poleg detelje lahko poklada nekoliko »lame, recimo eno Četrtino. S takim mešanjem dobimo krmo, ki je podobne sestave in podobne točnosti kakor seno. Kakor hitro pa pokladamo več slame, potem je treba dodajati tudi kaj boljšega v krmi, kakor n. pr. otrobov, oljnih tropin itd. Le na ta način bo krma dosti tečna in dosti dobra za molzno goved. Drugače pa ne. Pri nas smo primorani pokladati v zimskem Času tudi slamo, ker pridelamo premalo sena in detelje. Zato je pa treba, da dajemo kravam tudi nekaj naočnih krmil, če nam je na tem, da krave raolzejo. Po drugih krajih pospešujejo mlečnost celo v tem slučaju, če dajejo kravam samo iîno seno in otavo; to delajo s tem, da pokladajo ob enem toliko močnih krmil, kolikor se jih izplača. Zato se ni čuditi, da po teli krajih krave še enkrat toliko molzejo kakor pri nas. Seveda je treba za tako močno krmljenje tudi dobrih molznic, ki poplačajo te stroške. Pri nas dobe krave le v poletnem času krmo, ki je sama na sebi dosti tečna, ko jim pokladamo namreč zeleno krmo. Po zimi je pa reja skoro povsod pomanjkljiva in slaba. Naravni nasledek tega je potem seveda slaba molža in slaba rejenost naših živali. Živina postane čez zimo mršava in shujša, časih tako. da komaj ostaja, kadar jo je treba k molži priganjati. To so razmere, ki se morajo izboljšati ! Če hočemo pri kravji reji imeti već dobodka, moramo krave dobro rediti. Najboljšo krmo je pokladati o Žasu, ko nam krave največ molzejo. To je važno vodilo, s katerim se je treba tudi pri naa sprijazniti. Največ močne krme naj se pokládá po porodu do prve tretjine brejosti. Z močnim krmljenjem v tem času se mlečnost najbolj pospesuje. Navadno krmo naj se pa poklada v zadnji tretjini brejosti, ko mlečnost pojema in usahne. V obče je pa delati na to, da se krave splob dobro redijo, kajti letake krave so zares koristne. Dobro rejene živali se najbolj počutijo; pri takih živalih se telesna presnova in sploh vsa življenska opravila — seveda tudi tvorba mleka — najugodneje in najbolj pravilno vrse. Poklad a j mo toraj dobro krmo! Koliko stane kmeta liter mleka? Mleko se prodaja različno. Tukaj je po ceni, drugod je drago. Njegova cena se ne ravna po tem, koliko stane, ampak po tem, kako lahko se proda, koliko ga je na prodaj in koliko je odjemalcev. Kjer se mleko lahko proda n. pr. v okolici velikih mest, v in-dustrijalnlh krajih itd., tam je cena visoka, kjer pa ni kupcev ne prilike za prodajo, tam je cena nizka, V Novem mestu se prodaja že od nekdaj po 7 kr. liter ali 10 kr. bokal, v Ljubljani po 8 kr, liter, v Jesenicah na Gorenjskem po 9 kr., v Bledu čez poletje po li! kr. liter, v Trstu po 12 do 14 kr. liter. Na kmetih je cena veliko nižja. Tam se dobi mleko po 5 in 6 kr. liter. Kjer delajo puter, dobe za liter mleka k večjemu po .5 kr. in povrh seveda posneto mleko. Se slabsi je, če delamo maslo. Pri napravi masla dobimo večkrat samo 3 kr. za liter mleka. Iz vsega tega lahko izvajamo, da se kravja reja različno izplača, po nekaterih krajih bolj po drii-gili manj, V Ljubljanski okolici so letos hoteli povzdigniti ceno mleka na 10 kr. liter, a ni slo, ker so se meščani tej podražitvi uprli. Tudi po drugih krajih se je začelo to gibanje. Spričo razmer, ki so nastopile v zadnjih letih, ni nič Čudnega, ako se govori povsod o podraženju mleka. Saj je vse dražje. Tudi na kmetih so se stroški pridelovanja močno povečali. Živina je postala dražja, krma je dražja, delo je dražje. Zaraditega se ni čuditi, ako je dobilo tudi mleko večjo vrednost in ako se zanj več zahteva kakor pred desetimi ali dvajsetimi leti. Ko se je hotelo v Ljubljani mleko podražiti, se je od nasprotne strani vse mogoče navajalo, mej drugim tudi razne budalosti kakor n. pr. da mleko kmeta nič ne stane, ker mu daje živina dosti dobodka z gnojem in delom itd. Nihče se ni takrat potrudil, da bi bil sestavi) le približen račun in pokazal, kako se kmetu izplača reja molznih krav. Zato je pa prav umestno vprašanje, ki ga je stavil eden našib naročnikov in ki smo ga objavili v zadnjem naiem listu. Poglejmo si tedaj vso stvar nekoliko bližje in napravimo ta račun. Ako hočemo izvediti, koliko stane kmeta 1 liter mleka, izračunati moramo najprej vse stroške za rejo. Od teh stroškov je odšteti vrednost teleta in gnoja, ostanek je pa razdeliti na množino namolzenega mleka. Vzemimo za ta račun novomeško okolico in poprečne stroške za rejo ene krave, ki je 500 kg. težka in ki daje po 2000 litrov mleka na leto. Stroški reje so v tem slučaju sledeči: 1.) Krma, 55 metr. stot, suhe krme (15 kg na dau) po 6 K.............275'- K 2.) Stelja, 11 metr. atot. slame (3 kg. na dan) po 3 K.............33 — „ 3 ) Strežba, primeren znesek.......28 — „ 4,) Stroški za hlev (primeren delež).....16'— „ 6 ) Stroški za svečavo, sol, zdravila..... lO'— „ 6.) Stroški za hlevsko in mlekarsko orodje . , 10— „ 7.) JunĆevina............ 2'— „ 8) Obresti od kupne cene (vrednosti krave) 4% od 240 K . . . . ........ 9 fiO ■ Skupaj . . . 383-60 K V tem računu smo nalašč izpustili strošek za amortizacijo t. j. znesek, za katerega se krava v svoji vrednosti tekom leta zniža, to pa za to, ker upamo žival prodati brez izgube. Od vsote 383 K GO h je odšteti sedaj te le dohodke: 1.) Vrednost teleta...........40'— K 2 ) Vrediiust gnoja (15 voz à 8 metr, stot.) po 4 K 60-— „ Skupaj . , . 100'— K Ako odštejemo od stroškov reje . . 383'60 K dohodke v znesku........100*— „ ostane stroškov . . íí83'()0 K kateri znesek je razdeliti na množino dobljenega mleka. Ako to storimo (283-60:2000 = 0'14 Kj, vidimo, da nas stane I liter mleka 14 h ali 7 kr. Ves ta račun je sestavljen pravilno, ker smo vpo-števali pri stroških reje vse, kar je treba v takem slučaju, tako da se lahko na tem računu vsak prepriča, v kakem položaju se nahajajo gospodarji in odjemalci. Seveda dobi raČun vse drugo lice, ako ne bi vpo-Stevali stroškov, navedenih pod št, 3.J recimo zato, ker opravljamo sami potrebna dela, potem stroškov pod 4.) 6.) in 8.J kar se pri nas navadno ne vpoateva ne od ene, ne druge strani. V tem slučaju bi znašali stroški reje 320 K, po odbitku teleta in gnoja 220 K, tako da bi stal liter mleka (220 K : 2000 = 011 K) 11 h ali 5 'A kr. Ta račun pa kakor rečeno ni popolen. Upamo, da bo s tem odgovorom ustreženo g, naročniku, ki je stavil to vprašanje, pa tudi vsem drugim, ki se zanimajo za vprašanje o podražitvi mleka. Obrtnikom — rokodelcem. Već let je preteklo, odkar se zavedni obrtniki potegujejo, da bi se ustanovil obrtni list, namenjen našim slovenskim obrtnikom. Marsikateri je prišel do prepričanja, da brez obrtnega glasila ni mogoĚe organizovati naSega obrtništva in zbolj-šatt njih gmotnega stanja ne v raaterijelnem in tudi ne v moralnem oziru. Kakor je treba vojskovodju zanesljivili zemljevidov, kateri mu kažejo neznani teren iti druge važne postojanke v vojnem Ďaau, tako je potreba nam obrtnikom lastnega obrtnega gUsila, katero naj nam bode vodilna zvezda v boju za naâ obstanek, — Dosedaj smo bili navezani na tuje liste, iz katerih smo sprejemali razne važne novice, tikajoĚe se našega stanu. Večkrat so bile, sicer za naš i^tan važne novice, obdane s posebno kritiko od nam nasprotne strani ^ na ta način se je vedno le begalo obrtništvo, da so bili nekateri za, drugi proti, Dokaz temu zadnja poroćila iz stalnega obrt- nega odseka v državnem zboru. Ta porotila so bila proti nara v nasprotnih listih Tedno drupade zavita, kakor so se imela v resnici glasiti. Marsikdo lahko ugane, kaj je temu vzrok ; kakor vsako, za nas dobro stvar, hočejo nasprotniki tudi to že T kali zatrcti. Sedaj bodemo imeli lastno glasilo io sinetno mu zaupati, ker bode poroCalo brez vsakega zavijanja le čist» resnico. Varovati ima namen obrtni stun, posebno ])a malo obrtnijo zastopati n& vseh važnih mestih. S tem se bude nudila prilika raznim obrtnikom, da izpostavijo svoje oglase, da se takorekoč dobe tam laije obrtnik obrtnika vsak po svojih produkcijah. Enako bodo imeli naši trgovci in tovarnarji priliko se posluževati inseratnih prostorov, da pridejo v ožjo zvezo brez vsakih drugih stroškov posredovanja v dotiko z našimi obrtniki. ~ Obrtno glasilo bode nosilo ime „Slovenski obrtnik", glasilo deželne zveze obrtnih zadrug za Kranjsko, Prvič izide 1. januarja 1906. Izhajal bode od začetka po dvakrat na mesec, tako da ga bodo dobivali naročniki vsaki mesec prvo in tretjo nedeljo gotovo v roke. Oblika ali velikost mu bode enaka „Dol. Novicam, obsegňjoé 16 strani. Cena za celo leto 4 krone, kar je gotovo malenkost za tako obširen gospodarski strokovni list. Vsakdo si ga bode pustil ua koncu leta vezati in tako si pridobil nekatere zelo vaiĚne spise in novosti, v inseratnem delu pa našel ob vsaki potrebi na ponudbo razne surovine in obrtne izdelke, katere potrebuje v izpopolnitev svojega obrta. Sklenilo se je takoj ob nstano-vitv lista, da ima zastopati strokovno-goflpodarsko stališče v narodnem duhu. Da bi se pa tako dajala priložnost raznim židovskim špekulantom, da bi prišli tem potom v zvezo z našim obrtništvom, se odloćno zavrača vsako tako sumničenje; list bode ravno radi tega imel veliko nalogo, da priporoča domače solidne tvrdke v trgovskem smislu, in le izdelke domačih proizvodov, — Število obrtnikov v naši deželi obsega čez 17.000, razven teh je po Štajerskem, KoroSkem, Primorskem itd. veliko slovenskih obrtnikov, kateri bodo z veseljem posegli po svojem glasilu. Ako se Setrtina teh oglasi, je zagutovljen obstanek lislu. Slehernega obrtnika dolžnost je sedaj, da se zaveda svoje naloge ter deluje med obrtniki, da pridobi čim več na-itičnikov. Obrtne zadruge naj blagovole po svojih močeh podpirati z denarnimi sredstvi to mlado podjetje, da se mu zagotovi trajen obstanek v korist io ponos obrtnemu stanu. Obrtne zadruge naj nabirajo naročnike, kjer pa istih Se ni, pa kak drug zanesljiv obrtnik, kajti le s skupnim delovanjem zamoremo doseči uspeh. „Slovenski obrtnik" poslal se bode mnogim obrtnikom na ogled, vsem pa vendar ni mogoče, ker se ne ve naslovov, in tudi stroški bi bili preogromni, dosežemo pa s tem nasprotno; da list pokažemo našim bližnjim sosedom, in tako poslani list eni osebi, se seznani ž njim lahko deset drugih, Nabirajmo takoj od začetka oznanila (inserate), kajti prva številka je najbolj zanimiva, slednji jo_ pogleda že iz radovednosti, četudi ni obrtnik. Naročnike sprejema obrtna zadruga v Novem mestu in oglase za naznanila ; kdor pa hoče poslati naravnost na upravnistvo, naj se posluži naslova: „Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Upati je, da slednji obrtnik pozdravi to novo podjetje z največjim veseljem, želeč mu obilo blagoslova in trajni obstanek v srečo in korist náaemu stanu. Obrtnik. Politični pregled. Hadeni, Korher, Gantscli, vsi so čutili, rla se je avstrijska poslanska zbornica v dosedanji obliki preživela, da s takim državnim zborom ni mogoče nič opraviti, da ga treba torej prenoviti. To je posledica svoj čas od liberalcev kar tje v en dan narejenega vo-livnega reda in poslovnika za državni zbor. Hadeni in Kijrber sta poskušala, a spodletelo jima je in sama sta odletela. Baron Gautsch pa je začel bolj pametno : 7. novo volivno preosnovo hoče dobiti novo zbornico. Trden temelj mu dajejo pred vsem razne cesarjeve izjave, v katerih naglasa potrebo voliviie preosnove. Nas presvetli cesar se je izkazal tudi to pot modrega vla- darja, ki ne prezre duha časa in njega potreb ter zahtev, marveč računa ž njimi, med tem ko se tako mnogi kratkovidni politiki krčevito drže zastaraniii naprav. In že zato mora biti vsak napreden politik za volivoo preosnovo na podlagi splošne in enake volivne pravice. 13aron Gautsch s svojim predlogom ustreza tndi ljudskim željam, katere so se javite v tako mnoglli in velikanskih manifestacijah in demonstracijah Sirom države. Da, klevetniki so mu očitali, da je naročil te demonstracije, a on jih je hitro odpravil ter jim dokazal laž-njivost te trditve. Nasprotujejo mu paČ slovanski po-filanei, a to nt radi stvari same, marveč radi tega, ker je dejal v svojem govor», „da se mora vlada ozirati (pri volivni preosnovi) na zgodovinski' razvoj države, davčno moč in kulturo narodov." S tera bi bili zava* rovani Nemei i nadalje za svojo kriviČDO nadoblaat v Avstriji, in tega slovanski poslanci nc bodo dopustili! Temu je odločno ugovarjal načelnik poljskega kluba, kateremu sicer splošna in enaka volivna pravica ni všeč, in v tem smislu je zahteval poslanec dvorni svetnik Hukl je, da se pustijo val pomisleki, ki bi branili le nemško posest; vlada se mora pri razdelitvi mandatov ozirati na državne koristi, in te zahtevajo, da ne prtzre naroda slovenskega in hrvaškega. — Bridke pa je slišal ministerski predsednik Gautscii v gosposki zbornici. Da plemstvo nima smisla za kaj tacega kakor je splošna in enaka volivna pravica, se ume, a da je tako zastalo za duhom časa, ne bi verjeli. In ti mogočni gospodje 80 ga napadli, da bi bilo vsakemu drugemu ušlo srce v hlače. A baronu Gautsclni ui ! Kar nič se jih ni ustrašil, ampak tako odločno in živahno se jim je ustavil, da so kmalu umolknili. Jako značilna je njegova opazka na očitanje plemičev, da se boji demonstracij ; dejal je, da se čudi, da nekateri politiki mislijo samo na bajonete, kadarkoli se zgane ljudstvo. — KnezoŠkof Jeglič je izstopil iz desnice gosposke zbornice, ker je načelnik grof Thun govoril zoper splošno volivno pravico. — Prva posledica neustrašenega odločnega nastopa barona Gautscha je bila ta, da je prišel polletni računski provizorij brez ugovora v razpravo, bil odkazan odseku in tudi tam vsprejet. Doslej se je tu vedno začenjala obstrukcija. Gautsch torej nima vzroka odstopiti kakor so želeli nekateri. Vso predrznost Nemcev je razkril predlog posl. Steina: nemščina naj se določi kot državni jezik, volivna pravica naj se razširi s poseimim ozirom na predpravice nemškega naroda, Galicija naj bo sama zase, Dalmacija pa naj se priklopi Ogrski. Seveda je bil ta nori predlog odklonjen. — Dr. ŠusterŠič in tovariši so vložili nujni predlog, da se da po zadnjih povodnjili oškodovanim na Kranjskem državna podpora; posl. 1'ovse in tovariši zahtevajo podporo posestnikom, katerim je sneg polomil drevje; posl. Pfeifer predlaga podporo za po-gorelce v Smečicu pri Krškem. Ljubljanski občinski svet je dal tiskati načrt volivne reforme, ki pa sodi v kos, ker prav niČ ne ustreza naprednim modernim zahtevam. Ali se mar napredni ljubljanski gospodje boje modernega napredka? O da, splošna in enaka volivna pravica marsikomu ni všeč, ker bi mu izpodnesla tla. Prav v čedni luči so se pokazali to pot socijalni demokratje! Njih Hst zahteva splošno in enako volivno pravico v vseh za-etopili, a ljubljanski soc. demokrati se ne brigajo z:i volivûo preosnovo za ljubljanski obžinski svet. Kdo to razume? Tukaj je nekaj zadej. Za Belokranjsko železnico se je osnoval konsorcij. Predsednik je slovanski rodoljub grof Harrach ; Člani konsorcija so tudi dr. Šustersic, advokat dr, Homan, dvorni svetnik Suklje in tovarnar K. Pollak. Turčija se je vdala velevlastem in dovolila finančno kontrolo v Macedoniji. Je vendar-le pomagalo topotanje z orožjem. Senat francoske zbornice fto kar pri nas gosposka zbornica) je (3. t. ra. potrdil v poslanski zbornici sprejeti zakonski naČrt „o ločitvi cerkve in države." Nova postava stopi menda v veljavo dne l.jan. 1906. Katoličani se nič ne boje novih razmer ; slabi, omahljivi bodo pač odpadli ; a dobri, zvesti pa se združili tem tesneje. In tako se bo katoličanstvo le poživilo in pomladilo, kar je dobra posledica vaacega preganjanja in zatiranja. Rusija je odtrgana od druge Evrope, ker so pretrgane skoro vse postne, brzojavne In železnične zveze. Gotovo je toliko, da stavkajo spet razni stanovi : železničarji, poštni uslužbenci, tiskarji ; uprli »o se po nekaterih mestih (n. pr, Kijew, Sebastopol) vojaki, katere so ukrotili Ic z orožjem : mandžurijska armada, ki je na poti proti domu, se je tudi uprla ; car baje niti pred svojimi sorodniki ni veČ varen življenja; prebivalci beže iz Euaije ; anarhisti poživljajo narod, naj ne plačuje davkov. Velikanska zmeda vlada po celi Rusiji, in nihče ne ve, kaj naj počne in kaj bo. Lump. (Konec.) Vaška cesta se mi zdi sedsij nekako plašna v sivih temnih barvah umirajočega jesenskega dneva. Tako čudno tesno mi je pri srcu. Poln takih občutkov dospem do žive glogove meje, ki obdaja Lipovčev vrt. Popolnoma mirno )e uzraćje, in noben vetrič ne zamaje megle nad drevesi. Kar nekaj zaŠumi po suhem listju. Ženska stopa po vrtu od hiše sem, Miak je že, a vendar jo spoznam : Lipovievka je. Naglo stopa in razbnrjena gleda krog sebe, kakor da ćesa isće. Hipoma obstoji. Le za trenutek postoji kakor prikovana, potem pa se ji izvije iz prs jok in stok in krik in krčeviti vzdihi; zamahne z rokami po zraku, in presunljivo obupen krik se razlegne v jesenski večerni mrak: „Jezus! Jezus!" In že sem v akoku Čez mejo — — — — Na spodnji veji jablane visi Frida, edini otrok Lipovčevke. — — — — Naglo odrežem z eno roko Frido in jo prestreiem z drugo, da mi počasi zdrsne na tla. Poglodani ji v obraz in takoj spoznam, da bil popolnsma brezuspešen vsak trud in poizliua, ubudtti jo v življenje. Pokleknem poleg mrtve deklice v rnmeno jesensko travo in molim, sam ne vem kaj. Puleg mene čepi Lipovčevka. Ne premakne očesa od mrtve hčerke. „Ti," mi lahno zasepeta, „veš, zakaj je to naredila? Sramota, učitelj, veš, aramota!" Mraz mi gre po hrbtu in udib. Torej zato! Ne morem se ganiti in klečim še vedno kakor pribit. Kar se glupo zasmeji Lipovčevka in hlastno govori: „Haliaha! Obesila si se? Misliš, da ti kaj pomaga? Pa bo vendar prišlo na dan, le čakaj me ti! Ha ha ha! Le čakaj, grem po očeta!" Sveti Bog! Lipovčevki sta strah in bolest omračila pamet! Sedaj se strese, kakor Aa, ji je šinila električna iskra v telo; vstane. Sloni ob drevesu, in njej pri nogah leži nekoč tako lepa giava Ijabega, mrtvega otroka. Zdi se mi, da mi je zastalo srce in da sem tudi sam mrtev med temi mrliči. LipovČevka zamiži, usta se ji kremžijo in nategujejo, kakor bi hotela nekaj povedati, pa ne more. Vendar izpregovori in pravi s trudnim, otožnim glasom: „Gospod učitelj, popolnoma pri pameti sem! Ali slišite? Nisem ob pamet! Poslušajte mo, nekaj vam bom povedala! Lump — je — nedolžen! Takrat smo lagale, vse tri. Lump, ko je bil še učitelj, nas je včasih hudo pretepal. Zato smo se hotele znosit nad njim. Vedele smo, da učitelja radi tacih rećij zřipro v ječo. Tako se je enkrat zgodilo učitelju v bližnji vasi. Zato smo vedele." — Zakričal aem, kar sem imel glasu in sape. In smrtno Bovvastvo se je vzbudilo v meni do te satanske ženske. Grloboko užaljeno in zadeto je bdo v meni srce učitelja, ki je obžalovalo usodo tovariSa, nesrečnega, uničenega, osramočenega. A ko pogledam na mrtvo, zastane mi glas in sovraštvo utihne: nisem zavpil drugid in proklel že itak dosti kaznovane žese in matere. En Čas Se nemo gleda LipovČevka zlatolaso glavico svoje hčere, in spet izpregovori ; „Eden je nad nami, učitelj, verjameš? Vedno sem se ga bala, a ničesar mi ni naredil in prizadejal. Samo moj otrok se je obesil, samo moj otrok !" In nezavestna se zgrudi. Ne vem kako sem prišel do Lipovčeve hiše; ne vem, kaj sem jim tam povedal, samo vpitje in kleter sem še slišal, putem onemorem tudi jaz. — Tema ! — Frida je pokopana. Zakopali so jo tam y kotu pokopališča, prav ko je cerkvenik odzvond „Zdravomarijo", Videl nisem nič, ker sem preveč hudo bolan. — LipovČevka je v norišnici, — Neozdravljiva! — Mislim na lumpa, ki j« dejal pod križem: „Kaj ne, ti tam zgoraj, ti me boš zmaščeval!" Lump, grttzna ja bila tvoja molitev; in nebo je moralo tvoji molitvi pridejati „Amen", ker si bil tako zaničevan in preganjan in nedolžen revež, — Ne vem, kdo mu je povedal prvi. Zarjul je kakor zver, ko je ušla tesni kletki, v kateri je dolgo časa pogrešala svobode, potem pa se je onesvestil in ležal tako tri dni, Tacega sem ga našel; ko se je prebudil, smejal se j« V enomer. Dejal sem, da mu bo vlada sedaj, ko je znana njegova nedolžnost, gotovo dala lepo pokojnino. Ni se zmenil za to. „Čemu mi bo pokojnina?" je dejal. „Zmrzovati in prezebati ter prenašati lakoto in žejo sem se Že navadil. A nekaj dražega prosim," „No, kaj pa, le povejte. Ce je le sploh mogoče ustre-žem vam." „Gospod učitelj," je dejal in glas se mu je tresel, „prošnjo, veliko prošnjo imam do vas. Pustite — me — le enkrat — o samo le enkrat še — v šolo!" Ginjenja me polijo solze. Stisnem mu roko, ,Gotovo, gotovo, ljubi prijatelj, nesrečni tovariš!" Tedaj zauka in zavriska in strastno mi poljubuje roki. Nepopisno je srečen in vesel, samo da sme v šolo, in ker sem rekel „prijatelj, tovariš". Naš gospod nadzornik ima blago, dobro srce, in naš gospod župnik tudi. Oba sta navzoča ko spremljam bivšega učitelja držeč ga za roko, v šolsko sobo. Ko stopi starec v sobo, zatisne oči, in solze mu polijo lica. Kdo bi povedal, kaj je vse v teh solzah, in kaj so vse oprale te solze 1 In otroci hite k njemu in mu stiskajo roko. — — Pomlad je prišla. Bivšemu lumpu smo preskrbeli Čedno, prijazno sobico. Tam je zadovoljen, vesel in srečen prebil zimo, Velikrat sem bil pri njem. V gostilno ni šel ves čas niti enkrat ne, Danes je v cerkvi prejel s ř. zakramente. Potem pa je šel na pokopajjšče in nesel tri šopke samili pomladanskih cvetic, ki jih je sam natrgal. Dva Supka je položil na grobova onih dveh mladih žena, tretjega pa Fridi na grob tam v kotu pokopališča. LipovČevka je bila namreč pokopana na pokopališču poleg norišnice. Spravil se je bil z Bogom in z ljudmi. Na večer prav tistega dne ga je napndU huda slabost, in mirno je izdihnil naslonjen name svojo izmnÓeno pa sedaj pomirjeno dušo. Ob njegovem grobu so poli nčitelji iz okolice in šolarji, kakor je navada in se spodobi pri pogrebu učitelja. ..-««CSf—• Domaine vesti. (Osebna vest.) Fr. Dr. Celeatin Liebsch, bivSi sekundarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji, katerega je na potu v Nazaret zadela kap, je danes v pundeljek dne 4. decembra iz bolnice usm, bratov v Aleksandriji v Jaffo sreôno iluspel, odkoder se odpelje v bolnico v Tantar. Desna roka m noge so popolnoma mrtve. Govoriti Be ne more, a drugače je dolare volje. Zdravje se mu na vsak naéin povrača. P. Cyril 1 u s Vrána, — G, c. kr, poštni azistent F r. Jeglič v Rudolfovem je postal c. k. poštni oficijal. (Umrl) je dne 9. t. m. v Kopanju 6. gosp, župnik Fr. Augustin. Pogreb se je vršil dne 11, t, m. ob 9, uri dopoldne. — Pokojnik je služboval kot kaplan v Loškem Potoku, Kostanjevici, Št. Janiu in 18 let kot íupni upravitelj in župnik v Kopanju. Srčna hiba je vzrok, da je moral še le 60 let star umreti. (Občni zbor „Dol. pevskega društva) vršil se bode dne B. jan. 1906 ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu po sledečem vsporedu : 1.) poročilo odbornikov in preglednikov letnega računa, 2.) volitev predsednika, 6 odbornikov, 2 namestnikov in 3 preglednikov računa za bodoče upravno leto. Tekom zadnjih 3 let udeležilo se je le toliko društvenikov napovedanih občnih zborov, da se je komaj zamogel konstituirati odbnr, ki je že 3 leta vedno isti. Ker pa večina dosedanjih odbornikov eyentuelne izvolive pod nobenim prgojem več ne sprejme, želeti je v interesu društva, da se letošnjega občnega zbora udeleži vsa tretjina društvenikov, ktero število je po § 20 društvenih pravil za sklepčnost potrebno, V slučaju zopetne nesklepčnosti pa se bo v smislu istega § društvenih pravil vršil dne 13. jan. 1906 ob iati uri, z istim vsporedom in ravnotam drugi občni zbor, ki sme ukrepati ob vsakem številu udeležnikov, O tem slučaju bodo drušlve-niki pravočasno obveščeni po obeh ljubljanskih dnevnikih. (Občni zbor „Narodne Čitalnice") se je vršil dne 9. t. m. v Čitalniških prostorih v Novem mestu. Izvoljeni so dosedanji odborniki, le g. O. Skale je odstopil, (Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi s sodelovanjem al. Dol. pevskega društva dne 31. grudna 1905 običajni Silvestrov večer z igro petjem in plesom. Odbor. (Poučno — zabavni večeri.) Drugi poučno-za-bavni večer se priredi v četrtek 21. decembra 1.1. T Tučkovi gostilni. Predaval bode g. vinarski nadzornik B. Skalický o napravi hotelskih vin. Predavanje bo združeno a praktičnimi demonstracijami. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. — Zadnje predavanje je bilo dobro obiskovano, a želeti je, da se teh predavanj nagi interesenti še bolj udeleiujejo.- (V cesar Franc Jožeťovo bolnico) usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem sprejelo se je meseca novembra 117 bolnikov. Koncem oktobra jih je ostalo 81, skupaj oskrbovanih tedaj 198. Od teh se je odpustilo 83 ozdravljenih, iS zboljšanih in pa 7 neozdravljenih. Umrli so trije. Oskrbovalnih dni se je nabralo meseca novembra 2662. V oskrbovanju je ostalo koncem meseca 82 bolnikov, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1905 je 199 strank vložilo 54.716 K 72 h, 174 strank vzdignilo 86.616K, torej manj vložilo 30.899 K 28h. 11 strankam se je izplačalo liipotečnili posojil 11.040 K. 204 menic se I« eskomptovalo za 80.214 K. Wtanje vlog 2,713.231 K 30 h. Denarni pnimet 376 025 K 56 h. Vseh strank bilo je 942. (Brat Martin.) Velike priprave so se vršile za to igro in uspeh ni izostal. Prvič (dne 2, dec. v korist dijaški kuhinji) je bila čitalnična dvorana tako napolnjena najbolj izbranega občinstva, da premnogi niso dobili veČ prostora. To pot ae je apet jasno pokazala občutna potreba po večji dvorani, in čitalnični odbor se bo moral prej ali slej vendarle sprijazniti s to mislijo, da se dvorana podaljša, — Vsi igralci in igralke so prav dobro rešili svojo nalogo ter želi obilo burne in zasluzene pohvale. Drugič so uprizorili to igro dne 8, t, m., spet pred polno dvorano, in gmotni dobiček v prid družbe svetega Cirila in Metoda je precej znaten. — Pn „Bratu Martinu" obeh predstavah je čistega dohodka pri 300 K, kateri se porazdeli mej dijaško kuhinjo, dijaško podporno društvo in drnžbe sv. Cirila in Metoda. (Akademija) priredi v soboto 16. dec. ob pol 8. uri zvečer v „Narodnem domu" javno predavanje. Predava g. prof. Reisner o „Telegrafu in električnem zvoncu". Vstop prost in vsakomur dovoljen. (Vabilo) na občni zbor, katerega priredi „Katoliško politično društvo za novomeški in belokranjski okraj", v pon-deljek 18. decembra 1906 točno ob pol 11. uri v dvorani rokodelskega doma v Rudolfjvem, Vspored : 1.) Pozdrav predsednika. 2,) Poročilo o društvu 3.) Izkaz računov. 4.) Razni nasveti. 6.) Volitev predsedniitva in odbora. Proai se naj-vljudnejše, naj se vsi Člani gotovo ndeleže tega občnega zbora. Předsednictvo. (Za novo „Ljudsko knjižnico" v Kandiji) se snuje ustanovni odbor. Društvo ima biti nepolitično in zasnovano popolnoma na demokratski podlagi. Kdor se za to za naše dolenjske razmere prepotrebno idejo ožje zanima, se vljudno vabi; (Na prijateljski sestanek) v soboto dne IG.t.m. v gostilni „pri Lipi" (gospa Al. Pintar) v Kandiji. Začetek ob 8. uri zvečer. Ako bo dovelj število občinstva in bo tudi sicer čas dopuščal, vrši se ob jednem tudi poljudno predavanje in sicer zanimiv dogodek iz Miklavževega večera na Storžiču 1. 1899. Predava sklicatelj sestanka g, Franjo Pire. Na vsak način pa pride poleg „Ljudske knjižnice" v razgovor tudi: (Božičnica v Kandiji), katero nameravajo prirediti rodoljubi iz Kandije in Novega mesta na dan gv. Štffana v salonu gostilne g, Windischer -ja v Kandiji, sicer brez vsacega obveznega, vendar pa kolikor mogoče značajno zabavnega vsporeda. Svečanosti glavni namen je obdarovanje otrok raz božično drevesce. Na to se opozarjajo pred vsem stariši iz Kanđije, Novega mesta in okolice, ki mislijo razveseliti svoje otroke s primernimi božičnimi darilci. Da bi pa ee znmoglo obdarovati tudi nekaj onih zapuščenih in ubogih sirot, ki poznajo svoj „Kristkindl" le iz milodarov Ijudomilih človeških src, apeliramo na vse rodoljube in zlasti še na radodarnost našega narodnega ženstva, da v dosego tega humanega namena vsak po svoji moči kolikor mogoče prispeva. Vsak najmanjši dar, bodisi v denarii, bodisi v obleki ali nakitju za božično drevesce se sprejme hvaležnim srcem in za ^ae, kar kdo podari tem malim ubogim in zapuščenim, izreka podpisani v imenu veseličnega odbora in na-meatu obdarovancev že na tem mestu najprisrčiiejo zalivalo — Bog vrni tisočerokrat! Darovi se pobirajo potom okrožnico, v katero blagovoli vsak darovatelj vpisati svoje ime in prispevek-Imena darovalcev ae bodo svoj čas prijavila. Stariši pa naj preskrbe, da bodo božična darilca za njih otroke vsaj že do opoldne sv. Štefana na lici mesta. — Več o tem na vabilih. Da se ta tjudomila svečanost sploh in čim sijajneje omogoči, želeti je, da ae zgoraj omenjenega prijateljskega sestanka v soboto večer „pri Lipi" udeleži čim več občinstva. Za veselični odbor Franjo Pire, časnikar, (Poljudno predavanje) se vrši v nedeljo 17. t, m. v salonu g. Windiacher-ja v Kandiji. Začetek ob 7. uri zvečer. Predava g. Franjo Pire v zanimivem „viharju na Kvaineru 1. 1903 in Avstrijski Rivijeri". Ako bo dovelj občinstva, se predavanje raztegne tudi na opis „viharjev na Triglavu", (Silvestrov večer.) Odbor za božično veselico namerava prirediti tudi Silvestrov večer v Kandiji. Več o tem ae bo Bvoječaano naznanilo. (I, vinski sejm v Črnomlju,) katerega je priredilo mestno županstvo je pray dobro uspe). Udeležilo se ga je blizo ato vinogradnikov, ki ao svoje poskušcje prinesli seboj in ponudili nad 1000 hI. prav dobrega, zelo okusnega Tina. Zunanjih vinskih trgovcev sicer ni bilo, pač pa ao si mnogi domaČi gostilničarji zaznamovali imena tistih prod u cento v, ka-terih_ pridelek jim je najbolje vgajal, da bi, po stari belokranjski navadi, sklenili kupčijo ob sodu na licu mesta. Mestno Županstvo sestavilo je ob enem zaznamek, v katerem so imena producentov, kakor tudi ponujena množina vina interesentom na razpolaçn. Razvidi se, da je imel naš vinski 8e}tn bolj informativen znaćaj. Doseçel je svoj uspeli tudi v tem, da so se vinogradtiikt s to zunje novo napravo aezDatiili in da ao spoznali vi'edn^st in veliki pf>men iste za vinski promet na Belokranjskem. Posebno obilno so aejm pošetili Kočevci, zla8ti oni, ki imajo svoje vinograde v črnomaljskem okraju in so s tem poknzalt, da jim je na napredku v vinogradništvu ležeče. Tem bolj nas j« pa presenetilo, da so izostali mnogi znani belokranjski pniducenti, župani itd. Upamo, da »e pri-hudajić ne bodo takim jim koristnim napravam odtegovali, ker bi s tem pokazali, da nimajo smisla za napredek v gospodarstvu, ki je ravno na Belokranjskem vse podpore in pridnega delovanja potrebno. Vinskega sejma, ki ga je otvoril Župan gospod Puhek, se je vdeležilo tudi mnogo uradnikov pied vsem g. okrajni glavar Parm a, nadalje raeâéanov itd., ki so vsi zadovoljno pripoznali dobro kvaliteto letošnjega vinskega pridelka. Povodom sejma, je predaval C. kr. vinarski nadzornik gospod Skalický o umnem kletarstvu in o pomenu vinskih sejmov, ter odgovarjal na mnoga na njega stavljena strokovna vprašanja. Državna vzorna klet v Novem mestu je pa dala na razpolago več vrst poskusenj svojega lastnega, po načelili umnega kletarstva Šolanega belokranjskega vinskega pridelka navzočim interesentom, da so ae laliko prepričali, kako ugodno upliva pravilno kletarjenje na kvaliteto vina. (Stota operacija kile) v letošnjem letu se je izvršila v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji dne 27. novembra. (Uradni dne vi na postajah državnih železnic.) Po odredbi c, kr, železniškega ministerstva vršili se bodo odslej uradni dnevi, ko more občinstvo dobivati vsakovrstnih pojasnil ozir. trgovine, obrti, kmetijstva ter tudi izročati svoje želje in pritožbe. Vršili se bodo ti uradni dnevi počenai z 1. decembrom 1.1. v Novem mestu na postaji vsak 1, petek mesca in sicer januarja, marca, maja, jnlija, septembra in novembra. Ce je ta dan praznik, teden pozneje in sicer tudi v petek. (Zadeve poštnega prometa v božični in novoletni dobi.) Ozirom na množeči se vožno-poštni promet v božični dobi prip'iroča se občinstvn, da se pri odpošiljanju vožno-poStnih pošiljatev na sledeče ozira: 1.) Radi izvanredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi je priporočati, da se postnih pošiljatev, ako se iioče, da jih naalovljenec pravočasno udobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred božičem na postil, marveč vže nekaj dni popred, 2.) Pošiljatve o katerih se ieli, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto prinesene, oddajati je v božični dobi najpozneje do 4. ure pop. Pozneje oddano pošiljatve se bodo odpravljale šele naslednjega dné. 3.) Posebno pozornost je obračati na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istih dobro pričvršćen. Za male pošiljatve z majnšo težo (do 3. kg), kojih vsebina ne trpi vi^led pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in koje niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno prevezane. Večje in težje pošiljatve, potem take, ki ae pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v kterih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, alt ki puščajo masčibo in vlažnost, morajo biti ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost vsaj večkrat zavite v močan papir, ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčkih itd. Zaklopnice (škatlje) iz lepenke, osobito takozvnni poštni kartoni so dovoljeni Če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, sme se pošiljati v posameznih komadih nezavito, vendar je bolje, đs se pošiljanje nezavitih pošiljatev po možnosti opusti, ker se naslovi takih pošljatev lahko izgube. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, se ima označiti na zavoju razločno se znamenjem stekla. Pri pošiljatvah z lahko spridljivo vsebino, naj se napiše na spremnici dostavek „se naglo pokvari" ter naj se ta dostavek z modrim ali rudečim svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kovčekih in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazđelji-vosti zadostno osigurjene. Pošiljatve v vrednosti aad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve z zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami, mo- rajo biti na konceh zavoja tolikokrat in takn zapečatene, da se zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako je zavitek a čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da ne je ne more odstraniti, ne da bi sa pečatov pokvarilo. Z razločnim odtiskom pečata, s kterim je pošiljatev ZHprta, se ima previditi tudi k pošiljatvi spadajoča spremnica. Vsako voiino'pošiljatev je brez ozira na pridejauo poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom na-slovljenčevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko. Ce le mogoče, naj se napiše naslov na zavoj sam; kjer to ni mogoče, ae napiše naslov pri pošiljatvah, kterih nt mogoče zapečatiti, laliko na listič papirja, kterega je pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev; ako je samo s pečatnim voskom pri-čvrščen, ne zado.stuje. Pri pošiljatvah, na ktere se ne mor« pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina) napiše naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter naj se priveže istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi od pošiljatev vsled mnogtjkratnega prekladanja pri izvanredno pomnoženem vožnem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posameznih postajah kumisijski odpirati, priporoča se pošiljatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri nezavitih pošiljatvah n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem mestu, n. pr. na sprednjih ntigah še drugi naslov. Na pošiljatvah, ktere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ktere so namenjene črez morje (n. pr, v Dalmacijo, Hercegovino itd) ker se s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 4 ) Na pošiljatve, kterih vsebina je podvržena vžitniiisketnn davku se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer je vžitninski davek vpeljan n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago iti., priporoči se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad) ki služi za podlago pri določevanju vžitnine. Opozarja ae dalje, da v božični dobi poStni uslužbenci ne utegnejo vstre-zati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. Konečno se še omenja, da se bodo došle poštne pošiljatve v nedeljo (24. dee ) naslovljencem mesti enkrat, trikrat dostavljate. Tudi posluje poštni i brzojavni urad ta dan (24, dec.) razven blagajne v vsih oddelkih kakor ob delavnikih, posebej za puštne vozne pošiljatve pa tudi med 12. in 2. uro v sprejemu in oddaji. Božični dan (25. dec.) bodeta oddelka za pismene in vozne pošiljatve od 8. ure dop, do 4. nre pop. za stranke odprta. Na starega, (31. dec.) in novega leta dan, (1. jan.) pa bode posloval oddelek za pismeno pošto od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, Novomesto, v decembru 1905. (Ogenj.) 4. t. m. je šel 261etni Andreas Tomi č, iz Brestov, Draga na Hrovaškem, na kozolec Fran. Taborskij-a na Sel h pri R-itežu, brez dovoljenja gospodarja spat. Oh ň. uri drnzega jutra se zbudi in si išče poti iz kozolca. Ker je bita še tema, svetil si je z žveplenkaml tako neprevidno, da je kozolec zažgal, kateri je z vso slamo in mrvo, ter pod njim spravljenim poljskim orodjem zgorel Skoda znaša 1000 K. Ko je Tomič kozolec videl goreti, liožal je preplašen v Rudidfovo se gg. orožnikom naznanit, kateri so ga po natančni poizvedbi sodniji izročiti. d. (Napad.) Na državni cesti, ki pelje iz Novega mesta v Žabjovas je bila dne 8, t. m. posestnica Libert-ova ia Žabje-vasi napadena od nekega lopova, ki jej je liotel denar iz žepov pokrasti. — Dne 3. t, m. je bila pa na cesti pruti Grmu napadena šivilja Zurč-eva iz Giitnevasi, ko se je vračala o mraku iz mesta domov. Oba slučaja omenjamo radi tega, da opozorimo orožništvo na neke sumljive osebe, ki se klatijo v novomeški okolici in stanovnike same ob mestu, da naj imaja pazno oko na tuje osebe. (Nezgoda.) Po noči na 8. t, m. so gg. orožniki iz Rateža našli na travniku blizu Oreliovice nekega spečega m—o— Naznanilil lucstiioga inajiistrata. (Seja o 1) Ě i II B li e K a culi) o r a v R n d o 1 f o t e ml i dne S5. noveinlira 1U05, 1, t Oitniije »ndiijeKa zapisnika s (ine 19. uktubra 1905, št. l&Ol. Zaiiianik ne prefitR ter «dobri. G. žnpan oijrnTûri imerpelantu i;. MANelju, da ker ni ime) iiiaiidata mtopati pri Prenerunvi íilamuNti. tie i«tc ni udeležil, knjižice „Slava PreHamti" lo se v UOO iirodib tiariciilB. Naditlje se dpiimittja n. žujian smrti biïiefîa večletnen» (jdboruilta if. Antona Vrtaňiúa in naïnanja, da »e je [nnfreba ndeležil mestni eaBtoji ter po-Kivlje (Ï1Ï, odlifiruike, da v zuak dužalja vítaiieio raï neíežev. Todi poruÙB ((. župan, đa je g. Ant II C« 1 nt i « JC o a. o CO m C u E » 1 ë ?! ti v a 0Q 'a iN ! 1 !l Ji 3 CCI 1 sg 153 " O •if a t- -3 1 o % 1 Î CT IM go f ^ m P VI f ea 1 1 i 00 o T* 0) Ó1 00 o 0= « 1 1 1 §• §, s a a £ 1 m S) Ê Tř s io JI a - a 1 'a a ir g- tč -f C. <=> o š i r- t» CG oo m a à> ^ ^ ^ » o 1 r- o , s s s B. o T, «J ' s â .1 1 1 1 a ^ 1 £ •n -E: g fl^ « 1 ij 1 S Zahvala. Zgubil sem vsoto 630 kron, a gospod Mihael Mramor in njegova gospa soproga sta mi jih poûteno ne Tlakih odstotkov vrnila, v kierili prodajalni mi je denar na tla padel, ne da bi jaz to opazil, za kar se jima tem potom najiskrenejâe zahvaljujem. Franc Jakše iz Škrjanč. Zahvala, Damski odbor za prireditev gledaliiike igre „Brat Martin" v korist novomeški dijaški kuhinji, dijaškemu podpornemu društvu in družbi sv. Cirila in Metoda, se po dvakratni prireditvi te igre, ki je imela izredno lep uspeh, tem potom prisrčno zahvaljuje v prvi vrsti v,sem igralcem, osobito pa gospej in gosp. prof, Reisner za uzorno vodstvo, sploh v.wm, ki so k prireditvi igre kakor si bodi pripomogli, kakor tndi si. občinstvu, ki je 8 svojim nepričakovano mnogobrojnim obiskom pomagalo doseii dobrodelni namen. Loterijske številke. GRADEC, 2. decembra 45 76 35 78 36 TRST, 7. decembra 61 85 74 55 11 STANOVANJE. v Kandiji hlS. št. 4 (pri Bobnarju) se takoj odda stanovanje, cbstoječe Iz treh sob. Več pove g. profesor dr. Marinko. (289-0-1) Mestno županstvo Rudolfovo, dne 10. decembra 1906. (288-0-1) Lepa božična drevesca vsake velikosti oddaja (292) graščinsko oskrbništvo Riiprčvrh. OZNANILO. (S86-2-1) Posestnik Vukšinič Marko iz Koaalnic St. 23 pri Metliki prodaja iz proste roke svoje obstoječe iz hiše št. 23, ki ima dve sobi, vežo ter spodaj dve kleti, dalje iz poda, lileva ter tako imenovanega kisa, okoli poslopja se nuliajajoéťga sadnega vrta, njiv, travnikov, pašnikov, loze in sicer deloma v obéini Rosalnice, deloma Metlika. Meri 2 ha 28 arov. Cena 8000 kron. Druge podrobnosti pove lastnik sam. V llosalnicah, dne 10. grudna 1906. Marko Vukšinič. Mestno županstvo ukazuje v smislu avstr. min. odloka z dne 15. febr, 1857, drž. zak. št. 33, da mora vsakdo, bodisi lastnik, oskrbnik ali drugačni upravnik kakiine hiše, vsako stranko, ki se preseli v stanovanje, brez razločka na to, fte ji je stanovanje prepuščeno brezplačno ali za plačo po preteku treh dni pri mestnem uradu nnzftaniti. Kavno tako so tudi vsi uslužbenci, posli, pomočniki in «čenči v gori navedenem roku od delodajalcev pri mestnem uradu naznaniti. Za prenočevanje tujcev upravičeni gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce praviloma še na dan njih prihoda zglasiti pri mestnem uradu. Kadar pa tujec dospe tako pozno, da v mestnih uradnih vrati ne more biti zglašen, tedaj se mora zglasiti prvi prihodnji dan najkasneje do 9 ure dopoldne. Vsak gostilničar in imetnik prenočišča mora imeti od mestnega urada partiirano tujsko knjigo, v katero so oblastveni organi upravičeni vsakčas pogledati. Kdor bi se temu ne pokoril, bode, ako ne spada pre-:Stopek pod kazenski zakon, c, kr. politični oblasti v kaznovanje izročen. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 10. decembra 1905. (287-0-1) Razpis dela. Radi oddaje stavbe trorazredne ljudske šole v Prečni pri Rudolfovem vršila se bode v četrtek, dne 21. decembra t I. v šoli v Prečni s pričetkom ob 10. nri dopoldne zmanjševalna dražba. K tej dražbi povabijo se vsi podjetniki s pristavkom, da se iste vsak ali sam ali po pooblaščencu labko vdťleti in da mora še pred pričetkom dražbe pri dražbeni komisiji vložiti 57o varščino od vsote tega dela, za katero namerava staviti ponudbe. Do pričetka dražbe se sprejemajo tudi pismene ponudbe, katere je ktdekovati z 1 K, takim ponndbam naj se priloži omenjena 6% varščina in naj so iste sestavljene po § 2 splošnih pogojev. Oddajo se sledeča dela in vsako posebej ali pa skupaj: 1.) Zidarsko delo........ 16.998-82 K 2.) Kamnoseško delo....... 136 80 „ 3.) Železni nosilci in vezi.....1.915 96 „ 4.) Tesarsko delo........ 2.803'38 „ 5.) Pokrivanje stiehe 6.) Kleparsko delo . , 7.) Mizarsko delo . , 8.) Ključavničarsko delo 9.) Pleskarsko delo . , 10.) Slikarsko delo . . 11.) Steklarsko delo 12.) Pečarsko delo........1.100 — „ 13.) Zootranja uprava...... . 1 832-— „ Vsota . . ! 30 000 —"k 94ii-39 837 69 1 797 — 751-50 505 16 103 68 275 65 Dotične stroškovnike in pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisanem uradu, C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 30. novembra 1906. (282) Podpisano mestno županstvo naznanja vsled sklepa občinskega odbora z dne 9. decembra 1905, da bo od 16. dec. t. 1. nadalje blagajna mestne občine odprta za stranke le vsaki torek in petek od 10. do 12. ure dopoldne. Vsa plačila se zamorejo s Čekom c. kr. poštne hranilnice pri C. kr. poštnem uradu vplačevati. Dotične tiskovine za to se dobijo brezplačno pri mestnem uradu med uradnimi urami. [glÉr II Uoia pq JÍ spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov, kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. BV^ Najlepše božično ali novoletno darilo za zadružnike, kmetske sinove Itd. Vsebina: Koledar za 1. 1906. — Postne določbe. — Živinoreja. — Mlekarstvo. — Vinoreja. — Kletarstvo. — Sadjereja. — Ži-vinozdravaištvo. — Vaine postave. — Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke itd. Cena močno v platno vezane knjižice i žepnicama 1 K 80 h, s pošto 2 K. Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjamo posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu Iv. Hollilc V Ljubljani, Novi z?ezek 15. Krištof Smida bo v par dneh izšel pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v brez poštnine. Prostovoljno prodaja s hišo Tt-ed in z vsem gospodarskim poslopjem (285-s-l) Franc Křesal, vas Kal, pošta Dobmiee (Dolenjsko). SADNO DREVJl in sicer prav močne jablane ia hruške, same moštnice inta lui prodaj "IBi kmetijska šola na Grmu. Jubiane so po 50, hruške pa po 60 viu. komud. (291-0-n aSSSHSHSHSESEEESESB.SHSSSESESESHSSSHSEHH □ iie poznam t doBego nežnega, Ëtiiteg;a lica fn odstraoitev pêç;, boljiega in vepeSneje delujočega Edraviln^ga mila kot je znano Bergmann-ovo lilijino milo ( Kiiaiiika : 2 nidarjal tvrdke Bergmann & Co,, Tečen ob Elbi. Dobi se kamad po 60 h pri: lekarn. S. pl. Sladovič In v trgovini A. Oblak v Novem mestu. Jaz □ 3535Z5H5P5BSS5E5ES S5H5H5H5H5E5H5Z5H5E5 e Dobro izurjen kovaški pomočnik se sprejme takoj pri Peter Gorupiču, (364-3-3) kovaču v Ktmdiji pri Novem mestn. (277-2-2) UCENEC - ki ima veselje do čevljarske obrti - se takoj sprejme pri Lovro PuŠ, čevljarskem mojstru Radolfovi, Glavni trp. Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu išče ■a ie kofijarja. v i Plafa po dogovoru, pa za obadva gotovo dobra. Nastop obedvfli služb tako', (272-o-2> Vrtnarskega ucencu sprejme v uk vodstvo deželne kmetijske Šole na Grmu. Uk traja tri leta in se vrši praktično na vrtu, ustmeno pa v soli, v kateri posluša učenec lele predmete: zelenja-darstvo, sadjarstvo in čebelorejo. Vfs Čas uka ima vrtnarski učenec prosto bran», prosto stanovanje in obleko ter obutev. Po dokončanem uku dobi učeuec spričevalo, v katerem se ga. imenuje vrtnarskim pomočnikom. Vrtnarski učenec mora biti vsaj 16 let star, krepak, zdrav, priden, slovenskega jezika tudi v pisavi popolnoma zmožeu ter poštenega značaja. Kdor želi svojega sina v ta razpisani uk dat), pride naj z njim na Grm v dogovor. (290-o-f> V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke ,prodaj veliko posestvo na obstoječe iz dveh his, hieva, svinjaka in kozolca. Pri hišah se nahaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica (94.0.H) Zofija Kastelic v Kanđiji. Iz proste roke se proda (222 04) posestvo na Kamencah tri četrt ure od Notjcetr mesta, katero obstoji iz hlÉe, kleti, svinjskega hleva in kozolca, ohsetve je do 1 ft mernikov. Cena jako mzka in se za deuar tudi počaka. Več se izve pri upravnistvu „Dol. Novic". 711 L. S rp J U (2480-4) SO po ceni na prodaj na grajŠČini Strugi, pošta Movo mesto sesr- Prodam Sïi iîO î (.136-0-7) V Novem mestu. Jos. Medved v Gorici. il G-lavni trg Rudolfovo Grlavni trg priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejšega nianiifakturnej^a in modnega blaga za dame in gospode, kakor: fino angleško sukno, cajg, bela kontenina, Chiffone, poriiante, cvilhe, fino moško perilo, kravate itd. itd. Različna konfekcija za dame, kakor: fine jopice, pelerine itd. — Bogata zaloga krasnih nagrobnih vencev. — Prave ruske galoše z znamko „Prowodnik-Riga". (278-2-2 Priporočam se velespoštovanjem JoS. Morauc. ■afi CD fui irJ š 'ci ■S H o ft ifelS Hdor želi po ceni in dobra (271-Ï. 2) ftanla za m novo leto potrudi naj se v prodajalno gosp. Friderik Tandler-ja V Rudolfovem na Glavnem trgu kjer Je bogata izber igrač in galanterijskega blaga po tovarniški ceni, različnih okraskov za božično drevesce, lepih knjig s podobami, različnih novoletnih in umetnih razglednic, mnogovrstnega beriva za staro in mlado itd. itd. === pO isvirsfclîi oDïxab.. == Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. {229^12^} Ivan Pujmann, vinogradnik Íd trgovec (Vodnjan Dignano-Istra. Nova hiša na prodaj! Hiša št 41 v Žabji vasi se iz proste roke proda. HIm» je pripravna za kaciga penzijonista ali uradnika. Zraven je tudi di) dva jolia posetve, hlev, svinjak ic kozolc. Proda se pa tudi sama liiša a sadnim vrtom. - Prodam tuđi uad studencem v ^abji vasi zemjjiiiče za stavbo liiš, na katerem se Dabaja pesek in kamenje, pi> 1 krono kvndrntni niettr. Ve6 9« izve pri lastniku A. Nečimer v Žabji vasi ali v Rudolfovem št. 60. (24H4-Í) Vajboljša pristna vina priporeâa po iiHjnižji ceni (He-a-S) Antonija Lakner v Kandiji p^ nasproti hi^i Košicek-a. 2 FANTA 2 dobrih in poštenih starisev se sprejmeta takoj t trgovino mešanega bla^a v uk pri Anton Verbiču, trgovcu v Sevnici. Dva dijaka (27B.2-2) se takoj sprejmeta v stanovanje oziroma tudi na hrano. "TPB Vei SB izvfl pri upravništvu ^Do], Novic" se dobe le pri SINUEll Ko. akc. družba za šivalne stroje NOVO MESTO, Glavni trg 88. Svarimo a tem najnrjnejHe svoje ortjemalite pred giTBltiiuii stroji, kijili ponujaio ilrugi tri^ovci liod imenom „izvirne Singerce", Ker mi svojili strojev nikdar ne oddajamo takim trgovuetii, oh-«toje taki „iivimi Sinfferjevi stroji" k veijemn i* atArili rabijenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti itrevteti kaku poroštvo, niti dnposiati pusnmnil) delov> « ai •a a O J v E s A 6 OJ g M ^ U E 00 ^ ^ s z PIe: E aj '57 .s " ~ oi ® '-S s i: J o (i. o N » m 3 O Ha =- We več v liotelu Koklic ampak V hiši g. Apolonije Zurc Y RuílolfoYeiD, Glâïiii trg II 94 C^ap^ ordinira od 4, decembra naprej zobozdravnik IJiLlPMONSElS iz Ljubljane, Marijin trg 3 (2C7-2-2) in sicer kakor do sedaj tudi za naprej redno vsak pondeljek in torek, Vsakovrstne zobe in plombe. f jPUHOE f (262-6-a) Meseca uktobm t. 1. odptl seui v tii. Jetneju Iff I # I ' I ' Al II ^ ključavničarsko obrt fiLlIllibJj v hiši ff. župana Polanca. Izdelajem vse, od naipriprostega ■ t,^ „ u • i j. do najfinejšega, iimetno kakor tudi stavbeno kljttča^^^^^ jílKO pripiaíflO (lan O Zíl DOZIC lil IlOVO letO Vaa naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Pri zunanjih priporoča Daroiilih naj se blagovoli vposlati vzorec. — Se priporočam w ir • i ii i slavnemu o^nstvu. ilSKarBa J. Krujec iiasl. V Rudolioveni. Z odliSnim apoitoïonjeai J^ PÍrkOVÍČ> B IT -ti a XL Q r (260-6-3) Dunaj X. Eugengasse 57. C. kr. priv. tovarna potrebščin za razsvetljavo za električno luč, plin, acetylen in petrolej priporoča svoju bogato zulugo Jestencov^ namiznih svetilk, razsvetljav za strop itd, itd, v najnovejšem siogu in najfinejši izpeljavi, za stanovanja, hôtele, restavracije, tovarne itd. == Za vsako sezono novosti! Proračuni in ilustrováni ceniki ao brezplačno na razpolago. Specijaliteta: S^' Petrolejske peci „Aleksaiider", Najlepša, najpripravnejša in prav mlčna darila za božič in novo leto se dobe v prodajalni J. KRAJEC = nasi, v Novem mestu. = 5 o a: ît c; IX o Vsakdo naj se sam prepriča, da se najboljši šivalni stroji (lob(5 edino le v luanufakturni in modni trgovini Dobro in po ceni! ^^^^ f!; 79-2-2) ■Pri S k A. VovoHti zii božič in novo leto. K T^rdka jStlsF. Endeliftv» priporoča svojo, z najboljšim in redno svežim špecerijskim blagom založeno trgovino. Sa bošlQxxo drevesce ixx z3.0Trp leto ima na izbi^ro vsakovrstnih skdkornih izdelkov, kakor: piškotov, fondantnih In čokoladnih bonbonov Itd. ——— Pisalno orodje in šolske potrebščine. ——--- Posebno se še priporoča velika zaloga vsakovrstnih igrač, mičnili punčik, spijočih in jokajocili, konjičkov, pajaeov, železnic itd. (2G8-2-2) ^i/ke cenc! Dobro bliijiro! F Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite In nedosegljive ..Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranjo vporaba. Oaabito odatrai^njejo trganje in koljcnje po kosteh, nogah in rokah, ter iiJeûiju vtiaki ^lavubul. Uue delajeju n^dosegljíTo iu spasonosno pri buieiuiu u& želodcu, ntilažujqju hatar, iire)iijejo iimeâke, odpravijo nadtibo, bolečine iii krûe, puspeínjejo in ïboijSojejo prebavo, čistijo kri in freva. Preženejo velike in male gliste, ter vse boletoi, izvirajoče od glint, Delujřjo isborno proti bripavost.i in prebujenju. Lečiju vse bolezni na jetrib in slezlli ter kůliko in BÛipHiije v želoden. Odpravijo vsako mrzlico m vse bolesni, iEriraj(<Ëe od inr^lice. Te kaprice so najboljše sreiUtvo proti boleznim nn mnternici in inidronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni loesr^anski in kmetski bijj. Dobiva se sanin: Mestna lekarna. Zagreb. — Rnditega naj se narofa nnravnost pod naslovoto: ..Mestna lekarna, Zagreb. Markov trg Štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Denar se poi^ilja naproj ali povzame. Manj kakor steklenic se ne pošlje. Cena je naslednja in siuer franko postavljeno na vsako poŠto. 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v 3 ducati {36 stekl.) 11 K - v 2 ducata [Z*- stekl.) 8 K — v 4 ducati (43 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v Nft razpolago imam na tisofe priziialnih pisem, katerib uii ni mogoče r^di pomaujkenja proBtora navesti. ï^ato navajam samo imena nekaterih ([^spodov, ki bo uporabljali „kapljice sv. Marka" z nejtioljSini vspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretiuûié, nfiitelj; Stjepan Barií, župnik; Ilija Maroií, opaoknr; .Janko KiSulj, kr. nadlogar; Stjepa« Seljauič, seljak; Sjfija Vakelić, Šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360, Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki Severoxiemškega Lloyda'' IZ p 09 O) »H O M O JJ BREMENA v M jji fî^i Y NEW-YORK seessrskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II,. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za paraike gori navedenega parobrodnega diaštva kakor tudi listke za vse pro?e ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri Mdva^d «Juif v Kolodvorskih iiliculi St. 85. nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiŠlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mfxiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi nase društvo posebno ugodno izvanredno ceno dez Galveston. Ođbod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, y Avstralijo itd. itđ. TÎ • • LiBfjr !! Ljubljana ^ Jï^'" Kolodvorske ulice st. 22 2 minuti od južnega kolodvora. Sliiijališče vseli Dolenjcev in Belokranjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Âtajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi fina metliška vina. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za inDogDbrajen obisk prosi Rpo^toTaujem Fric Novak. f 270-2-3 > (234-24-1) Vinske sode dobro ohranjene, od 15 do 60 hektolitrov (27fr3.2) ^^ kopi po Dgodni ceni C. Germ, Rudolfovo. Lepo (268-4-3) posestvo v Razburah pri Čatežu, okraj Trebnje, katero obstoji iz zidane prostorne hiše, v kateri ao tn sobe, z vsemi potrebnimi shrambami, pod hišo obokam hlev (Stala) ia obokana klet, zraven dva svinjaka. Djugo poslopje je prostoren pod s shrambo za slamo, zraven zopet obokani hlev (stala), pod pOdom lepo obokana suha klet, v vee te shrambe so kamniti bangarji. Zraven tega po-slop a leži lop velik sadni vrt, katerega obliva gnojnica iz vasi. V b ižini ste dve njivi z 38 merniki posetve, okrog je košenica in dva dela približno 3 orale gozda. Kraj prijazen in lepa lega. Naprodaj je za 4300 gld. Z% polovica tega denarja ae čaka pet let s 5% obresti. Pojasnila daje o tem g, Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori, Dolenjsko. Jako pripravno je za kakega Amerikanca z rodbino. ŽENSKE LASE zmešane in rezane, kupujem na malo iu veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kieihauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo'lilijino milo z znamko ^dva rudarja". Dišave za obleko m mnogo priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje prhut. SpoâtoTanjem se priporoGajem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne .hiše). i Velika Ziilogja Šivalnih j vsakovrstnih sistemov, posebno S Sinsfer-jevih. Iste prodajam po najugodnejših plačilnih pogojih z najdalje segajočim poroštvom po najnižjih cenah. (281-2-31 Jos. Ogoreutz, Novomesto. ^ 1 l> Pozor! Pozor! Pozor! Za čas jeseni in zime se opozarja na novo veliko zalogo MT" zimskega blaga "Wê ktero se bo prodajalo po jako znižaniii cenah pri podpisanem v Novem mestu. Posebno veliki izbor zimskih rut ter suknene obleke za ženske, fino črno sukno, štof, „Loden" in vsakovrstno sukno za možke obleke. V zalogi je tudi veliko suknenih (štofastih) in drugih ostankov, kteri se bodo prodajali, dokler bo k^ zaloge, za polovico cene. Vnanja naročila se izvrše točno. Vzorci se na zahtevo brezplačno pošiljajo. Zaloga je razložena razun v trgovini tudi v skladiščih (magaoinih) v 1. in II. nadstropju, ter dovoljeno isto vsakemu na ogled. (.,..6.«, FEAMU BMŠm - «lavni trg. UdgoTotni arodnik Fr. Stl. W>til. IidtO&tm in Mioinik Urban Horvat Tisk J. Krajac. mil. METOVALEC. Ilustrován gospodarski list. Uradno g:lasilo C. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnate!]. »Kmetovalec izhaja 15. in zatinji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr kmetijske družbe kranjske dobivajo list bre^plafno, Inserati (oznanila) se zaraftmjaju po nastopni ceni: Insérai na vsi strani 50 K, na strani 3U K, na V, strani 15 K in na '/„ strani 10 K. Pri veiljiti naročilih velik rahai. Dniiabnikom ir.datno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, 'l'iirjaiki trg Stev. 3, Ponatisi iz »Kmetovalca» so dovoljeni le tedaj, Će se navede vir. ~ St. M. Y IjEbljani, 31. decembra 1904. Leto XXL Vabilo na naročbo „Kmetovalca", oziroma k pristopu k c. kr. kmetijski družbi kranjski. ICinotovnlci íiít pri imh na Kriinjskeni, kiikor v vseli slovLuiskili pokrsijiiiaii, v iiajtužnejčein položaju. S])losnf) no doiiaáajo iiaě(i večinoma zadolžene kmetije niti toliko, da bi (rospodnrji izliajali ; oni se zato nnjirej »adolžujejo, ali pa oljupaiii zajmářajo svoj dom in se izstdjujejo. Vzroki temn sn riizKříni, a po(,4iivltiil vzrok jc naše na7.adnjažko kmetovanje, valed ćeear naèe kmetijstvo douaňa komaj ])olovicct fistej^a, kar lii moglo Íii moralo. Za ])ri(lnefía in varíneya gospodarja, ki ume; prav knietovati, so [iri nas razmere npošttwati za Uf,^odne. Kdor si jirizadeva uinnf) in ])ravilno knietovati, ne le ialiaja, temveč se njega blagostanje celo množi. Iz tega sledi, da za napredek viuítomu kmetovalcu ni olmi)ati, mu je trdna volja Siunemu sebi pomagati. Edino v samopomoči je rešitev našega kmetijskega stanu! Kakor se mora človek vsako reči učiti, ie jo hoče znati, tako se mora tudi kmetovalec učiti, kako naj si satu pomaga. Oo so naši kmeUivalei, zlasti kmetje, v tem jiogledu doslej malo, ali niso skoraj nič naredili, ni njtli krivda, temveč je krivda onili činiteljev, ki so zamudili oa\'o-bojenoga kmeta vzgojiti in izobraziti za samostojno gospodarjenje, za umno kmetmanje, in ga tako niso usposol)ili za samopomoč. Kakor moramo mladega človeka vzgajati in naobrazovati, da bo ůnkrat spoBolien, da si sam kruli služi in si sam i>omaga, tako je vzgajati tndi stanove, zlasti kmetijskega. Prva naloga e. kr, kmetijske družbe kranjske in njenega, gospoilarskega listu „Kmetovalca" je, níiáe slovenske gospodarje vzbujati k napredku, jim d^ati navodila za umno gospodarjenje, jim pomagati, da pri svojih namerah narede kmetijstvo dobičkonosnejše,izkratka: icr- kmetovalce vzbujati in vzgajati za samopomoč. Kmetijski družbi kranjski ne gre za gmotne uspehe, ker iitia dovolj premoženja, da S(» sama vzdržuje ; ona celo dohodke iz tega jiremoženja obrača zgolj na korist svojim udom. Stran ItíH. K M K 'I' OVAL E C Letnik XXf. Iviiiťtijska rinižljii želi z iialjînuijriii udov, ozii'oina z iiiibinïiijein iitirotiiilkov na „Kmetovalca", doseći f^ori oznafeiii namen, kiijti vsjik ud, vsiik iiuročnik jo iinv socielovulec ziv dovaj.inje iiaáogrt kiiifitijiikejLrii stanu k blagostanju. To Jr edini cilj iiaiie družLo, ki niorii l>iti tmU prisrčna želja vsíikejí!) pravega rodoljuba. Udje kmetijske družbe dobivajo za malo udnino letnih 4 K brezplačno gospodarski list „Kmetovalca", dobivajo sadna drevesca brezplačno ali po znižani ceni, dobivajo v vseh zadevah nasvete, oziroma navodila, in družba jim po znižani ceni priskrbuie nad 50 gospodarskih potrebščin v zajamčeni kakovosti, kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila, stroje itd. S ponosom leHkcS tr*dimo, da. ni enakegcL za,stopa v Avistpiji, Ki bi tioliko stoi'il za. svoje ude. It a, K o r» o. lcr>. kmetijska, dr»užfc>a Gospndarski Ust ,,KmetOvalec" jti najstamjâi slovfMiski list iinictijsku stroktj, kajti on nitótopa ravnokar svoj 22 Ustnik. ,,Kmetovalec" ]irinaša jioučim in sp<)di)ndiic iiarfJiltiniroiipodarHkťi ill kniťtijskc spise \7. vseli i)anuir knu-tijstvu, kakor iz poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in mlekarstva, t^i' neguje vinstvo v taki meri. dil jiopohionia tiadonicsíujcí jionebcn slovenski strokoMii list za vinstvo. „KmetOValec" je prvi strokovni list v Avstriji, ki je v svojih predo|ih vjx.'ljal odgoviii'e tlil gospndiirskn vpniSanja r/, vrste naročnikov v poseljni obliki in na poseben način. Vsied teli \-prašanj in odgovorov jirinsiia list reei, ki naj I »olj zanimajo bralci*, ter so naročniki nclioii' listovi soti'ndniki. „Kmetovalec" je etilni sluvensk! kmetijski list, ki je nidno opremljen mnogimi podobami^ ki jiojasnjujejo posamezne spise, in ker vemo, kako dolire podolje jioživljajo poučno Ixírivo, zato je že sedaj priskrbljenih prekO 100 podob za nOVi letnik, s tolikim uspehom v h tniku 1904. jjriobčeiH^inn dr. SteuertovcMini spisu „Soseda Uaznmnika jjrasiéja rííja." sledi v jiriliodnjem letniku iste-ga [>isat*'lja ,,Soseda Razumnika govedoreja. Tndi ta spis bo ]iojasnjen s i!0 podobami. Istotako pričnemo po novem letu objavljati zelo poučni in 7 mnogimi puiloiiann oprendjeiii SpiS O poučnem potovanju kranjskih kmetovalcev v Švico. Odslej bomo perutninarstvu, ki je za Slovenec velevažna kmetijska panoga, a je bila doslej, žal, jinpolnorna zaneinarjetia, jiosvetili veliko pOKornost. Sotnniniki ,,Kmetovalca" so vsi najboljňi slovenski kmetijski vesfcikî. ,,Kmetovalec" jp strogo gospodarski list, čigav prvi in tidlni na.nien je, Sj)0(ibuja.ti «iovenske kmetovalce k potrebnemu inijiredku v kmetijstvu; on se nikdar ne tlotika niti z i»e,8edico politiko; zato naj ne bo slovenskega gr)8pu(larja, ki bi ne liil naročen na ta list, ki niu je odkritosrčen prijatelj, kažipot pri gospodarjenju in svetovalec ob vseh prilikah njegovega gospodarskega življenja. Udnino, oziroma naročnino v znesku 4 K je ])0í5lljati pod naslovom; C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Gospodarski list „Kmetovalec'" izhaja po dvakrat na meaec najmanj na poldrugi poli te oblike, prinaša spise s podobami in je tako urejen, da so inserati in tržna poročna posebej. Vseletna naročnina znaša 4 K. Soseda í^azumnika prašičja reja ju je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Na izredno poljuden način v obliki pogovora s sovasCau' razklada, pouCuje, bodri in svari Razumnik svoje sosede g^iede prašičje reje, spodbija napaCnc uj^ovore in napeljuje k umni in pravi prašičji reji. Na ta način se razpravlja v 43 po;;lavjih vse, kar se tiče vzrejc, reje, krmljenja in oskrbovanja prašičev, pomoči pri porodu, ter o poj^lavitnih navadnih in kužnih boleznih pri prašičih. V knjigi se upošteva izključno sama praksa; nerazumljivih reči ni ntč, in tam, kjer se mora kaj vednostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res tako mikavno in poljudno razložiti, da mora vsakdo raicumeti. Kmetijski družba je izdala knjigo v svrho pospeševanja prašičje reje, zato ji je nastavila ceno samo na I K s poštnino vred, dasi nemški izvirnik stane 3 K, Knjiga se naroča pri omenjeni družbi ter je denar naprej poslati.