filpfplf SNOPIČ 1 r xvm. LETNIK MARJBQR, 1923, cirKovaTTbkarka. ' v. ■ . ^ , ^ _........ Vsebina. jut* ' ) . / žs , - J"' iaps jr 1 f « ; w - »^ , • I. Razprave. str«« IIešid dr."Fra]n: Brežice, Solčava....................i Premrou Miro's'lav: Nek^j dokumentov o glagolici na Slovenskem . . . if> Košir Pavel: Ljudska medicina na Koroškem II. ........29 Glonar dr. Josip': Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. II. Pisma Dav. Trstenjaka..........33 U. Isvestja. X dr. Fr,: Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah 1. 184« ...... I. dr. Fr.: Pravoslavna služba božja v Ptuju 1813 ........ iTešič dr. Fran: Središki učite« Matij, Karničnik . . . ...... Omersa dr. Nik.: A. T. Linhart in "slovenska narodna pesem....... Kotnik Fr.: Prispevki k slovenski bibliografiji I. ......... bifeji:i Nekaj pripomb hI Grafenauerjevi »Kratki zgodovini slovenskega slovstva!4. J. Glaser...............,..... Zeiller Jacques, Les Origines chrdtiennes dans les provinces danubiennes de 1' Empire romata F. KovaCid.....- • ...... Markovi d v a sil.; Pravoslavno monaStvo i monastiri u sredttfevekovnoj SrbUi. " Dr" F L n. • ......' " ' S|| IV. DruStvcn! glasnik. 1. Zgodovinsko društvo v Mariboru . . 2. Muzejsko društvo v Ptuju 'M . . 3. Mucejsko društvo v Mariboru . . > •K t," i!••.'■■'• J V Mjy?^* vllft*^ i''1 y i ' „, , . Redna udnina „Zg. dr.«, oziroma naročnina za Časopis« 1. 1923 je 20 din. Rokopisi ter tiskovine v zameno in oceno se po&iljajo na „Zgodovinsko društvo* v Mariboru, Koroška cest? 10. * .; • DrugaSte^lka popisa" izide v jeseni, BShbwNWSSm^^m m iSf^iiiliili Časopis j za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XVIII. Uredil Prof. Fran Kovačič. Maribor, 1923, Tiskala tiskarna sv. Cirilu. Vsebina XVIII. letnika (1923). I. Razprave. Stran 11 eši i dr. Fr., Brežice, Solčava. Prispevek k zgodovini naših krajevnih imen 1 Premrou Miroslav, Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem . . 16, 65 Košir Pavel: Ljudska medicina na Koroškem II...............29 G Ion ar dr. Josip: Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. II. Pisma Dav. Trstenjaka .........33 Kovačič dr. Fr., Problemi ob zori naše zgodovine........78 II. Izvestja. I. dr. Fr.: Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah 1. 1848 ............43 I. dr. Fr.: Pravoslavna služba božja v Ptuju 1813.........44 Ilešič dr. Fran: Središki učitelj Matija Karničnik........46 Omersa dr. Nik.: A. T. Linhart in slovens'ka narodna pesem.....47 Kotnik Fr.: Prispevki k slovenski bibliografiji 1..........51 St. dr. P., Iz korespondence prof. dr. K. Štreklja.........100 Lukman dr. Fr., Grad Ojstrica in gora Krvavica........".102 St. dr. P., Levstikov opomin k veselju............ . 103 J. G., „Kratko popifanje shivlenja fv. Alfonza Marije od Liguori" .... 106 F. K., Slovenska protestantska knjiga v Rusiji..........106 III. Slovstvo. Nekaj pripomb h Grafenauerjevi „Kratki zgodovini slovenskega slovstva". J. Glaser....................54 Zeiller Jacques, Les Origines chrčtiennes dans les provinces danubiennes de 1' Empire romain. F. Kovačič.............56 Marko vič V a s i 1., Pravoslavno monaštvo i monastiri u srednjevekovnoj Srbiji. Dr. F. 1.....................59 Lessiak Dr. Prim., Die karntnischen Stationsnamen. J. Kelemina .... 107 Erjavec Fr., Slovenci. Dr. P. St...............109 Jireček Konst.-Radoničjovan, Istorija Srba. Dr. Bald. Saria . . . 110 V obrambo in odgovor „Času". F. K............Ill Popravki....................112 IV. Društveni glasnik. 1. Zgodovinsko društvo v Mariboru..............60 2. Muzejsko društvo v Ptuju................62 3. Muzejsko društvo v Mariboru...............64 Brežice, Solčava. (Prispevek k zgodovini naših krajevnih imen.) Dr. Fr. Ilefiic. Ljubljana. Zadnjič (naš Časopis XVII, 76) sem pojasnil nastanek imen Maribor in Ljutomer1; tokrat pa hočem govoriti o imenih Brežice in Solčava. Kakor bomo videli, je zgodovina Solčave po svojem motivnem jedru močno podobna zgodovini Maribora in Ljutomera. Brežice. Tako se piše dandanes ime mesta ob Savi. Beseda je ženski samostalnik v množini ter se kot tak sklanja: do Brežic, v Brežicah. Drugače pa rabijo ime zagrebški Hrvati. Govore namreč in pišejo: Brešci, u Brešcima, do Brežaca 2, t. j., njim je ime moški samostalnik v množini5 in manjka mu i. Tudi ljudstvo v okolici brežiški govori dandanes često/ v Brešclh, torej tako, kakor Hrvati. 1 Naj o teh imenih tukaj še nekaj dodam. Ni bil Kopitar prvi, ki je »Moravus" legende o sv. Cirilu istovetil z Mariborom; bila je to že misel znanega zgodovinarja jezuita Hanžiča (Jagič, Eriefwechsel, 549). — V Ljublj. Časniku 1851, 7. jun., piše nekdo Narperg-Maribor (tiskovna pomota? . Celjske Slovenske Novine so 1848/49 pisale stalno: Marburg, a Pajekv Črticah (1884) vsaj v drugi polovici knjige: Maribor. — Na prvi hip je čudno, da Ilirec Dav. Trstenjak dolgo ni maral Maribora, ampak je pisal Marburg ; najbrž je bil zato proti Mariboru, ker se mu je „-bor" v tej besedi moral zdeti brezsmislen, njemu je namreč »-bor" značil — der Trager, na p. Branibor, Waffentr&ger, Dalibor — der' weithin Tragende (Glasnik 1861, VII., 39); kaj pa naj bi bilo »Mar" v zvezi z nošnjo? — Ljutomeru se je Trstenjak ustavljal radi svoje etimologije tega imena; on je ime trga (kakor ime Ludbrega na Hrvatskem od ,ljuti breg") izvajal od Ljute Berda (Luttenwerde), „kakor najdemo ime trga Lutten-berg v listinah napisano, kar je pozneje ljudstvo, pomen izvirni pozabivši, v Lot-merg in nemška kanclia v Luttenberg spreobrnila. Lutomir pa je celo nenaravno in nefilologičko" (Novice 1853, 16. IV). Njemu je torej Lotmerk — Luttenberg slovenskega porekla. Vendar je Vicko Dragan 1. 1858 že pisal: Ljutomer (Glasnik 1858, 125). — O imenu Ljutomer je pisal tudi Lapajne v „Polit. in kulturni zgodovini štajerskih Sloveincev (1884), 292, češ, po Kremplju so Slovenci brž ta kraj »menda z okolico vred" nazvali: Ljutomersko (zato ima Krempelj obliko na — ski!); Lapajne omenja Ludbreg; Litmerk pri Ormožu, Vrazov .,Ljutomer", on sam je za: Ljutbreg. Šaljivo so nekateii trg nazvali Lutetiae — Blatna vas, Blatovci., • Razliko konstatira Klaič v fzdanju Vramčeve kronike Monumenta jugoslav. Akademije XXXI p. XIX; V, VI, vendar piše on sam tudi: u Brežicam a (ib. XVIII). * Seveda dandanes čuješ tudi pri Hrvatih že nom.: Brešce. Kako naj presojamo to dvojnost? Mislim tu na dvojnost spola (ne glede na to, ali je pred končnico i ali ga ni). Kdor je imel s krajevnimi imeni opraviti, bo vnaprej slutil, da je moška oblika našega imena prvotnejša, ker si lahko razlagamo prehod iz masculina v femininum, nc pa narobe. V ljudskem govoru se krajevna imena največkrat rabijo v odvisnih sklonih, v akuzativu in lokalu (kam greš? kje si bil?) redkeje v nominativu. Akuzativ je pa: Brešce, naj si mislimo, da- je nominativ Brešci ali Brešce. Akuzativ psihološki tako nadvladuje, da dobi končno ti^di jezikovno nadmoč (včasi pri tem še pomaga lokal na-ah) t. j., ljudem se zdi, da je njegova oblika pravo ime kraja, torej v našem slučaju r Brešce, a to je kot nominativ že femininum. Na sličen način si tolmačimo današnje ženske Poličane, Radeče i. t. d. V brežiškem okraju na Kranjskem v občini Cerklje se nahajajo Brege; ne dvomim, da je to isto ime, kakor je ime Bregi na Hrvatskem pri Ivaniču in pri Koprivnici, le da je pofemininirano. V Bosni so v okraju Doboj Kožuhe, a ljudstvo še dandanes govori: u Kožusima. Tudi Brežicam bližnje Rigonce so bile prvotno pač Rigonci. Seveda v vsakem poedinem slučaju ni delovala samo taka (rekel bi) zamenjava sklonov, ampak često je vplivala že spložna analogija krajevnih imen v kakšni pokrajini. Patronimska množinska masculina so pač v Slovenskih Goricah in v Prekmurju običajna, a ni jih južneje, v celjskem okraju; tu imamo marveč feminina: Artiče, Pišece, Zdole, Kapele, Goto-vlje, Griže, Konjice, Zreče, Petrovče, Makole, Studenice i. t. d. Tem splošnim izvajanjem pa treba dodati še posebno zgodovinsko' pojasnilo, namreč pojasnilo, kako se je ime kraja dosle pisalo: Brešci ali Brešce (Brežice) ? Najstarejši slučaj pisave tega imena imam iz 1. 1822. V Schmutzovem „Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark", ki je izšel tega leta v Gradcu, nahajam : „Rann, windisch Wresze"; to treba čitati: Brešce. Jarnik, Versuch eines Etymologikons (1832), 170 piše: Breshze ; istodobno rfturko v Slov. nemškem slovarju: Breshce, f. pl.'1 L. 1841 je bil en dan v Brežicah veliki Slovan Jan Koll&r, oče slovanske vzajemnosti; ta je tu čul in si zapisal pač obliko : Brežci \ Seljan pravi v svojem Zemljepisu (1842), 29: „Brešce (Rann). varošica na levoj obali Save", a v Švearovem „Ogledalu Ilirie" (1842), 333 so „Brežci" in je „u Brežcih". .V Novicah 1845 (št. z dne 8. jan.) piše Milanko Delimarič : „proti Brešcam" in med 1 Navedenega leta je bil v Brežicah nadzornik obmejne straže (sigurno finančne) Čeh Vincenc Doležalek. Ta je imel v Pesti brata Antona, ravnatelja zavodu za slepce. Nekoč je bil brežiški Vincenc Doležalek v Pcšti in je povabil tudi Kollarja na svojo svadbo, ki se je vršila septembra 1841. Kolldr je, potujoč v Italijo, res prišel v Brežice in tu ostal en dan. (Svadba sama je bila v Slov. Bistrici, od koder je bila nevesta.) Koll&r nam je svojo pot in bivanje v Brežicah opisal v svojem „Cestopisu" (1843) naročniki Novic tega leta je bil tudi Ceme Peter,. „fajmošter v Dobevi(!) poleg Brežec". L. 1845 je znani slovenski Ilirec Jos. DrobniČ pisal Cafu o krajih „pri Brežicah" K VCelskih Slovenskih Novinah je dne 8. nov. 1848 dopis „iz Brežc, dne 9. avg. 1849 se kot sedež sodišča imenujejo ,.Brešce" (tudi „v Brešcah")2; dne 13. okt. 1849 pišejo Novine „iz Brežic", „v Brešcih", tudi: „v Brešcah". Ignacij Orožen piše v Celski Kroniki (1854): Brežce (218), v Brežcah (120, 121, 258, 275, 277), okoli Brežc (121). V Miklošičevem „Slov. berilu za šesti gimn. razred" (1854) je ,,bitva pri Bre^ žicah". V Wolfovem Nemškoslov. slovarju (1860) so ,,Brežce" z izrecno pripombo, da je to plural. Novic od leta 1861 dalje nisem pregledoval. Nahajajo se pa »Brežice" v Letopisu Matice Slovenske za 1. 1868/69 i. t. d., enako v Slov. Štajerju (1868), 6, 8, 48: Brežice, pri Brežicah, do Brežic, v Slov. Narodu 1868, št. 1: Brežce, o Brešcah, 1869 (13.111..): v Brežicah, v shematizmu lavantinske škofije za 1871 so Brežce. Kakor je iz tega razvidno, so- Slovenci izza našega preporoda pisali skoro izključno femininsko obliko, t. j., obliko na-e. Čim je ime postalo femininum (Brešce: Brežice), se je lahkim slo-vničarjem vsilila analogija besed, kakor: (hišca) hišce, (rožca) rožce, (knjižca) knjižce, ki se morajo po svoji izvedbi pravilno pisati: hišice, rožice, knjižice, ter so zato začeli pisati: Brežice, kakor da ime prihaja od besede :;;:breža, "brega. Prvi je ime kraja, kolikor vem, tako pisal Drob-nič 1. 1845, pozneje Miklošič (1854), dalje pač Razlag, ko je bil poverjenik Matice Slov. za Brežice, v Letopisu Matice Slov. za 1868 in 1869 in v Slov. Narodu 1868 — 18703. Vokal i so v Brešcah posebno pogrešali tisti Slovenci, ki so v svojem domačem govoru govorili: hišice, rožice, kožice, ne: hišce, rošce, košce; a taka sta bila Miklošič in Razlag, pr-ljeka, in pač tudi Drobnič4. Posebno gen. plur. je pospeševal i ; že leta 1849 čitamo „iz Brežic" v članku, kjer se v drugih sklonih piše ime brez i, čisto enako je v „Slov. Narodu" (1. št.) 1868n. Oblika z i je končno v pisavi obveljala. Oblika Brešce pa je zavozila, vsaj zdi se, še v drugo kategorijo. Tisti, ki besede niso poznali iz živega govora in iz več sklonov, so mogli misliti, da to ni plur. fem., ampak sing, srednjega spola. Tako je pač vsaj od početka razumel ime Stanko Vraz. Ko naj bi Šafariku (1.837/38) •Trikrat v enem pismu, pisanem v „Št. Jakobu v Dolu" dne 8. maja 1843 (Zb. Mat. Slov. II. 242/243). ' Pisal „K.", t. j., celjski profesor Konšek. 3 V „Slov. Narodu" z dne 17. febr. 1870 se imenujejo „Brežičani". 4 Dasi njegovega domačega dialekta (ob gornji Sotli) ne poznam. Ob Ščavnici se je pred 30 leti slišalo gospodičina. 5 Mislim, da je feljton pisal Mencinger, dasi bi „mešnik" v njem opozarjal na Razlaga- Gen. plur.: Brešc se je morda zdel pretrd. Kako se glasi ali bi se glasil gen. plur. od mase. Brešci? poslal slovenska štajerska krajepisna imena, je bil za celjski okraj v zadregi, ker tam ni imel znancev, „koji bi se sa slovstvom obavljali", ter je bil prisiljen, za ta okraj imena jemati iz Schmutzovega slovarja. In res je — kakor mi poroča prof. Skrbinšek iz Prage — Šafariku .v seznamu štajerskih krajevnih imen (febr. 1838) zapisal ime : „Vresce Rann", torej čisto tako, kakor je v Schmutzu iz 1. 1822. Da mu je ime bilo neutrum, se vidi pač iz pisma, ki ga je 24. maja 1838 pisal Šafariku češ, medjaš medju Horvatskom i Štajarskom ... čini So tla n. Sotel, koja niže Brešča (Ran) u Savu udara .. . Vraz je torej Schmutzovo „Vresce" čital: Brešče in mislil po vsej priliki na samostalnik srednjega spola Šafarik je res v svoj „Slovansky Ndrodopis" (1842, v Vykladu mistnych jmen) in na priloženo mu mapo slovanskega sveta sprejel Brčšče (kompromis med Murkovo in Vrazovo pisavo). To obliko je potem uvaževal tudi KolMr (1843) 3 in sicer brezdvomno kot neutrum. In ne bo tiskovna pomota, če čitamo v »Novicah" 1861 (13. III.): Brežče, in sicer dvakrat v dopisu iz Gradca, ki ga je pisal kak Muršec (Hirec, ki je poznal Šafarika). Kako to, da je Vraz Schmutzovo „Wresce" čital s „—šč—"? Morda je poznal ime kraja Brešče na Hrvatskem (v zagrebški županiji) — a to je isto kakor Brestje pri Ptuju in Brišče v ninskem kotaru4 —, t. j., kraj, kjer raste brest. Seveda to »brestje" je srednjega spola Morda pa so se vmes mešala Šafarikova izvajanja o nekih slovanskih plemenih „Brezičih (od mesta Brezy) ali Brežičih (od mesta Breg, Bregy) ali We-režcih, Weržcih", „Brezičih ali Brežičih ali Weržičih"». Eno je sigurno, da se je tu z imenom Brejic nekako etimologizi-ralo, in sicer na nepravi način. S tem prehajam k etimologiji imena. Etimologija nam bo tudi s svoje strani pokazala, katera oblika je prvotna, ali Brešci, kakor kraj večinoma še dandanes imenujejo Hrvati, ali pa Brešce (Brežice). 1 Zb. Mat. Slov. I. 93. * Bilo bi sicer mogoče misliti, da je .blizu Brešča" pri Vrazu gen. plur., a verjetno se mi to ne zdi. — Da Vraz ni bil siguren, kako je treba slovenska imena pri Schmutzu čitati, gl. Zb. Alat. Slov. I. 93. 1 Kollar pravi v svojem Cestopisu (1843) v uvodu : Brežci, a v tekstu samem, ko govori o svojem bivanju v Brežicah, pravi (20) v napisu poglavja: Brešce in potem v "opisovanju samem (25): „Mčstečko Brešče (čili Brežče?) nem. Rain, Rann, „we Breščf", in p. 28 : „roditk z Brežče". Prvi dve obliki, posebno prvo je Kollar zapisal, kakor ji je čul, .Brešče" pa je potem dodal — rekel bi — učeno po Šafariku. * Skok P. v Beličevem Zborniku 123. — Brišče V beneški Sloveniji (Kos, Gradivo I. 219, 11. 217) je drugega porekla, v srednjem veku Brozias, cfr. dr. Ramovša v „Slavii" I. 30. * Cigaletu se je v Wolfovem slovarju zdelo potrebno, imenu „Brežce" dodati izrecno opombo, da je to plural. — 0 Slov. Starožitnosti 1837, 577, 932. \ Iz prejšnjih stoletij nam je slovensko ime kraja očuvano v hrvatskih zgodovinskih spomenikih. Zgodovina Brežic je v prejšnjih stoletjih bila cesto tesno zvezana z zgodovino hrvatsko; saj v 16. stoletju niti meja hrvatsko-štajerska ni bila točno določena ter je hrvatski Sabor opetovano naglašal potrebo določitve meje. Ko se je 1. 1530 pripravljala vojna proti Turkom,"je hrvatski Sabor celo zboroval v Brežicah. V pismih, ki so jih tega leta Kacianerju pisali ban Batthyani, hrvatski Sabor itd., se naš kraj imenuje: Brežec („in Bresecz"), Brežac (tudi Brižac?)1, a tudi: Brižce (»Bryszce"). V razpravah o določitvi meje rabi hrvatski Sabor 1569, 1584, 1586 obliko: Brežec2. Kakor vidimo, se rabi tukaj večinoma singular: Brežec. Med leti 1634-1640 je brežiški grad kupil Vuk F rank o p an Tržački, oče Frana Krste Frankopana, ki je 1. 1671 kot protidunajski zarotnik umrl mučeniške smrti v Dunajskem Novem mestu. Vuk (f 1652) je imel poleg Frana Krste še dva sina: Gašparja (f 1653), Jurija (f 1661) in hčer Katarino, ženo Petra Zrinskega. Da so ti Frankopani, Vuk in njegovi sinovi vsaj deloma živeli v Brežicah, nam kažejo njihova pisma, ki so jih pisali prav v Brežicah. Vuk piše iz Brežic cesarju leta 1640, opatu Glaviniču na Trsat 1648; Juraj Frankopan piše iz Brežic v Zagreb 1656, 1657, a Fran Krsto v Zagreb 1661, 1663. Frankopani datirajo pisma: Brižec 1648 3, enako leta 1649, 1651, 1657'; leta 1663 piše Fran Krsto: „actum Brižci", „in arce nostra Brižci"6. Pri Frankopanih prevladuje tudi singularna oblika: Brežec; če je množina, je najčešče masculinum. Zgodovina nam kaže, da je ime kraja v prejšnjih stoletjih večinoma služilo v ednini: Brežec (pri ikavcih, ki govorč „lip" mesto „lep": Brižec ozir. Brižac), redkeje v množini: Brežci. Ta rezultat pa nam daje že tudi etimologijo imena: Brežec je majhen Breg; o tem ne more biti nobenega dvoma«. Slovensko ime po tem takem pomeni isto, kar pomeni nemško ime Rann, ki je le druga oblika za Rain. „Rain" (Acker-rain, Feld-rain, Grenz-rain, Schied-rain itd.) je meja med njivami, sploh meja, zlasti če je to kakšna majhna višina (Abhang, der sieh lange hinzieht, Grash^ng gegen ein Moor oder eine Flur, Abhang eines Hugelsi, „b(ihel", „bergle", collis, mons, posebe še Flufirain (meja reke) = obala reke ali breg'. 1 Monumenta Jugosl. Akademije XXXIII, XXXV, 328, 337, 387, 348 itd. » Monumenta, XXXIX, possessores castri Bresecz (Mon. XLI, 67) arcis Bresecz, (ib. 149), civis oppidi Bresecz (Klaid, Vramčeva Kronika, p. V) • Starine XXV, 284", ali v istem pismu je tudi oblika: „u Brižcah". 4 Starine XXV, 286, 287. — « Starine XXV, 297. • Že Jarnik je dal „Breshze die Stadt Rain, oder Rann" pod korensko besedo „Brčg Rain" (Versuch eines Etymologikons 1832, 170). ' Sanders WOrterbuch der deutschen Spracbe. Grimm, Deutsche« WOrterbuch. Na Tirolskem se beseda izgovarja roan, na Koroškem: rine (jedes abhangige StUck Breg kot krajevno ime ni redko. Na Štajerskem in Kranjskem je več Bregov, ki se nemški imenujejo Rann, n. pr. Breg pri Celju in Ptuju, pri Preddvoru na GorenjskemV Krajevnem repertoriju za Slovenijo iz 1, 1922 je kakih 19 Bregov2. Od »Brežec" je pravilna množina: „Brežci". S tem smo dognali, da je „Brežci" prvotna oblika imena in starejša nego „Brežce" (ali celo: Brežice); ta-le je nastala šele takrat, ko se je zveza z bregom" v zavesti že izgubila3. Nastaja pa sedaj vprašanje: Od kod to, da je nekdanjo ednino ..Brežec" popolnoma izpodrinila množina „Brežci" (Brežce, Brežice)? Od kod sploh ta dvojnost števila pri imenu? Množina imena bo pač v zvezi z mestnim grbom, ki kaže tri brda (tri „brežce") nad tekočo vodo, m)d reko4. Na enem izmed brd je stal, ozir. še stoji utrjeni grad; to je bil „brežec" v ožjem in posebnem pomenu besede. Kdor je mislil le na grad (kastel), je rabil ednino: Brežec. Hrvatski fevdalci v Saboru in Frankopani so kajpada mislili pred vsem na ~arx" in zato rabili najčešče ednino. Kdor pa je mislil na grad in obenem tudi na naselbino poleg njega, ki je zavzemala še drugi in tretji „brežec", je rabil množino: Brežci5. Ljudstvo je naravno govorilo množino in ta množina je nadvladovala v tej meri, kakor je mesto poleg graščine dobivalo veljave. Feldes . . .). Oblika nemškega imena: Ran bi morda kazala, odkod so bili tisti Nemci, ki so kraju v svojem jeziku dali ime. Često se je nemško ime Brežic zamenjavalo z imenom Runa = Reun pri Gradcu (zamenjal je oboje na pr. P. Ritter Vitezovič). Kakor mi je rekel č. g. dekan brežiški, se v župnih matrikah, kjer so latinske, piše: Runa, Runensis. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter navaja sledeče oblike nemškega imena: 1249 Reyne in Rayne; 1274 Rayn; 1275 Reyn; 1322 Raein; 1360 marcht Rain; 1443 Rayn. ' Kos, Gradivo IV., 138, 171 itd. • Prim, še Breško goro (glav. ffrško), Breško vas (Kostanjevica) in Breško (Št. Janž pri Radečah). Seveda ne vem, če je tudi v vseh teh slučajih misliti baš na - „breg" rek »Veda« III. (1913), 491. ' Štiftar je, predno je spomladi 1874 odpotoval na Rusko, posetil še svojo Solčavo. S Fišerjem je mogel občevati vsaj jeseni 1873 in začetkom 1874. s Štiftar je v znanstveni prilogi »Zore", Vestniku I. (1873), 5. nov., priobčil članek: O vlastnih imenih kmetij in posestnikov v Solčavi. Za prebivalce' tu rabi obliko : Solčcvani. Nemških krajevnih imen, sestavljenih iz Sulz— in iz —tal, —bach, —dorf1 je na Štajerskem, posebno na nemškem Štajerskem mnogo; tudi beseda .Sulz sama je krajevno ime. Treba je pogledati v Zahnov „Orts-namenbuch der Steiermark im Mittelalter'1; tam najdeš že v srednjem veku kakih 10 štajerskih Sulzbachov (deloma potokov), med njimi tudi našega (naveden je že z letnico 1268). Sulzbachi pa se nahajajo tudi po ostalem nemškem svetu, (v Andreesovem Atlantu jih je kakih 27) na pr. na Gornjem Avstrijskem, na Bavarskem, Wurtemberškem, Badenskem, v Švici, v Hessen-Nassau, Rheinprovinz. Beseda Sulze pomeni nekaj slanega'-: Salzbriihe, salzhaltiges.Wasseiy Soole, Salzlecke fiir Wild, fiir Vieh, gallertartiger Aussud aus tierischen Teilen, Gallert (Weigand, Deutsches Worterbuch; podobno v.Sandersu in v Wolfovcm Nemškoslov. slovarju). Prešla je kot tujka v slovenščino: žolica, zolca, žiieca. Sulzbach je potok s slano ali slatinasto vodo, oziroma sploh kraj s tako vodo. Solčava je po svoji priro'di mogla dobiti to ime 3. „Na Kle-menškovem in Žibovtovem posestvu izvira kisla voda. Ti izviri so v isti višini kakor onkraj Pavličeve stene že več let obstoječa Bela =? Bad Vel-lach4." Trstenjak in Šuman sta dobro slutila, po čem bi kraj bil mogel dobiti ime, samo da sta koren z dotičnim pomenom iskala pred vsem v .slovenščini, ne v nemščini. Ne more se nam čudno zdeti, da je naselbina prvotno imela nemško ime. V začetku 12. stoletja je gornjegrajskemu okraju bil lastnik bavarski plemenitnik Dyebald de Chagere; ta ga je 1140 zapustil oglejskim patriarhom ozir. deloma gornjegrajskemu samostanu». Do. konca prvega tisočletja SolčaVa ni bila nastanjena; kolonizacija se je izvršila pred 1268. Menihi so klicali v kraj Slovence in Nemce. Nemec je bil na pr. „Stif-ter" (prvotno pooblaščenec gospodov, ki kmete uvaja v njih posest ter 1 Na pr.: Očeslavci ob Ščavnici so Sulzdorf. Očeslavci imajo slatino. Omenjajo se že leta 1379. To drugače običajno vas navaja že ilirski geograf Seljan v svojem Zemljepisu 1843 (p. 29): »Očeslavci, selo poleg Ščavnice, od slatine i jedne rude, gdč se mlinsko kamenje kopa, na glasu." Odkod ime Očeslavci? Volčeslavci? ali morda celo iz Z-očeslavci ? Bilo bi mogoče, da je Trstenjak pri Sulzbachu mislil tudi na svoj domači Sulzdorf ter tem laže v Sulz— iskal slovanski koren. " Koren je iz „salzen" izpremenjen, kakor v plur. praeteriti: \vir sulzen poleg: ich salz. 3 Sulz.bach pri Hallu na Gornjem Avstrijskem ima soline. (Kos, Gradivo L). Prim. Sulcz = Slatina v pilštanjskem dominiju. (Orožen, Das Bisthum etc. VI. 106). 4 Poročilo g. župnika Šmida. Prim, tudi Šumanova izvajanja v „Slov. Stajerju" (1868) na str. 34, 78. 6 Orožen, Das Bistlium Lavant, II. (1877), 129 si. — Orožen, Das Benediktincr Stift Oberburg (1876), 3. — Stegenšek, Cerkveni spomeniki lavantinske škofije, I. 4/5. — Stegenšek, O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja (Čas. za zg. in nar. 1910). jih odstavlja, stiften, abstiften — Stegenšek, op. cit. 24). Da je bila kmetija Štiftarjev prvotno nemška, tega se je Fedor Matvejevič Štiftar seveda zavedal. Kar se tiče kmetije Štiftarjeve", je pteal v svoji avtobiografiji, „zgodovinarji menijo, da je to prva in najstarejša naselbina v kraju od celjskih grofov ali od solnograških škofov. Le tako se pojasnjuje nemški vir mojega priimka1." # Skoro bo 100 let, kar je menda prvi človek našega rodu opisal solčavski planinski svet. Bil je to znani celjski in pozneje mariborski profesor J. A. Zupančič. Ta je 1. 1826 izdal „Ausflug von Cilli nach Sulzbach". Spisa nisem dobil v roke, a posnema ga Jos. Pajek v „Črti-►cah" (p. 283 si.). Zupančič je bil v Solčavi 1. 1815; iz njegovega opisa se vidi, kako se mu je kraj zdel ločen od vsega sveta, kako divno zadovoljen (procul ne£otiis) pa je bil tamošnji župnik, ki se je z njim razgo-varjal. Ali Solčavo so pač vedno bolj posečali, ker se je zdelo potrebno (1830) zasnovati Spominsko knjigo. Kakor Mariboru in Ljutomeru, je tudi Solčavi ilirsko (jugoslovansko) razpoloženje dalo ime. Če se je tudi to ime rodilo iz nekake fantazije, ' dandanes se je udomačilo in ga nihče ne bo več izpreminjal. Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem. Iz vatikanskega arhiva priobčil M. Premru. Rim. Odkar so Benečani storili konec svetni oblasti oglejskih patriarhov, •so v naših deželah nastale"nenormalne cerkvcnopolitične razmere. Avstrijski vladarji so se upirali z vsemi silami izvrševanju nadpastirske oblasti po patriarhih, zaveznikih in podložnikih beneške republike, ter so delali na cerkveno osamosvojitev avstrijskega dela patriarhata z ustanovitvijo novih škofij. Le pod hudim pritiskom cerkvenih in političnih razmer je avstrijski vladar dovolil, da je Franc Barbaro smel opraviti vizi-tacijo, nadejaje se, da si s tem pridobi naklonjenost rimske stolice, da privoli k ustanovitvi novih vladikovin na avstrijskem teritoriju oglejskega patriarhata. Rimska stolica pa je vse poskusila, da se izogne potrebni ustanovitvi novih vladikovin, ter je skušala izvrševati nadziranje potom drugih . vladik in cerkvenih dostojanstvenikov, pred vsem pa s tem, da je krei- 1 „llustr. Narodni koledar za leto 1914" (Celje), str. 56. Njegovo mnenje o starosti bi utegnilo biti istinito, če uvažujemo Stegenškovo razlago imena, ne pa opomba o celjskih grofih in pač .tudi ne opomba o solnograških škofih. — Fedor Matvejevič Štiftar je svoj priimek prevel v ,Tvorpov". rala v Gradcu svojo nuncijaturo, ki je trajala od 1. 1580—1622, ko je bila 20. aprila ukinjena1. Nadvojvoda Karol se je nemudoma lotil, dela, da pridobi pred vsem za svoje načrte graške nuncije ter ustanovi nujno potrebne vladikovine v Gorici2 in v Velikovcu 3; delali so se tudi načrti za Celje4 in za Reko6. •Dasi je rimska stolica skrbno pazila na to, da se ne zameri beneški republiki, ki se je absolutno in trdovratno protivila Karolovim cer-kveno-političnim nakanam, vendar ni nikakor hotela odbiti Karola. "Služila se je starega in vedno pripravnega sredstva: odlašanja. Zavlačevala! je zadevo v nadi, da ji prinese čas ugodne razmere, ki bi jej dovoljevale rešiti vprašanje, ne da bi koga ozlovoljila, a cerkvi koristila. Privolila je v to, da se je celo leta 1586 izvršil proces za ustanovitev vladikovine v Gorici in v Velikovcu, od katerih pa je bila vdejst-vena edino le Goriška in ta šele 1. 1751 Kakor sem že omenil, sta se posvetni vladar in rimska stolica od časa do časa poravnala tako, da je bila pooblaščena kaka zaupna cerkvena oseba, da prehodi patriarhovino, ki je bila pod Habsburgovci, ter ukrene vse potrebno, da dvigne cerkveni in verski niv6. Tako je bila 1. 1607 poverjena vizitacija7 graškemu nunciju Ivanu Krstniku Saivago, vladiku Sarcanskemu (Lunesarzana), kije bil nuncij v Gradcu od 4. nov. 1606 do 9. okt. 1610 8i Papežev nuncij je prepotoval vse slovenske zemlje od Gradca do beneške republike ter s potovanja vrlo pridno poročal v Rim, od koder so mu prihajala vedno primerna navodila. Cela ta korespondenca je v marsikaterem pogledu zanimiva in zelo važna ter sem si jo vso izpisal in zbral.. Ker razmere, zlasti draginja tiska, danes ne dovoljujejo, da obelodanim to korespondenco v polnem obsegu, odločil sem se, da v časopisu" izročim javnosti one listine, ki se tičejo slovenske Štirske in glagolice na slovenskih tleh. 1 cf. Biaudet H.: Les nonciatures apostoliques permanentes jusqu'en 1648. Helsinski. 1910. pg. 152, 242. 5 Arch. Seg. Vat. Fondo Borghese I.. 35.; — Documenta historiam Archedioec. Gorit. illustrantia (App. Folii Eccl.) To. I. Goritiae 1907. — Morelli C.: Istoria della contea di Gorizia. Gorizia 1885. vol. IV. passim. ' Arcfc. Seg. Vat. F. Borghese I. 35. * I. Orožen: Celjska kronika. Celje 1854, pg. 131. 8 Arch. Seg. Vat. Germania 22 F. 135, 154, 42. 6 Morelli C. Istoria di Gorizia. Gorizia 1855. III. 203 sq. IV. 214 sq. 7 Ta vizitacija je bila odrejena zlasti radi pritožb zoper ljubljanskega vladiko Tomaža Hrena, ki so delale nunciju in rimski stolici mnogo skrbi, kakor, moremo sklepati iz nuncijevih poročil in rimskih naročil, cf. Cod. Germania 21. 22. passim. — Fondo Borghese II. 197/8. — cf. tudi beležke iz Hrenovega Koledarja 1610 24. XI. v Mittheilg. d. hist. Ver. f. Krain 1862, pg. 26. — 8 Biaudet: 1. c. 182, 197, 283. / Vsa korespondenca, ki se vrši med nuncijem-vizitatorjem in rimsko stolico, je zbrana v Cod. Fondo Borghese II. 197/8. 189. 190. 192 ter. Germania 21, 22, ki se nahajajo v vatikanskem tajnem arhivu. Svojo vizitacijo na Štirskem je nuncij izvršil v dveh rokih in sicer koj od' početka, ker je začel z vizitacijo ljubljanske vladikovine in na povratku s potovanja po Kranjskem, po Istri, po Goriškem, po Furlanskem in v Trstu. Graški nuncij je odpotoval iz Gradca ter prispel 16. sept. 1607 v Slovenjgradec (Bindisgratz)1, kjer ga je slovesno in ponižno sprejel ljubljanski vladika Tomaž Hren, zakaj Slovenjgradec je pripadal takrat ljubljanski vladikovini O tem poroča papežev nuncij v prvem svojem poročilu s potovanja dd. Bindisgratz 1607, 17. sept. (Cod. Fondo Borghese II. 197, 198. F. 400.) Parti venerdi di Gratz, et hieri entrai nella diocesi di Lubiana, in-contrato dal Vescovo3 con molta summissione e gran aftetto, non posso aneora dir cos'alcuna intorno a questa diocese, dird bene che essendo passato nella Diocese del Vescovo di Lavanto et visitato, lio ritrovato che lui non visita tanti anni sono, et una Prepositura principale sono passati gia sei anni, se non che mand6 un Visitatore avanti di me di otto giorni havendo inteso ch'io volevo visitare, il quale ancora i'ece'ordine ad uno Monasterio di Monache d| S. Domenico al governo dell' ordinarij che non mi dovessero accetare nella clausura, sebene esse doppo qualche poca difficolta mi accettarono. Ho ritrovato, che nella sua diocese non vi sono, che sei sacramenti, perche di quello dell' estrema untione non sene parla, anzi i Popoli non sanno tampoco che vi sia. Le chiese malissimo tenute et i Preti talmente ignoranti, che ne anco sapevano la forma del Sacramento della Penitenza tanto necessaria cosi credo, che sia il resto del la sua Diocesi. pure avanti che ritorni lo sapero. Questo diro bene a V. S. 1. che i popoii alzano le mani a Dio d'esser visitati, e che 1'opera 6 ho-nissima e produrrti effetti molti, buoni a gloria di Dio e salute di queste anime. Daro conto di quello che andero trovando et intanto mi resta di supplicare V. S. I. a farmi havere 1' emendatione de Messali stampati in Venetia essendovene in questa Diocesi di Lubiana, nella quale non s'e havuto il Decreto fatto dalla Congregatione del S. uffitio che non sara se non bene, quando se ne faranno fare inviare ancora qua al Nuntio perche ne possano haver notitia questi Prelati. Iddio doni itd. Datum, podpis nuncijev. ' Gled6 pomena besede slovenj cf. Bidermann: Die Serben-Ansiedlungen in Steiermark in Mittheiluivgen d. hist. Vereines f. Steierm. XXXI. (1883) pg. 33, slovenj = feucht. ' cf. Luschin: Das FurstbischiSrt. Archiv zu Laibach v Beitrage zur Kunde Steierm. Geschquel. V. 86, 87, 93. — 3 Tomaž Hren t 1630. Rubrum: * risposta 29. IX. 1607. V tem pismu pravi, da še nima kaj poročati o razmerah ljubljanske vladikovine. Pritožuje se pa, da zanemarja labodski vladika svoje dolžnosti ter ne nadzoruje svoje vladikovine, kjer poznajo samo šest zakramentov in so svečeniki zelo nevedni. Ta nuncijeva pšica proti labodskemu vladiki pa je čisto razumljiva, kdor vč, da je labodski vladika Jurij Stobej bil predsednik vlade v Gradcu, ki se ni veliko zmenil za nuncijeve voljice, ter je tudi brez ovinkov povedal, kaj misli o rimskem dvoru. Radi tega je bilo treba to neljubo osebo odstraniti, na čemur nuncij dosledno deluje, dokler se mu ni končno posrečilo iztisniti labodskega vla-diko iz vplivnega političnega poprišča. Koncem omenjenega pisma obljublja nuncij, da bo o vsem točno poročal, k&r bo videl. Na njegovo prošnjo radi poprave misala, državni tajnik ni reagiral. Na nadaljnjem svojem vizitacijskem potovanju je papežev nuncij na svoje veliko začudenje naletetel na glagoljanje celo ob sinji Adriji pri Reki. O tem njemu povse novem dejanjskem stanju je poročal v Rim, tedaj se je zganil državni tajnik kard. Borghese ter so s'e vršila dopisovanja radi poprav med kongregacijo del sant' Ufticio, beneškim nuncijem in kardinalomv Borghese, ki pa so tudi — zaspala, dasi je še leta 1614 Iv. Tomko Mrnjavič prišel v Rim1, da prevzame to delo, katero pa je šele prevzela 1. 1622 ustanovljena lcongregacija de Propaganda tide ter ga končno tudi izvršila. Kakor znano, so dotiskali v Benetkah prvi glagolski misal že 22. februarja 1483. leta. Danes je velika redkost: dva izvoda, a oškodovana, sta v Vatikanski knjižnici, eden. je v dunajski bivši dvorni knjižnici. Leta 1528 in 1561 so ta misal v Benetkah ponatisnili. In od takrat naprej ne več. L. 1531,so ga natisnili tudi na Reki2. Kakor je znano že iz Bidermannove razprave „Die Serben-Ansied-lungen in Steiermark und im Warasdiner Grenz-Generalate" v Mitthči-lungen des hist. Vereines fiir Steiermark XXXI. Graz, 1883, so se na Štirskem, Kranjskem in Hrvatskem naselili t. zv. Uskoci8, katerih center so bile po njih imenovane Uskočke gore, ki so v listinah označene z imenom „Monte Feletrio", ime prikrojeno v italijanski cerkveni pisarni v Rimu iz „Pleterske gore". 1 I)r. Prodan, Jeli glagolica pravo svih Hrvata. Zadar 1904, pg. 224 n. 1. • Šafafik, Geschichtc der stidslav. Literatur I. c. 154, Nr. 11 in 174, Nr. 42,— Surmin: Poviest književnosti. Zagreb. 1898. pg. 59. — Hrčič: Nekoliko starosloven. hrv. knjiga. Rad. L1X. pg. 172 n. 1. 3. — Kobler G.: Memoric di Fiume. 1896—8. I. ' 189. — a cf. tudi Kukuljevičev Arkiv IX. 273. 312. si. Znani novomeški prošt, Albert Pesler1; Goričan po rodu, je poslal 1. 1625 v Rim latinski pisano kratko poročilo o Uskocih. To poročilo, ki je bilo prečitano 6. febr. 1626 v kongregaciji de Propaganda fide (Cod. Lett. Antiche 219. f. 159.) pravi, da so Uskoci zasedli nekultivirane „mon-tes Pletriacos" 2, kar so takoj potvorili v — Monte Feletrio. Ti Uskoci so imeli svoje svečenike ter so živeli v veliki siroma-ščini. Zanje se je zanimal tudi Rim, da bi jih pridobil za zjedinjenje. Vsled tega je sporazumno z Rimom leta 1629 vizitiral te Uskoke mladi helmski vladika, Metodij Terlecki, Rusin-unijat. Iz njegovega poročila naj navedem tu Je odstayek, v katerem beremo, da je našel med temi Uskoci cerkvene knjige, tiskane v Benetkah. V Cod. Lettere antiche 219. f. 162 si. A. P. F.8 so Terleckijeva „Media iuvandi Vallachos". V točki 5. piše, da so v njihovih cerkvenih, v Benetkah tiskanih knjigah mnoge pomote in praznoverne reči. Da se odstranijo te pomote, ni drugega sredstva, kakor da se znovič natisnejo; če pa to ni v kratkem mogoče, naj se naprosi cesarsko veličanstvo za podporo," da se nakupijo take knjige v Rusiji4. Znano je, da so ti Uskoci5 — Srbi ob času prehoda v te kraje bili shismatiki grškega obreda, a slovenskega liturgičnega jezika, katerih sve-čeništvo je bilo tako „ignorantno", da ni znalo ni besede latinske, ter je radi tega zagrebški vladika Ben. Vinkovič v pismvi od 3. febr. 1639 (Lett. ant. 219, f. 246) zahteval ustanovitev šol«, v katerih bi se vlaški I mladeniči (t. j. Uskoci) učili cirilice in latinice, s katero bi se navzeli tudi katoliške pobožnosti, ter pripoveduje, kako so se izpreobrnili drugi Vlasi po Istri, ob Pivki, na Krasu in v senjski biskupiji v Liki in Dragi 1 Morelli C.: Istoria di Gorizia. 1855. III. 319 ima kratek življenjepis tega neustrašenega boritelja za ustanovitev goriške vladikovine. ' Takisto govori Pesler v svoji „nota di Mancamenti" izročeni papežu: 13». L' anno 1562 gli Vscocchi scampati dal Turcho, vennero ad habitare nelle montagne di Pletria." (Cod. Barberinj Lat. 7804 f. 53 v. Bibl. Vat.). 3 Arhiv de propaganda fide. 4 In libris ipsorum ecclesiasticis, quos nunc (licet paucos) habent i m p r e s s i-onis Venecianae, multi errores et superstitiones inveniuntur, a quibus ut libe- rentur non est medium nisi ut alii pro illis imprimantur . .. quod si tam cito fieri non poterit S. Caes. Mti. erit supplicandum, ut sumptum aliquem offerat pro coemen-dis dictis libris in Russia. 6 cf. osobito Kukuljevičev Arkiv IX. 321, kjer zagrebški vladika Petar Petretič (t 1663) piše, da so »Valachi sive Rasciani vel ut vernis dicam Serviani. . ." 6 „In quibus pueri, et iuvenes Valachi instruerentur, literas Cyrillicas simul et Latinas discerent, cum quibus etiam catholicam imbiberent pietatem sicuti factum est in Istria, Pivka, et Carsca, nec non in Dioecesi Segniensi in Lich, et Draga Vinodo-lensi, ubi similes Valachi... opera bonorum pastorum catholicorum, rclicto ritu • Graeco, adpraesens Romanum, quem assumpserunt retinent, seque non amplius Va- lachos, sed Croatas appellant." Vinodolski, kjer so Vlasi po prizadevanju dobrih katoliških dušnih pastirjev zapustili grški obred in sprejeli latinski ter se ne imenujejo več Vlahe, temveč Hrvate. V nadaljnjem piše, da se Uskoci poslužujejo v bogoslužju slovenskega jezika1. Iz tega vidimo, da se niso posluževali beneških izdaj samo Slovenci, nego tudi novodoseljeni Uskoci, kateri kakor vemo, so se posluževali cirilice in ne glagolice, kar potrjuje omenjena poslanica vladike Vinkoviča, kjer piše, da naj se v vlaških = srbskih šolah poučuje cirilica in latinica, a ne govori nič o glagolici. Drugače je s Slovenci, ki so se sicer,, kakor bodemo koj slišali, posluževali tudi cirilice. Oficijelni seznam pokrajin s staroslovenskim bogoslužjem, ki je bil predložen v seji veroplodničnega zbora 13. avgusta 1626 (Lett. ant. 66 f. 118), nam kaže, da so se „ilirskega" jezika s pismenkami „gv. Jero-nima", t. j. v glagolici posluževale cerkve rimskega obreda v velikem delu oglejskega patriarhata, na Koroškem, Štirskem in Kranjskem, potem v velikem delu Istre in deloma celo v krški in ljubljanski vladikovini; istotako komende viteškega reda na Kranjskem in Hrvaškem. Glagolica je bila v rabi deloma v zagrebški vladikovini v Hrvatski in Slavoniji. Nadalje v modruško-senjski vladikovini', v nadvladikovini zaderski in njej podrejenih vladikovinah krčki, osorski in rabski, v vladikovini ninski, v dobrem delu šibeniške vladikovine, deloma v splitski nadvladikovini, v onih delih, ki so bili pod Turkom pa se*je opravljala služba božja samo v „ilirskem" jeziku, enako v skadarski, kninski in makarski vladikovini pod turško oblastjo in tudi v bvarski (Lesina) vladikovini. V vseh drugih ilirskih' vladikovinah, ki so se sicer posluževale latinskega liturgičnega jezika, so se listi in evangeliji peli, osobito o velikih praznikih, v „ilir- . skem" jeziku. Staroslovenščine s cirilskimi pismenkami pa so se posluževali v oglejskem patriarhatu naseljenci v pleterskih gorah, pa večji del kristir janov, podložnih Turkom v Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji, Srbiji, Mace-doniji in Bolgariji. Nadalje kneževina vlaško-moldavska, večji del mosko-vitskega carstva, Čerkezi, Georgijci in „Petogorci" (Quinquemontani) v Aziji, ki so vsi grškega obreda in razkolniki, izvzemši Litvance in Malo-ruse, ki so združeni z rimsko cerkvijo. Končno nekateri srbski menihi v sveti deželi. V izvirniku slove ta seznam tako-le: Roma 1626. 13. VIII. Cong. Le chiese che usano la lingua illirica in divinis et li caratteri di S. Geronimo del rito catolico romano sono : Gran parte del Patriacato d' Aquileia per le provincie di Carintia, S t i r i a, Carniola e Cragno 3. ' 1 „Lingua Sclavonica qua et ipsi in saeris utuntur." • Pod „Cragno" je pač misliti na Gorenjsko. Gran parte delle diočesi d' Istria, cioe di Trieste, Capo d'Istria, Cit-tanova, Parenzo, Pola e Pe'dena. Parte della diocese Gurcense e della Labacense nella Carniola e Cragno. Come anco le commende Teutoniche cosi nella Carniola come nella Croatia. Parte del Vescovato Zagrabiense nella Croatia e Slavonia. Le chiese^di Modrussa e Segna con le loro diocesi: I-»e diocesi dell' arcivescovado di Zara e delli suoi suffraganei Ve-gliense, Ausserense et Arbense. La diocesi di Nona. Buona parte della Sebenicense. L' arcivescovado Spalatense in parte, ma per6 le sue provincie di Pogliza e Eadobiglia sottoposte al Turco del tutto officiano in illyrico. Parte delli Vescovati Scardonense, Tinoniense e Macarense sotto il Turco come anco parte della diocesi Pharense overo Lesinense. Tutte le altre chiese e diocesi Illyriche ancorche officiino in latino pero li evangeli et epistole. si cantano in illyrico massime le feste. Le chiese che usano detta lingua in divinis con caratteri ci-rilliani. sono: Nef patriarcato d'Aquileia li popoli del Monte Feletrio. La maggior parte delli Christiani vassali del Turco. nella Dalmatia, Croatia, Slavonia, Servia, Macedonia e Bulgaria. Li principati della Vallachia e Moldavia tutti, con la gran Monarchia di Moscovia, li Circassi, li Georgiani, e li popoli Quinquemontani in Asia, li quali tutti sono del rito greco e scismatici, eccettuati li popoli della Lituania e Russia dei quali alcune chiese sono unite con la catolica romana chiesa. Alcuni monaci Serviani nella Terra santa. Ta seznam pa sloni med drugimi dokumenti na velevažnem pismu nekdanjega ninskega vladike Blaža M an d 6 vi (1602—1645 false 1624 v Farlatiju Illir.- sac. IV. 229), ki je bil prej v službi oglejskega patriarha, ter je osebno obiskal in pregledal vse cerkve oglejskega patriarhata na Kranjskem, Koroškem, Štirskem itd. Povsod, kakor piše, je našel, da glagoljajo. Ker je to pismo za glagoljsko zgodovino odlične in odločilne važ-npsti, bodi tudi celotno predloženo iz Cod. Lett, antiche 146 f. 96. APF.2 Slove tako-le: 1 Njegov kratek življenjepis z dokumenti je še v rokopisu. ' Archiv de prop. fide. Nona, 1627. 29. VI. (Ninski vladika piše zaderskemu nadvladiki.) Illustrissimo et Reverendissimo signor mio Osservantissimo. V. S. I.1 mi perdoni se sin' hora non ho potuto ubidirla in quello che nella sua delli 22 di questo si fe compiaciuta commandarmi essendone stata cagione la mia febre nella quale mi ritrovo la sua, hora subito ra-lentata, alqnanto per 1' Iddio gratia non m'e parso dover piu differir di servirla per quanto si stendono le mie debolissime forze. II particolare del quale son ricercato confesso esser de -risolutione alquanto difficulto-setta per piu rispetti. Si suppone primičramente che solo in Dalmatia serva i) caratthere di Girolamo e pur di quello si serve la maggior parte d'Istria, tutta la CarinthiaStiria e Carniola3 luoghi tutti da me visita t i4, quando ero al servitio della chiesa č' AquileU, et arriva sino mai a Zagabria, et di la passa per ispatio de piu d' ottanta parochie, in tanto ch'io dubitarei clie col voler introdut hora nelle dette parti il ca-rattere Cirilliano nascerebe non picciol confusione tra quei popoli, massi-mamente tra li ecclesiastici poiche alii provetti malagevol cosa potrebbe parer abandonar quella lettera nella quale sin hora si sono exercitati ce-lebrando e recitando divini officii, che quanto a quelli che per 1' avve-nire dovranno esser promossi a gli ordini sacri si potrebbe impor che debbano imparare gli uni e gli altri caratteri gia che poco altro resta loro che studiare, e poiche di gia nel carattere Cirilliano si ritrovano hormai stampate molte opere pertinenti all' instruttione de sacerdoti, i giovani tanto piu volentieri si applicaranno a imparar il carattere Cirilliano siche il mio parer sarebbe prima che mettersi alia stampa d'una sorte o sia questa o sia quella rubricati che fossero i messali e li bre- 1 Vossignora illustrissima. • ' Kolikor je seveda spadala pod patriarhat. 3 Obseg „Garniole" nam dokumentira najbolje poročilo poslanika beneške republike iz 1. 1567. Ko je nadvojvoda Karol, notranje-avstrijski vladar prvič prišel v Gorico, je poslala beneška republika posebno poslanstvo v Gorico, da pozdravi — soseda. Na,čeloval je temu poslanstvu Jcronim Lepuman, kakor poroča Maurocčen v svoji beneški hUtoriji, ter je o vsem, kar je zapazil, napravil za beneško republiko zanimivo poročilo, ki se nahaja v prepisu, nedatirano in nepodpisano, v Cod. I. 44. fondo Borghese tajnega arhiva Vatikanskega. Tam beremo na f. 57: „Nella Carniola si comprendono li contadi di Goritia, Gradišča, Cilia et Trieste et confina da levante con la Croatia, et da ponente col Friuli, da mezo giorno pur con la Croatia, Istria, et Mar Adriatico, et da Tramontana con la Carintia et Stiria." — Chronicon breve Ioannis Tomasich minoritae piše tudi: De Carniola ... in hac provincia Goritiam dicunt (Kukuljevič. Arkiv. IX. 33.) — S tem je ugotovljeno, kaj je vse spadalo pod Carniola (Kranjsko) v dobi, ki prihaja v poštev. 4 Zahvaljam se preč. g. prof. Iv. Trnko v Vidmu, da se je potrudil pozvedeti v nadbiskupskem arhivu Videmskem, če eksistira kako vizitacijsko poročilo, pa ga do zdaj niso mogli iztakniti. viarii e dichiarate le parole oscure che negi' uni negi' altri si ritrovano e non intese ne anco dalli stessi ecclesiastici senza di che come gia dissi 1' opera sarebbe infruttuosa si dovrebbe prender parer dalli Superiori delle parti gia nominate, si quanto alia riuscita dell' opera come anco quanto alia quantita de messali e breviarii che si dovranno stampare si per schi-vare ogni confusione tra le nationi, come per potersi regolar nella spesa, e creddo bisognara stampar almeno per hora nell' un e nell' altro carat-tere; pur io mio rimetto a quelli ch' in questo et in ogn' altro conto sano-assai piu di me; bastandomi d'haver ubidito a chi mi commanda; et hu-milmente me gli raccommando in gratia. Da Nona li 29 giugno 1627. Di V. S. . . . humilissimo . . . Biagio vescovo di Nona mp. (a tergo. manu Ingoli) Die prima Decembris 1627; lecta in Congregatione particulari coram Card. Bentivolo. Iz tega je razvidno, da je glagoljanje bilo razširjeno tudi med Slovenci, saj sta papežev nuncij iz 1. 1607/8 in ninski vladika iz 1. 1627: dve povsem nesumljivi in narodno neinteresirani priči, ki nimata nika-kega osebnega medsebojnega stika; zakaj eno pismo je iz 1. 1607, a eno od čisto druge osebe, ob drugi priliki in za druge osebe iz 1. 1627, dasi se nanaša očitno na čas pred 1. 1602, to je na čas, preden je pisec bil, imenovati na ninsko stolico (1602) ter bil v službi oglejskega patriarha. Sicer pa podkrepljajo te trditve tudi izjave naslednjih poslanic. Grof Ambrož Turriani piše v svojem „Memoriale quaerelarum" proti Tomažu Hrenu (A. Vat. Fondo Borghese I. 966 f. 282 v) 1. 1615. 14. X., da so po župnijah ljubljanske vladikovine nastavljeni svečeniki, ki niso znali zadostno latinski1. Fra Rafael Levakovič, Hrvat-minorit je prišel v Rim, da bi pripra- ' vil za tisk misale in brevirjarje v ^ilirskem" jeziku ter je med drugim poročal to-le: 7°. Le provincie ove s'adoperaranno questi libri saranno: Dalmatia? Bosna, Argentina, Croatia, Carniola, Bulgaria, Rascia, parte della Macedonia, Russia, Moscovia, 'Slavonia, et altre. To poročilo Levakovičevo je bilo prečitano v seji 1626. 9. nov. št. 65. veroplodničnega zbora (A. P. F. Lett, antiche 262. f. 227 v.), torej je popolnoma neodvisno od poslanice ninskega vladike dd. Ninii 1627. 29. jun. In še dne 7. marca 1637 piše znani knjigotržec beneški, Marko Gi-nami ter vspodbuja veroplodnični zbor, naj vendar da natisniti glagolske brevijarje in pripoveduje, da sta „včeraj" prišla k njemu dva svečenika 1 „Itaque Domini Episcopi Labacensis Parochiae cum simplicibus et inexem-plaribus Presbyteris restauratae sunt, qui quoque non congrue latino loquuntur." iz Karnije ter jokaje zahtevala brevijar in bila čisto obupana, ko jima je rekel, da ga še niso začeli tiskati K Da je pod „Carnia" misliti na Kranjsko, priča pismo ljubljanskega vladike Ivana, ki ga je pisal dne 1. nov. 1593 kardinalu Aldobrandinu v Rim. V njem beremo : „Labaci Carniae metropoli" (A. Vatic. Fondo Borghese III. 686). Poleg navedenih prič pa moremo pozvati v pričevanje tudi domače priče, ki so živele v XVI. veku. Tu je pred vsemi Sebastjan Krelj2 kije v svoji „Postili"8 obelodanjeni 1. 1567 zapustil dragocen predgovor. Ker nimam pri rokah izvirnika, posnel sem tu navedeni citat po Kopitarjevi Gramatiki4 str. 421 si. Krelj pravi: „. .. Inu so edni navaieni na to ftaro Slovenfko, Her-vatfko ter Chyrilfko Pifmo. Bog otel pak, da bi to ifto, slafti Churilfko lepo pismo, mogli lpet v Liidy perpraviti. Kadar pak nei dobro mogoche, sa ubushtva ftran, s a v olio Turl'ke file, ino fmo tako sazheli naivezh slatinfkimi puh-ftabi pifati inu drukati, taku moremo vfilli.. . sai gledati da se Latinfki puhltabi, na mefto nafhih ftarih Slovenfkih, kolikor je mogoche, v' glihi mozhi poltavijo. Sato fam fpred to ftaro ABC po imenih, inu pruti latinfke puhftabe poftavil. Ako kateri Hervatfko pismo5 sna, da nas ti m bulie saftopi. Ti pak, kir ne saftopifh ... inu fi fe navadil na g. Trubariovo K ranfchino .. . Tebi nei veliko, olli fkori nizh preminienu." Iz tega navedka se jasno vidi, da so se Slovenci za Krelja še posluževali glagolice — hrvatskega pisma — in tudi cirilice. Krelj • sam obžaluje, da so jih zlasti gmotne razmere prisilile oprijeti se latinice ter želi, da bi skoro mogli zopet uvesti „Churilfko lepo pifmo". Mimogrede bodi omenjena tudi — kranjščina, ki jo je Trubar po volji kranjskih stanov nevpogljivo ščitil proti nasvetu celo Italijana P. P.. Vergerija, ki je predlagal po italijanskem vzorcu, da se določi eno slovensko narečje za skupni jezik vseh Slovenov (južnih Slovenov). Pa tudi Bohorič nam poroča, da za njega ni še popolnoma izumrla. glagOlica na Kranjskem, pišoč, da se je odločil za latinico, ker je ciril- 1 „Et hieri apunto sono comparsi due Preti di Carnia quasi priangendo diman-dando de questi Breviari, come gli ho defto, che non sono ancora principiati si sono cominciati a desperare, dicendo queste formali parole povereto mi che no vivero tanto -che li vedo ..(A. P. F. Lett, antiche. 18. f. 103). " cf. Elze Th.: Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain'wah-rend des XVI. Jahrh. Wieh 1863. pg. 30—32. — Dimitz: Gesch. von Krain. > cf. moj spis (šifra m. p.) v Ljubij. Zvonu 1892. 4 Grammatik der Slavisch. Sprache in Krain, Karnten und Steyftrmark. Laibaclr- 1808. — 5 '== glagolico. sko in glagolsko pismo že skoraj izginilo (quandoquidem iam usus illius antiquae literaturae, Cyrillicae nimirum et Glagoliticae in Carniola nostra fere intercidisset). Te iz Bohoričevih „Arcticae horulae" po Kopitarjevi Gramatiki pg. XXXVIII. citirane besede so sicer Kopitarja zapeljale, da je opazil: „Also schrieben die Krainer nicht glagolisch noch im 16. Jahrhundert, wie Herr Linhart meint." Očividno je Kopitar prezrl važno besedico „fere" (skoraj). Tako moremo sedaj storiti še en korak naprej, ter se služiti pričevanja Louis Leger-jevega: Georges d'Esclavonie, chanoine pčnitencier de la cathčdrale de Tours au XIV—XVme siecles v „Jagič' Festschrift", Berlin 1908 pg. 112 si. Ta Georges d'Esclavonie je zapustil glagolske rokopise. Bil je doma iz Brežic na Štirskem ter si sedaj po vsej, s tem spisom predloženi dokumentaciji lahko razlagamo, da se je glagolice naučil doma na Štirskem in to v času, ko je staroslovensko bogoslužje bilo drugače nego danes pri nas spoštovano celo pri sosedu Nemcu, kar nam neovržno dokazuje nemško pisani predgovor k Rationale Viljema Du-randa. .Le-ta je Anonymus preložil na nemški jezik po naročilu avstrijskega vojvode Alberta III. 1. 1384. Neznani pisec proti koncu predgovora razpravlja o treh jezikih, v v katerih se mašuje in ki so latinski, grški in slovenski ter pravi: »Zu dem dritten mal, die Messe wirt begangen in Windischer Sprache 1 durch Sache der braittunge und gemainhait'; wan chain ainige fprach an ir selber ist so weit getailet, als di man Windische 2 nennet. 1 Aliae vero Slavicae nationes quoad cultum Latinis sunt conformes exceptis Armenis & P1 a v o n i b u s (kar bo Slavonibus), qui proprijs utuntur elementis, et nec Latinos nec Graecos praeterquam quoad fidem imitantur. — Chronica Oldenburg. Archicom. ed Meibom. Rr. Germ. SS. III. 129. (spisal Joh. Schiphower 1508). 2 O slovenskih zemljah pripoveduje srednjeveška geografija: Das sint windischin riche, Und windische mark tuot erkant.. . Diu heizent s i c h e r 1 i c h e pg. 406 Pan oni a. Diu teilent sich Uzehalp lit ouch da vor (1076) in witin lant und Verren strich (973—976) Stir und Čsterriche. Die ober^ Panonia,(1030) Diu stozent geliche Diu windischer Sprache lant ... An Ungern mit den beiden (1031 pg. 403) . Marken ist gescheiden Disin lantmarke wit (1038) Diutsches lant und windisch lant. . . Biz an da z gebirge gat, 'Kernten, disin windische lant (1091) Daz diutschin lant gescheiden hat (1040) In latine sind genant <£en Osten und wiilschin lant Diu Obere Pan oni a (pg. 407). ' Eine Geographie aus dem XIII. Jahrhundert, herausgegeben von Ignaz v. Zin-gerle v Sitz. ber. kais. Akad. Wien. 1855. Bd. 50 pg. 371 sq. V svojih Annales Carinthiae, Leipzig 1612, piše Jeronim Megiser, da se je Koroška imenovala Patria Sclavorum (pg. 10) ter nadaljuje pg. 341: inmassen dann noch. ineutzutage die Windische Sprache nicht allein in diesem Land, sondern auch in vie- Darumb ist 11 auch genumen an der Ebraischen Sprache flat . . . und wurde der Sprach verliehen. die der haiden ein michel tail begriffen hat. . . . Hie endet iich die Furred ... a. d. M. CCC. LXXXIII. feria quarta post dominicam palmarum.« (Lambecius, ed. Kollar: Commentar. de Bi-blioth. Caes. lib. II. col. 582. 589.). . Tudi ta pisatelj iz XIV. veka je priča, da se je maševalo staro-slovenski na Slovenskem. To je tudi čisto naravno, ako pomislimo, da je bil jezik slovenski v tem času čislan celo na dvoru in državnopravno zavarovan; kar dokumentira že ustoličevanje slovenskih knezov na Go-sposvetskem polju. 0 razširjenosti slovenskega bogoslužja po Sloveniji ni bilo niti več spomina v naših dneh, toda znani nadvladika zaderski, Matej Karaman (ok. 1739), je še dobro poznal nekdanje razmere. V svojem rokopisnem poročilu „Del Clero Illirico" 1 (Arch. P. F. Bosna, Bulgaria etc. Miscellanea To. II.), ki ga je spisal za veroplodnični zbor, piše na str. 37, 38: . . . quando lutero comincio infestar . . . la Germania allora nella Dalma-tia, C ari nt i a, Carniola, Croatia, Stiria, Slavonia e Bosna erano da-per tutto sacerdoti Illirici, per commodo dei quali stampossi un Missale Illirico in Venezia del 1528 e 1'altro in Fiume2 citta della Dal-mazia del 1531 ..." A da so se tudi naše slovenske zemlje prištevale k ilirskim, nam najbolj priča pismo Gladičevo, Ljubljana 1. marca 1651, ki je priobčeno v dr. Slamičevi razpravi: Zavod sv. Hieronima v Rimu in Slovenci (Bo-gosl. Vestnik. Ljubljana 1922 str. 28), kjer piše: „provinciae Carniolicae, quae nationi huic illyricae inserta est". Ako končno opozorim na podatke zbrane vjeličevih: Pontes histo-rici Liturgiae glagolito-Romanae a XIII. ad XIX. saeculum. — Veglae 1906 in izmed njih zlasti na to, kar piše Valvasor v svoji Ehre des H. Krain VI. cap. 1., namreč: „Man hat sich in diesen Landern vo,r dem allein der Glagolitischen Schrift gebraucht, bis... Primus Truber die erste Invention gemacht'mit len andern Landen, weit und breit neben der Deutschen sprache im Stiiten gebrauch ist . . . v Matteo Viilani (1363) piše v svojih Isto'rie I. c. 46, da je Villaco (Beljak) luogo sul passo del Frioli, e Schiavonia. — (1521) Aventin pa v Ann.Bojor. 1. III.: Venedi Chariones proprie dicti, earn Norici portionem quae infra Taurum montem Orientcm spectat, inter fontes Murae, Dravi, Savi includitur usque Aquileiensem agrum occu-parunt, et adhuc possident. 1 Karaman je spisal to poročilo na zahtevo kard. Monti-ja, ter ie veroplodnični zbor o njem razpravljal septembra 1742, ko je Karaman že bil osorski vladika. Bibl. Vatic. Cod. Barberini Lat. 8060 f. 140 r. * Glavinič piše še 1. 1626 iz Trsata, da je v Primorju središče glagoljajna. Starine XXIV. str. 10; Jelič, Fontes .. str. 16, št. 51. \ Lateinischen Buchstaben Crainerisch' oder Sclavonisch zu schreiben",. mislim, da lahko po teh dokazih trdim, da je treba dosedanje geografske meje glagoličine precej i-azširiti. V svoji Entstehungsgešchichte der Ivirchenslavischen Sprache, I. Halfte (Denkschriften Akad. Wien. Phil. hist. CI. 47. Bd. 1902, pg. 68) * piše g. prof. V. Jagič: „Gewifi war die ganze westliche Halfte der Balkanhalbinsel, etwa von Struma-Seres gegen Norden bis Sofia-Vidin und an der Donau bis-nach Pannonien und weiter bis nach Mahren hinein urspriinglich gla-golitisch. Dieser Glagolismus erhielt sich bekanntlich in den spa ten ge-schichtlichen Zeiten noch in dem croatischen Ktistenland.; aber auch tief hinein in's Binnenland, nordlich bis zur Kulpa (Kupa), ostlich bis an die kroat.-bosn. Grenze (z. B. in Lika) war die glagolitische Schrift nicht bios fiir die kirchlichen, sondern auch fiir die-weltlichen Zwecke des Gemeindelebens, der Selbstverwaltung als das ein-zige Organ geltend, wie uns das die bei Kukuljevič herausgegebenen Ur-kunden beweisen. Wenn das im 15. Jahrhundert der Fall war, so kann man sich vorstellen, wie es im 10. Jahrhundert in dieser Beziehung aus-gesehen haben mag ..." - Iste meje približno stavi tudi Jireček v svojem spisu: „Die mittel-alterliche Kanzlei der Ragusaner" v Archiv f. slav. Philol. XXVI. 1904,. pg. 161 sq. In tako dosledno tudi Broz, Šurmin in drugi. Ni dvoma, da moramo vključiti v teritorij, kjer je bila v rabi gla-golica, tudi. vse zemlje Slovencev in to še celo v XVI. stoletju, torej razmerno v dosta „spaten geschichtlichen Zeiten", ter smemo z ozirom na Kreljevo, Bohoričevo, Valvazorjevo izjavo misliti tudi na to, da ni služila glagolica samo v cerkvi nego tudi posvetnim potrebam posameznikov, četudi ne na gosto, zakaj na Slovenskem, kjer je bilo javno življenje — nemško in državnopravno stališče Slovencev žalostno, ne moremo pričakovati, da bi nemški javni organi za svoje nemške spise rabili — glagolico, ampak se je nje raba omejevala na cerkev in sveče-ništvo in mogoče na par prostih in brihtnih kmetov. Čudno pri vsem je pač to, da se je nasprotnikom posrečilo od1 XVII. veka naprej tako korenito iztrebiti cel6 spomin na rabo glagolice na Slovenskem v zgodovinsko še tako bližnji dobi. Toda o tem drugič par besed. Ne morem si kaj, da ne bi ob zaključku tega ..sestavka poklical v spomin, kar je trdil že J. Grimm v svojem spisu „Zur Literatur der Ru-nen", Wien. Jahrb. 43. Bd. 1828, str. 325—330, kjer pravi: 1 cf. zgoraj Kreljev citat I ' II. izd. Berlin 1913. „Kommt der Glagolica ein hoheres Alter zu als der Kyrilica, so mufl die Glagolica vorzugsweise in Pannonien geiibt worden sein, eben \veil sie da, nach Einfiihrung des neuen Alphabetes sich zu •behaupten weifi" ter dostavlja še o panonskih Slovenih: „Pannonische Slaven mogen im 9. Jahrhundert an Bildung alien andern Slaven zuvor gewesen sein< In poleg se vzdiguje neprekosljiva avtoriteta, ki se piše: Jernej Kopitar, ki je s svojim bistrim očesom to predvidel — recimo o čemer smemo dosledno danes trditi, da je dokazana resnica: raba glagolice v ■Panoniji in konsekventno panonstvo glagolice, panonstvo slovenske cerkve. A o tem pa izpfregovorimo v posebnem spisu. Končno nastopa prašanje: kako je bilo mogoče, da se je glagolja-nje ohranilo na slovenski zemlji celo v XVI. stoletje, in zakaj je potem /tako naglo izginilo, da kmalu ni bilo več duha ne sluha o njem? 0 prvem delu tega vprašanja je obširneje razpravljal že rajni dr. Gruden v „Gasu" 1905, str. 9—20 in str. 141—-157, o drugem delu, zakaj je izginil vsak sled glagolice, podamo o drugi priliki nekoliko podatkov. Ljudska medicina na Koroškem. Donesek h koroški slovenski folklori. Nabral Pavel Košir, Prevalje. II.S V dunajski „Zeitschrift fiir osterreichische Volkskunde" 3 razpravlja Dr. Oskar v. Hovorka o „Freisen und andere Krankheiten im Lichte der vergleichenden Volksmediein", kjer' navaja med drugim tudi dve zarotitvi, kakor sta proti imenovani bolezni v navadi pri nemških Frankih in Čehih. Formula teh zarotitev, kakor pravi pisatelj, obstoja v tem, da Kristus (ali pa tudi sv. Peter ozir. Marija) sreča personificirano bolezen, katero vpraša, kam je namenjena. Ta pove kraj in kaj namerava tam storiti; potem našteje vse dele telesa od glave do gležnjev. — Nato Kristus prepove bolezni (ozir. hudemu duhu) iti tja, kamor je namenjena ter našteje vse one dele bolnikovega telesa, iz katerih naj izgine v neznane kraje — Omenjeno razpravo konča pisatelj z besedami: ,,Es ware nun sehr verlockend, auf die augenfiilligen Analogien, wie sie in iihnlichen Zauberformeln anderer Volker vorkommen,- niiher einzugehen und ihre 1 c£. Hanuš J. J.: Der bulgarische Monch Chrabru. Archiv f. Kunde osterr. Geseh.quel. Bd. XXIII. I. pg. 15. » Gl. Časopis XVII, (1922), 1. str. 20 d. » Glej IV/V, zvezek, XIII. letnik, 1907. Verwandtschaft mit den altbabylonischen und assyrischen Zauberspriichen zu analysieren." Žal pa, da mora pisatelj ugotoviti, da so take in slične formule različnih narodov v srednji Evropi še premalo znane ozir. raziskane, da bi se mogla podati končna sodba. Zato želi, 'da se take formule pridno zapisujejo in s tem rešijo pozabnosti. Češka zarotitev v zgoraj omenjeni razpravi, ki izvira iz 16. stoletja, je zelo slična zarotitvi proti „skrvnini", kakor sem jo zapisal pri slovenskih Ziljanih. Češka: Pan Jeziš Kristus počal, Ja po jeho svaty milosti počmam: šeltž Panbuh eistou, potkal se s nim božec : »Kdežto jdeš božče?" Jdu N. N. do hlavy, do rukou, nohou, bfiška, hrbetu, všechnčch oudu, Kosti trlti, masa ssati, Krve piti, žil trhati." »Nechodiž ty, božče N. N. do hlavy, rukou, nohou, bricha hrbetu, všechnžch oudu, Kosti trfti, masa ssati. Krve piti, žil trhati. Idi ty, božče, na rozcesti, Kde pani formani jedou, at te v potkovich koni roznesou. Jdi do studanky, Kde lidi vody neberou; vykoupej se, vykalej se, N. N. na pokoji nechajl" Slovenska (iz Zilske doline): Jezus Kristus je zjutraj zgodaj vstal, v frišnej vodici se je umil, v belem prtiču se je obrisal; vzel je svoj zlati paternošter, palco romarsko — šel je po širokih potih, po te trnastih stezah. Srečalo ga je devet divjakov — škrvnja-kov. — Jezus Kristus jih bara: Kam vi greste, kam -vi pojdete ? „Mi bomo šli k . . (bolnikovo ime) špiesat, pa dregat; mL mu (ji) bomo vse glide premaknili, . vse kosti zdrobili, vse meso posušili, vso kri popili, da ga (jo) bomo k smrti pripravili." Potem je rekel sam usmiljen' Jezus Kristus : Vi ga (jo) ne smete — on(a) jc krščen(a), on(a) je birman(a). on(a) je s sveto križmo zmit(a). Vi pojte (pojdite) v hude skale, hude vrhe, grabne; ; tam vi' . . (bolnikovo ime) špisajte, tam ga (jo) dregajte, tam mu (ji) vse glide premaknite, tam mu (ji) vse kosti zdrobite, vse nveso posušite, pa vso kri popite, tam' ga (jo) v smrt pripravite tam vi va^e rajbiče ven. dajte. Po tej molitvi se trikrat pljune v tla in se reče: pomagaj Bog Oče,, pomagaj Bog Sin in pomagaj Bog Sveti Duh, Amen. .Za tem še tri oče-naše in tri Češčene Marije. Molitev se moli pred solnčnim vzhodom. Slično zarotitev proti „protu" mi je poslal tudi župnik g. Ivan Doli-nar na Djekšah v velikovškem okraju, gorski naselbini, ki je znana kot koroški Bloksberg. V tem kraju se je ohranilo do najnovejše dobe še mnogo folkloristične tradicije iz najstarejše dobe, o čemer pričajo razni prispevki v celovški Charinthiji in v Graberjevi zbirki koroških pravljic. Imenovani župnik je tudi opisal ceremonijo, ki je v navadi, če se bolezen „dovžebra". Protin ki se ga je kdo nalezel, bodisi, da je ležal na hladni zemlji ali pa se je vlegel na kako živalsko ležišče, se ozdravi takole: Razbeli v ognju devet kamenčkov iz dna potoka in vrzi jih trikrat po tri v prazno skledo na kup. Te kamenčke pokrij s praznim loncem in nato vlij v skledo vrele vode; tedaj se baje zgodi, da kamenčki ves krop potegnejo nase, pri čemer v loncu močno zašumi: „prot se peče", pravijo tedaj. Potem se posoda (skleda z loncem) položi na oboleli del telesa ter se začne z „dovžebranjem": Jezus je na Velikonoč zjutraj zgodaj vstal, vzel zlato palico in šel po svetu. Srečali so ga protini in skrvnine in Jezus jih je vprašal: Kam greste? pa so odgovorili: Mi gremo N . .. ove (bolnikovo ime) kosti ven metat, ude zvijat, truplo v črno zemljo polagat.'-Jezus jim odgovori: „Vi nimate, pravice N .. . ove (bolnikovo ime) kosti ven metat, ude zvijat, truplo sv črno zemljo polagat. Ampak pojdite na visoke planine, kjer noben črv ne prebiva, noben petelin ne zapoje. Tam naj vas požrejo čgne megle. Pomagaj Bog Oče, pomagaj Bog Sin, pomagaj Bog Sv. Duh, Amen." V navadi je na Djekšah tudi zarotitev, ki ni samo znana v alpskih deželah, ampak tudi pri dalmatinskih Hrvatih.1 Ta formula se moli, če ima kdo „ured" ali „urad".2 „Uradjen" je človek, ki se je prevzdignil v ledjih in oteče črez želodec ali trebuh. Bolezen se „ventuje" na ta-le način: V lončen pisker se dene žerjavice s troho soli in nato se pisker docela ovije s kuhinjsko cunjo. Tako oviti pisker se potem počasi vleče od leve rame črez prsi do desnih ledij ali pa tudi črez hrbet do ledij devetkrat in medtem se moli: Koliko je uredov? Jih je devet. Ni jih devet, jih je osem, ni jih osem, jih je sedem ni eden, ni nobeden. Pri vsaki negaciji se naj pisker trese. Tudi v Koprivni, gorski naselbini pod Peco v Mežiški dolini, so še dandanes v rabi razne zarotitve. Tamošnji župnik, g. Hojnik je zapisal sledeče: Za „šen": 1 Glej: Hovorka, Die Poganica und ihre Varianten. Eine Studie aus der dalmatin. Volksmedizin. Zeitschrift fiir osterrn. Volkskunde 1900, Heft 1. ' Glej analogijo o uroku. Časopis za zgod. in narodopisje 1922, str. 26. Šen, ti grda reč, tebe preganjajo tri reči, tebe preganja sv. Rešnja Kri, ki je bila prej na svetu kakor ti. Pomagaj Bog Oče, Bog Sin, Bog Sv. Duh in Sv. Trojica. Med molitvijo je čez oboleli ud rahlo vleči roko. Vsa ceremonija se ponovi trikrat. Za „asvo": Asva, jaz te preganjam v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha in Svete Trojice od . . . (mesta, kjer boli). Pomagaj Bog Oče....., kar se -ponovi trikrat. Za „ogenj": (če se je kdo opekel ozir. proti vnetju): " Jaz jemljem ogenj; ven s tisto vodo (oboleli ud se tedaj oblije z vodo), s katero je Janez Krstnik Kristusa krščeval v reki Jordan, kar se ponovi trikrat. Za kačji pik: Tam stoji ena sv. gora, tam stoji en sv. stol, na tistem stolu sedi sv. Šentpas. V rokah drži en sv. meč. Prišla je k njemu Devica Marija, prinesla je na rokah usmiljenega Jezusa in mu je rekla: „Zakaj ne pre-ženeš tega strupa in to žival, od katere je prišel?" Ta molitev se „po-moli" na kos kruha, ki se da potem živini. Paziti je, da se nobena drobtinica, ne izgubi. Ko sc formula ponovi v drugič in ^tretjič, se pristavi še: Ti preženi ta strup na žival' od katere je prišel. Nazadnje se molijo trije Očenaši na čast sv. Šentpasu. Za zvinjene ude: Formula se „moli'' na mast in s to mastjo se maže zvinjeni ud. ...Kristus in sv. Peter sta hodila okoli po svetu in sta prišla do neke vode in neke brvi. Sv. Peter je padel in si je zganil.....(se imenuje ud, ki je zvinjen). Kristus mu je rekel: „Bodi zdrav, pa hodi naprej!" Jaz pa pravim: Pomagaj, o Kristus, da bo roka (noga) tega človeka (se pove bolnikovo ime) zdrava. Formula se ima trikrat ponoviti. Za „črve": Bolnik mora jesti Štefanovo sol in moliti: Sv. Job, sv. Job, sv. Job> ti sediš na kupu gnoja, tebe hudo črvi jejo, tudi N .... a (bolnikovo ime) jčjo; pri tem mora bolnik povžiti košček soli na kar se reče: „Tebi so tvoji črvi pomorjeni in pogorjeni skozi sv. Štefana žegnano sol." Nato Očbnaš v čast sv. Štefanu in Jobu; trikrat, ponoviti. Kakor mi zatrjuje prej imenovani župnik, so slične formule tudi še v navadi za „posiljenje", za „fergiht", in za ustavitev' krvi iz rane. Ob Vrbskem jezeru sem slišal sledečo zarotitev, 'ki je celo znana pri mladini in se uporablja, če koga prime krč: Krč krči, krčeva hiša gori, krča pa doma n\_.či,] pa pomagaj Bog Oče itd. 1 dial: nič ni. Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. n. Iz pisem v literarni zapuščini R. G. Puffa. Pisma Davorina Trstenjaka1. 5. Wohlgeborner Herr Professor! Da ich Ihre willige Gefalligkeit kenne, so wage ich Sie mit einer Bitte zu belastigen. Ich habe nun bereits zwei Jahre auf der Universitiit zugebracht, und mit-glucklichem Erfolg den filosophischen Kurs zurtick-gelegt; jetzt ist daher Antritt in meine kiinftige Lebensbahn da. Nach meiner Sebstberathung und zufolge der Barjonischen® Standeswahl-predigten habe ich mich bisher noch nicht recht entschlo'ssen, welchen Weg ich betretten soli. Zwei stehen mir offen, entweder die Theologie oder das Jus. Ich werde wahrscheinlich das letztere studieren, wenn ich nur eine hinreichende Unterstiitzung erhalte. In Gratz ist aber dieses' schwer und so gedenke ich das erste Jahr pri vat zu studieren und mich in Marburg aufzuhalten, wo ich wieder Unterricht in der slovenischen Šprache zu geben wttnschte, worin ich mich jetzt schon ziemlich tiichtig fuhle. Wollten Sie nicht daher diese Ankiindigung auf ein grOfieres Format abcopiren und sie dann zirkulieren lassen oder sie zu Handen des Herrn Mgstrathes v. Schneeweifi stellen? Sie wiirden mich dadurch sehr verbindlich machen. Ich mochte dann gleich mit Anfang August anfangen. Wenn sich eine- gehorige Zahl treffen wird, so werde ich schon mit 3. Augus.t in Marburg eintreffen. Leben Sie wo'nl. Ich zeichne mich mit der grOfiten Ehrfurcht Ihr ergebener Diener Gratz am 16/7. 38. Martin Terstenjak. Vertatur. Na drugi strani sledi: Ankiindigung. Seit drei Jahren beschitftigt sich Endesunterzeichneter mit dem Stu-dium der slavischen Sprachen, und vorziiglich mit der inrierSsterreichi-schen Mundart, deren Kenntnifi fiir einen Jeden, der entweder als Be-amter, Militair oder als Lehrer in Beriihrung mit den innerttsterreichischen 1 Tukaj se naknadno priobčujejo ona Trstenjakova pisma, ki bi bila morala slediti v ČZN XI, na str. 17 in o katerih govori v ČZN XII, str. 40 opazka pod črto. Ker nosi tam priobčeno četrto pismo v resnici datum 5. Marz (in ne May) 38", si slede ona pisma kronološko tako: 1, 4, 2, 3. » * Kdo je bil ta mož, ki ga Trstenjak dalje niže (prim, opazko 6 na str. 38) še enkrat omenja, nisem mogel dognati. Lahko ie izmišljeno jme (Bar Jonas ?), kakor jih je v Trstenjakovih pismih par, na pr.: Zimperl, Fledermaushumorist. » Slaven lebt, hochst nothwendig und unentbehrlich ist, wenn er seinen Berufs*ge[schaften] -pflichten nachkommen will. Endesgefertigter wird sich daher aufs eifrigste angelegen seyn lassen, den P. T. Herrn Lernbegie-rigen eine griindliche Kenntnifi nach alien Nuanmathematischen Tafel (eigentlich Rechentafel, doch modern humorist isch und umgekehrt erhaben treffend und ,gut e c 1 a t a n t u. s. w.) wegloschen dj£!l|t. -— Die DruCk'exemplare verbindet Ihr leiblicher Herr Bruder, ein wa-ckerer biirgerlicher Buchbinder und ehrenfestes Mitglied der Biirgergarde zu Graz, und wird Ihnen selbe am Montag nach Marburg schicken, er-warten sie also, wenn Sie meinen Brief friiher erhalten, dieselben beim Hammerlwirth in der Windischgasse. Die 6 Exemplare, die auf meinen Subscriptionsbogen zu verabfolgen sind, wollen Sie mir eigenmacbtig iiber-senden, indem ich allein das dafiir zu losende Geld erhalten kann, und zu suchen weifi. Ich bleibe bis 15. September 1839. in Graz, so lang und keine Minute langer, also bitte ich baldigst zu schicken, im Falle ,aber Sie dieii bis zu jener Zeit nicht bewerkstelligen kOnnen, so werde ich Ihnen iiber das weitere Verfahren schreiben, damit Sie keinen Schaden tragen, denn die subscribirten Exemplare werde ich den P. T. Herrn Pranumeranten nachschicken miissen, weil selbe kommendes Schuljahr nicht in Graz studieren, mit Ausnahme zweier. — Der verdammte Berliner Moriz Veit, der projectirte Literaturvereinsbegriinder, will mir ničht aus dem Kopf'! Kriegt doch nun das Stiefkind deutscher Literatur eine herrliche neue Sonntagsjacke! Apropos werden wir uns wo heuer spre-chen kSnnen? Ich komme kiinftiges Schuljahr nach Agram, also \n das Land, wo der Zwiebel und Knoblauch bluhen, und Melonnen zwischen Kurbisstengeln glU'hen. ' Ich habe meine inneren Revolutionen in Etwas gedampft und glaube proprio Marte, wenn auch gerade nicht aus dem Stegreif, leben zu konnen. Ich habe eine bessere als Ebersbergische Tendenz und nun, es wird eine Zeit kommen, wo alle, die Slawen sind, weder dem Kaiser von Rufiland, noch dem KOnige von Jerusalem dienen [werde^n] sondern Gott viberall anbethen werden. Wenn Sie in Marburg [keine] geheime Polizeyen haben, so bitte ich diesen Brief gleich zu ver-brennen, indem ich [da] fiir diese Aufierung leicht in die heiligen Hallen, wo man die Rache nicht kennt, kommen k8nnte. Zwar setzte ich in Ihnen auch den treuen Staatsburger voraus, aber doch einen liberalen, aus dem Grunde, weil Sie in Marburg, der loyalsten Stadt, wohnen, und beim steinernen Tisch im Tappeiner'schen Brauhause genug demokratische Grundsiitze sich werden schon erworben haben. Adieu! Gltickliche Reise! Mit vollster Achtung und Verehrung Ew. Wohlgeboren Graz 31/8 39. * ergebenster Freund Addresse : Dominikanerplatz, Davorin Terstenjak, H. N.'816 im 2. Stock. ex ordine studiosorum. (Konec prihodnjič.) Izvestja Narodna straža v Podčetrtku in Brežicah I. 1848. Po marčni revoluciji 1. 1848 so se v vseh večjih krajih organizirale narodne straže (Nationalgarde), ki naj bi skrbele za red in mir, ki pa so cesto bile le za parado. Tako se je osnovala narodna straža v Podčetrtku. V Vrazovi korespondenciji s£ prav pogostoma imenuje ta trg, ker je v njem živel Vrazov ilirski prijatelj in somišljenik dr. Štefan Kočevar, pa tudi zato, ker je Vraz tam imel »sorodnika«, oskrbnika (okrajnega komisarja) Attem-sove graščine Hercoga. Baš ta Hercog je bil 1. 1848 kapetan narodne straže; trgovec Fa-biani je bil »leitman« (Lieutenant). Razen tega je narodna straža štela t sOber-«,»3 »Unterftihrerje«, 1 tamburja in 43 gardistov1. Na Telovo, dne 22. junija se je ta narodna straža udeležila procesije. »Eine halbe Compagnie mit Tambour und Zimmermann begleitete das Hochwiirdigste beim Umgang in zwei Zugen, wovon ein Teil Spalier bildete. Die beliebte Musikgarde des sehr tiichtigen, in seinem Fache zur Geltung gekommenen Herrn Augustinčič aus St. Peter am KOnigsberge bildete zu dieser Garde eine damit im innigsten Zusamrnenhange steh-end'e Kapelle, welche der riihmlich bekannte Pianist Herr Josef Herzog, absolvierter Jurist leitete.« Tako nam poroča dopisnik graškega »Herolda« z dne 1. julija 18482, L. R . . . r (sigurno: Luka Rotar iz Brežic). Dopisnik se je omenjenega dne v službenih poslih mudil v Podčetrtku in je videl pri procesiji »do- 1 Gatti, Die Ereignisse des Jahres 18-18 in der Steiermark. ' Der Herold, Eine Stimme der Zeit im Gebiete aller Erscheinungen des olient-lichen Lebens" (1. 5t. je izšla baš %. julija 1848). Urednik je bil A. F. Draxler. bro disciplinirani, popolnoma adjustirani corps narodne straže, ki je v svojih evolucijah presenetil radi kratkega časa, odkar je bil organiziran, pa tudi ostalih ovir, ki so na kmetih neizogibne . . . Ker se je garda mirno držala in impozantno nastopala, so jo tisoči in tisoči iz Štajerske in Hrvatske po pravici občudovali. Gospod okrajni komisar Herzog, ki je tako vrlo razumel novi čas od marca t. 1. in v svojem poljudnem ponašanju ustreza zahtevam duha časa, si je pridobil simpatije in spravil edin-stvo in slogo med družabne, za vse dobro dovzetne prebivalce Podčetrtka in iz tega je izšla narodna straža, eden izmed najkrasnejših plodov 15. marca 1848 . . .« L(uka) R(ota)r izreka končno željo, naj bi se tudi »pošteni (biederen) prebivalci ljubkega spodnještajerskega mesteca, bolj južno ležečega, ki naj bi imeli poljudnejše vodstvo kakor dosle, ujedinili za narodno straža in s tem postali iskreni udeležniki krasnih sadov konstitucije.« ' No, tudi v Brežicah se je ustanovila narodna garda. Kapetan je bil Rotter (Rotar), poleg njega sta bila še 2 poročnika, 1 »Ober-«, 6 »Unter-fiihrerjev«, 2 tamburja in 78 gardisfov (Gatti, op. cit.) Dr. Fr. I. Pravoslavna slušba božja v Ptuju 1813. Po leti 1813 je Avstrija pripravljala ofenzivo proti Franzocom, ozir. proti njihovim »Ilirskim provincijam«. Pred 1. avgustom omenjenega leta so prišli v Ptuj graničarji iz Gradiške; bilo jih je bataljon. Njih pravoslavni duhovnik Markovič je 1. in 8. avgusta maševal pri Sv. Ožbaldu. Liturgiji je dne 8. avgusta prisostvoval tudi ptujski župnik Kellner1. Ve& dogodek nam je popisal v svojem dnevniku. (Cerkveno opravilo dne 1. avgusta nam opisuje tako-le: »Den 1. Aug. war Kirchenparade — die katholischen Gradiskaner wohnten der Segen-messe in der Stadtpfarr bei, und zwar rings um die Kirche herum. Viele knieten unter der ganzen Mefi. Die aber den, griechischen nicht unirten Religion ergeben sind, diese begaben sich nach St. Oswald, wo ihr Feld-pater den Gottesdienst hielt. Der Feldpater ist einer der schonsten Manns-personen, bei 26 Jahre alt — er ist verehelicht, hat aber seine Frau, die 17 Jahre alt isj, nicht bei sich, wie tlberhaupt diese 8 Compagnieu nur 2 Weiber bei sich haben. — Er spricht ziemlich deutsch, auch etwas ■ lateinisch. 5 Soldaten trugen seine Mefibttcher nach St. Oswalt, der Gottesdienst dauerte gegen anderthalb Stunden.« Kellner se je z Markovičem tudi seznanil in Markovič mu je v njegov dnevnik napisal imena oficirjev s cirilico — »ilirico idiomate«, kakor pravi Kellner, ki si je imena potolmačil tudi z nemško pisavo — in sicer tako-le: 1 G njem gl. moj članek: „Hrvati i Hrvatska u dnevniku optujskog župnika Kellnera" v „Vjesniku' kr. hrv. slav. dalm. zemaljskog arhiva" 1911 (Zagreb). »OfiepuiTap-b Teoflopt. MmiyTHHOBMti'b v Mhmobckhh. Majop IlonoBHli. KaneTaHM CoHeiviaHC'b, TiypfceBMli'b, MapTMHH, EHcarniiti-b, Hme,neKOBiifc. Oe^flnaTepi. JlyKa MapKOBHfc-b.« Kellner dodaja nato: SDiefe 2Borte fdjrieb ber getbfapton 2Jiar!ot)et} jetbft: er ift Starrer nmoeit ©rabiffa non unitiae Religionis. ®en 8. 5luguft fjielt er in ©t. Df= toalb feitten ©otteSbienft, ber .5 SSirttftunbe bauerte. 3cf) Ejatte iljm biefeS nidjt erlaubt, tneitn idj ež bebor gemufjt [)atte. tuoljnte feinem ©otteSbiertfte bei; bie ©olbaten madjten mit bem cetebrnnten immermaljvenbe fireuge, bann rourbe abmedjfelnb mit ben feltfamften Sorten tljetlž gefungen tfjeife gebetet. mar attež Doll ber Slnbadjt. SDer celebrant raudjerte einigemat ben Slltar jamt bem fieldje an, bann uudj bie gegenroartigen. 9Jun fam ein ©olbat mit einem Seller, ber abfammelte. Sie Siebenfteljenben tegten auf felben einen fiteuger, idj 4 fir: bann gefdjal) bie ®infdjen!ung unb ber fiaplan bebedte etma§ fein £jaupt • unb mit ber Sinfe trug er ben gugebecf ten Mdj, Ijielt unter maljrenbeu §ingang bon firebenfctifd) big gum Slltare bi" mit bem fieidj eine furge Slnrebe, unb alleS murmelte etmaS mit geneigten §aupte uoller Sln= badjt: bann laS er baS (Sttangelium in Slirifdjer ©pradje unb gleidj barauf betete ein ©olbat bas SSater unfer, bann gefd)aljen meljrere fireuge iiber ben field), red)ts, lints, »oran unb Ijintenan. 9iac£) metjrere gebetten menbetje fid) ber ^Sl'iefter gegeit baš> SSolf, alleS beugte fid), bann gefdjal) bie Sumption, llnter biefer fdjnitt ein ©olbat auf ber ©eitc bie ©emel in fleine ©tiidlein unb ber $el£>pater tljeilte felbe unter bie amoefenbeit au§. (Sinige trugen gmet), brei sportionen' mit, anbere erfjielten mit ?lnbaie Ufjlanen nad) SDiarburg ... Jt'e Opomba o lepem vedenju Gradiščanov je tem značilnejša, ker je Kellner baš pred opisom pravoslavne božje šlužbe — pod 3. avgustom —• pripovedoval, kako so neki ulanci, »lepi ali kakor se govori, hudobni. ljudje«, v Ptuju brezobzirno postopali z imetjem in življenjem prebivalstva. Dober mesec dni pozneje so Milutinovitevi graničarji že napali Francoze z dolenjske kranjske strani ter imeli (6. sept., 9. sept^ itd.) ž njimi ostre boje pri Žegnanem Studencu in pri Šmarju. V teh bojih se poleg pdlkovnika .Millutinoviča imenuje tudi stotnik Nikšič (Novice 1859, dne 5. j an. gl. tudi Zbornik Matice Slov. 1911, str. 27. O Milotinoviču pri Višnji Gori gll. tudi Pavlovičev »Serbskij Nar. List« 1842). Dr. Fr. I. Središki učitelj Matija Karničnik (1813—1851). 0 tem učitelju in nadučitelju, ki je deloval v Središču, ko sta tam v šolo hodila na pr. poznejši dr. Štefan Kočevar in Miklošič, nam poroča ^Božidar Flegerič v Kočevarjevem življenjepisu (»Doktor Štefan Kočevar« itd. str. 13, 14), zlasti pa prof. dr. Fr. I^ovačič v »Trgu Središču« (str. 226—228). Tu-le čitamo, kako vnet četovodja narodne garde je bil Karničnik leta 1848/49. Vraz je pač bil osebno z njim znan; Karničnik mu je služil pri kolportaži ilirske literature. L. 1836 je Vraz pisal Gaju, naj mu eksemplarje »Danice« pošlje pod njegovim naslovom »u Varaždin u gostilnicu k Janjetu s naručenjem g. Ivarničniku, učitelju u Polstrau (Središče)«. Radi kolkovine je bil poštni transport čez mejo iz Hrvatske v Avstrijo predrag; zato so posredovalci spravljali časopise brez pošte čez in središki Karničnik je bila taka postaja za transport. Naravno je pri tem misliti, da je Karničnik sam splaval v ilirsko strujo. K tem beležkam o njem moremo sedaj dodati še eno. G. E. Laszowski in dr. V. Deželic sta v novem kulturnozgodovinskem listu »Narodna Starina« (Zagreb, urednik dr. Jos. Matasovič) priobčila dnevnik znanega Ilirca. Dragotina Rakovca (št. 1, str. 62 si.). Rakovec je dne 20. oktobra 1843 zabeležil: »Danas me je posetio Karničnig, škol-nik iz Štajerske vatreni domorodac sveilirski. Ja sam mu poklonio Pes-maricu i Mali Katekizam za velike ljude-3, i on mi nije dosta hvaliti na torn poklonu (1). Družtvo gospodarsko dopade mu se takodjer verlo dobro. Posle toga došavši k meni Vraz kazo mi, da je rečeni vfcrlo uzhitjen bio nad onim, što je u lokalu gosp. družtva, i uobče u Zagrebu vidio.« Knjigi, ki jo omenja Vukotinovič na prvem mestu, je bil naslov: »Pesmarica. Sbirka I. Pesme domorodne izdane po D. R. i L. V. (Zagreb 1842)«. To je pesmarica, ki sta jo priredila Dragotin Rakovec in Ljudevit Vukotinovič in ki obsega večinoma jako bojevite, sicer pa često avstrij-skopatriotske davorije na pr. Gajeve, Demetrove, Iličeve (L. Ilič), Mari-čeve, Ostrožinskega, Rakovčeve itd. Cenzura je bila'izdanje knjižice dvakrat zabranila. — »Mali katekizem za velike ljude« je političen »katekizem , ki v obliki vprašanj in odgovorov pojasnjuje cilje ilirizma in s stališča ilirskega programa polemizira z madžaroni. Sestavil ga je Dragotin Rakovec, a njegov ilirski tekst je Zlatarovic prevel v nemščino in oboje je izšlo kot ena knjižica 1. 1842; sledečega leta je tudi to knjižico cenzura zabranila (Šurmin, Preporod, II. 634; str. 20—22 knjižice je natisnjena tudi v »Nar. Novinah« 1843, štv. 76). Karničnik je od Vukotinoviča prejel knjižici, ki sta prav tipično re-prezentirali ilirizem. I)r. F r. Ilešič. 1 „Gradja za povijcst književnosti hrvatske" VI., 314. / ( • A. T. Linhart in slovenska narodna pesem Leta 1762. je izšel Macphersonov »Ossian«. Elegična sentimentalnost nordijskih pesmi je vzbudila povsod največjo pozornost. V meglenih postavah sivega severa je zaslutil tedanji rod nekaj popolnoma novega, ali vendar nekaj svečanega in tajinstveno starodavnega. Novo odkriti svet Ossiana, bardov in skaldov se jim je zdel doba herojev, kakor nekdaj starim Grkom herojska doba Homerjeva. Navdušenje za »ledenosive melodije« Ossiana se je hitro razširilo v najširše kroge in našlo takoj naj-mnogoternejši pesniški odziv. Italijan Melchior Cesarotti je izdal že leta 1763 »Poesie di Ossian, antico poeta celtico«. Znani dunajski dvorni poet Mihael Denis, pozneje bard Sined imenovan, je porabil to italijansko parafrazo in priredil nemški prevod Ossianovih pesmi v heksametrih. Nastala je nova slovstvena smer, ki je znana pod imenom, »bard-skopesništvo«. Pred orjaškimi postavami iz nordijske starodavnosti je obledel psevdo-klašični Olimp in anakreontski arkadijski pastirski svet. Pod utiskom Rous-seaujevih naukov in teh pesmi so se začeli odvračati pesniki od nepri-rodne in rafinirane civilizacije baroka in se začeli vračati v naročje »matere prirode«. Zavrgli so lavoriko in rože in se venčajo s hrastovim listjem iz domačih dobrav; ne prisluškujejo več šustenju vetrov, dreves in potokov v daljni dolini Tempe, marveč prepevajo v sencah domačih logov in dobrav. Ne mika jih več solnčna preteklost antike, nego siva preteklost lastne domovine in lastnega naroda. Vzbudila se je prvič nacijonalna misel. Leta 1767. je pisal mojster vseh bardov Klopstock Denisu na Dunaj: »O da bi našli v kakem samostanu kaj od naših bardov. Ali se je res vse izgubilo, kar je dal zbrati Karel Veliki?« Obenem ga sprašuje, ako se ne bi dal pridobiti dunajski nadškof, da bi razpisal »znatno nagrado« in s tem pospešil izsledivanje za »izgubljenimi« rokopisi2. Vse se je začelo veselo gibati. Pesniki so začeli posnemati Ossianove pesmi. Zavrgli so umerjenost antične forme in dikcije in jo nadomestili s prostejšimi oblikami, polnimi hiperbolične vznesenosti in retoričnega patosa. Učenjaki pa so stikali po cerkvenih, samostanskih in grajskih arhivih za izgubljenimi rokopisi, pozabljenimi pričami iz davne preteklosti. Tedaj ni mogla več ostati naša južnoslovanska narodna pesem širšemu svetu skrita. Opazil jo je celo Denis.sam. 1 Dodatek k M. -Kovačičevi razpravi „Epska nar. pesem o Pegamu in Lamber-garju". Časopis za zgodovino in narodopisje 1920, str. 41. • Nagl-Zeidler, Deutsch-osterr. Literaturgeachichte II., 76. V znani pesmi »Der Zwist der FUrsten, besungen von Sined dem Barden 1778» pozdravlja Hrvate s sledečimi verzi: Each grUfiet das Lied, Manner der Ehre ! Heldenbewohner Kroatiens! Gleich fertig den nervigen Arm Zum Pfluge, zum Schwerte zu strecken ! Zwar ist euch fremd der deutsche Gesang; Doch habt ihr auch Barden und liebet das Lied. Ich hab' euch behorcht. Es quoll euch herauf Tieflangsam und furchterlichernst. V slovenskem prevodu, ki je izšel v Devovih »Pisanicah za leto 1780«, se glasi navedeno mesto: Vas urne, vas zveste Hrovatske vojšake ! Poštfine, korajžne, navtrudne junake ! Pozdravlajo citre, katireh rok$ K' oranju, k' strelanju so zmirej volne." Vam p^tje teh Nemcov ecer znanu še ni, Al wyteske p§sme tud' lubete vi. Od Krayla Mathjaža sčm slišal na glas Veselu prCpevat jest mersikrat vas. Beseda o naši narodni pesmi je bila izrečena in od tedaj naprej ni več utihnila. Ta preokret na slovstvenem polju je bil vzrok, da se je mladi Linhart začel zanimati za slovenska narodno pesem in za preteklost svoje domovine. Z bardskim pesništvom se je seznanil, ako ne prej, ko je obiskoval na Dunaju pod Sonnenfelsom policijski, trgovski in finančni tečaj. Vrnivši se v domovino, je izdal, star 23 let, leta 1780. pesniški almanah »Blumen aus Krain auf das Jahr 1781«. Tukaj je priobčil dve slovenski narodni pesmi v nemškem prevodu: »Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam« str. 39—49 in »jasmin und ■seine Braut« str. 106—111. V teh pesmih je videl v duhu tedanjega časa pesniške dokumente iz davne slovanske preteklosti, kajti dostavil je, da je prvo priredil »nach dem uralten Slavischen«, drugo pa »nach einem alten Slavischen Liede«. Prva pesem se naslanja na znano narodno pesem o Lambergarju in Pegamu (Dr. K. Štrekelj, Sloven, nar. pesmi I. štv. 13, •str. 34), druga pa na narodno pesem o nesrečnem lovcu (ibid. I. štv. 240. str. 295). Preteklosti -svoje domovine pa je postavil krasen spomenik z, žal, nedovršenim zgodovinskim delom »Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen sttdlichen Slaven Osterreichs« (1788 in 1791). Kje je dobil Linhart slovenski tekst za svoja prevoda? Marko Pohlin poročada je zbral njegov soredovnik bosonogi av-guštinec pater Dismas a St. Elisabetha, Jožef Zakotnik (Sakotneck) iz 1 Bibliotheca Carnioliae. Beilage zum Jahrgange 1862 der Mitteilungen des histor. Voreins fiir Krain. Str. 16. Šiške, po kmetih med preprostim ljudstvom zelo stare (antiquissimas) pesmi, in sicer ,a) od Pegama, b) od Jurja Kobila, c) od kralja Matjaža, d) od lipe na Starem trgu, e) od lepe Vide: Lubček se na rajžo spravla1 itd. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da je dobil Linhart slovenski tekst za svoja prevoda iz te zbirke, kajti obe v poštev prihajajoči pesmi sta se nahajali v njej. Gotovo je bil Linhart znan z avguštincem patrom Janezom Damaščanom Devom, pesnikom in urednikom Pisanic, saj sta bila z njim znana tudi grof Janez Nep. Edling in baron Žiga Zois 2. Deva je potem posredoval med Linhartom in svojim rforedovnikom Zakofni-kom; zato se mi zdi domneva, da je Linhart uporabljal pri prevajanju Zakotnikovo zbirko, zelo verjetna. Linhart je sicer cenil narodno pesem kot slovstveni dokument iz davne preteklosti, ni pa pojmoval bistva narodne poezije in njene preproste prirodnosti. To so spoznali šele njegovi nasledniki romantiki. Omamljen od retoričnega patosa Ossianovih posiiemalcev, pesmi ni le prevedel, marveč ju je v smislu tedaj vladajočega pesniškega okusa po obliki in vsebini popolnoma prepesnil. Kakor je Denis Ossianove pesmi prelil v antični heksameter, tako je tudi Linhart v pesmi o Lambergarju zagrešil isti anahronizem. Kako da je postopal glede vsebine in pesniškega izražanja, vidimo najnazorneje, ako primerjamo predlogo s prevodom. Vzemimo za zgled oris boja med Lambergarjem in Peganom. Nasproti zdaj zadiijata, 60 Aber nun macht' er sich auf. Schon stand er, Za všesmi se opnišneta, ein Sturm dem Sturme, 105 Si nič ne sturta hudiga. I)afi in b'anger Erwartung die Welt schvvieg, entgegen, und schlug ill m Itzo die Schlacht, doch glitschte die Schlacht voin Schilde herunter, Unersčhtittert standen die Heldcn voll herrlichen Anstands. - 118 Se drugo Pegam zaleti, _ Aber mit schiiumender Wuth ergrimmten sie 119 Se Krištofu pokdže kri, wieder, um sich zu 120 Mu vonder sile ne sturi. 65 Kiimp/'en den Kampf, 'dafi der schreckliche Hall at die Berge ergrief, und « Pod točko e) nista navedeni dve pesmi, nego samo ena, in sicer pesem o lepi Vidi, ki se je začenjala z verzom „Lubček se na rajžo spravla", in skoraj z istimi besedami „Ljubčik se na pot napravlja" se začenja zgoraj omenjena narodna pesem o nesrečnem lovcu. To je tretja dosedaj znana, nar. pesem, ki poje o lepi Vidi. {Primeri Dr. K. Štrekelj, Slov. nar. I. štev. 73 in 76). Vsebinsko nas spominja nekoliko na pravljico o Zlatorogu in ima legendaren značaj. > Pesem „Amynth na oči svoje Elmire" v 3. letniku Pisanic, o kateri sodi dr. Janko Šlebinger v Izvestjih II. drž. gimnazije v Ljubljani 1905/06 str. 18, da spada po jeziku in spretnih verzih med najboljše proizvode cele zbirke, je Zoisova. Podpis B. E. si moramo tolmačiti z imenom Baron Edelstein. Beutelte — Wie in der Weltenerschutterung ge- spaltenen Felsen Oft ein Strom sich entwalzt, und iiber den rau- schendcn Fremdiing Sich die Tiefen verwundern, so stiirzten zwey Strome des Blutes Abwarts die klingenden Waffengeschmeide. Ha Lamberg rief Pegam, 70' Stark ist dein Arm und ein Schimmer des Ruh-mes wirst du mir fahlen Unter dem Eisen! doch sieh, im Schmeizen des Mitleids Neigt sich mein Herz, nicht dir, du Starker! der weinenden Gattinn, Die du verlietSest, die nach dem windigten Soline der Tauschung, Einem Schatten, dir iihnlich, im Schwindel des Sehnens hinsinket 75 Durch das Leere der Nacht, und nun, die Blume der Schdnheit, Langsam im Wittwenkummer verwelken wird, — Aber iin Grimme Der entsetziichen Windesbraut will t z te nun Lamberg der Schlachten ' Schrecklichste auf den empor sich thiirmcnden. In dem Geprassel, In dem Geblitzel der Eisen, da prasselten, blitz-* ten die Tode 80 Wie der Hagel, umher. O: Wehe! gedietan ist Pegam1 Dreymal Pegam! — Des schrecklichen Anblicks! v Tief unter ihm Lamberg Aber Blitz ist sein Blick, sein Thun des Don- ners Zerschmettrung, Wie sie bebet, die Erde! wie von dem Gekrache des Fiirsten Halle ertonnt! — Hu, schwer ist mein Athmen , — 1st gefahlen 85 Pegam ? — Der Schrecken des Krieges, ha, Pegam, der ist gefahlen. Aehnlich der Eiche des' waldigten Krains. Nicht ungekiimpft war ihr Mit dem Sturme der Kampf — itzt sank sie — vom Schrccken gefesselt Stehen bejahrt die Schwestern noch da, sonst stUnden sie auch nicht. Besede, fraze: puhla, bobneča retorika! Še prostejše je prevajal drugo pesem. Iz skoro legendarne snovi je napravil erotično balado. Bil je pač tedaj Linhart mlad, poln ognja in prekipevajočega za- 106 Tako pa Pegam govori: „Premočniga, mi še bilo ni, Te Krištofe to kaj skerbi? Al konic tvoj bo žaloval, 110 Po polu bode razgatal, Ki gospodarja bo iskal." l'a Krištof tako govori: „„Za driigiga pa meni ni, Ko to, kar tebe mal' skerbi: 115 Za tojo zidano gosp6, Ki tako mlada vdc')va bo; Ne včš, de men dopadla bo?"" 121 Ko v tretje vkup' zadirjata Takrat se dobro počita, Za vselej boj razločita. Je mčril Krištof sredniga, 125 Na stran je pustil krajniga, Udari ravno sredniga-. Je njemu pravo glavo vzel, Pa hitro . njo na jevcd vjel, Ves Dunej je čez to vesel. nosa. Zgodilo se mu je, kar se zgodi navadno vsem posnemalcem: hoteč prekositi svoje vzore, jih je pretiraval. Pozneje je spoznal, da ti pesniški izlivi iz mladih let niso njega vredni, pokupil je vse izvode svojega almanaha, kolikor jih je mogel še dobiti v roke, in jih je — sežgal Dr. Nikolaj Omersa. Prispevki k slovenski bibliografiji. (1779 1847.) I. Simoničevo Slovensko "bibliografijo je treba tu in tam izpopolniti. Prišlo mi je nekaj knjig pod roko, katerih bibliogiaf ni navedel, bodisi, da so dosedaj neznane, bodisi da so nove izdaje že znanih. ,Štev. 3, 4, 8, 9, 11 in 12 je nabral dijak ptujske gimnazije Anton Smodič, sedaj učiteljiščnik v Mariboru, v ptujski in radgonski okolici, druge pa so iz moje knjižnice. Na str. 54. je uvrstiti: 1. Bukvice. Molitoune Bukvize, v katereh le naidejo Juterne, inu Vezherne Mo-litvize tuiii Molitve per fveti Met'hi, per .Spovedi, inu 1'vetem Obhaili; S' permifhlu-vanjam Chriltufovega terplenja; sraven drugeli-polebneh Molitviz K'Svetei Divizi Marii k' bosbjem ,Svetnikam, ino sa mnogotere Potriebe. Tretki vtisjene. V' Zelouzi Vtisjene per Joan. Leonu Stamparju, 1836.8°, 166 str. Če primerjamo naslov navedenega natisa Molitounih Bukviz iz leta 1836. z naslovom, ki sem ga navedel v Č Z N 10. 1. (1913) str 52., ki ga Strastil, Bibliographic str. 100. ni natančno navedel, vidimo, da se popolnoma vjemata. V natisu leta 1788 je še pristavljeno: »S'perpushanjam teh Viiheh«, kar kaže na pisatelja redovnika, najbrž jezuita Ožbalda Gutsmana. 1. natis obsega 144 str. 8", 3. natis pa je priredil posveten duhovnik. Strastil navaja str. 100 tudi 2. natis: »2. vtisjene V' Zelouzi, Leon 1830. 167 str. Tretji natis ima na 2. strani odobrenje knez. šk. krškega konzistorija^ Gegenwiirtiges GebethbUchlein, welches nichts gegen die Glaubens-oder Sittenlehre der katholischen Kirche widriges enthalt, ist zur Erbauung fiir die windische Volksklalle vollkommen geeignet. F. B. Gurk. Konliftorium zu Klagenfurt den 28. Auguft 1829. In Auftrag Sr. F. Gnaden. I. M. Achatz, Direktor H. Hermann, Sekretar. Ker je 1. 1830. izšel drugi natis, velja aprobacija z 28. avg. 1829 pač za tega. L. 1913. sem v G Z N v 10.1. str. 52. izrazil domnevo, nisoli »Bukvice« Simonič str. 54., na prvem mestu navedene, ki so izšle 1. 1830. pri Leonu v Celovcu, le nova izdaja Bukvic iz 1. 1788, ki jih je Simonič navedel pod značnico Gutsmann Ožbald str. 140. Popolni naslov je naveden v ČZN 10. 1. str. 52, naslov 3. izdaje zgoraj. V tem me potrjuje naslov, ki je enak onemu iz i. 1788 in v tretji izdaji iz l. 1836, le da ni popolnoma naveden. Istega leta so izšle Bukvice iz 1. 1788. v drugi izdaji s 167 stranmi v oktavu. (Strastil str. 100.) Tfetja izdaja obsega 166 strani. Vse se vje-ma. Zato pa lahko trdimo, da so Bukvice, pri »Simoniču sir. 54. na prvem mestu navedene, le druga izdaja Bukvic iz 1. 1788. Natisa iz 1. 1844 in 1849 sta potemtakem 4. in 5. izdaja Molitounih Bukvic iz 1. 1788. Isto je konstatiral že L. Pintar v Času II. 1. (1908) str. 293 v razpravi »Pohlinov molitvenik«. 2. Evangelje. Slov. bibliografija navaja str. 101. »Evangelie ino Branje ali Pifme na v le Nedele inu jimenitne prasnike zielega leta rasdelene«, ki jih je sestavil Ožbald Gutsman in so izšle 1. 1780. na 8" in 327 straneh pri Alojziju Ignaciju Klein, mayerju v Celovcu. V mojem izvodu je privezana tej knjigi še druga: , »Evangelie na vfedne dni fvetega polta« brez letnice 8°, str. 72, ki obsega evangelije za navadne dni od četrtka po pepelnici do binkoštne bilje. 1 Intelligenzblatt der Annalen des Osterr. Kaisertums 1801, I, str. ¥22. Predzadnji-evangelij je »Na fabboto po Velikeinozhi«, zadnji pa »Na Binkofhtno bilo.« Ta privezana knjiga je 1. 1780 tudi posebej izšla. Strastil navaja na str. 102: »Evangelie na vsedne dni svetega posta. V'Zelouzi, Kleinmayer, 1780. 72 S.« 2. izdaja »Evangelijev na vfedne dni Ivetega posta« je izšla v Celovcu 1795 m. 8°. 72 str. pri Jožefu Schotterju štamparju. (Simonič str. 612, Strastil 102.) Tudi ta je še izšla: »perpušanjam teh višeh,« akoravne je Gutsman že 1790 umrl. 3. natis bo oni nezanega prireditelja okoli i. 1800, 8°. 75 str. (Simonič 100), ki nosi naslov: »Evangeljni na vfcb (sic) dni fvetiga pofta. V Zelovzu per Ferd. od Kleinmayru, natifkavzu.« 4. natis je Jarnikov: Evangelji na poiebne dneve (!) Ivetega poita. V' Zelovzi, 1821. 8°. (Simonič str. 101.) »Vsedenden« pomeni navaden dan, v nasprotju z nedeljo in nedelom. Že Gutsman sam ima v slovarju str. 561 ta pomen zabeležen. Vieden, werktitglicli, gemein. Ob delavnikih nosijo ljudje vsedno obleko. Gutsman je priredil evangelje in branje ali pisme na vse nedelje in imenitne praznike celega leta. Kot po.tujoči misijonar eksjezuit je ob postnem času mnogo pridigoval, on in duhovniki so rabili tudi evangelje in liste za vsedne dni svetega posta. Zato je izdal tudi postne evangelje in liste. Saj so tudi v Ljubljani izšli postni evangelji-že 1. 1768. (Simonič 101.): Sveti postni evangeliji za vsak dan v postu, kakor so v rimsih ma-šnih bukvah zapopadeni, in pozneje 1773, 1789, 1804, 1806, 1816, 1817 in 1826. Na predzadnji strani ovoja stoji pisana opomba: »Te bukve so iz Šuštarjeve kajže hišno število 7 v Timenici, Pošta Pišeldorf (Škoflibor) na cesti od Celovca proti Svincu,« ne daleč od Grabštanja Gutsmanovega rojstnega kraja. 3. Glaser Marko. Že Štrekelj je v Č Z N III, 1. (1906) str. 79. določil letnico prve izdaje (1843) Glaserjevih »Zlatih bukvic.« Vrinila pa se je tu str. 79. v naslovu napaka. Knjižica obsega namreč 288 str. in n e 228. Znana pa je tudi 2. izdaja, ki je Simonič ne navaja. Ta je izšla takoj leto dni po 1. izdaji, L 1843. Obsega pa XXIV + 328 str. s prilogo »Kratka Visha fveti Kri-shov Pot obilkati« od 889 — 328 str, # V prvi izdaji pa je »Kratka visha« posebej paginirana od 1 32. Drugo izdajo omenja tudi že Glaserjeva Zgodovina slov. slovstva II. str. 258. 4. Katekizem — Krempl. Pod značnico Katekizem oz. Krempl je uvrstiti v Simoničevi knjigi: Deutsch-windischer Chrittenlehr-Katechismus in Fragen und Antvvorten. — Nemfhko - flovenfki Katekismulh sa kerfchanl'ki navuk v-pitanjih ino odgovorih. Pettau in Unterfteyer 1826. 8°. 159 str. Marburg, gedruckt bey Jof. Janlchitz. — Na 8. strani čitamo: »Toti pofebno sa doleni-ke kraje prikladni flovenfki Katekismufh je le is narozlienja fvčtle Shkofie Sekovfke nem ihko - flovenfki gratal. Vu Ptuj i na Pametvo 1825. Anton krempl, Kurmaiiter.« nem.-slov. Dosedaj neznan. 5. Katekizem. Ta veliki Katekisftiu.s f prafhanjami inu odgovarmi sa ozhitnu, inu possebnu podvuzhenje'td (sic!) mladosti v' zeffarfkih kraljevih dushelah. S'tim pergnadlivim perpufhenjam te rimske kralovo-zeffarske apoltolske fvetlosti. V'Zelouzi Vtisnjene, inu le naidejo per Ign. od Kleinmayer. 8°. 292 str. Brez letnice. Tega katekizma ne pozna rie SimOničeva ne Strastilova bibliografija. Če pai primerjamo naslov Japljevega Velikega Katekizma (Simonič str. 202), ki je izšel prvič pri Frideriku Egerju v Ljubljahi 1. 1779 8° (IV) + 146 str.-v slovenski izdaji in istega leta z nem?im in slovenskim besedilom na 8° VIII + 291 str., opazimo, da se naslov vjema 'z našim, le pisatelj ni imenovan in nam. »rimske cesarske tudi cesarske kraljeve apostolske cesarice« je izdan celovški katekizem »s tim pergnadlivim perpu-šenjam te rimske kralovo - cesarske apostolske svetlosti,« torej po letu 1780. Alojz Ignacij Klenim a ver je 1780 že tiskar v Celovcu. (Glej štev. 2.!) Okoli 1800 ježe »Ferd. od Klenmayr« (Simonič 101 pod Evangeljni.) Katekizem je moral iziti potemtakem 1781 — okoli 1800. L. 1795. je dobil Japelj župnijo v Naklem na Gorenjskem in od tam je obiskoval v Celovcu stolnega korarja Žigo pl. Hohen-warta, ki se je trudil, da je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je škof Salm, mecen umetnosti, zbiral na svojem dvoru duševne odličnjake. (Glaser, 2. zv. str/55.) S Celovcem je imel gotovo že 1795. 1. zveze. Kar pa posebno dokazuje, da avtor Vel. Katekizma, ni kak Gutsmann, je jezik, ki ni koroška ampak kranjska pismena slovenščina. Primerjanje z Japljevim katekizmom bi trditev gotovo podkrepilo in popolnoma dokazalo. »Veliki Katekizem« bo tedajN celovška izdaja Japlje-vega katekizma. Scheinigg (Kres V. 1. 1885, str. 632) pravi, da se sme z gotovostjo »Ta Veliki Katekismus«. Zelouz 179 0, Kleinmayr, nem.-slov., Gutsmannova last imenovati. Ta katekizem se je rabil po koroških šolah črez 40 let, dokler ni bil 1. 1835. že čisto pošel. Škoda, da Scheinigg ni navedel vsaj celega naslova in štev. strani. Strastil pa navaja v »Bibliogratie der im Herzogtume K iirnten bis 1910 erschienen Druckscliriftenc Ferd. v. Kleinmayr, Klagenfurt 1912 na str. 104: 6. »Katekismus, Te veliki, s' prashanjami inu odgovormi. U'Zelouzi, Kleinmayr. 1792.« 152 S. (Simoniču neznana knjiga.) Samo slov. izd. Ob približno istem času dve različni izdaji: Japljeva celovška Kleinmavrova in Gutsmanova, Klein-mayrova (1. izd. 1790, ko je Gutsman umrl (?), 2. izd. 1792), katero je priredil kak drug duhovnik (Rožan? ker »Te«). Prim, tudi: Dr. Fr. Ušeničnik, Rigorizem naših janženitov. »Bogosl^ Vestnik« 1923, str. 11 in opomba 13. 7. Tomaž Kempčan. Na str. 528. je uvrstiti: Čvetere bukvfe Tomaža Kemp-čana; to je, Rožni vrtec; ročaj malih; od spoznanja svoje slabosti in od zatajevanja samega sebe; iz latinskega pobožnim k pridu prestavil Janez Zalokar, Spiritual v ljubljanski duhovšnici. Po dovoljenju vikše ces. kralj, dvorne bukev cenije. V Ljubljani 1826. Natisnil Leopold Eger. Naprodaj per Janezi Klemenci. 12», 270 str. (V metelčici). Simoniču neznana knjiga. 8. Na str. 409 bi bilo uvrstiti: Pot. Kratka ino poboshna visha (Sveti križni pot obhajati. V Gradzi 1842. Na prodaj pri Plemenit. Peball Karoli, meftnem bvskveveszi v pofhtni vulici1. (Post-gasse Nr. 177). Natifnjeno pri Tanzer Kar61i. 12». 72 str. Knjižica je privezana molitveni knjižici, kateri manjka naslovni list in je vsled tega ne morem določiti. Mo-liivenik obsega 108 str- v 12°. Delce je natisnjeno »i pilmenzami Tanzer Carola v' Gradzi«. 9. Pod značnico. »Listi« str. 277. je uvrstiti: Lifti inu Evangelia na vfe nedele inu prasnike zhes zelu lejtu koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja- Jesusa Kristusa, koker fo tail tu fhtirje evangelisti popifali, te napreipifane pelmi te zerkve, ta mali Katekismus 1'tem molitvami, ta krishova pot. V' Marburgi, se najdejo per Antonu Ferlinzu v' Gosposki gasi, 8°, 310 str. Brez letnice. 10. Pod značnico Postave str. 407 bi trebalo uvrstiti: Poftave Bratoulhine .Smertne Britkulti Chriltufa: katira je v' (S Kanzjani na fpudnem Korpfkem v' leti 1693. gor poftaulena. 8». 4 str. — Iz začetka 19. stoletjai ker: »V leti 18 . . sapifan v' Bratoulhino«. Na zadnji strani je: Poduba krishaniga Jesufa v' (S Kanzjanu. 11. Pod značnico Spisek str. 485. je uvrstiti in nameriti na značnico Katekizem knjigo: ,Spisek is velikega Katehisma v' prafhanjih ino odgovorih. S' pregnadlivim perpufhenjam kralovfke zefarfke fvetlosti, ino s' dovolenjam duhovnih naprej po- ftavlenih. Na Dunaji. V" salčgi zel', kral. bukvarnize sa 1'holfke bukve per fv. Ani v; Janesovih ulizah. Natiinil L. Grund. 1847. 8°. 94 str. S to knjigo bi bilo primerjati: Kerščanski katolški nauk okrajšan. Spisek is velikega katekizma v prašanjih in odgovorih. (Sestavil Jožef Rozman.) Na Dunaji. V zalogi ces. kralj, bukvarnice šolskih knjig 1852. 8°. 171 str. Ali ,Spilek iz 1. 1847 ni prva izdaja Rozmanove knjige? 12. Verdinek Juri. Simonič navaja str. 554, da so Verdinkore »Molitvene Bukvice Vsakdanji kruh«, ki so izšle prvič 1. 1820 v Celju, v Gradcu pa okoli 1830, doživele še več natisov. Tudi Glaser, Zgod. slov. slovstvu II. zv. str. 259 pravi: »Valjda se je natisnil molitvenik večkrat«. Nagličev »Hahšter« (Rebčl v Času, III. 1. 190? str. 64—68) navaja graški natisk iz 1. 1821. Razen celjske in dveh graških izdaj imamo tudi mariborsko izdajo, ki nosi naslov: »Prav lepe roolitovske bukvize imenuvane vlakdanji kruh v'katerih fe najdejo: juterne, vezherne, per- fpovedi, per fveti (sic!) obhajilu, ino f be druge prav lepe ino vie forte potrebne molitvize, sa vlakiga verniga kriltjana: kakor tudi iv; litanie od Marie Divize, od viih fvetnikov, od fladkiga Imena Jesufoviga, od Kriltu-foviga terplenja, od fv. Joshefa ino od vernili dufh v' izah. Tudi vfe forte Zirkovne Pejsmi, katere fe po navadi zhes lejto v' zirkvali per bosliji fluslibi pOjejo. Te bukvize to popifane od Jurja Werdineka. V' Marburgi, na predaj pri Frideriki Leyrer. V' Marburgi pertisnene per Josefu Janschitzi. 8°. 216 str. Že Simonič povprašuje str. 31, kaj je s 1. in 2. natisom Bezjakovih Molitnih bukvic, imenovanih Vsakdanji kruh. Reb61 odgovarja: Werdinckova izdaja iz leta 1820. in 1821. »Toda, kaj je z izdajo, ki jo navaja Čop?« vprašuje zopet Rebol. Domnevam, da je mariborska izdaja, ki se je istotako prodajala pri Frid. Leyrerju v Mariboru, prva izdaja za Bezjakovo tretjo. Potem takem je v Mariboru izšla še ena izdaja. Nimam Bezjakovega Molitvenika, da bi ga primerjal z Verdinkovim. Zdi se mi, da je Verdinek, ki je bil nekaj časa tudi župnik na Selih pri Slovenj Gradcu, spisal še več knjig. Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzejsko društvo v Celju in Ptuju bi si pridobila veliko zaslugo, ako bi zbrala vsaj vse slovenske knjige, ki so jili spisali pisatelji naše severne Slovenije, posebno pa one, ki so izšle v Gradcu, Celovcu, Radgoni, Mariboru in Celju. Že ta prispevek nam kaže, da je med njimi tudi precej knjižnega gradiva, ki še slov. bibliografom ni znano. Fr. Kotnik, Ptuj. Slovstvo. Nekaj pripomb h Grafenauerjevi »Kratki zgodovini slovenskega slovstva.« Ne mislim pisati ocene, opozoriti hočem samo na nekatera posamezna mesta, ki se mi zdijo potrebna poprave. Po večini so ti popravki malenkostnega značaja, a v šolski knjigi naj bi tudi v podrobnostih ne bilo netočnosti, zato upam, da bo avtorju za eventualno novo izdajo tudi ta'drobiž dobrodošel. Deloma obsega čisto konkretne popravke, deloma samo moje misli, oziroma želje. — O Oswaldu Wolkensteinskem pravijo nemški literarni zgodovinarji, da se je porodil 1367, ne 1377 (str. 41); ali pa ni ta letnica sploh odveč in istotako morda še ta ali druga v knjigi? Odstavka na str. 57., ki govorita o Trubarjevem »Novem Testamentu«, se mi zdita premalo jasno stilizirana: dijak nikakor ne more razbrati, kako je pravzaprav s tam navedenimi štirimi zvezki tega testamenta. Zakaj je »postila« vrinjena med »predgovor« in »koledar«? O verskih igrah v Rušah pravi Grafenauer, da so jih predstavljali »pod vodstvom župnika Luke Jamnika (okoli 1. 1698.) vsako leto na sMali Šmaren, ko je došlo v _Ruše mnogo romarjev, domačini« (83). To je posneto najbrž po Grudnovi »Zgodovini slovenskega naroda« (str. 971), a ne odgovarja popolnoma podatkom ruške žu-pne kronike, edinega vira, ki poroča o teh igrah. Predstave so se vršile večinoma na takozvano ruško soboto, to je pred praznikom Imena Marijinega (kakor prav poroča Gruden na str. 867!), ko je v Rušjh velik cerkven shod. Kot.igralci so nastopali učenci ruške gimnazije; o igri 1. 1693. n. pr. pravi kronist izrecno, da se je predstavljala »a studiosa juventutec. Vršile so se predstave od 1. 1680. do 1722. Označba »okoli 1. 1698.« je torej neutemeljena; naj se postavita ali oba krajna datuma, ali pa 1. 1700. O Popoviču zvemo samo, d« je bil Pohlinov nasprotnik (102,: radi bi slišali tudi kaj pozitivnega. Da bi Volkmer bil »dal tiskati samo eno družabno pesem« (104), ni povsem točno, kajti »Hvala kmetizhkega stana in tobazhie trave v dveh pefmah zapojene v leti 1807« obsega, kakor kaže že naslov, dve pesmi. Murkova izdaja »Fabul ino Pelmi« nosi letnico 1836, ne 1835 (104). Vodnik - Zupančičeva objava »Pegama in Lambergarja« ima v resnici naslov >Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam«, ne Das Turnier .zwischen .... Lamberg er und Pegam« (119). Da bi se Prešeren v svojih sršenih šalil radi Kastelčevih »anakreontičnih zaljubljenih« (140), pač ne bo res; vsaj dosedanje izdaje Prešernovih Poezij takega epigrama ne poznajo. Pri Ciglerju čitamo (141): »Tri leta pozneje (1839) je priobčil legendarno povest »Šhivlenje S. Heme« (1839)«; ena letnica je tu očividno odveč. Vraz se ni porodil 3. junija 1810 (158), ampak 30. junija; da je umrl 24. maja, «e 14., je popravil že dr. Debevec v Di S 192J, 30. Naslov listu, ki je 1. 1838. prosil zanj Ivordeš, se ni glasil »Slovenske novine« <(171), ampak »Slovenske novice.« Krek je naslovil svojo pesniško zbirko »Poezije«, ne »Pesmi« (210), kakor trdi Grafenauer napačno tudi še v svoji obsežnejši »zgodovini« (II. 459). Napaka datira najbrž iz Glaserja (III. 306). Jurčič je prej napisal »Jesensko noč med slovenskimi polharji« ko >Domna«, zato ni vzroka za obratno razvrstitev (213). Podobno je tudi Ganglov »Veliki trgovec« starejši od povesti »Trije rodovi« (275). Tavčarjeva »Mrtva srca« so izšla v Lj. Zvonu 1. 1884., »Grajski pisar« 1. 1889., ne pa 1. 1888., oziroma 1885. (236); roman »Izza kongresa« ni izhajal od 1906 do 1907 (237), ampak ocl 1905 do 1908. »Kres« je začel izhajati 1. 1881., ne 1882, »Slovan« ne »naslednje« leto (241), ampak tri leta pozneje. Pri Cimpermanu (257) bi se lahko pristavilo, da stoje njegove »Pesmi« iz leta "1869. predvsem pod Jenkovim vplivom. Medvedova tragedija se ne imenuje »Ivan Kacijanar« (263), ampak samo ' »Kacijanar«. »Vesno«, ki jo Grafenauer omenja šele pri obravnavanju Meška (277), bi bilo treba omeniti že na str. 272., tam, kjer pravi, da »v začetku »nova stroja« še ni imela svojega glasila.« Na str. 279. čitamo: »Meško se je poskusil tudi v mladinskem slovstvu (Mladim srcem, I. 1911, II. 1914) in v drami (Na smrt obsojeni? 1907, Mati, 1914). Pisal 56 Časopis za zgodovino in narodopisje. "r":F"":.................... ...........................................- .-■■■-—..........—- •.. —.....■■ je tudi mnogo za Mohorjevo družbo.« Tuje stilizacija vsekako nerodna: saj je vendar »Mladim srcem« izdala tud-i Mohorjeva družba! Da je Cankar v novi izdaji »Erotike« »mnogo blasfemičnega odstranil« (280), ni res; najbolj blasfemično pesem (»V bogatih kočijah se vozijo . . .«) je celo nano- " vo dodal. Da bi jezik, kakor ga je pisal Cankar približno do 1. 1908., Meško »nadkrilje-val« (282), je pač popolnoma neosnovana trditev. Meškov jezik- (zlasti tiste dobe!) je preveč omleden in nekondenziran, da bi prenesel ta'ko hvalo. Župančičev »Zemljevid« ni nastal »v času svetovne vojne« (288), ampak že 1. 1908. (istotako »Glad«, kar pa je omenil že dr. Debevec v Di S\.) Gradnikov prevod Eabindranatha Tagora nosi naslov »Rastoči mesec«, ne »Vzhajajoči mesec« (300). — Končno bi želel še, da se popravijo razne tiskovne pomote; Koroška je pripadla grofu Meinhardu seveda 1. 1286, ne 1686. (27);, Hipolit je izdal slovnico leta 1715., ne 1517. (90); Meška nemške tolp*? niso pregnale v januarju 1918. (277), ampak 1919.; Cankarjev ministrant se imenuje »jokec«, ne »Jakec« (283). J. Glaser. Zeiller Jacques: Les Origines chrčtiennes dans les provinces danu-■biennes de 1'Empire romain. Paris, žd. E. de Boccard, 1918. Str. IV, 667. Cena s poštnino (1. 1922) 27 fr. — Pisatelj te knjige, g. Zeiller, profesor na friburški univerzi v Švici, je že znana in priznana avtoriteta na polju jugoslovenske historio-gratije. L. 1906 je izdal slično delo opočetkih krščanstva v Dalmaciji, leta 1912 pa študijo o Dioklecijanovi palači v Splitu. Knjiga', o kateri želim poročati, nas osupne že s svojim obsegom, ker na podlagi virov, iz katerih mi običajno zajemamo poznavanje prve krščanske dobe naših dežel, smo vajeni soditi, da se o tej dobi in tem predmetu da sploh le malo kaj dognati. Z. je krajevno omejil svoje delo le na podonavske dežele t. j. Norik, obe Panoniji in obe Meziji, v zvezi s temi pokrajinami se ozira nekoliko tudi na izvenrimske zemlje levo od Donave; kajpada tudi na pokrajine, ki so se pozneje izcimile iz prej omenjenih: Dacija, Dardanija itd. Časovno sega knjiga od prvih sledov krščanstva do Justinijanove vlade, oziroma do Gregorija Vel., torej neposredno do onega časa, ko so se v teh deželah končno naselili naši pradedje in s katerim se začenja čisto nova doba cerkvene zgodovine podonavskih dežel. Zelo važna je ta doba, ker tu so že podane premise za poznejši razvoj in usodo južnih Slovenov. Prav nazorno vidimo tu ozko zvezo med zemljepisno lego in pa med idejnim ter kulturnim in političnim razvojem v naših deželah. V marsičem pada luč celo na sedanje težave in trzavice, na katerih trpi naša mlada država in ki še bodo zahtevale veliko državniške modrosti in e.iergije, da se premagajo. Obsežno tvarino je pisatelj razdelil v tri dele. V prvem delu se peča s po-kristjanjenjem podonavskih dežel in nj.h cerkveno organizacijo, v drugem delu slika znotranjo zgodovino ilirskih cerkev od 4. do 6. stoletja, v tretjem pa govori o razmerju podonavskih pokrajin napram pokristjanjenju barbarov, ki so silili prelšo Donave: Goti, Markomani, Huni, Rugijci. Sloveni ne pridejo več v poštev. Krščanstvo se je širilo v dveh smereh^ ki sta se na našem ozemlju križali, od izhoda po kotlinah Donave, Mure, Drave in Save, od zapada pa od Adrije proti Donavi. Z. je prišel do sklepa, da se je krščanstvo razširilo in organiziralo šele v drugi polovici- 3. stol. Pred tem časom moremo govoriti k večjemu o možnost L da je že takrat prisijala k nam luč Kristovega evangelija, za pozitivno trditev nimamo doslej nobene zanesljive opore. Naše pokrajine tvorijo obmejno ozemlje rimskega imperija, zato prevladuje v; njih v tej dobi pretežno vojaški značaj ter tvorijo celo osredje rimske državne politike; mnogi cesarji so po rodu llirci ter stolujejo od časa do časa na našem ozemlju. (Decij je n. pr. Panonec, Klavdij Dardanec, Dioklecijan Dalmatinec, Konstantin iz današnjega Niša itd.) Geografska lega med Iztokom in Zapadom podaje našim deželam čisto posebno ulogo v političnem in kulturnem življenju, zlasti v veliki religiozni krizi v 4. stol. (boj med arijanstvom in katolicizmom). Že v paganstvu se zlasti po vojaštvu širijo v naše kraje orijentalske ideje, kar je krščanstvu z ene strani bilo ovira, z druge strani pa mu je pripravljalo pot. Celo z Afriko imajo naše dežele ozki stik, ne le v trgovinskem, marveč tudi v političnem in religioznem oziru. Ex professo se sicer naš avtor ne peča z razmerjem med Afriko in našimi deželami, opozarja pa opetovano na idejni stik. Tudi v krščanstvu se pojavlja struja, ki prihaja iz Azije, druga pa iz Afrike: Viktorin.Ptujski stoji pod vplivom ATrikanca Origena, krivoverca Arija prežene cesar Konstantin v Ilirik (v katero mesto, nam pisatelj ne pove, ker o tem viri molče, vsekako pa nekam m.ed Sremom in Carigradom), kjer zatrosi svoj nauk in si vzgoji gorečih učencev. Atanazij, prvoboritelj pravovernosti proti Ariju, se vrača iz pregnanstva v Trieru skozi naše dežele ter se mudi dalj časa v Sremu in Nišu. Tudi v upravnem oziru kolebajo ilirske pokrajine med Iztokom in Zapadom. Razen arijanstva sta zatrosila v naših deželah svoje zmote niški biskup Bonosus in sremski Fotin. Nestorijanizem in monofizitizem nista našla tu pristašev, pač pa je imel precej odmeva prepir o t. i- »treh poglavjih«. Kratko: nastal je pravi idejni kaos v ilirskih deželah, sličen etnični mešanici prebivalstva. Zelo zanimiv je seznamek ilirskih mučenikov,' ki ga je pisatelj sestavil na podlagi podrobne in natančne analize martirologijev in drugih hagiografskih virov, Tu se nam v mnogoterem oziru odpirajo čisto novi vidiki za našo zgodovino. Tu imamo celo vrsto mučenikov, ki si jih sedij lasti Italija, pa so v resnici naši domačini; celo v daljno Španijo so zašli naši mučeniki. Pred barbarskimi navali je bežalo iz naših krajev proti Adriji in v Italijo vse, kar je le moglo. Begunci so vzeli s seboj tudi ostanke mučenikov, tako se je sčasoma pozabila njih prvotna domovina in legpnda jim je dala domovinsko pravico v novi deželi. Tako je pisatelj z dobrimi razlogi pojcazal kot zelo verjetno, da sta Mohor in Fortunat za pravo panonska mučenika iz Srema, seveda iz Dioklecijanove, ne iz Neronove dobe. Panonska mučenica je sv. Anastazija, ki se sedaj časti kot rimska svetnica, (25. dec.) Iz kamenolomov na Fruški gori so mučeniki, ki se sedaj časte V Rimu pod irfienom »Quatuor Coronati« itd. V . Za časa arijanskili bojev v 4. stol. je ilirska cerkev postala,glavno pozorišče velikeya pokreta in zdelo se je nekaj časa, da bo ilirska cerkev podajala smernice verskemu mišljenju vesoljne cerkve. Glavna Stebra arijanstva sta Valens, biskup v Mursi (Osek)., in Urzacij, biskup v Singidunu (današnji Beograd). V Iliriku najdejo pristašev vse mogoče nijanse arijanskega nauka, a vse je importirano blago in svoje hipne uspehe v ilirskih deželah ima arijanizem zahvaliti le cerkveni politiki cesarskega dvora; ko se mu pod Julijanom Odpadnikom odtegne cesarska pomoč, se začne arijanizem umikati iz rimskega cesarstva k barbarom. Arijanski pokret je pa zapustil trajne posledice v podonavskih pokrajinah pa tudi drugod. Prva posledica arijanskih homatij in političnih razmer je bila ta, da je »ilirska« cerkev izgubila svojo individualnost. Metropolitanska zveza se je na zapadu razvila veliko pozneje kakor na iztoku, večji del Ilirika je pred Dioklecijanom stal pod«vplivom zapada, iztočni del pa je bil preblizu Solunu in Carigradu, kjer so že bili ustvarjeni centri cerkvene organizacije. ^Po razdelitvi cesarstva v iztočno in zapadno polovico pa je stari Ilirik nehal biti upravna enota, sedaj je bilo prepozno, da bi se Ilirik uredil kot velika cerkvena individualnost. Srem sicer igra ulogo kot cerkvena glava Ilirika, toda le v podrejenem smislu. Vrh tega je Srem po arijanstvu v očeh pravovernega krščanstva bil diskreditiran. Ko se je iz ilirskega arijanizma izcimil »barbarski« arijanizem in je v rimski državi prevladala pravovernost v zmislu nicejskega koncila, je ta verska zadeva dobila politično lice : arijanizem velja kot vera barbarov, 'sovražnikov rimske države, katolicizem pa kot vera rimskih patriotov. K nesreči se pri obnovitvi katolicizma v Podonavju ni našla močna in ugledna osebnost nalik Atanaziju v Aleksandriji, Hilariju v Galiji ali Ambroziju v Milanu. Pač je dala tudi ilirska cerkev pravovernemu krščanstvu velikih mož: Jeronim, Martin Tourski in Martin de Braga so sinovi ilirske cerkve, toda prvi je živel in deloval v Rimu in na daljnem iztoku, Martin, rodom iz Savarije, postane znameniti fraiicoski biskup in svetnik, Martin de Braga, tudi rojen Panonec, pa postane duhovni voditelj pri Svevih in škof na današnjem Portugalskem. Poleg tega so zgodnji barbarski navali na ilirske pokrajine onemogočili ustvaritev močnega duševnega centra v naših krajih ter pozneje zatrli sploh vse stare biskupije. Po smrti arijanskega biskupa sremskega Germinija (med 7. dec. 374 in 17. nov. 375) je skušala arijanstvu vdana, v Sirmiju bivajoča cesarica Justina spraviti na sremsko stolico zopet arijanca. Takt at pohiti iz Milana v Srem energični Ambrozij ter osebno pripomore do biskupskega sedeža pravovernemu Anemiju ter je 1. 378 moralično podpiral tudi Anemijevo sremsko sinodo, s katero je bil sremski arijanizem zadušen. Zaključek Ambrozijeve akcije v ilirskih cerkvenih zadevah pomenja akvilejska sinoda 1. 381. Odslej ima Akvileja privlačno silo za za-padne ilirske pokrajine. Ttmu je bilo v prilog tudi to, ker je zapadni Ilirik bil pri-klopljen italski prefekturi. S tem so dane premise za poznejšo oblast oglejskih patriarhov na naše zemlje. Panonske cerkve pridejo polagoma pod akvilejsko oblast. Za časa Karola Vel. oglejski patriarhi protestirajo proti Solnogradu, ki se s smatra za naslednika starega Laureaca in ki po razsodbi Karolovi dobi v svojo oblast vse zemlje levo od Drave. Tako so zemlje starega Ilirika prišle v področje treh duhovnih centrov: Carigrad, Oglej, Solnograd. Kako usodno je bilo to za nas, ni treba povdarjati. Odločitev je padla že v oni dobi, s katero se peča naša knjiga. Druga dalekosežna posledica je bila ta, da se je vsled arijanstva pomešala duhovna in svetna oblast. Ta miselnost državne cerkvenosti je več ali manj ostala-v ilirskih pokrajinah in sploh v iztočnem delu rimskega cesarstva. Ustalila se je tudi pri poarijanjenih barbarih ter so jo Longobardi odnesli s seboj v Gornjo Italijo, zapSidni Goti pa na Špansko, kjer so se pozneje sicer pokatoličili ter stopili z romanskim življem in ustvarili špansko narodnost, miselnost cerkvene državnosti pa je ostala ter dobila pozneje izraz v zloglasni španski inkviziciji. S tem smo podali le nekatere ideje iz Z. knjige, iz katerih lahko čitatelj uvidi, kako važno dobo obdeluje to delo. Pisec teh vrstic je uvodoma izrecno označil ta sestavek le kot poročilo, ne kot »oceno«, ker taka na tem mestu ni mogoča. Knjiga vsebuje nebroj podrobnih podatkov, katere je mogoče zasledovati le tam, kjer so na razpolago velike knjižnice. Drugič bi s presojevanjem avtorjevih izvajanj spis narastel v celo kniigo. Kritično stališče bo mogoče zavzeti le v posameznih monografijah. Sicer je pa pisatelj v svojih sodih jako umerjen in previden. Omeniti so le nekatere stvari, ki se tičejo naše najožje domačije. V 7. pogl. I. dela (str. 177—204) podaje pisatelj lep pregled o spomenikih ilirskih cerkva od 4.-^6. stol. Pri tem je prezrl dve brončeni kolesci, ki sta se našli 1. 1858 pri Rogozriici poleg Ptuja. Zdi se, da so to deli kakega svečnika, bodisi na grobnem spomeniku ali v cerkvi. Obe sta iz konštan-inske dobe. Eno ima napis: •1NT1MIUS MAXSIMILIANUS (fra) TRES CRISPlNO POSUERUNT, drugi pa: VOTUM PVSINNIO POStJIT. Napis je objavljen v »Corpus Inscriptionum latina-rum« 111, n. 4098, torej bi ga bil pisatelj lahko našel. Sama na sebi nista spominka --bogvekaj, a pri pičlosti drugih spomenikov vendar važna. Ako se imena, katerim sta spominka posvečena, nanašajo na rajne, bi bil pisatelj s tem spopo'nil sicer skrbno sestavljen seznam po imenu znanih ilirskih kristjanov duhovskega ali svetnega stanu, ali pa se imeni Crispino in Pusinnio našata na svetnike, kar je verjetnejše, potem bi bil Z. tukaj lahko ugotovil sledove nekega kulta svetnikov svoje francoske domovine, ker sta po mnenju arheologa dr. Eggerja to galska svetnika'. Med pisanimi spomeniki pogrešamo izrabo jeronimovih pisem, ki tudi v marsičem osvetljujejo versko življenje v njegovi ilirski domovini. Pisatelj je svoje delo pripravil za tisek med bojno vihro, vsled tega so ipu bili nepristopni viri, ki so med tem zagledali dan v sovražnih deželah. Med drugimi je Egger sprožil glede ptujske biskupije nov problem, hoteč Juli a Valensa, Ptuju vrinjenega arijanskega biskupa, oprati izdajstva, Marka pa je ponižal za navadnega, Tulijanu podložnega duhovnika. Eggerjev poskus je po naši sodbi ponesrečen, Z. pa vendar gre predaleč, ko iz aktov akvil. koncila 1. 381 izvaja to izdajstvo kot ■gotovo dejstvo, dočim so se dejanski koncilski očetje sami izrazili o tem pre9ej reservirano. Tudi izdaje Viktorinovih del dunajske akademije ne omenja. Pisatelj tu in tam navaja tudi hrvatske vire, na katere ga je pač kdo opozoril, Kosovega »Gradiva« ne pozna, ki bi mu pa bilo kažipot n. pr. pri določevanju biskupije »Cessensis« v aktih t. i. gradeške sinode 1. 579 (letnica 379 pri Z. str. 140 je očividno tiskovna pomota). Pisatelj se je z izdajateljem »Monum. Germ.« Ser. rer. Langobard. 610 odločil za obliko »Cessensis« mesto Cenedensis ter misli, daje to Sisek (str. 140), toda po drugih virih je Siscia takrat spadala k dalmatinski me-tropolitanski zvezi, zatorej ima prednost Kosova razlaga, da je citati »Cenedensis« t. j. Ceneda med Bellunom in Trevizom (Gradivo I, str. 95, op. 9). — Salonitanske sinode 1. 530 in 533 smatra pisatelj za podvržene, a i tu bo imel prav strokovnjak v domači zgodovini Mons. Bulič, ki s Farlattijem priznava njih pristnost. Knjiga nudi silno veliko gradiva naši domači zgodovini, ob enem pa daje pobudo, naj bi se še vrzeli spopoinile, pred vsem bi sestavno arheološko izkopavanje lahko osvetlilo marsikatero temno točko, kakor se je to doseglo že pri Saloni v Dalmaciji. Treba je le, da merodajni činitelji odpro oči! F. Kovačič. Markovič Vasilije: Pravoslavno monaštvo i monastiri u srednje-vekovnoj Srbiji (Srems'ki Karlovci, Srpska monastirska štamparija. 1920. Str. 158. Cena 14 25 Din.) Mlad srbski učenjak, ki se je pripravjal za vseučiliško karijero, je napisal to knjigo, a je umrl, predno (,1920) je bila dotiskana. Profesor srbske zgodovine na beogradski univerzi S t an o j e S tano j e vi č ga je imel za svojega najvrednejšega slušatelja in najboljšega dijaka. V knjigi se razpravlja o stvari, ki doslej v celoti sploh ni bila obdelana, o zgodovini pravoslavnega srbskega meništva, o srednjeveških srbskih samostanih. Najprej govori pisatelj o meništvu in samostanih do začetka vladavine Nemanjičev (1168), potem o časih dinastije Nemanjičev (1168—1371), končno o dobi od 1371 do konca srednjeveške srbske samostalnosti (1459). Navajajo se pri tem vsi'samostani, najsi so do dandanes ohranjeni ali ne, podaja se njih nastanek in opisuje (kjer je mogoče) njih arhitektonska in sploh umetniška vnarijost. Seveda se pri tem tudi kaže, odkod in pod kakšnimi vplivi se » Tako se je vsaj Egger izjavil v svojem predavanju v Ptuju spomladi 1. 1922. je samostanstvo širilo. V dobi pred Nemanjiči je bilo veliko cerkveno in samostansko središče v jugozapadni Macedoniji, ob prespanskem in ohridskem jezeru (car Samuel 976—1018); o mestu Ohridu se poroča, da je imelo 360 cerkev. »Sodeč po ruševinah, v južni Macedoniji cerkve in monastiri nekoč niso bili redkejši nego v Španiji ali južni Italiji.« — Študija je polna podrobnih konkretnih podatkov in zato prvovrstne vrednosti. Dr. Fr. I, Društveni glasnik. x. Zgodovinsko društvo. Trinajsta odborova seja 5. sept. 1922. Na mesto g. dr. Capudra, ki se je preselil v Ljubljano, se pokliče v odbor prof. g. Janko Glaser. Sprejme se pet novih članov.. Dovoli se, da se »Ženskemu društvu« izposodi za obrtno razstavo v Mariboru nekaj muzejskih predmetov. Sklene se, dati v tisek 3. snopič Štrekljeve Historične slovnice. Načeloma se sklene, da se društvo pridruži eventualni akciji za vpostavitev spomenika admirala Tegetthoffa kot maribQrskega rojaka in kot zmagovalca dednega sovražnika slovenskega naroda. Štirnajsta odborova seja.2. nov. 1922. Predsednik poroča o I. arheološkem jugoslov. kongresu v Beogradu, kjer se je pretresal tudi načrt za muzejski zakon. Sprejme se zamenjava publikacij s kr. Srbsko akademijo v Beogradu, ki je bila sklenjena že 1. 1914 tik predvojno, a se radi vojne ni mogla izvršiti. Za knjižničarja se izvoli prof. J. Glaser. Ker ima društvo z izdajanjem Štrekljeve Historične slovnice občutno izgubo, se sklene, za sedaj izdajanje z glasoslovjem zaključiti. Za redni letni občni zbor se določi 17. nov. Z občnim zborom se združi javno predavanje, ki ga prevzame društveni predsednik. / Štirnajsti redni občni zbor 17. nov. 1922 v mali kazinski dvorani. Udeležba mnogoštevilna. Po pozdravu predava predsednik dr. Kovačič o pohorskih historičnih spomenikih, ki se dado razdeliti v dve glavni skupini. Pre-historični in rimski spomeniki svedočijo zelo staro in relativno gosto naselitev Pohorja in bližnje okolice ter dokaj visoko kulturo, ki kaže orijentalske vplive (mitra-cizem I). Drugo skupino spomenikov tvorijo srednjeveški spomeniki, katerih tip in nekak center je cerkev sv. Areha na Pohorju. Tu se javlja močna kulturna in re-formatorična struja od zapada, iz nemške države, ki se javlja po odgonu Madžarov, ustvarja pri nas novo kulturno življenje in kaže na sodelovanje Slovencev in Hrvatov pri pokristjanjenju Madžarov. Vsi p&trociniji starejših cerkev maiiborskega okrožja so priče te struje, kateri je dal razmah cesar Henrik II., katerega ime nosi. areška cerkev in ki je bil v ozkih stikih s karatanskimi Slovenci. Kolonizacija bam-berške cerkve, ki je dobila obsežna posestva na Koroškem in v Dravski dolini; podaje ključ za etnični in dialektološki proolem koroških in podravskih Slovencev. Nato poroča tajnik Or. Strmštk o društvenem delovanju. L. 1923 poteče 20 let, kar je društvo ustanovljeno, zato poda pregled o celokupnem društvenem delovanju. Ustanovitelji društva so dobro vedeli, da je za politično osamosvojitev potrebna najprej kulturna osamosvojitev, zlasti poznavanje narodove zgodovine in njegove individualnosti. Do takrat je na Štajerskem proučevanje zgodovine bilo nekak privilegij Nemcev, v slovenskem delu Štajerske je manjkalo duševnega središča za sistematično proučevanje domače zgodovine in zbiranje starin. Z ustanovitvijo »Zg. dr.« je bilo ustvarjeno tako središče. Društvo se je takoj s pičlimi sredstvi ali z vnemo lotilo dela: začelo je zbirati starinske in narodopisne predmete, s poljudnimi predavanji vzbujati Zanimanje za domačo zgodovino ter izdajati razne publikacije. V dveh snopičih »Zgodovinske knjižnice« je izdalo navodilo za spisovanje krajevnih kronik ter zbiranje prazgodovinskih izkopnin, izdalo je dve večji monografiji o trgu Središče in nadžupniji Sv. Križa pri Rogaški Slatini ter več manjših spisov o celjskih grofih, o Janežičevi slovnici ter prekmurskem narodnem blagu. Zadnje leto se je lotilo izdavanja Štrekljeve Historične slovnice slovenskega jezika. Največje kulturno delo pa je društvo izvršilo z izdavanjem svojega glasila »Časopisa«, ki šteje že 17 letnikov. Pri »Časopisu« so sodelovali najodličnejši slovenski znanstveniki. S temeljitimi razpravami zgodovinske, jezikovne in narodopisne vsebine si je »Časopis« pridobil velik ugled v znanstvenih krogih. t Poleg tega je društvo ustvarilo muzejsko zbirko historičnih in narodopisnih predmetov, ki je sedaj združena z muzejem »Muzejskega društva« v Cankarjevi ulici. — S skromnimi sredstvi in veliko požrtvovalnostjo je društvo ustanovilo v 20 letih lepo knjižnico, na katero je lahko ponosno in ki bo služila za temelj javni »Študijski knjižnici«, za katero je končno mestna občina dala primerne prostore v kazinskem poslopju. Istotako je ustvarilo spodnještajerski arhiv. V novi državi šo nastopile za društvo nove velike naloge, žal, da doslej pri državni oblasti društvo ni našlo onega umevanja in podpore, ki bi ju po vsej pravici smeli pričakovati. Pa tudi med občinstvom je za društvo še premalo zanimanja. Blagajnik poda pregled o društvenih dohodkih in izdatkih ter opozori, kako so se izdatki zadnja leta v.sled draginje, močno pomnožili, dočim prirast dohodkov razmeroma daleč zaostaja za izdatki. Udnina za 1. 1923 se določi 20 din. in odbor pooblasti, da jo v slučaju potrebe zviša na 30 din. Petnajsta odborova seja 28. nov. 1922. Sprejme "se 10 novih članov. Prečitajo se dopisi okrajnih glavarstev glede poslovenjenja nemških krajevnih imen. Po daljši debati se o tem predmetu sklene naslednja resolucija: Z ozirom na to, da so posamezni deli naše države od starodavnih časov stali pod različnimi kulturnimi vplivi, je naravno, da so ti vplivi pustili sledove tudi v toponomastiki ter se poleg preliistoričnih korenik nahajajo v naših krajevnih imenih rimljanski, grški, italijanski, madžarski in germanski vplivi, kakor se kažajo razni vplivi tudi v ljudskih običajih in narodni noši. Iz znsnstveno-historičnih razlogov stoji torej »Zg. dr.« glede poimenovanja krajev na načelnem stališču: kjer se iz histbričnih spomenikov ali iz ljudske govorice da dobiti prvotno, a po tujih vplivih spodrinjeno domače ime, naj se le-to uveljavi, kjer pa to ni mogoče, naj se pusti dosedanje ime. Sklene se nadalje, poslati na ministerstvo prosvete spomenico ter zaprosi (.odpora za društvene publikacije in posebej za knjižnico, ki jo naj država prevzame v svojo oskrbo in' upravo. Da se med občinstvom vzbudi zanimanje za društvo in pridobi, več udov, se .sestavi poseben akcijski odbor, v katerega se izvolijo gg.: ravnatelj dr. Tominšek, društveni predsednik dr. Kovačič, društveni tajnik dr. Strmšek, prof. Favai in ured- , nik Borko. Odobri se besedilo za tozadevni oklic. Enako se odobri besedilo, s katerim se ustavi nadaljnje izdajanje Štrekljeve Historične slovnice (gl.' 3. str. platnic 3. snopiča). Šestnajsta odborova seja 25. j"an. 1923. Predsednik poroča, da seje odposlala v prejšnji seji sklenjena spomenica na ministerstvo prosvete ter jo je posebna deputacija izročila okrajnem glavarju. Enako je posebna deputacija, priporočila prošnjo ministru N. Zupaniču, ko je prišel v Maribor. . Odgovor daje1 malo upanja, ker da ni denarja. Priglasilo se je 18 novih članov. ,, Ker se je članarina doslej plačevala zelo ntredno in je društvo vsled tega trpelo znatno škodo, se sklene, da se udnina odslej plačuje naprej in se »Časopis« pošlje le tistim članom, ki so že vplačali vsaj polovico udnine-za tekoče leto. Enako je neredno plačevanje tudi naročnine za Historično slovnico, zatorej se bo odslej pošiljala le proti predplačilu ali pa po poštnem povzetju. Blagajnik dr. Pipuš položi račun za 1. 1922, ki izkazuje 27058 08 din. dohodkov in 23302-16 din. izdatkov, torej prebitka 3755"92 din., toda društvo je še koncem 1 1922 imelo neporavnanih računov okroglo 12.000 din. Račun se odobri. Ker svoječasno nabran Trstenjakov sklad za podporo mladih pisateljev, ki znaša 1858-66 din., pri sedanjem padcu denarne vrednosti ne more služiti svojemu namenu, se priklopi redni društveni imovini in porabi za plačevanje dolgov. Urednik »Časopisa« poda pregled spisov, ki jih je prejel za letošnjo 1, štev. 1923. List se naj začne takoj staviti. Zaloga 1. 1923 se določi na 800 izvodov. a. Muzejsko društvo v Ptuju. Društvo je imelo svoj zadnji redni občni zbor dne 16. marca 1922. Pri tej priliki je bil ustanovitelj ptujskega muzeja, g. profesor Fmnc Ferk soglasno izvoljen častnim članom društva. G. dr. Brumen je v vznešenih besedah opisal življenje sivolasega učenjaka in slavil njegove zasluge za znanost in za ptujski muzej, kateremu je slavljenec še pred kratkim poklonil obile darove. Razventega se je vršil dne 6. julija 1922 izvanredni občni zbor, ki je soglasno sprejel slovensko besedilo društvenega pravilnika. Odborovih sej je bilo osem. Število društvenikov je naraslo od 215 na 219. Društvo je včlanjeno pri sledtčili društvih: »Zgodovinsko društvo v Mariboru« »Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani«, »Historisclier Verein m Graz« in* »Verein von Alterturos-Freunden der Rheinlande in Bonn«. K letnemu poročilu za leto 1921 se še doda, da so se vdeležili svečane promocije društvenega častnega člana dona Fianja Bulič-a na zagrebškem vseučilišču dne 3. dec. 1921 v imenu društva predsednik in oba tajnika. Imenovani zastopniki društva so bili povabljeni k slavnostnemu banketu, ki ga je priredil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in k slavnostni seji, ki jo je prfredila akademija znanosti v Zagrebu. Leta 1921 se je na novo postavil kužni kamen v Bukovcih. Pri tej priliki je dne 8. dec. 1921 predaval tajnik profesor Mlaker v Markovcili o kužnih dobah na ptujskem polju s posebnim ozirom na kužni kamen v Bukovcih. Dne 16. dec, 1921 je predaval v mestnem gledališču ravnatelj državnega muzeja v Splitu dr. Abramič o »Dijoklecijanovi palači v Splitu* z mnogimi skioptič' nimi slikami. Dne 24. marca 1922 je govoril istotam tajnik arheol. inštituta na Dunaju in naš dopisujoči član dr. Rudolf Egger »o početkih krščanstva v Sloveniji in na Hrr vatskem«. Predavanja sta se udeležila med drugimi prof. dr. Kovačič iz Maribora in konservator dr. Stele iz Ljubljane. Okr. sodnik dr. Travner je piedaval dne 19. aprila 1922 »o kulturni zgodovini Slovencev v letih 568 do 955«, dne 21. junija 1922 pa >o cesarju Marku Av-relu in njegovem modroslovju« in sicer obakrat v dvorani glasbene šole. V drugi polovici avgusta 1922 je obiskal naše mesto in Hajdino častni član prof. Franc Ferk. Pri tej priliki je dne 24. avgusta govoril »o nalogah arlieologične in narodoznanske vede«. Vsa predavanja, sosebno pa predavanji dr. Abramiča in dr. Eggerja, so bila izvrstno obiskana, tako da je doseglo društvo s temi predavanji lepe moralne in gmotne Uspehe. Žalibog, niso društvena sredstva dopuščala, da bi se moglo 'društvo uspešno pečati z izkopavanjem. Kopalo se je le v malem obsegu v Skorbi, kjer se je pred več leti našlo grobišče iz La-Tčne-perijode. O uspehih izkopavanja bo poročal konservator Skrabar v beograjskem »Starinarju«. V istem časopisu izhaja tudi razprava drja. Saria c* uspehih iskopavania na Panoramskem griču pri Ptuju, kjer je 1. 1913 grof Herber-berstein kopai Lansk.» leoj se je shranil v lapidariju muzeja spomenik cesarja Jožefa II., ki se ie nahajal nekoč v mestnem parku in ki je bil cb polomu odstranjen; nadalje železna grobna plošča iz prve polovice prejšnjega stoletja, ki se je nahajala po-preje na mestnem pokopališču. Omeniti je še, da je shranilo društvo v muzeju dragoceno zastavo nekdanjega- ptujskega veteranskega društva. V letu 1922 je društvo izdalo tudi lepe razglednice z mitrejem na Zg. Bregu, ki so sedaj splošno priljubljene. Mestno občino zastopajo po pravilih društva v odboru trije člani in sicer g. župan Lozinšek in občinska svetovalca gg. dr. Fermevc in Šerona. Na odborovi seji dne 3. novembra 1922 se je poslovil društveni predsednik-ravnatelj Vajda, ki je bil pozvan v nadaljno službovanje k naučnem ministerstvu v Beograd. Odbornik dr. Travner se je v daljšem govoru spominjal velikih zaslug predsednika za društvo, zakar se je g. ravnatelj najsrčnejše zahvalil in obljubil, da bo tudi v naprej po svojih najboljših močeh podpiral društvena stremljenja. Njegovo mesto je prevzel podpredsednik g. Gailhofer. Na sestanku arheologov v Dobrni od 26. do 28. avgusta 1922, ki so ga sklicali ravnatelj dr. Abramič, zasebni učenjak Leon Ružicka in konservatoV Skrabar, so bili od društva navzoči: vladni komisar Kartin, kons. Skrabar in dr. Saria, ki je bil med tem imenovsn za adjunkta narodnega muzeja v Beogradu. Vsled sklepa sestanka v Dobrni se je vršil v času od 7. do 11. oktobra 1922-v Beogradu sestanek Jugoslovanskih arheologov z izletom v staroslavni samostan. Manasija pri Čupriji1. Tega sestanka so se udeležili iz Ptuja konservator Skrabar. dr. Saria in dr. Travner. Se pred sestankom v Dobrni so obiskali naše mesto častna društvena člana, dvorni svetnik dr. Reisch iz Dunaja in prof. Ferk iz Gradca, ter dopisujoči član dr. Egger iz Dunaja. Po sestanku pa so nas posetili dekan lilozofske fakultete beograjskega vseučilišča prof. dr. Vulič, ravnatelj beograjskega narodnega muzeja dr. Petkovič in tedanji ravnatelj etnografskega oddelka Ljubljanskega muzeja, sedajni minister dr. Zupanič. Dne 29. maja 1922 so napravili izlet v Hajdino in v Ptuj številni učitelji in gojenci mariborskega učiteljišča. Pri tej priliki so gostje ogledali pod vodstvom dr. Travnerja oba mitreja v Hajdinu in na Zg. Bregu, mestni muzej in ptujski grad. Meseca julija in avgusta je bival med nami dr. Abramič, da dokonča rokopis »Voditelja skozi Petovio«, kar se mu je tudi posrečilo, tako da se ta za našo domačo zgodovino tako važna knjiga lahko v kratkem tiska. Stroški za tisk bodo znašali/ okroglo 25.000 Din. Ker društvo nima potrebnih sredstev, se je izbral qžji odbor, ki je nabiral darove. Prijatelji našega društva so podpirali to stremljenje po svojih najboljših močeh; vrtidar še nabrana svota ne zadostuje, da se krijejo vsi stroški. Društvo se zahvaljuje tem potom vsem številnim dosedajnim darovalcem, predvsem pokrajinski upravi v Ljubljani, mestni občini ptujski, grofu Herbersteinu in vsem. 1 O kongresu je obširneje poročal dr. Vojeslav Molč v »Slov. Narodu« 18; oktobra 1922. denarnim zavodom. Ker namerava izdati društvo »Voditelja« v proslavo svojega 30 letnega delovanja, ki se vrši dne 3. avgusta 1923, se obrača društvo na vse prijatelje in podpornike našega društva in naše domače zgodovine s prošnjo, da omogoči s prostovoljnimi darovi izid te knjige, ki bode dosedaj prva te vrste v naši državi. V. S. 3. Muzejsko društvo v Mariboru. Dne 25. febr. 1923 se je vršil obcSni zbor. Pičlo došli člani so vzeli predsed-■stvena poročila o društvenem delovanju z zahvalo na znanje. V novi odbor vstopijo po izvršenih volitvah vsi dosedanji odborniki; tako da ostane isti neizpreme-njen, hamreč: predsednik dr. Fr. Kovačič, podpredsednik dr. K. Ipavic, tajnik dr. M. Heric, blagajjiik H. Leyrer; ostali odborniki: J. Košan, Fr. Vales in dr. F. Wies-thaler. Zastopnika mestne občine sta ravnatelj g. M. Pire in prof. dr. P. Strmšek. Društvo praznuje letos dvajsetletnico svojega kulturnega delovanja. Maloštevilni ljubitelji te vrste prosvetnega dela so ustvarili v dveh desetletjih s skromnimi denarnimi sredstvi, a tem večjo delavnostjo upoštevanja vreden lokalni muzej. Izmed novih muzejskih pridobitev je imenoma navesti: bakrorez, predstavljajoč na eni strani Mater božjo na drugi pa sv. Antona Pad., najden med trboveljskim premogom; trgovinsko ministerstvo je prepustilo zaplenjen rog, čaše, slike in zastavo razpuščenega »Kaufmannischer Gesangsverein«; glavarstvo v Mur. Soboti je poklonilo zaplenjeno madžarsko državno zastavo z grbom, g. V. Škofič pa nekaj paleolitičnih predmetov iz okolice Sežane. Nadalje je društvo kupilo od g. Julija Pe-ver-ja hraji. tajnika v p. vzorno zbirko domačih hroščev in metuljev. V entomolo-gičnem oziru je zbirka glede mariborske okolice in Pohorja skoraj popolna in v vsakem oziru vzorna; entomologu bo pri proučavanju naše faune važen pripomoček. Pokrajinska uprava je dala društvu 1500 din. podpore. Društvo je imelo v prošlem poslovnem letu 621 (predlani 1412) članov; muzej je obiskalo 2207 (predlani 1609) oseb ; šole in korporacije v tem številu niso vštete. Članarina za 1923 znaša letno 3 din. Dohodkov je imelo društvo leta 1922: .4135 86 din., izdatkov pa 5729 14 din., torej primanjkljaja 1593'28 din. Razen tega je še,-na dolgu za zbirko hroščev in metuljev 2500 din, • Nameravano izkopavanje v Dravski dolini se lansko jesen ni moglo vršiti, ker so v suhem vremenu dotične parcele bile zasejane, pozneje pa je nastopilo stalno deževje. V zalogi „Zg. dr,- se dobi: . 4 , i ,f i sr i , j » *~