N«j?a2ji aloremld dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta • • • • . $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za m»ifim»i?o celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? v AmerikL largest tke United Deilj and legal HoBdays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered ae Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 1 39. — Stev. 1 39. NEW YORK, MONDAY, JUNE 15, 1936—PONEDELJEK, 15. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, ———— EDINSTVO V MALI ANTANTI JE SLEDNJIČ UTRJENO KONFERENCA NAČELNIKOV VLAD NAJVEČJE VAŽNOSTI; GENERALNI c ŠTABI SE BODO POSVETOVAU Mišljenja državnikov male antante so različna, toda dejanja so ista. — Cehoslovaška ne golji proti nikomur niti sovraštva niti pohlepa. — Države Male antante so pripravljene. — Dr. Schacht bo na Balkanu dobro opravil. Kampanja za industrijsko unijo BUKAREŠTA, Romunska, 14. junija. — Pre-dno se je čehoslo vaški predsednik dr. Edvard Be-neš s posebnim vlakom po konferenci načelnikov Male antante odpeljal iz Bukarešte, je rekel: "Na zadnji konferenci smo dosegli neizmerno več, kot na vseh prejšnjih konferencah ministrov naših treh 1 v • • držav. v . * * 1 I! "Mala antanta ni samo ojačena in utrjena,** je nadaljeval, "dosdgli smo tudi popolni sporazum glede vseh naših problemov in glede naših odnoša-jev do vseh dežel. "Naša mišljenja so si slična, dasi dejanja niso. Reči morem, da od sedaj naprej bo naša politika združena. Ako je kje navzoč eden izmed nas, tedaj so vsi trije; pogajanje z enim izmed nas po-meni pogajanje z vsemi in ako je eden izmed nas ogrožen, so ogroženi vsi trije. 4 4V Ženevi, kakor tudi povsod drugod, bo mogoče to edinstvo jasno videti. In še več, to edinstvo bomo premenili v praktičnost s konferencami tehničnih vprašanj. Te konference se bodo pričele v nekaj dneh s konferenco generalnih štabov v Bukarešti.** Na vprašanje, ako je v kakih skrbeh zaradi bodočnosti, je dr. Beneš odgovoril: "Prvič: naše notranje edinstvo je danes popolno in povsem zadovoljivo. V Cehoslovaški sodelovanje z manjšinami stopnjevaje napreduje. Se več, čista vest nam daje moč, ker vemo, da je naša stvar pravična. V zavesti, da je v notranjosti mir in ne gojimo niti sovraštva, niti pohlepa proti komurkoli, daje narodu veliko moč. "Kot posledica te čiste vesti je naša iskrena in trdna odločnost, da se bomo branili do zadnjega moža proti vsakemu, ki bi nas napadel. "Zadnja važnost naše zavesti pa je prepričanje, da smo pripravljeni. Ne mislim, da nam preti kaka nevarnost, toda »mo storili vse potrebne finančne, gospodarske in vojaške korake. Določili smo velikansko vsoto 22,000,000,000 kron za obrambo naroda in smo zmožni, za kar se moramo zahvaliti naši vojni industriji, da pošljemo orožje našim romunskim in jugoslovanskim zaveznikom. *'Mislim pa, da so skrbi in bojazni v mnogih deželah pretirane. Položaj je mnogo manj napet, kot pa je v temni domišljiji nekaterih. Z zmerno hladnostjo, s pravim razumom in modrostjo, seveda, če velesile odstranijo vsak dvom glede svojih namenov, sem prepričan, da je mir zavarovan. "V vsakem oziru nesem iz Romunske utis varnosti. Ta dežela zelo napreduje vsled sistematičnega dela, katero vodi in nadzira kralj. Vse delo naroda se bolj organizira in urejuje, posebno armada, ki je na nas vse napravila globok vtis.** ATENE, Grška, 1 4. junija. — Dr. H. Schacht je dospel iz Beograda z aeroplanom v Atene. Uradno je predsednik Nemške banke vrnil obisk governer-ja grške Narodne banke. Toda je z vladnimi in finančnimi krogi razpravljal o grško-nemški trgovini, zlasti pa o grških kreditih v znesku $7,000,000, ki so ''zmrznili" v Nemčiji. Diplomati so mnenja, da skuša dr. Schacht Balkan spraviti pod nemški gospodarski vpliv, ki bi pomenil pripravo za politični vpliv. REMINGTON DRUŽBA ZAPIRA SVOJE TOVARNE Remington - Rand Co. je zaprla tri tovarne. — V Syracuse je izgubilo delo 900 delavcev. TONAWAX DA, N. Y., 14. junija. — Tri Remington -Rami tovarne, ki so bile vsled stavke, ki traja že en mesec, najbolj prizadete v Syracuse, X. Y., Norwood, O., in Middle-town, Conn., bodo te dni za stalno zaprle svoja vrata. — Stroje bodo prenesli v drugo tovarne. Družba je naznanila, da bodo stroji v treh tednih prenese ni in da bodo vešči delavci, ki so družbi všeč, razdeljeni na 15 ostalih tovarn družbe na družbine stroške. Mnogo delvcev družba ne bo zopet vzela na delo. Predsednik oglaševalnega urada družbe S. H. Ensinger je rekel, da izmed 1200 delavcev v Syracuse bo ostalo IKK) delavcev brez dela. Delavci so zastavkali za višje plače ter so zahtevali, da se družba l>ogaja z delavci za poravnavo stavke in da dru -žba zopet sprejme na delo delavce, ki so bili v Syracuse odpuščeni. Družba pravi, da izvršitev njenega načrta enkrat za vselej konča stavko. Ko bodo tovarne združene, jih bo imela družba 15 mesto dosedanjih osemnajst. Ensinger je rekel, da bo družba na svoje stroške* premestila one delavce, ki so vešči svojega dela, v kraj, kamor je bilo njihovo delo premeščno. Župan mesta Syracuse Marvin je v Washington poslal brzojavko, v kateri prosi za zvezno posredovanje za poravnavo stavke v Syracuse. Ko je družba dala stavkar-jem ultimatum, da se v 24 urah vrnejo na delo, ali pa bo tovarna za vedno zaprta, se jo večiaia d^lavcesv v Tonawan-di vrnila na delo. Kdor se ni vrnil, ne bo pri družbi več dobil dela. NEPREVIDNOST VZROK NESREČ Na leto je v Zdr. državah ubitih nad 100,000 oseb Število 'poškodovan i h seže v miljone, škoda na lastnini na miljarde. CHICAGO, ni., 12. junija. —44National Safety Council", ki zbira statistične podatke o: nezgodah, je lah komisij enim Amerikaucem predložil strahovit račun. Po zadnjih podat kih je bilo leta 11)35 vsled ne zgod ubitih nad 100,000 oseb, povzročena škoda pa znaša tri miljarde 450 miljonov dolar-jev. Poleg tega pa je še bilo več ali manj poškodovanih okoli. 9,340,000 oseb. Po tem izkazu je v Združenih državah vsak dan ubitih 274 o-seb. Vsled nesreč znaša izguba i:a plačah, za zdravnike in bolnišnice $9,500,000. Največ oseb je bilo ubitih pri prometnih nesrečah, nam reč 37,000. Pri nesrečah z motornimi vozili pa je postalo stalno pohabljenih 105,000 o-seb, začasno za delo nezmožnih pa 1,180,000. . Nekateri podatki v tem izka zu so skoro neverjetni in si cer: glede smrtnih nezgod pri dejo nezgode v hiši na drugo vrsto, namreč 31,500. K temu pripomni izkaz:* -."Iz tega je razvidno, da Amerikanec bre^ ozira na življenjsko nevarnost živi brezskrbno dalje, pade po stopnicah, skozi okno, vtone, se vreže ali zgori in jih vsled tega umrje na tisoče." Vsled nezgod v hišah je lansko leto postalo nesposobnih za delo 140,000, začasno poškodovanih pa jih je bilo približno 4,460,000. STAVKA V FRANCIJI P0NEHUJE 120.000 BELGIJSKIH DELAVCEV ŠTRAJKA BRUSELJ, Belgija, 14. junija. — Ko je bil nocoj zaprisežen novi kabinet ministrskega predsednika Paula van Zeelanda, je sklenilo 120,000 premogarjev zastavkati. Pomorščaki v Antwerpu se bodo pridružili stavki. NEMnUV_ClLE VALPARAISO, Čile, 14. ju-unija. — Pri spopadu med tukajšnjimi naziji in socijalisti sta bili dve osebi usmrčeni, 8 pa ranjenih. Demonstranti so se posluževali tudi ročnih granat. ZBOROVANJE LIGE NARODOV Eden je naznanil, da se sestane Ligin svet 26. junija. — Ženeva domneva, da Anglija ni premerila 'svoje politike. ŽENEVA, Švica, 14. junija. — Angleški vnanji minister Anthony Eden je Ligi narodov naznanil, da se bo Ligin svet sestal 26. junija, mesto 16. junija. Na seji bodo razpravlja- li o štirih poglavitnih točkah: o abesinskem vprašanju, o lo-carnskem problemu, o poročilu odbora za suženstvo in o a-sirskem vprašanju v Iraku. Vplivni krogi angleškega imperija — finančni, trgovski in javno mnenje — so še vedno razdeljenega mišljenja glede Abesinije in nobena stranka ne bo mogla v kratkem času doseči zmage. Italijanski delegat baron Pompeio Aloisi je Ligi brzojavno poslal protest proti odločitvi predsednika Lige na* Stavkar ji s o izpraznili zasedene tovarne.— Vstreženo vsem njihovim zahtevam. — Priredili parade okoli tovarn. PARIZ, Francija, 14. junija. — Zadovoljni s svojih u-speliom, so stavkar ji izpraznili tovarne, ki so jih zasedli tekom stavke.' Na tisoče delavcev, ki so zadovoljni, da je parlament naglo določil krajši delovni čas, višje plače, plačane počitnice in druge ugodnosti, je pred tovarnami priredilo parade v počast svojim voditeljem levice. Ministrski predsednik Leon Blum je zagotovil, da se bo v j nekaj dneh zopet pričelo nor-j malno življenje v Franciji. 1 Zmagoviti stavkarji so nosili v paradi velike slike ministrskega predsednika BI uma in generalnega tajnika francoske komunistične stranke Maurice Thoreza. Delavci so z rdečimi trakovi in rdečim makom v gumbicah med parado peli Internacjonalo. Uradiflki so skupno z delavci opustili stavko. Pariz je za-dobil svoje običajne lice, ko so trgovine, hoteli in restavracije zopet odprle svoja vrata. Velikanska proslava, ki je bila določena za 14. junija v proslavo zmage stranke levice, je bila po vladni odredbi predložena na Bastilni dan 14. julija, da se stavkarji medtem pomirijo in zopet prične delati. ANGLEŠKO-RUSKI MORNARIŠKI SPORAZUK LONDON, Anglija, 14. junija. — Med Anglijo in Rusijo je prišlo glede ruske mornarice na Daljnem Iztoku do kompromisa. Po tem sporazumu more Rusija graditi na Daljnem iztoku svoje bojne ladje v sorazmerju z Japonsko in more biti njena mornarica celo večja kot angleška, ako Japonska poveča svojo mornarico. Rusija se je zavezala, da ne bo zgradila v Pacifiku večjega brodovja, kakor pa ga določa za Anglijo, Združene države in Francijo zadnja mornariška pogodba, dokler Japonska ne prekrši omejitev te pogodbe. SELASSIE JE ODNESEL _ZAKLAD Negušov zaklad je vreden $6,000,000. — Turistični promet v Italiji je zelo prizadet vsled sankcij. ŽENEVA, Švica, 14. junija. — Zlati zaklad, katerega je vzel s sebo j na beg neguš Ilai-le Selassie, vsebuje zlato rezervo Abesinske banke, kot zatrjujejo Italijani. Zaklad obstoji iz zlatili palic, ki predstavljajo vrednost $6,000,000. Italijani tudi pravijo, da so ob svojem prihodu v Add i 3 A babo našli samo mal^ srebrnega denarja v Abesinski banki. Kako težko je bila Italija prizadeta vsled sankcij, je raz- UNITED MINE WORKERS SO ZOPET ZAPRET1LIS SPLOŠNO STAVKO WASHINGTON, D. C. 14. junija. — John L. Lewis je pripravljen, da prične veliko kampanjo, katere namen je v industrijski uniji organizirati pol milijona delavcev v jeklarski industriji. Kampanja, ki bo prinesla razkol v Ameriško delavsko federacijo, se bo uradno pričela v sredo. Lewis s to kampanjo naravnost nasprotuje načelu delavske federacije, da so delavci organizirani po strokah. Lewisovo kampanjo podpirajo največje in najbogatejše unije, kot so unija premogarjev, petrolejskih in tekstilnih delavcev, steklarjev in tiskarjev, mala jeklarska unija, ki ima sedaj samo 8600 članov, International Ladies Garment Workers, The Amalgamated Clothing Workers, Mill and Smelter Workers in Millinery Workers. To kampanjo bo vodil podpredsednik premogarske unije Philip Murray. Murray je zamislil načrt, ki je bil pozneje vključen v Guffeyevi premo-garski postavi, katero je najvišje sodišče zavrglo. WASHINGTON, D. C., 14. junija. — United Mine Workers of America so zagrozili, da bodo razglasili splošno pre-mogarsko stavko, ako v seda- vidno iz pritožb italijanskih finančnih krogov, ki kažejo zasedanju kongresa ne bo mnogo več nevolje, ker je Hai- sprejeta Guffey-Vinson pred-Je Selassie odpeljal s seboj tu- loga za uravnaVo premogovne li G železniških voz kave, kot in,iUrttrije pa da je odnesel primeroma majhni zlati zaklad. Ameriški turisti, ki so iz severne Italije prišli v Švico, pravijo, da so med Turinom in francosko mejo našteli samo 10 italijanskih avtomobilov, četudi je ravno v onem delu Italije največja avtomobilska industrija. Po zatrdilu tu- Predsednik premogarske u-nije John L. Lewis je meddržavnemu trgovskemu odboru rekel, da se bo njegova organizacija poslužila "edinega o-rožja", ako bodo premogovne družbe vztrajale pri svojem načrtu, ki ga imajo pripravljenega, in ga bodo pričele izvrševati, ako kongres ne nstov je mogoče videti slične prej!me premogarske predlo-gospodrske razmere po celi Italiji. Tudi po letoviščih kot v Benetkah in ob jezerih je le maio tujcev in med njimi večinoma Nemci, Švicarji in Francozi. Življenje je poceni, trgovina ja zaspala, berači so izginili (ker ni tujcev), prebivalci so Lastniki rovov zatrjujejo, da bi vsaka zvezna postava, ki bi urejevala premogovno industrijo, pomenila uničenje in-jdustrije. Po razgovoru z Lewisoni je predsednik odbor Wheeler rekel, da bo v pondeljek sklical zelo potrti, pa pri vsem tem ^ na kateri bo rodov, čehoslovaškega predsednika dr. Edvarda Beneša, da bi skupno zborovanje Lige 30. junija določilo dva sodnika za svetovno razsodišče glede italijanske agresije. Baron Aloisi je predlagal, da Liga o tem določi v svojem zasedanju v septembru. udani Mussoliniju in jezni na Anglijo. ZA ZVEZNEGA URADNIKA SE JE IZDAJAL odločeno, ako bo predloga pred 1 ožena v senatu. Ob istem času bo prišla predloga tudi v poslansko zbornico, katere voditelji so obljubili, da bo pred loga sprejeta v dveh urah. Lewis je rekel, da sprejem premogarske predloge pomeni za 542,000 premogarjev "kruh in maslo". Podpredsednik Hanna Coal 23 letni John Popovič iz Elisabeth, N. J., je prišel v neki restavrant na vzh. 7. cesti v New Torku tar se izdal zazve , v Cleveland«, R. L znega uradu.ka. Gospodarju'^ rekel d t je rekel, da mu mora izromtij^ dolo-a uge in cene y gotovo vsoto denarja. Gospo-__________ _ _ „ darju se je Popovič dozdeval sumljiv in ga je po kratkem preipiru pretepel. Poškodoval ga je tako, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Ko so mu obvezali rane, ga je aretiral resnični detektiv, Sodnik je mogarski industriji, mora slednjič industrijo uničiti. Popoviča pridržal pod varščino $2500. Zagovarjati se bq moral zaradi izsiljevanja. — ^- -BLUB varov? •n ' b - New York, Monday, June 15, 1936 THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN TJJ8ZA* "Glas Naroda 9f (i Corporation) Owned and Published bj BLonaac fcbusbing company I JTrmnk Bakaer, President K Benedlk, Treas. Place of business ot the corporation and addresses of above officers: ef M«ihattsn, New York City, N. I. "GLAS NABODA" (Voice of the People). Every Day Except Bcndays and Holiday! 2a celo leto velja aa Ameriko in Kanado .....................$6.00 Ea pol leta....................$3.00 Ea Četrt leta..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli BoiUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da o raznih 'krajih na kopnem ter na otokih Ponzi in Ventottenu. Kolikor je znano, so bili sedaj izpuščeni iz konfinacije večinoma le konfi-niranci, ki so bili internirani v mestecu Lipari ju. V Gorico sta se vrnila trgovec Delpin , in njegov sin. Iz konfinacije se je vrnil tudi Ivan Rejec, doma iz Vipavske doline. Vse kaže, da jim bodo sledili še rjekateri drugi konfi-niranci iz goriških in istrskih krajev. Nove aretacije in obsodbe na Goriškem V zadnjem času so se zlasti na Goriškem spet pomnožile aretacije in obsodbe kmečkih ljudi zaradi raznih večjih in onanjših pfestopkoy. V Podragi so varnostni orani aretirali Bernarda Žgnra, v Postojni pa G. Mastna. Vzrok njunih aretacij ni znan. V Podgorici pri Gorici so bili aretirani Emil Bla-žič, France Cotič, in Valerij Beltram, ker so brez dovoljenja oblasti po goriški okolici zbirali stare granate in orožje, ki je ostalo tam še iz Časov zadnje svetovne vojne. V Podbrdu je bil aretiran 28-letni Adolf TTvalič iz Kromberga. ki se je brez potnega lista vrnil nazaj preko meje. Finančni stražni ki so ga ustavili na Baškem sedlu. Hvalic se je že pred leti izselil in je živel ves čas v Ljubljani. dolini Soče in okrog Gorice je ima Trst 252,239 prebivalcev, padala toča, ki je pobila nasade j Pred 5 leti jih je imel le 2664 po vrtovih in povzročila veliko manj, tako da je prebivalstvo škodo tudi dovnjakih. po njivah in sa- Pred goriškim sodiščem je Po vsej julijski krajini so pričeli v zadnjem času v smislu sklepov glavnega d i rek torija fašistične stranke veliko propagando za vpis fašistov v organizacijo miličnikov. Vso akcijo so uredili tako, da se k milici prijavljajo hkratu kar vsi nameščenci posameznih podjetij, ki so člani fašistične stranke, kakor so se že n. pr. vsi uradniki na tržaški prefekturi, člani redakcije "Piccola'' in drugi. V istrski pokrajini se je baje prijavilo k milici 7000 fašistov. V Desju v Abesiniji je pred dnevi v bolnišnici umrl vojaški šofer 28-letni Andrej Batič iz Postojne. Podlegel je bolezni. Na Novem svetu pri Ornem vrhu so finančni stražniki aretirali 22-letno Zoro Pal i ko vo iz Sv. Križa pri Ajdovščini ter 24-letnega mehanika Josipa Papeža iz Kamenj na Vipavskem, ki sta se ilegalno vrnila v Julijsko Krajino. Kakor poročajo listi, sta oba jugo-slovenska državljana in sta živela v Ljubljani. Zaradi bega čez mejo je bila v Cerknem aretirana 64 letna Marija Obidova, ki je bila pred kratkim v Idriji obsojena na 3 mesece in 15 dni zapora. Prepeljali so jo v idrijske zapore. V Novakih so aretirali 41- naraslo le za 1.1 odst. To je najnižji odstotek prirastka prebivalstva med vsemi 22 italijanskimi mesti, ki štejejo preko 100,000 prebivalcev. rojake prosimo, naj nam NAKKATKO N A DOPISNICI sporoCe slovenske notice IZ naselbine. Peter Zgaga ŠTIRI VOLClCE JE UKRADEL Znani rojak Mr. Rudolf Weibl se je preselil in stanuje sedaj v pritličju hiše 187(J Putnam Ave., Ridgewood, L. I. ★ Dne 20. junija se bo poročila v cerkvi sv. Tomaža 87tli St., in 88th Ave., Woodhaveu, L. I. hčerka Mrs. Mary Ganser, Miss Marjorie z Mr. Xieholasom J. Schmitom. Vsi prijatelji so vabljeni, da prisostvujejo poročnim obredom v cerkvi. Za podrobnosti vprašajte pri Mrs. Marv Ganser, 5917 Mena lian St.. Tel. Hegeman 3—464«. Nenavadno pustolovščino si je na praznik vnebohoda dovolil Borisav Stojič, kmetovalec iz Ripnja, nedaleč od Beograda. Našel je volčji brlog, se splazil vanj in pobral 4 mlade volčiče. Ko je vsa divja prihitela volkulja, tla bi obračunala s predrznežem, je Stojiču vendar uspelo, da je hitro splezal na drevo. Več ko pol ure se je volkulja vzpenjala proti njemu in obupno zavijala za mladiči. Naenkrat pa se j»» o-krenila in pobegnila, bržčas je šla iskat očeta volka. In tedaj je Stojič skočil z drevesa in pobegnil z volčiči v vas, kolikor so ga nesle noge. V Beogradu je zdaj prodajal volčiče po 120 T)in, vendar jih nihče ne kupi. Najbrž jih bo odvzel novi zoološki vrt na Kalemegdanu. POLJSKI HARUN AL RAŠID Te dni se je pred sodnikom Ottom Breidenbachom v Milwaukee, Wis., pričela porotna obravnava proti rojaku Antonu Petriču, ki se mora zagovarjati pod obtožbo li posku-senega limoni z razstreli vn i in strojem." Petrič je Vojaku Iirnacn Mcsa-riču, v West Allisu posodil znatnejšo vsoto denarja, in ko je bilo treba denar vrniti, sta se sprla. Petrič je v jezi nastavil Mesariču v njegovi kleti med premog *4l»oinbo" ki bi, bi prišla v zakurjeno peč, eksplodirala in tako ogrožala človeško življenje, ne glede na občutno materijalno škodo, ki bi jo lahko povzročila eksplozija. Prvi dan obravnave je minil v izbiranju porote, ki bo izrekla o Petriču sodbo "kriv" ali "nekriv." Obtoženca zagovarja odvetnica Mrs. Belle Bor-tin Ruppa. Ako bo Petrič spoznan krivim, ga čaka večletna ječa. bil obsojen 23-lctni Leopold letnega kovača Hermana Kuči-Klanjšek na mesec dni zapora,(ta iz Krmina, ko je baš name-ker se ni priiavil k naborom. raval Čez mejo. Iz enakega raz- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. w iwoaufuo 9 -------- • E.1S tIM »11.7» Din. 1M Z Dim. Zm EEE BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŽENE BPMEMEMEl BOBI ALI POLI wmin ttfir ** ***** naeeaeoo, botfltf t dinarju* »11 maji dovolj d Jemo k bolje potoj«. krsjn lspUOle ▼ dolarjih. tA m- doM T NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEJO *© CABftS «NWO fL-* maasiEiBc vjjBus^^ tobwpa®™ = prijav 29-letni Mihael Vendramin iz Smartnega pri Kojskem pa je bil obsojen na mesec dni zapo ra zaradi nekega prekrška proti policijskemu svarilu. Veliko neurje na Goriškem Te dni je divjal nad Soško dolino silen vihar. Sledil mu je naliv, ki je trajal več ur. V raznih krajih so potoki izredno narastli in tudi prestopili bregove. Vihar je podiral drevesa loga sta bila prijavljena goriškemu sodišču 2rt-letni krojač Edvard Hvalič iz Dornberga in 27-letni France Fornazarič iz Stare gore. V Laharnu pri Šentviški gori se je smrtno ponesrečil 31 -letni Josip Kenda Novi poljski ministrski predsednik general (Sladkowski si je že prej kot notranji minister pridobil sloves modernega Ha-runa al Rašida. Imel je navado, da je potoval nepoznan po deželi, nadziral krajevne oblasti in se seznanjal s skrbmi in težavami ljudstva z lastnim o- razovanjem. Takoj po prvi seji novega kabineta se je odpeljal salu v »majhnem zasebnem avtu v neko mestece, kjer je ugotovil, da je okrajni glavar pred potekom uradnega časa ostavil svojo pisarno, ne da bi mogel katerikoli izmed podrejenih uradnikov povedati, kje if. Sladkowski je tega okrajnega glavarja takoj odstavil Vest o tem je šla kakor blisk i>o vsej Poljski in povsod se boje zdaj nenadnega :ii m: ?iiiiTmn mi rcrninwinnn if nfinuniniiiiiTninnmniini nravnmavr^ KNJIGARNA "GLAS NARODA** sprejema naroČila za VODNIKOVO i DRUŽBO • * * " 1 in 5 MOHORJEVO DRUŽBO iz Sebrelj pri Cerknem. Po-1 obiska nevidnega šefa. članarina za vodnikovo družbo znaša — »1.— za mohorjevo dkfižbo pa —$1.25 — Knjjge za leto 1937 bodo j poslane iz stare domovine ( naročnikom po pošti* :i Knjigarna : "Glas Naroda" 219 VEST lStfa HTKIAI' Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od Um, j« potrebno, da Je poufen v vseh stvareh. Vsled našo dolgoletne skuinje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitro. Zato ie *»-apno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni Ilšte. vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejše« časa, in kar Je elavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. Po dveh tednih murne bolezni je preminula v Clevelandu Josephine Simčič, rojena Ce-j bokle. Stara je bila 51 let. Doma je bila iz vasi Borjana pri Kobaridu na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 23 leti! ★ V Clevelandu je umrl rojak Math. Muhovec, star ?>.'i let. Ranjki je bil samec in doma iz Radovljice na Gorenjskem. V Ameriki je živel IG let. ★ V soboto j operaciji je imel bolnik visoko vročico, ki pa je pozneje nekolik«? pojenjala. FARMA — star homestead, 180 akrov, 15 I živine, konji; 40 kokoši; orodje. pridelek — $4500. $J000 " i 11 r\______i SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. na roko. C. M. Plain, N. Y. Douglas, Fort (4x) "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje I sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Usta ne pošiljamo. S POTA Mati me je naučila slovenske govorice, v lepote sloven* skega jezika me je pa v Kranju pet let uvajal dr. Jožef Debevec, ki je po moji sodbi največji sodobni slovenski jezikoslovec. Oe me ni dovolj u-vedel, je seveda nioja, ne pa njegova krivda. Bil je moj najboljši učitelj; temeljit do skrajnosti, strog, v splošnem pa sama dobrota. Poleg vseli slovanskih jezikov je govoril tudi \>e romanske in je znal celo keltsčino, materni jezik Ircev, ki ga pa Irci več ne govore. Ko je Italija leta 11)14 še cin-cala, če naj se pridruži Avstriji ali zaveznikom, je obiskal Ljubljano rimski kore špondent, ki je pozneje v listu "Popolo d'ltalia" poročal: — V Ljubljani sem naletel na duhovnika, ki je prestavil slavno Dantejevo "Divino Co-medio" v slovenščino. Več ur s<'in se pogovarjal ž njim, iu reči moram, da malokateri italijanski vseučiliški profesor govori tako klasično italijanščino kot jo govori dr. .Jožef Debevec. Vse to mi je švigalo po spominu, ko sem ^e nekega lepega popoldne vozil v Barberton. Pri kolesu je sedel mož srednjih let, lupe post ve, elegantnih kretenj ter prikupnega obraza: Jakob Debevec, so-urednik ''Ameriške Domovine", Jožefov brat. — Hm, — sem se začudil, tak da sta brata! — kajti Jaki bi ne prisodil več kot dvain-štirideset let. Jožef je mnogo starejši. — Seveda, — mi je pojasnil — Brat Jože jih ima že sedemdeset. Trinajst otrok nas je bilo v družini na velikem posestvu pri Cerknici na Notranjskem. Jaz sem najmlajši. Mene je že v zgodnji mla«lo>ti [»ugnala nestrpnost po svetu. Odpotoval sem v Kanado, kjer sem vdi-njal na farmi iu vzljubil lov. Odtaiu v Združene države. De-ial sem in se ubijal vsepovsod, naposled sem se pa v Clevelandu ustanovil. Nemir se je polegel v meni. Zdaj sem zadovoljen. Jakob Debevec ima izven mesta krasen dom, v katerem živi s svojo družino. Menda ima pet otrok, ki se vsi šolajo. Njegova žena je hči slovenskih starišev, rojena v Braziliji, pa govori slovenščino tako kakor ti ali jaz. Prostorna sprejemna soba je polna lovskih trofej. Posebno sem se zanimal za na-gačeno glavo ogro m n e g a moosa, ki ga .je pohladil Jaka v kanadski divjini. Ker je resnicoljuben možak, mi ni hotel praviti podrobnosti o tistem razburljivem dogodku. Kot lovec bi gotovo katero preveč povedal in je raje molčal. Za hišo ima obsežen vrt, na vrtu umetno jezerce, vodnja* in dosti drevja. — Sani ne vem, ali imam v krvi a!i kako, da me vleče k naravi. Saj so v Clevelandu zelenjava in drugi sadeži poceni. Za par dolarjev ti ji'.i farmer pripelje, kolikor hočeš. Z radostjo pa opazujem rast. Poglej fižol, je že pognal. Tam je pesa, tukaj zelje. Iu kar imam v kleti, je domača trta dala. Ni sicer šampanjec, ampak kar je, je iz mojega vinograda. Urednik, kmetovalec in lovec, — vse troje je združeno v možu, s katerim sem na vožnji v Barberton sklenil prijateljstvo. O Barbertonu in Akronu, mestu ameriških balonov in •balončkov, bom pa skušal nekaj napisati v eni prihodnjih številk. '.iji • . _ .-. ... I i " G L*A 8 NARODA" New York, Monday, June 15,1936 THE LARGEST SLOVENE DAJLT IN UJ331 FRED. HOUTET: Stisnil je mnogo (»rožene ro-j k«k, med katerimi so bile najtoplejše roke včerajšnjih sovražnikov, danes že navdušenih j za njegovo zmago, odgovoril je j v kratkih bcsi'dah na toplo čestitke, pod katerimi je deloma že čutil prošnjo za vplivno posredovanje, potem je pa odšel i Andre Danglade na ulico in se-! del v avto. — Domov — je naročil šoferju. Razkošni avto je vozil mehko proti Bo i s. Bil je sam in spro-j ■ščene njegove poteze so izpre-1 menile izrnz; krinka mirne! hladne in obenem vljudne prijaznosti j«* tvorila nfirijelni izraz njegovega trilega obraza, vlastelinskih oei in nežnih ust. s«'je razblinila in prešinila jo je zmagoslavna iskrenost ponosnega in radostnega nasmeha. lTžival je polno radost po svojem uspehu. Prižgal si je ci-giareto, skozi odprto okno je prihajala božajoča mehkoba svežega, tilieg;i večera USPEH moralo računati in neizmerno osebno zadoščenje njegove zina- Andre Danghide seje udobno zleknil v blazine avtomobila. j<> mislil na svoje življenje, na življenjsko pot, prehojeno v petindvajsetih letih. Videl se je znova v času, ko je brez premoženja, brez stikov, brez kakršnekoli družabne opore, samo z dekretom o končanih juridičnih študijah živo-1 taril kot ubog uradnik v neki upravni stroki. Oženil se je zelo mlad iz ljubezni z mladenko brez premoženja. Njuno življenje je bilo trdo. Draga Antoinetta, kako junaška je bila vedno. Videl jo je v duhu v skromnem, tesnem stanovanju v Temcs, in ker nista mogla plačevati služkinje, je delala vse sama marljiva, udana, vesela, dražestna. Potem se jima je rodila hčerka in to je bil začetek njune sreče ali bolje re črno pravičnosti: tovariš iz kolegija, ki je bil bogat, in ki ga je prav ocenil, mu je poveril težko nalogo. Izpolnil jo je uspešno. Potem je pa šel od uspeha do uspeha. Izkazalo se je, da je si jajen organizator, čudovit finančni talent, bistroumen, trezen in pc^umen. Poznali so ga ministri, veliki finančniki Vplivni novinarji, občudovali so enako globoko njegovo bistroumnost kakor tudi presenetljivo lahkoto pri delu. Kmalu si je pridobil sloves in premoženje. Vedno eastihlepnejši, kadar je bila njegova častihlep-nost nasičena, se je vzpenjal kvišku na višja mesta javnega življenja, stal je vedno trdneje, bil je osebnost, s katero se je govite častihlepnosti se je podvojilo s čustveno radostjo, da dviga s seboj zvesto družico skromnih začetkov, da je daje del svojega razkošja, svoje moči, svoje slave. V vrtincu mirnih dolžnosti svojega izčrpujo-eega življenja je ohranil za njo vedno enako globoko, nekoliko pokroviteljsko naklonjenost; in skupaj z naklonjenostjo do svoje hčerka Marie Louise sta bili to edini čustvi, ki ju ni zatrla njegova breamejna častihlep-nost. Pred majhno, elegantno hišo, blizu La Muette. ki jo j«- bil Danglade kupil pred tremi le-se je avto ustavil. Danglade :e izstopil in odšel v hišo. — Je gospa doma? — je /prašal slugo. — Da, gospod, in gospa je naročila, naj jo takoj obvestim ) gospodovem prihodu. (Vz dve minuti je bil Andre Danglade v svojem kabinetu s svojo ženo. Krepko jo je objel in poljubil. — Mila moja Antoinetta. je že gotovo, postal sem predsednik upravnega svet? Gospa Dangladova je bila j drobna elegantna žena, še mlada, skromna, blorjega in nežne-j ga obraza pod gostimi, kostanjevimi lasmi, še zelo malo sivimi. — Ah! — je dejala samo, — torej si postal. — Da, saj vendar razumeš, kaj pomeni to zame. kolikšno moč mi daje. Zdaj »morem vse. To je končna podlaga avtoritete, ki m i je bila tako potrebna. To bo dvignilo moj sloves in če bom hotel, mi bo odprta !>olitična pot. Razvijal je svoje misli naprej in našteval svoje načrte ne toliko ženi, kolikor samemu sebi. Žena je stala nepremično in ga molče poslušala. — Tudi jaz ti moram povedati nekaj novega — je dejala, ko je za hip obmolknil. — Ah! upam, da ne bo stara vest. Zdiš se mi zelo resna, — je pripomnil sunejo. — No, kaj pa je? — Mario Louisa mi je povedala, da jo namerava George Lapradier zasnubiti. — George Lapradier Valin, poslancev sin! — Da. Zal ju bon je v njo že nekaj časa, a zgodilo se je to včeraj, na večeru pri ministru, kamor em vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of ifae United States". STATES. V tej knjigi so vsa |>ojasnlln in zakoni za naseljence. Cena .................. .30 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7f> strani. Cena ____ CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kalin j. Trda vez. 75 strani. Cena ...... V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem Čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Kngliš. 236 strani, ("ena ......................... Denarni problem j*> zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil gve'0 tlelo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sa-dno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1™ -»rani. Cena Zanimiv potopis s slikami H«tln krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal K. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli- kiimi. 206 strani. Cena ............ Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki korist ž. ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Ceua .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollce. GRŠKA .MITOLOGIJA. 311 stran!. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. C2na broš. ...90 ve«. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del---- .80----II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. HI str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika. pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politično stranke. MISTER IJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in posled!—h pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 100 strani. Cena .......... Nauk o atomih, molekuli h in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieuub moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Ona ........................ Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest sve?Aralec t vsaaem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade. NAJVEČJI SP ISO V NIK. 150 strani. Cena____ Knjiga vsebuje veliko sbirko ljubavnlh in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel tflere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ea otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. . . .35 1.20 .80 1.20 .70 1J»0 1.30 .60 L— .50 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 30S strani. Cena ..........................L»0 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih . virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik„mi. 256. strani. Cena ............................ -90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1«HJ strani. Cena .60 OB 50-IJETN1CI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešuo propugiral veliko idejo juso-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti aa stavbno, uuaetuo in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.lAli. Trije deli: 102. 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden In natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kuna ver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane leiKite naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike na$:n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez 251 *tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani, Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je treba obnaša-ti v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ................. V knji-i SO opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena .................... Kdor s«- zanima za radio aparate, ne more te kiijijre pomešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNA R. 260 strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjiire vam je mogof-e naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri !n teži. SLOVENSKA KUHARICA. S M. T. KalinSek. OSMA POMNOŽENA IZHAJA. 7iS strani, lepo trdo vezana. Cena .................. STANLEY V AFRIKI. 122 srnini. Cena ...... I oživljaj! slavnega raziskovalen, ki je prvi raziskal "'črni kontinent". .25 230 .50 .60 .80 .75 .65 .70 1.50 1.75 .75 6.— .50 .90 1.10 .80 .30 .BO 1.25 .50 .75 .70 .70 .50 spomini. (Spisal Jože Lavtižar.) 213 strani. Cena......1.59 V tej knj'-ti j a naš znani potopise«- župnik Lavtižar spomine ua svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 709 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—-SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NFVARNOST. Cena ................ -25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .M Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 205 strani. Cena broš.......L25 Vezano......L50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................L50 VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... M Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP18L — 100 strani. Cena ........................ Ji VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... M 1«— V prvi knjigi so j>esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, go vera Out, glasbenika in časnikarja. 1.25 VODNIKOVA PRATIKA u leta 1927. 128 str. Cena........M Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ M L— Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedU slovenski narod iz suženjstva ^_ v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. J8 Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške repubUke zaporoSkih kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena...... .40 V knjižici najdeš v lejtem redu omenjeno vse, kar iiotrebuješ, da si ohraniš in popraviS svo-je zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRT SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... LM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L2S Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena ................1..... L23 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. .75 .75 "GLZB VAXUVJ*' New York, Monday, June I 5, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN T7JJ3. Srčna stiska ■ 15 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H. UMOR MARUE PENKOVE POJASNJEN "Kam pa se vam tako mudi?" vpraša mladenič "Tako kpa golobica bi imi mogla še nekaj časa delati tovarišijo." "Toda mudi se mi--" "Morate na njivo, kaj ne!" se zaničljivo smeje. "Ne, ne, punčka, tega ne verjamem." "Se enkrat vas-prosim, da me pustite; sem baronesa Winkler. *' "Za to prav nič ne morem," se smeje surovo, "tukaj boste ostali," zavpije, ko hoče Gerta mimo njega ter jo z robato roko prime za ramo. "To boli! Pustite me, ali pa bom kričala!" "Boljše, da tega ne poskusite, kajti slabo bo za vas," pravi preteče in ji drži pest pred obraz. Dobra «misel ji šine v glavo, poseže v žep in izvleče denarnico: "Tukaj, vzemite in me pustite, da grem dalje!" "Pa se ti zelo mudi " Poželjivo pograbi majhno denarnico in vanjo p>gleda. "Niti pet mark!" pravi zaničljivo in vrže denarnico na tla. "O, m, tako poceni se ne dam odpraviti, moja punčka." Velik strah se oprime Gerte pod pohotnimi pogleui potepuha. Gerta pogleda svojo uro. "Prosim vzemite tudi uro; draga je, samo pustite me iti." "Kaj pa hočem ž njo! Rabiti je ne morem. Kako pa te ti .mudi, dekle! Nič se ne boj; nič ti ne bom naredil." In smeje se pase nad dekletovim strahom. Gerti t<*ko solze po licih in proseče dviga proti njemu svoje roke. "Ali se me milosti jiva gospodična boji? Pa ne bi tega mislil, da si od blizu tako lepo dekle. Daj mi poljub!" Od strahu zardi in prebledi. "O, David, ko bi tebe poslušala; saj da bi bil tukaj," ji šine skozi glavo. Trese se po eelem telesu. Klicati se ne upa; še vedno je upala, da mu bo všla. Toda fant jo trdno prime okoli pasu ter jo z vso silo pritisne k sebi. Vidi njegove poželjivo lesketajoče oči tik pred svojim obrazom, čuti njegovo po žganju dišečo sapo in gnjus se je poloti. Tedaj pa zbere vso svojo moč, porine ga od sebe in glasno kliče na pomoč. "Le počakaj, ti žaba!" Razjarjen se postopač vrže na njo in med obemr. se razvije Jjuto prerivanje in pehanje. Njen odpor ga še bolj razljuti :n podžge njegovo poželjenje, toda Gerta se ga more s svojimi gibčnimi, v športu izvežbanimi kretnjami otepati; obup ji daje silovito moč. "In če te moram zadaviti!" zakriči lopov skozi zobe. Njegovi prsti se oklenejo njenega vratu; Gerta čuti boleč prijem. Smrtni strah leže na njeno srce kot skala, da ji poide sapa, nič več se ne more braniti. Že misli, da je izgubljena. Težko in kot brez življenja visi v njegovih rokah. Tedaj pa glasno zadoni skozi gozd njej tako znan glas: "Pridem, samo za trenutek!" Potepuh napne ušesa, od katere strani prihaja glas in s kletvijo izpu-ti svojo žrtev. Naglo se še ozre za denarnico, jo pobere in prihodnji trenutek izgine v goščavi. Z vzdihom in v smrtnem strahu se Gerta oklene bukovega debla ter. nasloni nanj svojo glavo. Tako jo najde Kraft, ki pride čez nekaj minut po isti poti, po kateri je ■"•»rna šla malo prej. "Za božjo voljo, kaj se pa je zgodilo?" jo vp-nša prestrašen, ko jo vidi tako bledo pred seboj. "O, da bi vas bila poslušala!" se ji izvije skozi ustnice. "Ko bi prišli malo pozneje--" v strahu pred mislijo na to, kar je ravnokar doživela, stresa svoje nežno telo. "Vaš klic me je rešil iz največje nevarnosti." "In potok solz se ji vi i je po licih. "Kje je ta nesramnež?" Ozre se okoli, da bi stekel za njim, toda Gerte zopet ni hotel pustiti same. Gerta zmaje z glavo. Skoraj leto dni se je vodila kazenska preiskava zaradi u-mora 57-letne prevžitkarice Marije Penkove proti Francetu Hribarju, 28 letnemu oženjene-mu mizarju in posestniku na Podrečju št. 19 pri Domžalah, in Janezu Pircu, 37-letnemu o-ženjenemu klobučarskemu pomočniku, stanujočemu na Hudem pri Radomljah. Marija Penkova je bila čudaki nja, rada je okrog beračila in bila je tudi strastna prav-darica. France Hribar je pred leti od nje kupil malo posest-nice in domačijo za 30.000 Din. Penkova pa si je hkratu izgovorila stanovanjske pravice v hiši in razne dajatve. Hribar je bil dalje obvezan, da je dajal vžitek njeni materi Mariji. Penkova je 27. februarja krenila proti Beričevem beračit. Ni se veČ vrnila domov. Izginila je na zagoneten način. Hribarjeva družina ,zlasti France Hribar in tudi Janez Pire so li-cemersko pravili ljudem in o-! rožnikom: "Ne vemo, kje je. Mogoče se je utopila ali pa o-besila. Dostikrat je pravila, da se bo fentala." Pri Hribarjevih so postali sčasoma veseli. Skrivali so med seboj veliko tajnost. Bili so v skrbeh, kdaj pride resnica o Penkovi na dan. Marca lani so nabavili celo arra-mofon, da so si preganjali hude skrbi. Vrteli so najraje gramofonsko ploščo: "Mica pa pije vodo ..." Bilo je 12. junija lani popoldne. Hilda Lorberjeva in Kristijan Drašček sta čolnarila po potoku Rači. V nekem tolmunu sta naletela na utopljenko. Orožniki so bili takoj obveščeni o najdbi trupla. Kmalu je bila identificirana utopljenka. Bila je prevžitkarica Marija Penkova. Vsi znaki so kazali, da je bila najprej na suhem zadavljena, nato privezana na 2 m dolar kol in vržena v tolmun. Da bi ostala na dnu. je bil na kol na- USPEH Norman Thomas Nadaljevanje s 3. ttraav Ta m-le je šel," in Nato pa stopi ti'k Z EMLJEVIDI "Prepozno je, da bi ga mogli doiti! s prstom pokaže smer, v katero je zbežal. "Ta mi ne bo ušel," pravi jezno Kraft, pred njo ter ji pravi mirno: "Nikar več ne jokajte! Saj sem pri vas, da vas branim." Lahno odvije njene roke od drevesa ter jo pelje k posekanemu, širokemu drevesu, na katerega sede. Kraft stoji pred njo in zamahne z roko, ko hoče Gerta govoriti. "Ne sedaj, najprej se pomirite." Pomilovalno gleda na njo, ko sedi z zaprtimi očmi Lasje ji zmešano vise preko čela in čipke na njeni obleki so deloma raztrgane. Tedaj pa se njena roka vkrade v K raft o vo in nasloni na njo svoje lice. "Reva," mrmra Kraft. (Slednjič se Gerta pomiri. Ihtenje poneha in njena prožna narava pride zopet do veljave. S slabim poskusom, da bi se smejala, dvigne oči proti njemu. "Kako sem varil hvaležna, gospod Kraft! Neupoštevanje vašega svarila je po strahu, ki sem ga prestala, bridko kaznovano." V kratkih besedah mu popiše ves dogodek in popiše lopova tako natančno, da je bil Kraft prepričan, da ga pozna." "Mislil sem si, da je ta! Le počakaj, falot dobil boš mojo kazen! To je tuj delavec iz kamnoloma, najbrže ravno isti, ki je poznan po svoji robatosti." "O, ne povejte ničesar — drugače bom morala še _■_" "Ne bojte se; sanno potrditi ni morate, ako je on, katerega mislim. Za drugo bom že jaz skrbel. Tega poba lina moramo pošteno kaznovati." "Kako pa se je zgodilo, gospod oskrbnik, da ste tako naglo prišlif Zdi se ml kot čudež!?' ^ (Dalje prihodnjič.}; STENSKI ZEMLJEVIDI N« močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija-30 Dravska Banovina........... -30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po I ali 2 Če pošljete gotovino, reki raJto KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. 7. vezan 53 kg težak kamen. Zagonetna smrt Penkove je postala predmet dolgotr^ine kazenske preiskave. Janez Pire je sprva orožnikom v Domžalah vpričo župana dr. Hočevarja in drugih prič — občinskih «mož — priznal, da je pomagal Francetu Hribarju u-moriti Penkovo, da je bil Hribar morilec, on pa le pomagač, ker se je bal Hribarja, da ga ne bi zapodil z njegovo ljubico od doma. Tudi na okrajnem sodišču na Brdu je Pire prav tako priznal umor. Ko sta bila pozneje prepeljana v ljubljanske zapore, je Janez Pire vse prvotne izpovedbe preklical na korist Franceta Hribarja. Začel je vse tajiti in Hribarja "ven rezati." Preiskava se je nato silno zavlekla, ker je bilo potrebno zbirati vse, še tako malenkostne indicijske dokaze. Bila je že nevarnost, da se obema irlavnima osumljencema posreči zabrisati sledove in da bi bila preiskava ustavljena. Državni tožilec dr. Jul i i Fel-laher je naposled sestavil zelo obširno, nad 60 strani obsega-jočo obtožnico, v kateri je obtožil Janeza Pirca zločina u-mora in prestopka prikrivanja ukradenih stvari, kajti pozneje so si Hribarjevi prilastili mnogo stvari, zlatnine, perila in obleke Penkove v vrednosti okoli 8000 Din. Franceta Hribarja je državni tožilec obtožil zločina umora in tatvine. Dve ženski: Anarelo Gabcrško-vo in .Tožefo Hribarjevo pa zlo-činstva tatvine. Nedavno je bila obširna ol>-tožnica vročena obema glavnima, v zaporih se nahaiajočkma obtožencema: Franc. Hribarju in Janezu Pircu. France Hribar je zadnji čas postajal zelo zamišljen in vase zatopljen. Ni mnoffo govoril. Prebiral je obtožnico. TTodil po celici gori in doli. Tebni indici so ga podrli. Pod težo indicijskih dokazov se je naposled odločil, da je zaprosil, naj ga privedejo k preiskovalnemu sodniku. "Tmam mnojro važnega povedni." je pripomnil. Pripeljan k preiskovalnemu sodniku, je začel svojo izpoved sprva z bolj tihim, nerazločnim glasom, na-to pa je izbruhnil: "Sem morilec Penkove! Z Janezom Pircom sva jo zadavila in vrgla v vodo." Hribar je nato opisal v vseli podrobnostih, kako je bil usodnega dne 27. februarja lani izvršen umor Penkove v gozdu Sumberk. Odločno pa je zavračal prvotno obdolžitev Janeza Pirca, da bi bil on pravi morilec, da bi bil on Penkovo zadavil in vse aranžiral. Vso krivdo v tem pogledu je zvra-čal na Janeza Pirca, rekoč, da je bil on zli duh, ki ga je do tega pripravil. Prav dramatična pa se je razvijala pozneje sledeča konfrontacija z drugim obtožen-c em Janezom Pircom. Ta je bil najprej sam posebej zaslišan. Ka mu je preiskovalni sodnik predočil, da je Hribar priznal je nato obnovil gvoje izpovedi, podane domžalskim orožnikom in sodniku na Brdu, povdarja joč, da je bil Hribar oni, ki je načrt za umor zasnoval in ga tudi izvršil. Hribar je morilec. Pri konfrontaciji obeh sta Hribar in Pire vztrajala vsak pri svojih izpovedbah. Drug je na drusrega zvračal glavno krivdo. Ker se je zadeva tako zasukala, je pričakovati, ko bodo rešene še nekatere formalno sti. v kratkem, najbrž proti koncu junija, glavno obravnavo proti Hribarju in Pircn. dinjstvu ni bilo nič v primeri s tem, kar sem morala pretrpo-,ti pozneje, kar moram nepic stano prenašati, 'kar je od dne do dne hujše. To zlo raste tako, kakor raste tvoj položaj. Nišam se omožila z Andreem Dangladom, kakršen si zdaj. Vzela sem skromnega in mirnega Andrea Danjyleda, nižjega uradnika. Moja nesreča se je začela, čim so se začeli tvoji uspehi. Bila sem tem nesrečne jša, čim više si se vzpenjal. Trpela sem zato, ker sem morala neprestano rzpreminjati način življenja, vzpenjati se. Da. Toda jaz sem hotela ostati preprosta, živeti glupo, če hočeš, toda v miru. Trpela sem pod težo teh razmer; nikoli nisem vedela, ali se vrneš k zajutreku ali k obedu, kje in kako živiš v javnem življenju, ki mi vanj nikoli nisi odprl vrat. Družabna sploh nisem, nasprotno ljubim mir. Doma pa nikoli nisem imela miru. Sama nisem vedela kaj početi, ko si mi ob sedmih zvečer telefoniral, da pripelješ šest gospodov na večerjo. Nikoli nisem vedela, kaj smem in čeijnojSa in flati si pobarvati lase? morala govoriti tvoja žena. Mislila io (lobro, zaveda se, da Moje življenje v zakonu je bilo svotska žena mojih lot ne sme nepretrgano trpljenje. Govorila je hitro in stavke brez vsake logične zveze Oddahnila si je. — Toda nikoli mi nisi niti z besedico omenila tega, — je dejal Danglade, ko si je bil malo opomogel od presenečenja. Bil je še ves zbegan. 15. julija: Manhattan Normr.ndie imeti sivih las. Jaz jih pa ho-mesala,-cm jaz nočem živeti v velikem svetu, to življenje mi je postalo neznosno. Hočem sit od poč rti. Živeti hočem mirno. 16v,uHja: — Citati, šivati, živeti življenje, za kakršno sem bila u-! stvarjena Pusti me oditi, ko bo |najina hči poročena. Dotlej se bom potrudila, kar je v mojih — Kaj naj bi ti pa rekla? nlDrman«lie v Havre 8. avgusta: Kuro|>a v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta : He de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aen Mary v Cherbourg Washington v Havre avgusta: I le de France v Havre Europa v Bremen Vsak zastopnik izda potrdilo za svata, katero Je pre JeL 7as»^nthe teple Vri&TA "GU8 NARODA" Pifiite nam sa cene v osnih U- 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 21« W. ISti St, New York stov, rezervacijo kabin In pojasnila za potovanja.