Poštnina pla ana v gotovini
LETO V.
LJUBLJANA, 28. MAJA 1927.
STEV. 22
NAROČNINA ZA JVCOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN-60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OOLAJI PO CENlKV/ POSAMEZNA
številka* po din• 150,
POŠT. (EK. RAČ. 13.188
OB1UK
4
/A\
VREDNliTVOlNVPRAVA VVČITELISKITISKARNI/ ROKOPISI * SE • NE -VR A-XAlO/ANONlHNlDO-. ‘PlSl • SE • NE * PRIOBČV*“ k lElO/PO^TNlNAPLA-H XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Desetletnica majske deklaracije:
Za Jugoslovanstvo.
1. VI. 1924.
1
France Slajpah
oblastni tajnik
Stanko Žnidaršič
oblastni čelnik
Žarko Boltavzar
glavar Orjune Šiška
	JUSTIN: orig lesorez.
	
V	tretje so zazečeneli trije mrki grobovi sredi širnega Ljubljanskega polja, kjer počivajo strta orjunaška srca in čakajo Velikega dne Vstajenja. V tretje bo pohitela Orjuna na njihove gomile, da se pokloni manom svojih vzorov in da se ob njih na-vžije nove volje do borbe, katero vedi sama proti vsem* Ob tem poklonu pa bo polagaja račune za svoje dosedanje poslovanje njim, ki so za njo in njene prapore padali in umirali sredi prahu trboveljskih ulic.
Polagala jih bo tiho in mimo, ker je tako ukaz njih, ki vedre in oblačijo v tej zemlji in ki so razpustili Orjuno samo zato, ker je organizacija najboljših, najmarljivejših, najpo-žrtvovalnejših in najplemenitejših Jugoslovenov, ki jim je dobrobit lastnega jaza nič, a celote vse in ker preveč ljubijo Jugoslavijo, narod in domovino.
Grenka in tegobe polna je resnica! Orjunaši smo danes v tej zemlji proles sine madre, katere zamere preganjati in ubijati nekaznovano vsak, posebno pa še oni, ki so zavedno hujskali na vojno, tirali ljudi na vešala, denuncirali in peli v čast in slavo Habsburškim paralitikom. Ako se branimo, nas psujejo s tero-
risti, ako pa molče sprejemamo udarce, potem nas koljejo, kakor jagneta in so zato morilci pred sodiščem naroda, ki je dobavljal Dunaju »železne regimente in vražje divizije«, oproščeni m še proslavljeni kot junaki.
Mračno nam je to uro ob zelenih gomilah naših padlih drugov in skoro nam je žal žrtev, ki smo jih darovali zato, da nas danes gnjavijo in uničujejo oni, katere so s svojimi krvavečimi prsmi očuvali le ti naši padli vitezi pred težkim obračunom.
Velika in skoro brezmejna ie naša ljubezen do zemlje, naroda. Kralja in države: ali pri vsej tej ljubezni vendar ne moremo zatajiti v nas možatosti, ki nam vedno bolj buni v prsih srce in krči pesti, da bi udarili tja, kamor smo doslej gledali z največjim poverjenjem in povedali onim, ki nas puste umirati ponižane in razžaljene zanašajoči se na naš neizmerni idealizem, da nismo psi! Lepo je, da gospodje slepo zaupajo v našo fanatizma prežeto vero in pripravljenost sloherni hip giniti za Državo in da vidijo v nas granitno sigurno jekleno rezervo za najtežje dni v bodočnosti, ali od tega slepega zaupanja nimamo mi prav nikake koristi, ko se nas zatira za to, ker je to po
Ljubljana, dne 28. maja 1927.
volji Mussoliniju, Radiču, Plamencu, Gagliardiju ali kateremukoli od te kompanije.
Orjunaši smo borci in kot taki imamo tudi svoj ponos, katerega smo dovoli časa na ljubo žalostni stvarnosti krotili. Sedaj pa se nam razliva že žolč in naše potrpljenje prihaja h koncu.
Možje in vitezi smo bili sleherni hip borbe in kot taki tudi sedaj odločno, javno opozarjamo vse, katerim smo z našim nesebičnim delom služili, da bomo v kratkem, če se temeljito ne izpremen! naše medsebojno razmerje, revidirali svoje stališče in ubrali pota, katera bodo marsikomu močno neljuba. Ako si nismo mogli z vsem našim predvojnim, medvojnim in povojnim delom za zemljo in njene predstavito'je priboriti vsaj toliko priznanja, kakor vsi bivši notorični veleizdajalci in sovražniki Dinastije, potem so vsi naši poizkusi i za bodočnost nadvse dubivzni in je le v interesu racionelne izrabe naših še preostalih sil, da krenemo v drugo smer, kjer bomo vsaj vedeli, da nas ne bodo zatajevali ih pljuvali v obraz oni, za katere bomo umirali!
A. V.
V oddelku, ki govore o kralju in njegovi oblasti, so mu napram prejšnjim pravicam njegove pravice znatni) razširjene, vendar je za hudodelstva odgovoren v tem smislu, da mora v slučaju dokazanega čina odstopiti na zahtevo senata in parlamenta ter se nato podvreči sodnijskemu postopanju. Polnoletnost dosega kralj enako z drugimi državljani šele z 20 letom, v izjemnih primerih mu moreta na predlog vlade in regenta priznati že z dovršenim 18 letom polnoletnost parlament in senat.
V državi vlada dinastija Kara-džordjevičev in moška potomstvo kralja v ravni črti po vrsti prvoro-jenstva. Ako nima vladajoči kralj moškega potomstva, mora predlagati parlamentu in senatu naslednika iz stranske črte, sicer po iz ženskega potomstva, ako bi moško izumrlo. Določba o kraljevskem domu je ostala v bistvu ista. Člani kraljeve rodbine so od svoje polnoletnosti dosmrtni člani senata, sicer na nimajo obče aktivne volilne pravice in ne pasivne pri volitvah v srez, oblastno ali narodno skupščino. V vojski nimajo člani vladar, doma nobenih
30. maja se bodo naši poklicni politiki zopet izprsili, ko bodo proslavili desetletnico majske deklaracije, kot delo njihove previdnosti in v naprej segajoče skrbnosti. Ofra-kani rodoljubni govorniki bodo slovesno proglašali raz odrov svoje in njihovih partij nevenljive zasluge zato, da so tiste dni, ko se je bližala vojna h koncu in ko so se jele po žrtvah Andrejev Možin odpirati slovenskemu ljudstvu oči naravnali svoje barkice v prave vode in prepustili dr. Šušteršiča in njegove njihovi usodi. Glavno besedo pa bodo imeli seveda naši neustrašni slove-noborci, ki so tedaj govorili o jugo-slovenskem narodu in zahtevali njegovo ujedinjenje kot božjo in natur-no pravico. Budili bodo Janeza Evangelista iz groba. Sklicevali se bodo nanj, ki je poslednjo uro spoznal, da leži bodočnost slovenskega plemena samo v integralnem Jugo-slovenstvu. Namesto, da bi nasuK pepela na glavo in se do globine duše pokesali nad grdim izdajstvom, katerega so izvršili nad Učenikom potem, ko so zapustili pota, katere jim je le-ta brezdvo>mno nakazal, se bodo v smislu transformacij kande-laberskih govornikov z drznim čelom postavili pred narod in mu govorili o tem, kar so sedaj osem let negirali in žigosali, kot izdajstvo, ali pa bodo izkrivljevali zgodovino
»Slovenec« z dne 12. t. m. je v svojem uvodniku, s kojim se zavzema za katoliško fronto na Slovenskem, izkopal staro Mahnič-Ušenič-nikovo tezo o bistvu slovenskega plemena in zapisal pri tem tele nesmrtno glupe besede:
»Slovenci in Hrvati niso slučajno katoličani, katoličanstvo ni samo kak vnanji konfesijonalni privesek vsakega slovenskega in hrvatskega poedinca, ampak je bistveni karak-teristikon obeh narodov, je duša njihove narodne kulture in usmeritev njihove duševnosti.«
Littera seripta manet in tako bo ta nesmisel ostal v pouk in zabavo našim zanamcem, ki se ne bodo mogli zadosti načuditi umstveni nerazvitosti slovenskih katoliških mislecev.
Po »Slovenčevem« se tedaj bistveni znaki našega plemena menjavajo z vero, menjava vere pa je od-vi&na od vsakokratnih svetovno-po-Htičnih dogodkov.
predpravic, morejo se tudi sodno zasledovati radi lažnjivih činov ali zas. pravno tožiti.
Kralj in kraljica nosita naziv Veličanstvo!, prestolonaslednik kraljevsko Veličanstvo, ostali člani vladar, doma pa le Visokost.
Kraljeva prisega je deloma izpre-rnenjena.
Poglavje o namestništvu je ostalo nespremenjeno, le člen 61. je spremenjen v toliko, da pravi: Namestniki smejo biti le rojeni Jugosloveni, ki so državljani in nad 40 let stari.
Poglavje o Narodni skupščini je najbolj spremenjeno in ima še dostavek o senatu.
Senat tvorijo senatorji, ki so do polovice voljeni z volitvami, do polovice imenovani od vladarja na predlog vlade iz predstavnikov univerz, znanstvenih udruženj, korporacij, trgovskih, obrtnih, kmetijskih in delavskih zbornic. Člani senata so še polnoletni moški člani vladarske hiše ter vrhovni predstavniki pravoslavne, rimsko-katoliške in muslimanske veroizpovedi v državi.
Voljeni senatorji se volijo vsakih
6	let, ostali so dosmrtni. 100.000 pre-
zvesti svojim preizkušenim tradicijam.
Dobri slovenski narod jih bo gotovo mirno poslušal ter jim nato oduševljeno aplavdiral, kakor jim je tedaj, ko so klicali žveplo in o£enj nad Srbijo, blagoslavljali njihovo orožje ter jih pošiljali v boj za sveto stvar! Izrekel jim bo svoje zaupanje ter jih pohvalil za njih neizprosno dosledno borbo pri vojevanju za njegove pravice ...
Poleg tega oficielnega slovenskega ljudstva obhaja spomin na majsko deklaracijo brez habsburškega okvirja i mladina, kot verna čuvarica tradicij one slovenske mladine, ki je leta 1917. in 1918. polna žarkega ognja in vere v pravi smisel majske deklaracije ozmanjala njeno besedo in se za njo zakačila i v borbo z avstrijsko policijo in žan-darmerijo. Mladina prehaja z nasmehom zaničevanja preko oficielnih manifestacij starih, posebno pa še onih, ki so pljunili že zdavnaj na načela te deklaracije in stopa udružena pod iugoslovensko zastavo na ulico, da pove jasno in odločno vsem, ki so prespali veliki čas, da je jugoslo-venska in da pozna zgodovino ter linijo bodočega razvoja naroda mnogo bolje, kakor stari, ki so razlagali pismo po črkah in pozabljali pri tem na vsebino.	A.	V.
V	teku 1000 let odkar smo Slovenci na tej zemlji, smo dvakrat menjali svojo vero in s tem — po »Slo1-venčevem« svoje temeljno narodno bistvo.
Vaši pradedje so zasedli te zemlje, porušili do tal vse, kar je bilo krščanskega in rimskega na naših tleh, požgali vsa mesta in selišča, ljudi pa zasužnjili. Od tistih časov nam je ostala beseda krščenica, ki še danes pomeni deklo. V tej dobi so bili naši pradedje še pagani in jim je manjkal tedaj bistveni znak slovenstva — katolicizem.
Po Črtomirovem slavnem boju za staro vero in po njegovem neslavnem krstu, smo se Slovenci precej približali svojemu bistvenemu znaku. Stvar cerkvenih očetov je, da doženejo, kdaj se v naših krajih pojavi novi tip katoliškega Slovenca.
Komaj pokrščeni in še ne brezdomni katoličani so Slovenci petstG let kasneje zavili na kriva pota in se na vso moč trudili, da se ognejo
bivalcev voli enega senatorja. Senat se ne more nikdar razpustiti, niti predčasno ukiniti funkcijsko dobo voljenih senatorjev, izvzemši poedi-nih, ako to zahteva nad volilcev njegovega okraja radi dokazane nedelavnosti ali zlorab.
Narodno skupščino sestavljajo poslanci do polovice nominirani od kmetskih, delavskih, uradniških tu gospodarskih pridobnitnih sindikatov odnosno, tozadevnih zbornic ter mestnih svetov mest z nad 150.000 prebivalci, s posebnim zakonom se to podrobneje uredi.
Do polovice se volijo na 4 leta po obči, prosti in tajni volilni pravici, in sicer na 75.000 prebivalcev en poslanec. Posebne določbe o razpustu narodne skupščine in volitvah ima specialni zakon o narodni skupščini. Aktivno volilno pravico ima vsak 20 let stari državljan ali pripadnik slovanskega naroda nedržavljan, ki biva dalje kot 6 mesecev v državi, pasivno sresko. pokrajinsko ali narodno skupščino le 25 let stari državljan, v senat pa nad 35 let stari državljan. Slično kot za volitve in sestavo na-
LISTEK.
JANEZ P.:
Jugoslavija leta 19 ..!
Iz sna Jugoslovenskega nacionalista!
Sokolstvo šteje danes v Sloveniji nad 300 društev s skoro 150 domov in nad 30.000 člani ter 50.000 naraščaja in dece. Samo Ljubljana ima 8 sokolskih društev, ki imajo vsa lastne domoVe in letna telovadišča ter velik skupen Sokolski Stadion.
Tudi kulturno življenje se je silno razmahnilo, skoro vsaka večja vas ima lastne odre, dvorane s kino aparati; vsako' nedeljo se vrši na stotine predstav in predavanj.
Predvsem pa so se silno razvila mesta, najbolj Ljubljana in Krani, ki šteje danes že nad 10.000 prebivalcev ter ima električno cestno železnico, nov kolodvor, magistrat, bolnico in pošto, poleg neštetih drugih javnih in zasebnih zgradb. Električno cestno železnico so še uvedli Maribor, Celje, Ptuj in Beljak. Ljubljana pa sc ponaša z modernim ko-
lodvorom, nwim magistratom, drugimi velezgradbami in povrhu z vzorno regulirano Ljubljanico. Tudi sicer se je modernizirala, stare male hiše v nekaterih ulicah so izginile, večina cest je asfaltiranih, razširjeno omrežje cestne železnice, zgrajenih več mestnih kopeli, nasadov itd. Iz naštetega vidimo, kolik napredek zaznamujemo samo v Sloveniji — in slično je tudi v ostalih pokrajinah države.
NAJVAŽNEJŠE TOČKE USTAVE:
Čl. 1. Kraljevina Jugoslavija ie ustavna, parlamentarno sindikalna in nasledstvena monarhija.
Čl. 2. Orb kraljevine je beli dvoglavi rtrel na rdečem ščitu. Vrhu glave je krona. Na prsih ima ščit v modro. beli, rdeči barvi. Te barve tvorijo tudi državno zastavo.
Olede osnovnih državljanskih pravic se strinja v obče s prejšnjo ustavo, le da srt tozadevne določbe preciznejše in so nekoliko modernizirane.
V	oddelku o drž. oblasti pravi, da vrše zakonodajno oblast narddna skupščina, senat in kralj.
Bistvo Slovenstva.
svojega današnjega bistvenega znaka — katolicizma.
Bohorič, Trubar, Dalmatin, Krelj in drugi naši slavni možje niso bili polnovredni Slovenci, kajti (bili so — o, groza! — luteranci.
Večina ljudstva je potegnila za reformatorji in že je izgledalo, da bomo Slovenci za vekomaj ostali brez svojega bistvenega narodnega znaka.
Toda na branik slovenstva je stopila Avstrija, ki nam je bila vedno dobra mati, in njeni biriči, škofje in rablji so iztrebili evangeljski plevel v naših krajih ter nam pripomogli, da smo postali to, kar smo danes.
Bila je velika nevarnost in izgledalo je, da bosta morala v daljnji bodočnosti Mahnič in Ušeničnik svoj nauk o naši narodnosti zapisati malo drugače: Bistveni znak Slovenstva in luteranstva.
Ali na našo srečo je prišlo drugače. Cankar pravi, da je bila ob reformaciji polovica r.aših poštenih ljudi na Slovenskem pobita, druga polovica se je izselila, ostala je samo malovredna drhal in mi smo nje potomci. Vendar bodimo veseli: Drhal ali ne drhal, ostale so nam pa vendar vse večne dobrine, pridobili pa smo k časnim še svoj bistveni znak, postali smo katoliški Slovenci.
V	tem je ves pomen protireformacije.
Majhno število Slovencev pa k nesreči ni bilo deležno dobrotnih grmad, očiščevalnih Ječ, spokorniških muk in ognjevitih preganjanj, iz ko-jih se je rodilo naše bistvo; do današnjih dni tava nekaj desettisočev naših Prekmurcev v zmoti in brez bistvenega znaka slovenstva. Kam
s temi nesrečniki? Ali spadajo v našo narodno zajednico?
Po »Slovenčevem« človek, ki je evangeljske vere in čegar materni jezik je slovenski, ni Slovenec, ampak neko čudovišče.
Če pogledamo po svetu, vidimo, da so samo Španci, Portugalci in Italijani izključno katoliški. Francozi so si po šentjernejski noči opomogli, samo' francoska Švica je ostala v kalvinski zablodi. Švicarski protestantje se odlično udejstvujejo v francoski kulturi, toda »Slovenec« jim bo gotovo odrekel francosko bistvo, ker niso katoličani. Naravnost pomilovanja .pa so vredni Nemci Cujus regio illius religio, ta vzvišena maksima jih je razcepila v dve bistvi, da sami — misli »Slovenec« — ne vedo, katero je pravo.
Do takih absurdnih zaključkov nas pripelje razglabljanje katoliške teze o bistvu Slovenstva!
Resnica pa je drugje in ze’o je žalostna. Druga ljudstva so imela tako silne narodne osobine, da jih vera ni mogla bistveno predrugačiti. Med njihovimi bistvenimi znaki ■ je verska pripadnost sekundarnega značaja in pomena, mi pa smo bili številčno preslabi in izpostavljeni vsakemu tujemu nasilju, da bi si bili vero podredili na drugo mesto.
S tem pa smo izgubili svoje pravo narodno bistvo, postati smo v prvi vrsti katoličani, potem Kranjci, Štajerci in Korošci in šele v tretji vrsti Slovenci, pa še to zelo sramežljivi.
Da pa se ta izprememba ni izvršila v našo korist, ni nikakega dvoma. Vsa naša zgodovina nam priča, da nas je ravno to najbolj potlačilo.
Benito Mussolini.
V	Berlinu je izšla pod naslovom »Zenijalni sifilitiki« znanstvena razprava znanega strokovnjaka Bru-nolda Springerja, ki obravnava velike ženije-sifilitike. V prvem delu se peča le z mrtvimi, med katerimi navaja tudi znanega generala Poti-oreka, o katerem pravi:
»Stotisoči Avstrijcev so imeli nesrečo, da so pod paralitikom generalom Potiorekom služili in umrli, kar je bilo pri tem maršalu duševne zmedenosti eno in isto. In trajalo je zelo dolgo, da so na najvišjem mestu opazili, da je ta z največjo polno-močjo opremljeni mož blazen.«
Pri koncu svoje knjige pa omenja dva živeča paralitika — Benita Mussolinija in Prima de Rivera. Nas zanimajo ta izvajanja v prvi vrsti, naj sledi njih doslovni prevod: »Samo dveh izmed živečih ni mogoče preiti, ker stojita podpirana od človeške neumnosti na najvišjem mestu in držita v svojih rokah de! svetovne usode. To sta voditelja Italije in Španije, Benito Mussolini in Primo de Rivera. Ni srečna bodočnost, ki jo pripravljata svojima deželama. Niso politika, gospodarstvo, razmere — ljudje so oni, ki delajo svetovno zgodovino. Samo biološko shvačanje zgodovine je upravičeno in ima bodočnost. Kdor zna opazovati stvari, ki se imenujejo politika, z očesom biologa, je vedel že davno, da morajo biti Mussolinijeva megalomanija, nasilnost in nesramna lažipolitika, ki jasno kaže svoj izvor iz bojazljivosti in figavo-sti, sadovi paralize. DanesH ni nobenega dvoma o sifili »Duceja«. Vsa
pravicami velike francoske revolucije. Prostost duha in kulture, svoboda tiska, udruževanja in zborovanja so prenehale v Italiji. On posiljuje Južno Tirolsko, uvaja maščevalni zakon proti emigrantom in drugi zakon, glasom katerega bo v bodoče odgovoren samo kralju, ne pa parlamentu. On vzbuja v svojih sodržavljanih poželjenje po Tunisu, oznanja, da Brenner ni konec, mar-
več le začetek, aranžira »atentat« Zanibonija proti sebi in pusti voditi proces proti morilcem Matteotija kot slabo parodijo.
Med njegovimi somišljeniki jih je gotovo mnogo njemu podobnih. Fašizem je bolezen.
To gospodstvo ne bo trajalo vpč dolgo. Veljalo bo kralja njegovo krono. Najboljši del ljudstva ga zaničuje.«
Orjuna In podpore SDS:
Resnicoljubni „Slovenec“ v rupi.
Italija to ve. On trpi na težkih napadih motenja zavesti in težkih gno-jitvah.
Kdor pozna psiho nacionalistov, se ne čudi, da je ta paralitični Teato!r-ski Cezar, ultrtitalijan in ultra-na-cionalist,' tujec, kot vsi njemu enaki; on je potomec nekega Macedonca Mussolini Paše, ki je načeloval v 16. stoletju nekemu turškemu vilajetu, zbežal pozneje na Hrvatsko in se naselil v bližini Reke.
Posiljevalec pravice in človečnosti, prelivalec krvi in velikan domišljavosti je začel na čisto drug način. Angelika Balabanova ga pozna že 20 let, srečala se je z njim v Lausan-ni, kamor je pobegnil pred vojaško službo. Italijanski potujoči delavci so vzdrževali njega, ki je bil posebno ubog in onemogel. Že takrat je imel nestanoviten pogled, ki ga imajo obremenjeni. Najbrž je že takrat bil okužen.
Mussolini je sin proletarca, internacionalnega socialista. Kmetski delavci njegove rojstne vasi so bili socialisti, zrastel je v popolriOma socialistični okolici in je postal sam socialist. Hotel je postati ljudskošol-ski učitelj, vendar ni tega poklica nikdar izvrševal. Naposled je bi! glavni urednik milanskega »Avanti«. Balabanova ga slika kot neverjetno bojazljivega in spremenljivega. In danes zasužnjuje delavski razred, iz katerega se je povzpel. Danes je diktator nevarnost za Evropo, ogrožanje za svet. Ubil je javr.o mnenje, on je povzročitelj umorov Matteotija in Amendole, on propoveduje fašizem kot istoveten s človečanskimi
Orjunaši ne posegamo rade volje po drakonskih odredbah tiskovnega zakona, najsi smo bili baš mi tisti najnesrečnejši objekt, na katerem je bil skoncentriran ves ogenj raznih lažnjivih kovačnic. Omenimo naj pri tem samo famozne in v zgodovini slovenske žurnalistike .edine Mussolinijeve lire in Grubišičevo vlomilsko orodje. Poleg teh kot beli dan jasnih laži pa so bile na dnevnem redu tudi bo'lj premišljene in globje zasnovane, ki pa so škodovale baš zavoljo tega mnogo bolj, kakor one barnumskega merila.
In ena teh je bila tudi tisočkrat ponovljena in na najrazličnejše načine komentirana »ugotovitev«, »da je Orjuno organizirala, oborožila in Plačevala samostojna demokratska stranka.« Orjunaši smo na nešteto načinov z lepa ih z grda dopovedovali blagim resnicoljubnežem okoli »Slovenca«, da imamo Orjunaši žali-bože ravno toliko vez z blagajnami demokratov, kakor Oni s kasarni Orientske lože. Vsa naša pojasnila pa niso zalegla prav nič in bonci v palači ob Zmajevem mostu so kar naprej vrteli svoje papirnate mlinčke toliko' časa, dokler jih jim ni izbila iz rok pravična roka Justice, ko je zastopnik Orjune vložil tiskovno tožbo zavoljo »Slovenčeve« notice od 22. januarja t. 1., v kateri je bilo striktno z mastnimi črkami pribito, »da je Orjuno organizirala, oborožila in plačala SDS.«
Efekt te tožbe je bil, da je »Slovenec« potrkal na svoja prsa in 20. maja objavil za Orjuno, predsednika vseh Orjun in ostale funkcionarje Orjune sledečo nad vse laskavo izjavo:
»Iz izjav dr. Ljube Leontiča kot predseckiika Orjune in drugih vodilnih funkcionarjev smo se prepričali, da naša notica priobčena v listu od 22. januarja 1927: »Orjuno je organizirala, oborožila In plačevala Samostojna demokratska stranka«, ni resnična! Vsled tega lojalno preklicujemo njeno vsebino. — Uredništvo.«
S to izjavo upamo bo »Slovenče-
va« kampanija o nastanku in vzdrževanju Orjune končana.
Orjuna je nastala iz vrst onih, ki so se za to zemljo borili in bili že tedaj, ko se je sedanji poslevodeči podpredsednik SLS spenjal še na kandelabre in hujskal na boj za Avstrijo. Ako je potrebovala le ta SLS po svetovni vojni botrov in botric, da se je postavila zopet na noge, potem ko jo je razjedla habsburška sifla prav do kosti, jih pa ni potrebovala prav nič Orjuna, ki je nastala že tedaj, ko še ni bilo prav nikakega sledu o kaki samostojni demokratski stranki, katera je imela potem le to »nesrečo«, da se je skladal njen program z onim Orjune in da je s svojim časopisjem parirala marsikateri neverjetno zlobno skovani napad na Orjuno.
In kakor ni imela na ustanovitev Orjune prav nikake ingerence SDS, tako je tudi ni imela na njeno oborožitev, ker je moral do*slej še vsak Orjunaš sam drago plačati svoje orožje, ki si ga je nabavil za samoobrambo proti baš po svoječasnem hujskajočem pisanju tiska stranke slovenskega ljudstva nahujskanim poedincem. Enako je tudi s plačevanjem Orjune po SDS, o katerem so vedeli svoje dni napisati vrli »Slo-venoborci« kar cele članke. Z natančno navedbo dneva mezde, ki so jo sprejemali za svoie so.dnerstvo posamezni Orjunaši. Sedaj, ko je bil čas in mesto primerno za izvedbo dokaza o teh trditvah, pa je zmanjkalo »Slovencu« diha in je kapituliral.
Orjuna je to kapitulacijo sprejela, ker ne mara navzlic njeni tolikokrat ji očitani »maščevalnosti« tirati plačanih novinarjev do nepotrebnih žrtev in ker je dobila s tem priznanjem dovolj veliko zadoščenje za vse klevete s strani onih, ki so v slepem sovraštvu pozabljali na staro resnico, da ima laž, pa makar blagoslovljena in še s tolikimi nameni posvečena, kratke noge in da zmaga vselej končno samo Resnica, ki je hčerka božja.	J.	T.
Čredo ameriškega katoličana.
Zadnje dni je »Slovenec« v seriji uvodnikov zopet ponovno povdaril, da je sv. katoliška cerkev napram državi nekaj suverenega, da se sme umeša vati v zakonodaje in druge posle države ter da sme veren katoličan odreči pokorščino zakonu, ki ! i ga cerkverte oblasti Drogfasile za sovražnega sv. katoliški cerkvi.
Take izjave je spuščal v svet »Slovenčev« katoliški ideolog: o priliki sprejetja takozvanega »kancel-paragrafa«. Značilno je, da se pri obravnavi te zakonske določbe zastop-
niki pravoslavne in muslimanske veroizpovedi niso niti najmanj spotaknili t,'b njo. Drugoverci — »Slo-venčevci« jim pravijo krivoverci — so namreč mnenja, da je popolnoma v redu, ako se prepove svečenikom, ki jih pri nas plačuje država, da svoj poklic izrabljajo v politične svrhe.
Drugoverci to razumejo in odobravajo, ne razumejo pa tega naši klerikalci, ker je v njih interesu, da se cerkev aktivno udeležuje političnega boja.
Gospoda poslanca Gosar in Ku-
lovec nista mogla razumeti, da se imajo posledic tega paragrafa bati samo oni duhovniki, ki bi ga kršili. Ostala sta v manjšini in ta paragraf bo postal zakon.
»Slovenčev« katoliški ideolog je ob tej priliki zrojil in poudaril suverenost sv. cerkve nad državo.
Toda istega ideologa je desavui-ral neki drugi sotrudnik v podlistku »Slovenca« z dne 17. maja t. 1. Do-tični podlistek govori o ameriškem katoličanu Smithu, ki bo kandidiral pri bodočih volitvah za predsednika ameriške Unije. Na javno vprašanje, da-li je katoliški svetovni nazor združljiv z določbami ameriških zakonov in ameriške ustave, je gosp. Smith odgovoril sledeče, kar povzemamo iz »Slovenca«:
»Jaz v institucijah svoje cerkve ne poznam in ne priznam nobene sile, ki bi se mogla vtikati v poslovanje konstitucije Zedinjenih držav, ali se kakorkoli uveljavljati pri njih po-stavodaji. Verujem namreč v absolutno prostost vesti vsakega človeka in enakost vseh cerkva, vseh sekt in vseh veroizpovedanj v očeh postave, ne kot kako uslugo, temveč kot pravico.
Jaz verujem v absolutno ločitev cerkve od države ter v strogo, ustavno zajamčeno prepoved, da kongres ne sme dajati nikakih vero zadevajočih postav, kakor tudi ne prepovedovati svobodnega verskega udejstvovanja. Verujem tudi, da nobena, kateriko’i cerkvena oblast, nima kakršnekoli pravice, se s svojimi odredbami vtikati v državno postavodajo.«
Že vprašanje samo je značilno in priča, da v svobodoljubni Ameriki javnost sluti in razumeva tihe želje in hrepenenje katoliške cerkve po posvetni moči. Američan pa je govoril jasno, da nimamo njegovim besedam dodati ničesar. Želeli bi samo, da bi tudi naši klerikalci usvojili to pametno stališče uglednega ameriškega katolika, ki brez ovinkov prizna suverenost države nad cerkvami.
»Slovenec« je prilepil izjavi ameriškega katoličana sledeči pripis:
»Da te njegove veroizpovedi ne bo kdo napačno umeval, moramo ponovno opozoriti na to, da govori kot ameriški katoliški državljan, imajoč pred očmi tamkajšnje razmerje med cerkvijo in državo, o'd obeh strani legalizirano. S tega, relativnega stališča je treba presojati njegove krepke izraze o absolutni svobodi vesti, absolutni ločitvi cerkve od države in kar je še podobnega.«
S tem prizna tudi ta katoliški ideolog, da so za državljana katoliške vere obvezni zakoni njegove države. »Slovenčevec« si želi samo, da bi razmerje cerkve do države bilo legalizirana od obeh strani.
Mi tudi nočemo ničesar drugega.
V	Ameriki je izvedena popolna ločitev vseh cerkev od države. To ločitev so morale vse cerkve in sekte priznati in zato ne more biti govora o kaki medsebojni legalizaciji. Ustava in zakoni so merodajni in obvezni za vse in država zahteva, da jih vsi izpolnujejo, ne išče pa legalizacije s strani raznih cerkvenih organizacij. Ona sama suvereno odloča.
Kakor ameriški katoličan Smith smo tudi mi pristaši ločitve cerkve od države, svobode vesti in enakosti vseh ver in sekt pred zakonom.
Tako nas uči ameriški katolik. Kar je njemu dovoljeno, tudi pri nas ne more biti smrtni greh.
rodne skupščine velja tudi za pokrajinske, sreske in občinske.
Vojaki in člani vladarskega doma nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Le v senat se nuirejo predlagati tudi aktivni višji častniki. Ostale določbe so v bistvu nespremenjene. Narodni poslanec se more odstaviti na zahtevo */s volilcev. Vsak zakonski predlog se mora po sprejetju v narodni skupščini predložiti še senatu, ki ga pa ne obravnava v odborih. S posebnim zakonom se ureja odnrJSaje med parla-v mentom in senatom ter kolizije.
V	ustavi so dalje določeni pogoji za državne uslužbence, ki kandidirajo. Prisega ustavi je vzdržana. Redno zasedanje se pričenja L oktobra, izredno po potrebi s kraljevim ukazom do sprejetja proračuna se redno zasedanje ne sme zaključiti. Posebne določbe veljajo za slučaj voljne, verifikacijo mandatov, o poslovniku narodne skupščine in o funkcionarjih, dalje o zakonskih predlogih, raznih pogodbah meddržavnega značaja in o uveljavljanju novih zakonov ter njih razglasitvi, o anketah, upitih itd.
Nadaljnji členi so v bistvu neiz-
premenjeni — odnosno se ureja ta materija podrobneje s posebnim zakonom o narodni skupščini in senatu.
Osmi oddelek govori o upravni oblasti. Izločeni so ministri brez portfelja in podtajniki, a dovoljeni posebni pomočniki ministrov, ki se morajo vzeti iz kroga neparlainen-tarcev-strokovnjakov. Ostale točke so v glavne mostale iste kot v ustavi iz leta 1921.,’ le člen, ki govori o sodišču, ki sodi ministre — ima sledečo spremembo: Ministre sodi senat 15 članov in to iz 7 članov senata,
7	članov vrhovnega sodišča, predseduje predsednik vrhovnega sodišča. Čl. 94. govori o uredbah.
Organi pokrajinske samouprave so: pokrajinska skupščina voljena na isti način kot državna (le število- volilcev je drugo) in odbor. Izšel je poseben zakon o pokrajinski in občinski samoupravi ter avtonomnih mestih.
Čl. 102. govori o upravnih sodiščih, vrhovno upravno sodišče je državni svet, ki sestoji iz od senata voljenih članov istega. Ostali členi so le deloma izpopolnjeni.
Pflglavje IX. govori o sodni oblasti — je skoro neizpremenjeno, slično poglavje X. državnem gospodarstvu. Povsem neizpremenjeno le deloma dopolnjeno je piglavje XI., ki govori o vojski — uvaja še milico.
Poglavje XII. govori v 6 členih o izpremembi ustave. Poglavje o prehodnih odredbah je odpadlo.
OBČE RAZMERE.
Število ministrstev je skrčeno in tudi ministrski predsednik mora biti resorni minister, mesto podpredsednika se ne more upostaviti, zastopa ga najstarejši resorni minister. Združila so se ministrstva: promet s pošto (posebno generalne direkcije pošte, železnic, plovbe in zrakuplovbe), vere in prosvete, narodno zdravje iti socialna politika, odpadla pa so povsem ministrstvo za izenačenje zakonov in ministrstvo za agrarno reformo.
Promet: Obstoje železniške direkcije v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Skoplju in Sofiji ter poštna istotam — a slednje še v Splitu, Cetinju iti Jedrenju. Zgradile so se poleg že omenjenih prog v Slove-
niji še Jadranska železnica iz Beograda^ izhodom na Split in Kotor, Unska žel., podaljaša se je proga iz Banje Luke do' Sarajeva ter od tod zgradila nova proga preko Kosovske Mitrbvice na Skoplje. Vse bosanske proge so se pregradile v normalno1^ tirne, enako ozkotirne v Srbiji. Po-' edine proge v Bosni in Srbiji so se med seboj zvezale. Dvotirne so' proge: Jesenice-Ljubljana, Lipnica-Trst, Zidani most-Beograd-Niš, Beograd-Split, Zagreb-Ogulin, Subotica-Beo-grad. Glavne proge so že deloma elektrificirane, v Sloveniji pa iz-vzemši par lokalnih vse.
Uvedeni so novi vagoni, proge modernizirane, zgrajeni novi kolodvori v Ljubljani, Mariboru, Skoplju, Brodu, Vinkovcih, Zagreb-Savi in drugod, povečani pa v Beogradu in Zagrebu. Zgrajena sta tudi dva mosta preko Dunava pri Pančovu iti pri Kolafatu.
Uvedle so se tudi nove zfako-plovne črte v državi. S priključkom na mednarodne proge, hiposirajo Zagreb, Beograd, Ljubljano, Trst, Split in Sofijo, kjer so zgrajeni moderni aerodromi.
Sava je regulirana in plovna do Zagreba, a Drava do Varaždina.
Pravosodje! Izenačeni so vsi tozadevni zakoni, ustanovljeno vrhovno sodišče v Zagrebu, odpravljena smrtna kazen; zgrajene moderne kaznilnice in prisilne delavnice — med drugim posebna mladinska kaznilnica v Mariboru.
Prosveta! Pouk je brezplačen, samouprave pa tudi država znatno žrtvujejo za zgradbo modernih šol, s telovadnicami in kopalnicami.
Šolska obveznost traja od 7. leta do 15. leta: v osnovnih šolah se v višjih razredih poučuje obvezno ruščina, a neobvezno menščina, francoščina in italijanščina ter esperanto Imamo dva tipa srednjih šol, realke in gimnazije: latinščina se v slednjih poučuje od III. gimnazije dalje. Obligatna je poleg državnega jezika še ruščina, a obvezen eden izmed prostih predmetov: francoščina, nemščina, italijanščina, angleški odnosno drug slovanski jezik. Urejene so strokovne šole in uvedene nove šole, a tudi v ostalih so po tri ure tedensko posvečene rckotvornemu pouku in dnevno ena ura telovadbi.
Streljačke družine.
Žužemberk. Ustanovni občni zbor Streljačke družine v Žužemberku se vrši v nedeljo, dne 29. maja 1927 ob 14. uri. Dnevni red: 1. Sprejemanje pravil. 2. Vpisovanje članstva. 3. Volitev stalne uprave. 4. Slučajnosti. Vsak, ki čuti v svojem srcu zavest do domovine, mora postati član te družine. — Pripravljalni odbor.
Srednješolski vod Streljačke družine — Izvidniška četa za ljubljansko oblast. V nedeljo, dne 29. t. m. priredi Jugoslovenska Matica svoj »Mladinski dan«, ki bo enodušna manifestacija naše mladine za neodre-šene brate.
V	veri, da se bodo vsi četniki-iz-vidniki Streljačke družine zavedali tega dne svoje dolžnosti, je Štab Iz-vidničke čete za ljubljansko oblast odločil, da se te manifestacije udeleže vsi četniki-izvidniki Streljačke
družine in to prvič oficielno. V splošnem se je držati teh odredb:
1. Udeležba je obvezna za vse četnike-izvidnike ljubljanskega odreda, od drugih odredov pa pričakujemo delegatov. Opozarjam pa, da izostanek od tega obhoda velja za neupravičen izostanek in se bo vsak slučaj istega primerno kaznoval. Opravičeni so samo oni, ki so neizogibno potrebni kot funkcionarji drugih srednješolskih društev, od katerih v tem slučaju pride v poštev samo »Preporod«. Poleg tega bo javljen vsak slučaj izostanka šolskim vodstvom, ki določajo obvezno ude-ležitev te manifestacije.
2. Zbor vseh četnikov-izvidnikov je ob 9. uri zjutraj pred letnim telovadiščem ljubljanskega Sokola, kjer bo prečitano dnevno povelje in dane nadaljnje direktive.
NaS pokret.
Baonska vežba Jadranskega ba-
ona se je vršila v nedeljo, dne 15. t. m. na obronkih Svilaje. Ob tej priliki so orjunaške čete prvič stopile v ožji stik z zagorskimi seljaki, ki so po veliki večini radičevci. Po povratku v Split je vrle četnike čakala na kolodvoru vojaška godba in množica naroda, ki jih je oduševlje-no pozdravljala.
Za po Italijanih ranjenega brata Pavla Žigona je položilo uredništvo »Slovenca« 1000 Din kot poravnavo v tožbi naperjeni proti njemu zavoljo notice v kateri je trdilo, da je Or-juna po SDS organizirana, oborožena in vzdržana.
Pozor na špijone! Na podlagi raznih dokazov smo se prepričali ponovno, da ima laška špijonska centrala v Beogradu potom svojega dobro poznanega eksponenta i v Ljubljani celo kopico kriminalnih tipov, ki izdajajo za par umazanih laških lir. Med temi špijoni so osebe, o katerih bi nihče kaj takega ne mislil, ker se kažejo za zavedne nacionaliste in zagrizene sovražnike Italijanov ter v dokaz tega na vso moč udrihajo po Italijanih in s posebnim naglasom hvalijo še posebej Orjuno,
kot najdoslednejšo sovražnico Italijanov. Nekateri med njimi so se celo vrinili v ožje orjunaške družbe, v katerih skušajo izvedeti na več ali manj prikrit način razne orjunaške tajnosti, katere potem nosijo še gorke na ušesa omenjenemu Mussolinijevemu velešpijonu. Ker pa so pri svojem judežkem delu nadvse previdni, jih še ni mogoče tirati pred redni sod, najsi so nam na podlagi nepobitnih faktov osebno že nekateri prav dobro poznani!
Zategadelj ponovno opozarjamo vse Orjunaše in nacionaliste, da se izogibajo vseh pogovorov, ki bi znali koristiti Italijanom, bodisi že na eden ali drugi način. Vohunov danes mrgoli med nami in sleherna zaupljivost nas zamere stati še neprecenljive žrtve!!
ORGANIZACIJE, ki so se pravočasno javile na poziv br. velikega četnika Marka so sprejele okrožnico štev. I. in priloženi formular, katerega morajo izpoCniti na obeh straneh — to je o stanju organizacije v administrativnem pogledu In blagajniško poročilo.
Štab Velikega čelnlka.
Kronika.
Po obisku kralja Italijanov, V Trstu se je odigrala komedija, ki naj bi s svojo sijajno režijo dokazala našemu zasužnjenemu narodu, da je sila imperija tolika, da je uzalud misliti na sleherni proti njej naperjeni podvig. »Veliki mornar« je zapovedal stotini laških galij, da s proti Jugoslaviji naperjenimi topovi demonstrirajo) ob sami prisotnosti kralja Italijanov proti le tej in da požene' balkanskim pastirjem strah pred rimsko pestjo v mozeg. Toda velikega inkvizitorja spremlja zadnje čase zla Usoda in njegovi najlepše zasnovani načrti izkazujejo čez noč proti njemu naperjene osti.
Prišli so v Trst grozit in postavljat Jugoslovenom nož na grlo. Odšli pa so polni strahu, ker so slutili smrt za slehernim tržaškim vogalom. Strah, ki so ga kanili vtepsti v duše zasužnjenih, je zlezel v tirane in med gromom topov ter vriskanjem množic je bilo moči čuti pritajeni strah, ki ga ni pregnal niti sveti ogenj svetilnika zmage niti grmenje korakov Mussolinijevih hord. Varnostne odredbe, odrejene za poset kralja zmagovalcev pri Vitoriu Venetu, so govorile bolj, kakor vse še tako alarmantne vesti in pričale dd-
Vrše se letno dvakrat zdravniški Pregledi. Po končani osnovni šoli mora obiskovati mladina posebne obvezne kmetske, obrtne ali delavsko prosvetne tečaje, kjer se razlaga tudi nauk o državi in državljanstvu. Za dekleta so uvedeni obvezni gospodinjski in materinski tečaji. V šolah je uvedena v višjih razredih specialna obvezna ura o higijeni. Vrše
pa tudi sicer še razna predavanja izven določenih ur.
Književnost.
Izšla je l. številka ' »Ženskega sveta«. Vsebina je sledeča:	Zofka
Kveder-Jelo-vškovat — Ko sem sedel v poslednji noči. (Kocjančič). — Junakinja zvestobe. (Lea Fatur). — Hesem o vrenju. (Srečko Kosovel). 7r Iz zbirke »Večna plamenica«. 'Karlo Kocjančič). — Dobrota. (Se-Verjeva) itd.
volj jasno, da je zamisel demonstracije skrahirala že v kali in se pretvorila le v vsakdanjo italijansko parado, o katerih ima vsakdo, ki ni obdarjen s fašistovsko slepoto, svoje mnenje.
In to nam je za enkrat dovolj, ker še ni prišla ura, ko bo usoda pokazala, da ne trpi, da bi katero kraljestvo rastlo p O zločinu in za vedno ostajalo v njegovih rokah plen zločinov.
Vedno globje pada del slovenske mladine na Ljubljanski univerzi, kar priča sramotni predlog zastopnika levih, da nastopijo slovenski srednješolci med tlačenimi narodi. Dočim obhaja naša srednješolska mladina z največjo slovesnostjo desetletnico majske deklaracije, pa vstajajo zastopniki visokošolske omladine, ki bi morala biti stegOvodja srednješolski s tako robsko in ponižujočo izjavo, da je poštenemu človeku skoro žal, da imamo univerzo', na kateri lahko padajo nekaznovani taki predlogi. Mi tej izjavi zelencev ne podajamo posebne važnosti, ker vemo, da so prišle iz vrst fantičkov, ki so se greli v toplih zapečkih in pri maternih krilih tedaj, ko smo mi za ceno naših življenj polagali temelje te države, brez katere bi ti poniglavi petelini, ki so glodali po Dunaju skorjice in stradali tako prokleto, kakor smo mi, ko smo bili v Avstriji še med »netlačenimi narodi«. Boli jn peče pa nas le, ker vidimo, da bomo morali še dolgo1 stati na mrtvi straži prej ko bomo mogli mirne duše izročiti čuvanje s tolikimi žrtvami priborjenih tekovin našim zanamcem.
Toda kakor je brezmejna zloba onih, ki še vedno rušijo to zertiljo izza ledja in če se tudi skrivajo za hrbte akademske omladine, tako pa smo globoko uverjeni, da bo končno odneslo zmage; le Jugoslovenstvo in spoznanje, da le v njem leži spas našega rodu. Dotlej pa bodo, če bo potreba, udarila tudi naša kladiva in zravnala to, kar je krivo in pokončalo to, kar je zlo, ker vsak nosi svojo pravico v svoji pesti in svoji glavi.
Ducejeva hvaležnost. Listi poročajo, da je umrl v zaporih viterbskih ječ poznani morilec poslanca Matte-
<2
Schiehtov.
terpentinovo amjk milo ^0
Druga odlika:
it it mm kos
/6wywni' j&d£lmi/rnA/
Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pene, kolikor majhen kos po daljšem pranju.
1. Terpentin v milu
2. Velik in priročen kos.
3. Prijeten duh.
4. Slike iz pravljic za izrezati.
5. Milo je v zavitku.
6. Svetla barva.
7. Razkuženje perila.
otija — Dumini. Na ta način se je znebil fašizem in njega častiti voditelj zelo opasnega kriminalnega tipa, ki je javno dolžil moža s prestreljenim nosom, da je osebno aranžiral omenjeni atentat. Krogi, ki so o poteku Matteotijeve afere dobro informirani pa trdijo, da bo navzlic tej nenadni smrti Duminija na podlagi gotovih dokumentov prav lahko dokazali, da je nekronani kralj Italije človek, ki bi spadal že zdavnaj v kriminal.
Junaški 40 pešpolk »Triglavski« praznuje v soboto, dne 28. maja tekočega leta svojo krstno slavo v spomin na oni dan, kr) so naši fantje zlomili odpor neprijatelja pri Kotlah ob priliki zmagovite koroške ofenzive leta 1919. Služba božja in rezanje kolača se vršita ob 10. in pol dopoldne na dvorišču vojašnice Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani. Popoldne ob 15'30 pa se bo pričela vojaška veselica na dvorišču iste vojašnice. Vstop samo proti vabilu.
Turčija je slovela svoje dni po tem, da so bili njeni državni uradniki najslabše in najnerednejše plačani. Danes pa imajo 60% boljše plače nego jugoslovenski in uživajo toliko naklonjenost države, da si o takem postopanju države napram uslužben-stvr — jugoslovenski uradnik ne drzne niti sanjati. Izgleda, da nas bo v tem oziru v kratkem prekašala samo še Ahmed begova drajna.
Kraljica Marija v Marijinih Lažnih. Kopališke razmere v Marijinih Lažnih neebično prijajo kraljici Mariji, ki je zadnje tri tedne izgubila na teži več, kakor šest kilogramov.
»Vsak narod si piše sam svojo zgodovino in kraji svoio usodo. Kdor jo ne zna dobro pisati in prav krojiti, ta Postan« oo zakonih prirode sredstvo za eksploatacijo drugim in okretnejšim.«
»Slovenčev« podlistek je včasih prav zanimiv in v diametralnem na-sprotstvu z vsebino člankov in notic. To smo imeli priliko že ponovno ugotoviti. Eden takih pojavov je tudi spodaj citirani odlomek iz »Slovenčevega« podlistka »Berlinski igralci v Mariboru«:
»Bolno mi je bilo, ker o slovenski drami nič ni rekel. Nisem si ga upal vprašati, ker sem se bal, da se ne bi osramotil za vso slovensko dramo. Vidite! Je le dobro, da nas imajo v svetu za en narod; smemo vsaj reči: »naš« Vojnovič itd. Zato ni čuda, če so naši literatje avtonomisti. Hm, premočna konkurenca pri bratskih »plemenih«...«
Ko bi mi kaj takega zapisali, bi nam dični pisci po baržunastih stezah jezuitov takoj z mastnim črkami vžgali pečat izdajstva in sramotenja slovenske kulture. Ker je pisec poznani dr. Franc Sušnik, ki je eden najmarljivejših slovenoborcev v Mariboru in to celo malo jugoslovensko pobarvan, pa je Bosna mirna. Radovedni smo le, kaj bodo dejali k temu naši samoslovenski literati, ki volijo navzlic ateističnemu prepričanju maziljence gospodove samo zato, ker so bili le ti očetje tragičnega manifesta kulturnih delavcev. Jim bo pač malo bolno pri srcu, pa se bodo že potolažili pri litru cvička v prelepi kleti unionski.
Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati le s SCHICH-TOVIM terpentinovim milom, ker sicer propade.
O »napredni fronti« v Sloveniji so podali svoje »autoritativne« izjave »Novostim« razni slovenski ugledni politiki. Tako tudi prvak slo-
venačkih socialista in bivši minister Anton Kristan ter prvak narodnih socialistov Ivan Tavčar. Najavtori-tativnejša pa je izjava predsjednika ljubljanskih radikala in bivšega staroste Jugoslovenskega sokolskega Saveza dr. Vladimirja Ravniharja, ki je proti napredni fronti, ker je obupal nad uspehom boja s klerikalizmom, katerega je sicer oznanjal lep del svojega življenja dobrodušnim ljubljanskim naprednjakom. Da, gospod predsednik! Mi smo proti naprednemu bloku, saj tudi nekaj zaležemo v Ljubljani s tisoči za nami stoječimi volilci.
Še o atentata pri Sv. Petru na Krasu. Za slučaj miličarja Gina Si-cimbrija, ki je bil ranjen pri napadu pri Sv. Petru, se je zanimal načelnik vlade Mussolini, ki je naprosil tržaškega prefekta, naj mu izrazi njegovo osebno zanimanje za slučaj.
Večji del aretiranih oseb je bilo izpuščenih, ker so lahko dokazali, da niso mogli imeti nič skupnega z napadalci.
Današnji »Popolo di Trieste« pa pravi med drugim:	»V	tej coni je
preveč elementov, ki pod krinko italijanskega mišljenja vršijo živo in stalno propagando sovraštva proti Italiji, predvsem pa proti milici. Ne moTe se seveda z gotovostjo izključiti materialno in moralno sodelovanje elementov preko meje, ki skušajo z vsemi sredstvi nahujskati drugorodni element naj se ne podvrže italijanskim zakonom in naj sovražijo Italijane, zlasti pa črne srajce.«
S streljanjem Iz mariborske bo-goslovnice hujskajo še vedno nekateri na zelo prozoren način i proti eminentno nacionalnim interesom. Izgleda, da je bilo usodnega dne v resnici le še premalo streljanja in da so jo vsi oni, ki so bili nagnali zaslepljene mase proti peščici slovenskih fantov, brez škode odmaglili in da jim je sedaj s ponavljanjem starih bajk o duhovnikih z revolverji pri srcu še vse kaj drugega, kakor boj proti klerikalizmu in da jih v tem boju vodijo precej isti motivi, kakor preti Orjuni.
Okupacijo III. cone in Splita napovedujejo fašisti za 28. maj t. I. Hladne duše pričakujemo tega najnovejšega marša črnosrajčnikov in mislimo na proslavo desetletnice vstopa Italije v vojno, ki se je proti izmozgani in skrahirani Avstriji tako hrabro bila, da se je pri maršu na Dunaj nenadoma znašla sramotno potolčena na Piavi.
Izstopil je iz Orjune g. Javornik Rudolf, skladiščnik, bivši član Orjune Št. Peter-Vodmat.
K člankom »Razmere na Rakeku« izjavljamo, da nimajo veze z Orjuno Rakek.
Orožje so zaplenili Heimat-schiitzu v Spodnjih dolah, občina Zihpolje v mlinu nekdanjega župana in državnega poslanca Lučovnika. Zaplenjenih je bilo 65 pušk, 30.000 patronov in dve strojnici. Radovedni smo, kako bodo opravdali nemški nacionalci posest tega orožja, ki je bil skoro gotovo namenjen za obrambo nedeljive Koroške!
S ceste. Pošteno ste ožigosali zadnjič breztilniške zelenske mladiče, ki prosijo v jeziku nam naj-smrtnejših sovražnikov par drobtinic pri slovenskih trgovcih. V podkrepilo vaše žalostne konstatacije pa bodi še to, da je baš med to mladino, katere očetje so morali bojda bežati iz Primorja zavoljo nasilja Italijanov jedro onih tipov, ki itali-jančarijo po ljubljanskih ulicah tako,
da bole človeka ušesa. Dočim razni italijanski konjski lišaji in lesni goljufi govore italijanski med seboj toliko tiho' da jim ni mogoče očitati izzivanja, pa se derejo te slovenske srake v blaženi napolitanščini z naravnost sadistično naslado. Ako ne bo to poniglavo italijančarjenje prenehalo, bomo javno ožigosali z imeni fantičke in deklice, ki sicer nosijo imena poštenih narodnih starišev.
»Narod«, list naših emigrantov iz Kalifornije prinaša ponovno daljše članke o »Orjuni«. Tako tudi v poslednji številki, v kateri piše med ostalim i sledeče;
»Fakat je, da se od starih politič-kih partija ničem dobrom ne možemo nadati i kako danes izgleda, jedlna je Orjuna, čije je zastava ioš neoka-Ijena i koja može domovino spasiti iz kaosa.«
Bratje v Ameriki, kjer imajo ljudje širša obzorja, kakor naši domači zaplotniki, dobro ocenjujejo Orjuno.
V	domovini pa Orjunaše razpuščajo in zapirajo zategadelj, ker ljubijo svoj dom in hočejo narodu dobro.
Naši podjetniki, zlasti trgovci kažejo še vedno svojo narodno nezavednost s tem, da dopisujejo z inozemstvom v tujem jeziku. Je to znak servilnosti, ki škoduje našemu ugledu in odjeda kruh velikemu številu naših nastavljencev. Ni dvoma, da si bodo inozemske firme, zlasti italijanske in nemške, nastavile v svojih pisarnah ljudi, ki obvladajo naš jezik, kajti pri trgovini in zaslužku se neha celo fašizem. Negle-de na to pa imajo ti naši nezavedni podjetniki tudi sami občutno škodo. Ponovno morajo voditi pravde s tujimi firmami. V teh pravdah se sklicujejo na dogovore in korespondenco, ki je pa sodišče ne more vpošte-vati, če ni vodena v našem jeziku. V vsakem takem primeru zahteva sodišče legaliziran prevod vseh listin, kot predpisuje zakon. S tem pa nastanejo ogromni stroški, kajti prevode morajo napraviti sodno zapriseženi tolmači, in to je velika zamuda. Baš v zadnjem času se je zgodil slučaj, da je hotelo eno izmed večjih tukajšnjih podjetij izposlovati nujno začasno odredbo proti inozemski firmi. Ker je bila zadevna listina izstavljena v tujem jeziku, sodišče začasne odredbe ni dovolilo, dokler ni bil predložen overovljen prevod v naš jezik. Taka zamuda povzroči lahko našim podjetnikom ogromno škodo. Mislimo si le slučaj, da dolguje Italijan našemu podjetniku veliko svoto. Ker nima pri nas imetja, bi ga bilo treba tožiti v Italiji. Kake razmere vladajo pri italijanskih sodiščih, ni treba govoriti, dejstvo je, da se Italijani sami zgražajo nad njimi. Če tak upnik zve, da ima njegov italijanski dolžnik naloženo na kolodvoru blago, ki je že pripravljeno za odhod, je dragocena vsaka minuta. In baš dejstvo, da so listine sestavljene v tujem jeziku mu lahko onemogoči dosego začasne odredbe. Predno oskrbi potrebne prevode, so vagoni že odšli in se naš podjetnik lahko obriše pod nosom. Naša sodišča so hvala Bogu postala v tem oziru dosledna in ne priznavajo nikake izjeme. To naj bo nauk za naše podjetnike: Morda bodo na ta način postali malo bolj ponosni in zavedni.
Na podlagi čl. 26. Zakona o tisku (Službene Novine št. 179 od 8. VIII. 1925. leta) povodom publiciranega članka v Vašem cenjenem listu štev. 21. od 21. maja 1927. 1. na strani 2. v prvem redu pod naslovom »Carinarnica Rakek« se prosite, da izvo-
je najmodernejše urejena ter izvršuje ?sa tlskarniška drla od najpripro-atejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, lepnsinvne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v malih in tudi naj večjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Oku oprema Mr. katalogov, cmikov Id reklam, listov. Lastna Ivoma šolskih zrakov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
yillllilllllilliillllilllilllHUliiiitll.iid!llll!lillllNlllllliliiiil!lilillllllliL^
m
■/iriTiiMHIlillMIIHinitll1
države in ali se bo to še nadalje dopustilo, da trpi ugled naše države radi enega uradnika, ki tako počasi vrši svojo dolžnost.
Vsakdo namreč ve, da se lahko izvrši vsa manipulacija okoli carinjenja enega kovčega z vzorci naj-dalje v eni uri in ni treba za to dveh dni.
Inozemski potniki imajo opravka tudi z obmejnimi carinskimi oblastmi drugih držav in si lahko mislimo, kako mučen vtis napravi tako potovanje na te ljudi.
ZRNA.
lite natisniti sledeči ispravek: C članek od prve do zadnje besede ne odgovarja resnici in o tem se bo pisec članka uveril pri sodišču.— Glavna carinarnica II. reda Rakek. — Priobčujemo sledeči popravek carinarnice Rakek zvesti svojemu principu, da damo mesta v obrambo slehernemu v našem listu napadenemu, najsi ta popravek ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona.
Razprava protj morilcem br. oblastnega čelnika Valentina Žica in napadalcu na br. Milivoja Žileja se je končala v Splitu pred poroto z opro-ščenjem obeh obtoženih. K razpravi se še povrnemo, čim sprejmemo še nekatera detajlna pojasnila iz Splita.
Dogodek v Prešernovi ulici je bil predmet kazenske razprave, ki se je vršila 24. maja t. 1. pri deželnem sodišču v Ljubljani. Kot smo že poročali, je vložilo državno pravdni-štvo radi spopada s policijo na Vi-dovdan 1926. obtožnico proti 7 O; junašem iz Vojvodine oz-. Šuma in sicer proti Krispinu Mihailoviču, Djordje Dimiču, Luki Krpanu, Djuro Kovačeviču, Bogoljubu Rapajiču, Mateju Čagaju in Dušanu Pešiču. Proti prvima dvema se ni vršila razprava, kajti Mihajlovič je neznanega bivališča. Dočitn je bil Luka Krpan vsled pomanjkanja dokazov oproščen in obsojen le na 50 Din globe, ker je imel orožje brez orožnega lista, so bili ostali štirje obsojeni vsak na 14 dni zapora, ki so ga pa že prestali s preiskovalnim zaporom. S tein je zaključena ta afera, ki je dvignila toliko prahu in tvorila vsaj na zurr povod za razpust organizacije v ljubljanski oblasti. Pred sodiščem je sedaj dokazano, da incident sam na sebi ni bil tako težak, kot se je kričalo, predvsem pa je dokazana popolna nekrivda tukajšnje organizacije, kateri se je iz dobroznanih vzrokov naprtila vsa odgovornost za ta nesrečen dogodek.
ŠE O POSLOVANJU CARINARNICE RAKEK.
Pred nekaj dnevi se je dogodilo, da je moral neki inozemski trgovski potnik čakati na odpravo samo enega malega kovčega z vzorci cela dva dni. Pripomniti moramo, da je imel omenjeni potnik vse dokumente popolnoma v redu in da se je to' poslovanje skoro gotovo le zato tako zavleklo, ker je pri tej pošiljki posredoval neki carinski posrednik, ki ne plačuje več baksiša.
Vprašamo pristojne oblasti, ali ni tako poslovanje v kvar ugledu naše
Bližajo se volitve! Z velikim zadovoljstvom poročajo radičevski listi, da se je gospod predsednik Stje-pan Radič blagovolil vračati iz Ljubljane v Zagreb v 111. razredu osebnega vlaka. K temu zadovoljstvu pripominjamo samo, da se bližajo volitve in da Slovenci še davno nismo pozabili na posebni vlak. s katerim se je pripeljala mirotvorna ekscelenca v Ljubljano iz seje Društva narodov. Tovrstni triki morda upalijo v eksrepubliki, pri nas pa se jim posmehujejo še otroci, ki sicer ne mislijo preveč na to, kar se je že vršilo.
Himna. V primorskih šolah, kjer’ se seveda vrši ves pouk samo v italijanščini, se mora naša deca učiti sledeče »himne«:
»Ljubim Italijo,
ker mi je majka Italijanka,
ker je kri po mojih žilah
krožeča samo italijanska,
ker je zemlja, v kateri mrtvi leže.
ki jih majka in oče oplakujeta.
Ljubim Italijo,
ker je moj rojstni kraj,
jezik, ki ga govorim,
knjige, katere čitam
samo italijanske
in ker so moje sestrice z bratci zajedno člani velikega naroda italijanskih herojev.
brem »ljudstvu«, ki je iz same ljube zavisti ali političnega sovraštva izdajalo očete, brate in sestre ter zatajevalo lastne matere. Za uvod prinašamo pismo »radovljiških gospa« naslovljeno na vojno ministrstvo na Dunaju, v katerem se le te patri-etične dame užaljeno pritožujejo nad poznanim hotelirjem Jancem, ki je bil vzrok tolikim njihovim križem in težavam.
An das k. u. k. Kriegsministerium!
Wir sind verpflichtet uns zu be-schworen, weil hier in Radmanns-dorf keine Gerechtigkeit ist. Warum miissen unsere Manner schon so lanere dienen und viele sind schon ge-fallen. Nur der Hotelier Janc und Kaufmann Bulovec, nur die sind frei. Hotelier macht N^rren aus uns und sagt, ich werde damals gehen, wann mir belieben wird. Er hat ge-holfen dem Kaufmann Bulovec und dem Kaufmann Savnik, daB die zu Hause gofcfieben sind. Er hat viel verdient bei diesen Mannern, \veil er geschvvindelt hat und gelogen. Alle drei haben Zeit zum dienen, ha-ben keine Kinder zu Hause, wie unsere Manner. Das ist keine Gerechtigkeit. Deswegen haben wir ge-schrieben weil wir dadurch leiden.
Achtungsvoll
Radmannsdorfer Frauen.
LE Z
DrOETKER-
J EV IM
BACK1NOM
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
Za smeh in kratek čas. V času, ko je divjala svetovna vojna po naši zemlji, je vzcvetelo najbujnejše i steklo ovaduštvo in anonimno pisarjenje raznih ovadb. Po naključju nam je padlo v roke par kil takega materiala, med katerim smo našli zelo interesantne pa tudi nič manj zabavne papirje iz katerih je moči ustvariti pravo sliko o našem do-
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
Meštrovičev goli »Pobednik« je vzbudil v blagih Beograjčanih ne-znasko mero moralnosti, ki bi bila na smrt žaljena, če bi stal ta umetniški simbol naporov in podvigov naše nacije sredi Terazij. Spoštujemo moralnost Beograjčanov, vendar menimo, da bi imeli le ti priliko intervenirati vse preje drugje, kakor v vprašanju postavitve »Pobednika«, napram kojemu ni raznih seksualno perverznih spisov in slik, ki jih po Beogradu razpečavajo javno razni kriminalni tipi, niti mogoče primerjati.
Morala. Na zadnji telovadbi srednješolske mladine so nastopile deklice v zelo mičnih, cenili in higi-jenično neoporečnih telovadnih kostimih. Gotovim " »moralnim« krogom pa so se ob priliki nastopa le teh deklic vzbudila čudna nagnenja, da so videli nekako nemoralo v telovadnih krojih deklic in se jeli nad tem polni krepostnega duha izgledovati. Ker pa se javnost in naše deklice za te moralne vzdihovače prav nič ne zmenita so jeli intrigirati pri gotovih krogih in protestirati proti tem krojem. Uspeh njihove intervencije nam še ni poznan. Skoro pa je spričo vetra, ki veje danes v teh krogih pričakovati, da bo odslej umerjen telovadni kroj naših devojk po nunskih krilih in fantov po kakih kutah ... Seveda je vprašanje še vedno, kdo bo nosil taka okriljena in okutana telovadna odela.
Drug moralist taiste šole pa je vložil odločni protest proti temu, da pohajajo na majniške izlete v koedu-kacijskih šolah fantje in dekleta zajedno. Kar je Orlom, Orlicam in Marijinim devicam samo po sebi dovo-
ljeno, tega odslej ne bo smela več naša mladina, ki ima veliko srečo, da se brigajo za njen moralni nivo moralisti opisanega kalibra.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
Tuini glasi.
Še prepovedane Prireditve. V nedeljo so morale odpasti tudi tri veselice v goriški pokrajini, in sicer v Idriji predstava Remčeve igre »Zakleti vrag« radi besedila igre, v Kanalu radi nasprotovanja domačih oblasti in v Rihenberku radi nepo-voljnega poročila krajnega poveljstva karabinjerjev.
Plačilo za izdajstvo. V Podkraju je nastavljen učitelj Jerkič, ki je največji prijatelj fašistov in najhujši sovražnik vsega, kar je slovenskega. 1. maja pa se mu je pripetila mala nezgoda, ki ga je spravila celo v zapor. Tega dne se je namreč pošteno nasrkal vipavca in postal že tako nadležen in bil vsem tako v spodti-ko, da so ga njegovi prijatelji miličniki ponovno spravili iz gostilne. Jerkič je očitno iskal nesrečo, kajti trikrat se je povrnil v lokal. Tega so bili končno siti tudi miličniki in nastal je med prijatelji prepir in kreg. Jerkič, v svoji pijanosti ne vedoč kaj govori, je jel zmerjati miličnike. Radi tega so ga miličniki hoteli takoj aretirati, Jerkič pa je junaško zbežal v svoje stanovanje prepričan, da se bo sčasom polegla jeza njegovih prijateljev. Toda tokrat se je zara-čunil. Ko je namreč drugo jutro trezen hotel zapustiti hišo, ga je že čakalo več oboroženih miličnikov in Jerkič je moral uklenjen z njimi v Ajdovščino, kjer bo imel sedaj priliko razmišljati o svojih falotarijah.
Istega dne je bil aretiran v Ajdovščini drugi veliki prijatelj fašistov in Pisentijev priganjač, prosluli Giuseppe Lulich. Sedel je s s’oven-skimi fanti v gostilni in pel z njimi razne pesmi, med drugimi tudi znano socialistično himno »Bandiera rossa«. Ker pa je ta pesem sploh, posebno na na dan prvega maja v fa-šistovski Italiji najstrožje prepovedana, so romali vsi pevci v ajdovski zapor, med njimi seveda tudi Lulich sam. Vse kaže, da je igral Lulich vloeo provokaterja, ki je sedaj v Italiji tako splošno priljubljena, tako da je niega res doletela zaslužena kazen. Škoda je le za domače fante, ki so mu šli pri tem na lim.
Sprememab slovanskih priimkov. Na Goriškem je izšla odredba, kako morajo delati oni, ki hočejo prostovoljno spremeniti priimek. Ker pričakujejo, da se bodo ljudje kar na debelo odzvali temu pozivu, je gori-ška občina izdala posebne vzorce, ki se dobivajo pri uradu civilnega stanja, ki daje vsa potrebna pojasnila in navodila. Dočim se je goriški prefekt začasno omejil na naredbe glede prostovoljne spremembe, se je tržaški prefekt lotil predvsem prisiljene spremebe in je v to svrho imenoval posebno komisijo, ki naj pregleda in proučuje vse priimke v pokrajini, ki naj dobe italijansko obliko.
Prepovedani izlet. Kakor znano morajo tržaška slovanska društva vsaj tri dni prej morebitne društvene izlete kvesturi naznaniti in navesti natančen program izleta: pot,
cilj, uro odhoda in prihoda, število udeležencev in drugo. Za nedeljo 8. t. m. je Zveza mladinskih društev v Trstu nameravala prirediti izlet na bližnji Kras in je naznanila ta svoj namen tudi oblasti. Toda oblast je smatrala potrebnim pomladanski izlet prepovedati.
Prepovedan tečaj za ročna dela. Že delj časa se je vršil v Borštu pri Trstu tečaj za ženska ročna dela, ki je gotovo prepotreben za domača dekleta in ki so ga te tudi res pridno obiskovale. V četrtek pa so zvečer na kolodvoru miličarji čakali učiteljico in jo kljub temu, da se je izkazala z identitetno izkaznico, tirali na komando milice v Boljunec. Kljub temu, da je dokazala, da je usposobljena za poučevanje ročnega dela in da je bil tečaj naznanjen karabinjerjem, so ji ukazali ustaviti nadaljnji pouk, dokler ne prinese pismenega dovoljenja od tržaške prefekture.
Usoda slivenske jame »Dimnica«.
V	Slivnjah sredi poti iz Materije v Podgred v Istri je splošno znana jama »Dimnica«, ki jo je napravilo dostopno ljudstvu in imelo do pred tremi leti v oskrbi Slovensko planinsko društvo v Trstu. Tedaj so namreč fašisti, in sicer miličarji skrivaj se spustili v jamo in tam skrili orožje. Nato so šli k jamskemu vodniku in zahtevali od njega, da jih pelje v jamo. Tam je eden izmed njih »slučajno« prevrnil kapnik in pod njim je • •. našel več pušk. Karabinjerji so bili že na licu mesta in so odgnali ubogega vodnika v zapor, kjer se je sicer izkazala njegova nedolžnost, a sedeti je moral več dni v zaporu. Oblast pa je dala jamo zapreti in planinsko društvu je bilo razpuščeno.
Sedaj se je občini posrečilo, da ji je država, ki se je proglasila za lastnico vseh kraških jam, dala dovoljenje, da sme upravljati jamo. Preteklo nedeljo je bila slavnostna otvoritev, pri kateri so udeleženci predvsem občudovali fašistovski sveženj. ki je bil vklesan v steno pred vhodom v spomin na podel način, kako so se polastili zadnje znane slovenske jame.
Mario Nordio poznani pamfletist, ki piše dolge klobasarije v »Piccolu« o italijanstvu Dalmacije je bil odlikovan z redom Belega orla. Tako dejstva! Sodbo o naših diplomatih pa si ustvari vsakdo sam.
Postizava se na;sigurni]e upotrebom originalne
II
99
FRANCOSKE VINOVICE. Dobiva se s v ud a.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica St. 24
n
■
■ if
SAVA
Cii
opče osiguravajude dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovens^ih den8rnih zavodov: Prva hrvatska Štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Poduna\ ska banka d. d., in Zemljiška banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je preizela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo xa Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
99
CABA
ff
■
■
onMe ocnrypaBajyhe ahohh- gg HapcKO ApyuiTB0 y 3arpe6y L.
Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Dreiče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spatt