KATOmKKM Zakaj se katoličani ne vdajo brezpogoj- no? To vprašanje se danes spričo krvave državljanske vojne v Španiji mnogokrat čuje. To vprašanje postavljajo predvsem komunisti in marksisti in njihovi liberalni prijatelji. Tem velikodušnim gospodom bi bilo kajpada najJjubše, ako bi katoličani poljubljali boljševiški bič, ki jih krvavo tepe. Potem bi bili, tako modrujejo ti liberalni in marksistični laži-svobodomisleci, katoličani v resnici miroljubni, ako bi tnirno trpeli. ko jih komunistične in fraraasonske barabe morijo ter ropajo njihovo premoženje. Krivico delati, ne moti miru, krivici se ustavljati, to pa je proti miru: tako učijo komunisti in njihovi liberalni zavezniki v gosposkih in kmečkih hlačah. Navedeno vprašanje pa stavijo danes tudi takšni, ki katoličanom nikakor niso sovražni. To vprašanje se danes pretresa v angleški javnosti. List »Te Mont« v Londonu razpravlja o tem vprašanju tako-le: »Ali ne bi bili španski katoliki storili bolje, ako bi se bili mirno in ponižno udali in pripustili, da naj bi se na Španskem požgale vse cerkve, pomorili ali izgnali vsi duhovniki, da bi se bili razpršili vsi verski redovi, da bi bila vsa mladina oropana krš'anskega pouka, da bi se vsem vernikom onemogočili zakramenti in vsako sredstvo za bogoslužje?« List odgovori odločno: »ne« in z »ne« mora odgovoriti vsak katoličan, ako se zaveda dolžnosti kot posameznik ali pa kot član družbe. Angleški list takole konča razpravo o tem vprašanju: »Dokler človeštvo ni združeno v neko nadržavno zvezo, in dokler vlastodržci (ljudska fronta v Madridu) ne ravnajo vedno strogo po vesti in moralnem zakonu, bo prišlo do človeških prepirov, ki se morejo rešiti samo s silo.« Vlada ljudske fronte v Španiji, ki bo v njej združeni socialisti, kcmunisti in framasonl, je bila tako brezvestna in nemoralna, da je pustila — milo rečeno — katoliške cerkve in samostane požigati, katoličane in zlasti duhovnike moriti, ali je potem čuda, da je prišel odpor?! Koliko duhovnikev ubitih. Grozodejstva španskih anarhistov in komunistov nad duhovniki in redovniki so prišla tudi v razpravo v francoskem parlamentu. To se je zgodilo o priliki, ' o je bila v parlamentu pret ožena zahteva komunističnih pcslaneev, naj se pošlje španski vladi pomoč v oro"ju in municiji. Nacijonali tični poslanec F. Dupont je ostro protestiral, da bi se kaj takega dovolilo, češ, c1- bi s tem šla Francija na pomoč morilcem. Povdaril je, da ima v rokah zanesljive dokumente, ki izka^jejo, da je bilo v Španiji pobitih do 15.000 duhovnikov ir drugih katoličanov, in da je pripravljen, da predloži vladi te dokumente, p i\ ' j s fotografijami, pod pogojem, da se ne razodenejo imena priče^^cev. Zahteva za pomoč Španiji je L 'a nato odbita z večino 350 glasov proti 171. Učitelj in katehet. V Blatu na Korčuli v našem Primorju (na otoku južno od Splita) je upravitelj meščanske šole tožil g. kateheta Nikola Dobrešiča. Zanimivo je to, kar šolski upravitelj očita g. katehetu in iz česar bi naj sledilo, da mora g. katehet zapustiti šolo. Ko je bil JNS režim, so katehete kratkomalo odstavili, češ, da ni njih nauk - skladu z JNS naukom, ki so ga proglašali za edino zveličavnega za državo in narod. Danes ni mogoče več kateheta tako na brzo roko izgnati iz šole, zato JNS pristaši poskušajo s tožbami. Tako je 'udi upravitelj meščanske šole na Korčuli zatožil g. kateheta kar na treh inštancah. Zanimivo je, kakor smo prej oirenili, to, česar ga dolži. Dva greha mu očita: prvič se ie pregrešil zoper nauk o narodnem edinstvu, ker je govoril učencem v šoli in izven nie, da moraio biti dobri Hrvati, dobri katolieani in da naj ljubijo svoj hrvatski narod. Drugo, kar je zagrešil g. katehet, pa je to: O neki priliki je gr> oril g .katehet učencem o tem, da je katoliška cerkev edino prava Kristusova cerkev; s tem se je pregrešil zoper »versko strpljivost«. Čudna je utemeljitev tožbe in značilna a JNS. Kristus je ustanovil svojo cerkev; taka ne more biti nego samo ena: po dokazu zgodovine je to samo katoliška cerkev. JNS pa pravi: Kdor tako govori, se pregreši jper versko strpljivost. To je pravi in pristni liberalizem, ki je z njins prežeta JNS. Da TNS tudi ne mara ljubezni do slovenskega ir hrvatskega naroda, je tudi razumljivo iz istega razloga. Tožba tega g. ™o'gk?ga upravitelja proti g. katehetu je dejanstven dokaz o t^iMtiem mišljenju učiteljstva, ki je še vedno vdano JNS. Tudi v Sloveniji JNS učitelji nLso nič x>ljši.