30 E, Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. To so najpoglavitnejši činitelji, katerim ima Dalmacija zahvaliti svoj duševni in narodni preporod. Materijalno blagostanje, občevanje s prosvetljenim svetom in politična samostalnost vzbuja v človeku ponos, kateri ga sili, da stopi čim trdneje na svoje noge. Tako je bilo tudi v Dalmatincih, krepko še tudi od zunaj za to podpiranih. Pisatelji, porojeni Slavjani, a služeči se v svojih književnih delih jezikom latinskim ali pa italijanskim, začeli so, čim so bili naobraženejši, tem bolj čutiti nepristojnost, da porojen Slavjan piše v jeziku tujem in največ tujcem na ljubo, a tako zanemarja svoj narod, da, celo prezira rod, s katerim ga veže jedna krv in jeden jezik, isti običaj in ista vera. Skratka: naobraženi ljudje v Dalmaciji, slovinski Hrvati, začeli so se spominjati dolžnosti svoje ter pisati v jeziku narodnem za narod SVOJ. *) (Dalje prihodnjič.) Ljubljana v ljudopisnem oziru. Sestavil Evgen Lah. red kratkim je izšla na Dunaji pri Geroidu knjižica pod naslovom: »Laibach. S tatistischer Bericht iiber die wichtig-stendemographischenVerhaeltnisse.« Verfasst vom Stadtmagistrate in Laibach. Ta knjižica je ponatisek poročila, katero je pisatelj teh vrstic sestavil po naročilu mestnega magistrata ljubljanskega za VI. mednarodni kongres za hvgijenijo in demografijo na Dunaji. Omenjeni kongres je zboroval od 28. septembra do 2. oktobra 1887. leta. Udeležili so se ga učenjaki, strokovnjaki in zastopniki vseh omikanih držav in narodov, skupaj do 2400. Pečal se je v prvi vrsti s splošnimi zdravstvenimi vprašanji ter ukrepal o sredstvih za zboljšanje sanitarnih razmer in za odpravo zdravju pogubnih in nevarnih nedostatkov. Tekom zadnjih desetih let so hvgijeniki zborovali v Bruselji, Parizu, Turinu, Genfu. in Haagu; v prihodnje so se namenili zborovati v Londonu in volili v ta namen stalni pripravljalni odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh večjih držav. Na Dunaji sicer ni prišlo do ve ljavnih sklepov, vendar je bilo pa zdravstvenim uradom različnih držav podanega obilo poučnega gradiva, ki gotovo tudi za naše avstrijske in posebej kranjske razmere na sanitarnem polji ne ostane brez vpešnih posledic. *) Prim. Javor 1874. 16; Danica ilirska 146. 18-20; Vienac 1874. 12, 13. E. Lah • Ljubljana v ljudopisnem oziru. 3i Tudi Kranjska in posebej Ljubljana sta bili na kongresu zastopani. Ljudopisni ali demografski podatki, v tej knjigi označeni, na menjeni so v prvi vrsti ožjim, strokovnjaškim krogom, nahaja se pa v nji tudi marsikaj obče zanimivega. Zategadelj sem se namenil na tem mestu izpregovoriti o njeni vsebini splošno, o nekaterih oddelkih, ki utegnejo močneje zanimati, pa podrobno. Knjižica govori najpoprej o velikosti mestnega površja, za tem o hišah in stanovanjih; o številu prebivalstva, o prebivalstvu po spolu, po prisotnosti, po domovinstvu, po veri, omiki, telesnih hibah, občevalnem jeziku, poklici, opravilu in pridobninah, starosti, stanu, zakonih, porodih, umrljivosti, ter razpravlja posebno zadnje oddelke obširneje z ozirom na različne posamične okoliščine. Ljubljana pokriva 34 km? in obsega tedaj dobri tristoti del naše kranjske dežele. Od tega površja zavzemajo največ, dobro polovico ali 18*23 km? travniki; dobro četrtino ali 975 km? njive, 3 km% neproduktivna tla (voda, ceste itd.), 0'88 km^ hiše in stavbe sploh, C855 km? vrtovi, 0^84 km? gozdi in gozdiči, 0*465 km? pašniki. Primerjajmo te razmere z razmerami pred petdesetimi leti. Površje z njivami se je podvojilo na škodo površju s pašniki; travniki so si ostali v bistvu jednaki; istotako neproduktivna tla in prostor za stavbe. Močno so se povekšali vrtni in gozdni nasadi. (Krakovo in Golovec.) Ljubljana je imela koncem 1886. leta 1223 hiš, 1880. leta 1173, 1876. 1. 1156, 1869. 1. pa 1051. Zadnja in prva omenjenih dob sta tedaj najmočneje napredovali. Le mala peščica hiš ni obljudena (8—21). Koncem 1886. 1. je bilo 442 hiš pritličnih, 480 jednonadstropnih, 240 dvonadstropnih, 37 trinadstropnih, le 4 pa večnadstropne. Razmere se v tem oziru od zadnjih dob niso izpremenile skoro nič. 296 hiš ima po jedno samo stanovanje, 158 po dve, 146 po 3, 122 po 4, 117 po 5, 90 po 6, 69 po 7, 35 po 8, 28 po 9, 19 po io) 14 po 11, 9 po 12, 11 po 13, 15 po 14, 3 po 15, 11 po 16, 3 po 17—20, 6 po več kakor 20 stanovanj. Tri četrtine hiš je tedaj menj kot dvonadstropnih in neprimerno nizko je v primeri z drugimi jednako velikimi mesti število več kot trinadstropnih hiš. Tem večje pa je nasprotno število takozvanih najemninskih hiš (Zinshauser) s po več kot 15 stanovanj. Največ velikih hiš glede nadstropij in stanovanj imata Mestni Trg in Dunajska cesta. Po domarini se razvrščujejo hiše tako, da znaša pri 167 po menj kot 10 gld., pri 107 po 10—20, pri 68 po 20—30, pri 60 po 32 E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. 30—40, pri 56 po 40—50, pri 39 po 50 — 60, pri 86 po 60—8o; pri 65 po 80-100, pri 130 po 100 — 150, pri 81 po 150—200, pri 96 po 200—300, pri 39 po 300—400, pri 40 po 400—500 in pri 45 po več kot 500 gld. — Več kot polovica hiš plačuje tedaj po menj kot 100 gld. davka, petina po 100—200, petina po več kot 200. Stanovanj je imela Ljubljana koncem 1886. leta nad 5500. Dobre tri petine stanovanj je malih, ki imajo po menj kot 100 goldinarjev letne najemščine; petina je srednjih s 100—200 goldinarji 456 večjih z 200—300 gld., 446 velikih s 300—1000 gld.; še vedno veliko, 39, je število največjih stanovanj z več kakor 1000 gld. letne najemščine. Velika večina ljubljanskih hiš je krita z opeko, peščica s ploščicami, nekatere tu pa tam s slamo. Ljubljana je štela brez priračunjene vojaščine stalne vojske 1857. leta 20.747 prebivalcev, 1869. 1. 22.593, 1880. 1. 24.618; sedaj jih utegne šteti 26.000. Prebivalstvo se je tedaj pomnožilo v teku 23 let za 3.871 Ijudij ali za 187 %. Po spolu se ljubljansko prebivalstvo deli zelo nejednako, ako pomislimo, da je Ljubljana štela koncem 1880. 1. 11.185 moških in 13.433 ženskih prebivalcev, tako da je prišlo na vsacih 1000 moških ravno 1200 žensk. Veliko vplivajo na to število mnogobrojne delavke v tovarni za tobak, od katerih jih dosti stalno prebiva v Ljubljani. Zaradi primerjave bodi tu povedano, da pride v Dolitaviji sploh na 1000 moških le 1079 žensk, v Zalitaviji pa še menj, in da ima Erdeljska in nekatere vshodno-ogrske pokrajine več žensk kakor moških. v Število moških rase od zahoda proti vshodu. Le 790 (517 m. + 273 ž.) ni imelo 1. 1880. v Ljubljani svojega stalnega bivališča. Zanimiva je razdelitev po domovinstvu. Le 8.301. prebivalec iz 1880. 1. (3715 m. + 4.586 ž.) je bil ljubljanski domačin, tedaj še ne prav tretjina splošnega prebivalstva; 13.290 ali polovica (6.278 m. + 7.012 ž.) je bilo Kranjcev sicer; 3.233 ali slaba osmina (1.687 m- + I54-6 ž.) Dolitavcev sicer, največ Štajercev, Primorcev, v Cehov in Korošcev: 1.168 (1004 m. + 164 ž.) Zalitavcev (večinoma vojaki 26. pešpolka); 5 Bošnjakov, 287 (162 + 125) inozemcev, večinoma Nemcev in Italijanov. Velika večina ljubljanskega prebivalstva, vendar še ne razmerno s kranjskim prebivalstvom sploh, namreč 25.767 Ijudij ali 98 °/0 je rimsko-katoliška. Od druzih veroizpovedeb pride v poštev le še protestantovska (354), židovska (74) in grška (50). E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. 33 Glede" omike smo še vedno na slabem. Le 16.995 ljudij ali še ne prav dve tretjini, je znalo 1880. 1. brati in pisati, 2.237 a^ dva-najsti del le brati, 7052 ali skoro četrtina, niti brati niti pisati. Velik je v tem oziru razloček med moštvom in ženstvom. Moških je znalo brati in pisati 70 %, žensk le 58-9 °/0; samo brati moških le 4*8 %, žensk pa 12 °/0; niti brati niti pisati moških 25 °/0, žensk pa 29 °/o- Ljubljana ima 29 slepcev, 24 gluhonemcev, 56 norcev in 21 bebcev. Znana stvar je že, da je vpisalo 18.845 a^ dobre tri četrtine ljudij občeval ni jezik slovenski, 5.658 ali dobre dve devetini nemški, 172 italijanski, le 136 češki (češko-moravsko-šlesko domovin-stvo jih ima 789), 7 poljski, le 5 srbo-hrvaški, 1 rumunski. Zelo raznovrstna, toda splošno menj zanimiva je razdelitev po poklici in opravilu. Ljubljana združuje v svoji sredi vse poklice od višjih dostojanstvenikov do delomrznih postopačev. Mimo raznovrstne duhovščine imamo v Ljubljani zelo različne in mnogo-brojne urade in učilnice, zdravniške zavode, časopistvo, dve gledališči (provizorni), zavode za javno varnost, dobrodelne in humanitarne zavode, denarne, trgovinske, obrtniške, transportne zavode, posestva, obilo kmetij; dalje veliko slug in dninarjev. Konečno naj bodo omenjeni še mnogobrojni, nepotrebni postopači. Največ je pa vendar obrtnikov, trgovcev, delavcev, uradnikov in posestnikov. Zelo malo ima Ljubljana zasebnikov, zelo veliko penzijonistov iz raznih stanov. Močneje utegne zanimati razdelitev po starosti: a) splošna; (i) med moštvom in ženstvom: Število Doba Število 03 t D O P Število Doba Število u3 O absolutno relativno abso- rela-lutno i tivno abso- j rela-lutno tivno abso- j rela-lutno j tivno I --- IO let 10—20 let 20—30 let 4076 4637 5768* I5-5 17-65 21 92 30—40 let 40—50 let 50—60 let 3855 3036 2432 147 n-55 9-25 60---70 let 70—80 let 80 - 90 let 1657 694 122 63 264 0465 nad 90 let skupaj 7 26284 0025 100.00 idi aktivne vojaščine. *) zan : 3 34 E. Lah : Ljubljana v ljtidopisnem oziru. Ako tudi iooo vojakov odštejemo, vendar je tretja starostna doba še najmočnejša, za njo prideta druga in prva, potem pa zaporedoma višje in sicer s precej jednakim padanjem. Razmerno močne so tri najvišje dobe; najstarejši Ljubljančan je imel 94 let. Precej drugačna postane razmera, ako jemljemo v poštev razdelitev med moštvom in ženstvom. Doba Število Doba Število absolutno relativno absolutno relativno moštvo ženstvo moštvo ženstvo moštvo ženstvo ' moštvo ženstvo 1—10 let 10—20 let 20—30 let 30—40 let 40—50 let 2036 2629 3404 1682 1219 2040 2008 2364 2173 1817 49-95°/o 567% 59-o°/0 43-6°/o 40-15% 5O'°570 43-3°/o 4i-o°/o 56-4°/o 59-85°/o 50—60 let 60—70 let 70—80 let 80—90 let nad 90 let 964 624 241 48 4 1468 io33 453 74 0 39-6°/0 37-6% 347% 39'3°/o 57-14% 60-4% 62-4% 65-3% 607% 42'86%, Le v drugi in tretji dobi prevladuje tedaj moštvo, in sicer: v drugi zaradi dijakov srednješolcev, v tretji pa zaradi aktivnih vojakov. V prvi dobi sta si števili skoro do cela jednaki; večje je tudi število najvišje dobe, ki pa zaradi neznatnosti sploh ne hodi v poštev. Povsod drugod prevladuje ženstvo nad moštvom in sicer tako, da menjuje ženstvo med s/6 in 2/3, moštvo pa med 2/5 in 1/3. Prvo, drugo, peto, sedmo, 11. — 26. (to pa iz že povedanih vzrokov), 83., 84., 93. in 94. leto imajo po več moških, kakor žensk; 10. in 91. jednako, vsa druga pa po več žensk, kakor moških. Dve tretjini ljubljanskega prebivalstva, 17.678 ljudij (9.068 m. + 8.610 ž.) sta samskega stanu; 6849 an" dobra četrtina (3440 m. + 3409 ž.) zakonskega; 1720 (324 m. + 1396 ž.) vdovskega. 37 (19 m. + 18 ž.) prebivalcev živi ločenih. Število samcev prevladuje nad številom samic zaradi aktivne, le začasno tu bivajoče, prav za prav tuje E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. 35 vojaščine, ki se večinoma še ne sme ženiti. Števili zakonskih in v ločenih sta si, kakor naravno, glede spolov zelo jednaki. Šele pri vdovskem stanu se pokaže ves razloček, razloček ki je vsakako po-menljiv. Število umrlih zakonskih moških je več kakor štirikrat večje od števila umrlih zakonskih žensk. Zanimivo je, kako se dele različni stanovi po dobah in spolih. O tem nas poučita naslednji tabeli, ki govorita a) o številu sploh, P) o razdelitvi po spolu: Doba Število po stanu. absolutno samci zakonski vdovski ločeni relativno samski zakonski vdovski i ločeni I —10 let I o - 20 let 20—30 let 30—40 let 40—50 let 50—60 let 60—70 let 70—80 let 80—90 let nad 90 let Sploh 4076 4628 4897 1661 989 709 47i 214 31 2 17678 9 843 2049 1756 1299 686 186 21 6849 27 136 282 410 499 292 69 5 1720 9 14 1 IOO'OO°/0 9981% 84-90% 43'°9% o" 19% i4-6i°/0 53-iS°/o 37 23-35%! 67-06% 29T5% j 53'4i°/o 28-42% j 41-51% 30-83% j 26-81% 25'4i%l 17-22% 28-51% 67-26% o-47% 3-53% 9-29% 16-86% 3001% 42-07% 5^55% 7i-49%> 26-o6<70 6-54% 0-02% 0-23% 0-30% 0-58% 0.06% 0-29% 0-82% 0-14% Tej tabeli tedaj povzamemo, da prevladuje samski stan izključljivo ali pa vsaj prav močno v dobi od 1—30 let, zakonski precej v dobi od 30—70 let, vdovski precej v dobi od 70—80 let, močno pa v dobi več kot 80 let; ločeni niso nikjer v pomenljivem številu zastopani. Sedaj še nekoliko v relativni razdelitvi stanov po spolu: 36 E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. Doba Stan ( izražen v °/0) samski zakonski vdovski ločeni moški ženske moški ženske moški ženske moški ženske i—10 let 49-95 50-05 — — — — — — 10—20 let 56-82 43-i8 — ioo-oo — — — — 20—30 let 62-76 37-24 3856 61-44 1852 81-48 ioo-oo — 30—40 let 40-10 59-90 47-89 52-11 22'8o 77-20 44-45 55-55 40—50 let 29-42 70-58 49-78 50-22 I7-02 82-98 66-67 33-33 50—60 let 28.00 72-00 52-67 4733 l8-30 81-70 50-00 50-00 60—70 let 24-00 76-00 62 40 37-60 16-63 8337 — IOO'00 70—80 let 23"37 76-63 7I-50 28-50 I9-51 8049 5000 50-00 80—90 let 35-48 64-52 71-43 28-57 3I-89 6811 — 100.00 nad 90 let 50-00 50-00 — 60-00 40-00 — Sploh 51-29 48-71 50-23 49-77 1884 81-16 51-35 48-65 Numerično razmerje med obema spoloma je tedaj, kakor iz povedanega razvidno, pri samskem, zakonskem in ločenem stanu splošno precej jednako, pri vdovskem močno različno. Posebej pa velja o samskem stanu to-le: Le v prvi in v najvišji dobi sta si oba spola glede števila precej jednaka, v drugi in tretji prevladujejo precej moški, povsod drugod pa, tu pa tam celo močno, ženske. Glede zakonskega stanu pri prvih dveh dobah sploh ni govoriti; v naslednjih štirih dobah sta si številki precej jednaki, v najvišjih prevladujejo močno moški. Pri vdovskem stanu prevladujejo skoz in skoz prav močno vdove nad vdovci. Najvišja doba, kjer je le slučajno nasprotna razmera, zaradi pičlega števila ne hodi v poštev, iz jednakega vzroka ne oddelek ločenega stanu. Ljubljana ima tedaj malo starih samcev in obilo starih samic; precej starih mož in malo starih žena; malo vdovcev in veliko vdov. (Dalje prihodnjič.) E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. 93 so jim ovire nekje, od koder jih ni pričakoval niti Schellenburg niti ljubljansko plemstvo. Uršulinke bi si bile smele zidati samostan le tedaj, ko bi zadobile dovoljenja za javni pouk, a tega dovoljenja jim niso dali, dokler se ni cesarica Eleonora Magdalena sama prav živo zanje potegnila. Naposled je prišlo vendar le tako željno pričakovano dovoljenje z Dunaja. Za šolo potrebne prostore so najeli v hiši znanega ljubljanskega meščana in bogataša Gabrijela Ederja, toda po odpravljeni prvi zapreki zavalila se jim je druga pod noge. V Ljubljani bivajoče štiri nune niso imele za pouk mladine ali ne veselja ali pa ne sposobnosti, skratka, poslati so morali v Gorico po tri druge nune: M. Cecilijo gro-finjo Herberstein, S. Uršulo grofinjo Coronini in neko Frančiško Winin. Med tem je preteklo jedno celo leto in pouk ženske mladine se je pričel šele 2. julija 1703. Zdaj šele je bilo bivanje nunam v Ljubljani zagotovljeno in šele od tega dne so jele teči obresti iz onega Schellenburgovega kapitala 20.000 gold. S temi obrestmi se je plačevala najemščina za šolo in so se vzdrževale nune učiteljice. Kaj pak zidanje samostana? Schellenburg je z obljubljenimi 20.000 gold. položil le temelj temu podjetju. Za zidanje samo ta svota ni mogla nikakor zadostovati, zlasti ker Schellenburg ni imel med plemstvom posnemovalcev, ki jih je morebiti pričakoval. Pomagal je zopet on sam obljubivši 24.000 gold. S tem denarjem je kupil vrt grofa Turjaškega za 12.000 gold. in vrt grofa Eggenberga za 7000 gold. Teh vrtov se je dotikalo deželno igrišče (Ballhaus) in zdelo se je to poslopje najbolj dostojno bivališče za nune. Po dolgotrajnem pogajanji z deželnimi stanovi so prevzele nune igrišče ter se zavezale, sezidati stanovom novo igrišče ne daleč od starega; s početka je bilo staro igrišče samostan, pozneje pa so ga nune odmenile za vnanjo šolo, kar je še dandanes. (Konec prihodnjič.) Ljubljana v ljudopisnem oziru. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) a vsakdanje življenje jako poučne, praktično važne, ker v vse raznovrstne kroge posezajoče, so črtice o zakonih, porodih in umrljivosti v našem mestu: Z ozirom na razmerje zadnjih dvanajstih let pride v Ljubljani na vsako leto povprek po 186 94 E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem ozira. do 187 zakonov, ali na vsacih 131 Ijudij po jeden zakon. Posebej je bilo pa zakonov: Leto Število •T—( , P ••13 -,=) P4 + Leto —...... — - Število • 1—t , > i • ^ .1—1 ti + Leto Število Relativni + ali — Leto Število Relativni + ali — \ 1875 1876 1877 231 179 182 —22-51 + i-68 i 1878157 1879181 1880 184 — I3-74 + I5'29 + 1-65 1881 162 1882 185 1883 176 — II-95 + 14-20 — 4-86 1884 189 1885 194 1886 218 + 7'39 + 2-65 + 12-37 Sploh se tedaj lahko trdi, da se število zakonov v zadnjem desetletji množi; narastlo je za 39 ali za 2r8°/0, to je za 2" 18% povprek na leto. Pomenljivi so le primankljaji iz 1875. na 1876., oziroma iz 1877. na 1878. in iz 1880. na 1881. leto; temu nasprotno pa tudi večji prirastki iz 1878. na 1879., oziroma iz 1881. na 1882. in iz 1885. na 1886. leto. Zanimljiva je razdelitev ženinov in nevest po starosti. V tem oziru nas poučujeta iz zadnjih let sledeči tabeli: v a.) Ženini: Doba 1886 1885 1884 Število Število Število abs. rel. abs. rel. abs. rel. do 24 let 24—30 » 30—40 » 40—50 » 50—60 » nad 60 » 16 102 55 25 12 7 7-38 47-00 25-35 11-52 5-07 3-68 18 77 65 17 8 9 j 9-28 39-69 33-51 8-76 4-i3 4-63 16 7i 62 24 12 4 8-47 37-56 32-80 12-70 6-35 2'12 E. Lah • Ljubljana v ljudopisnem oziru. 95 (3) Neveste: Doba 1886 Število abs. rel. 1885 Število abs. rel. 1884 Število abs. rel. do 20 let 20—24 » 24—30 » 30—40 » 40-50 » nad 50 » 24 56 80 41 14 2 ! iro6 25-80 36-87 18-91 6-44 0*92 14 53 7i 38 14 4 7-22 27-32 36-60 19-58 7-22 2-06 14 29 70 60 14 2 7-40 15*34 37'20 31-60 7-40 ro6 T) Sploh: 1 Doba Relativno število povprek j t Ženini Neveste do 24 let 8-33 31-67 24—30 » 41-67 36-83 30—40 » 30-33 23 17 40-50 » iroo 7-oo nad 50 » 8 67 *'33 Z ozirom na kon-f esi j o so bili zakoni v popolnem razmerji s prebivalstvom po kon- fesiji, katero je v ogromni večini rimskokatoliško. L. 1886. so bili vsi zakoni rimskokatoliški, leta 1885. vsi razven dveh protestan-tovskih, leta 1884. vsi razven jednega prote-stantovskega. Glede stanu so ženini v veliki večini samci, le deloma tudi vdovci. Leta 1886. se je poženilo v Ljubljani 176 samcev in le 42 vdovcev; leta 1885. samcev 158, vdovcev 36; 1884. leta 158 samcev in 31 vdovcev. Se večje je nasprotje pri nevestah: Leta 1886. se je pomožilo 205 samic in le 13 vdov; 1885. 1. 180 samic in 14 vdov; 1884. 1. 169 samic in 20 vdov. Zanimati utegne tudi razdelitev ljubljanskih ženinov in nevest po rojstnih krajih in po domovinstvu ali pristojnosti. Leta 1886. je bilo od ljubljanskih ženinov rojenih Ljubljančanov 61, Kranjcev sicer 117, avstro-ogerskih državljanov sicer 33, inozemcev 7. Zelo podobno je 96 E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem oziru. bilo tudi razmerje leto poprej s 53 Ljubljančani, 106 Kranjci sicer, 32 avstro-ogrskimi državljani sicer in s 3 inozemci. Leto 1884. je štelo 48 Ljubljančanov, 112 Kranjcev sicer, 27 avstro-ogrskih državljanov sicer in le 2 inozemca. — Nekoliko drugače je z nevestami: Leto 1886. je štelo 68 Ljubljančank, 130 Kranjic sicer, 20 sicer iz Avstro Ogrske, inozemke nobene. Leto 1885. Je imelo le 58 Ljubljančank, 120 Kranjic sicer in 16 nevest iz Avstro-Ogrske sicer spet brez inozemke. V 1. 1884. je bilo 57 nevest Ljubljančank, 111 Kranjic sicer, 19 iz Avstro-Ogrske sicer in 2 inozemki. — V obče se tedaj lahko reče, da je le tretjina ženinov in nevest rojenih Ljubljančanov, oziroma Ljubljančank, dobra polovica iz Kranjske sicer, šestina pa od drugod. Razloček je pri zadnjem številu le ta, da se ženini od drugod delijo še v Avstro-Ogre sicer in v inozemce, da je pa pri številu nevest od drugod število inozemk celo neznatno. Pristojnost se precej močno ujema z razdelitvijo po rojstnih krajih, ne kaže je tedaj še jedenkrat podrobno razpravljati. Oglejmo si zakone po mesecih Kakor popolnoma naravno, šteje najmenj zakonov zaradi adventnega časa december. Jednaka je sploh tudi s postnim časom; ker je pa leta premakljiv in ker pada časih z jednakima polovicama v marcij in april, časih z jednakima v febru-varij in marcij, največkrat pa z večjo polovico v marcij, zatorej so v tem oziru razmere raznih let zelo različne. To velja ravno o onih treh letih, o katerih v obče tu govorimo, od katerih je imelo jedno izredno pozno, jedno srednjo, jedno pa zelo zgodnjo Veliko noč. Največ porok štejeta vselej predpustni februvarij in predadventni november ; za njima prihajajo januvarij, maj in oktober; zadnji je, kakor že rečeno december, predzadnja marcij in april. Sicer je pa razmerje sledeče : Število zakonov po mesecih i Absolutno Relativno 1 |ll j 111 i IVI Y j VI | Vil jVIII| IX [ X 1X1 XII 1 111 1 111 t iv 1 v ; vi | vii itiii IX i X | XI I" 1 H 34 27 -22 22 13 17 1229 28 — 6-4 15-6 I2'4 — IO'I IO'I 6-o 7-8 5-5 132 I2"9 m 1.6 44 1 817 8 13 12 1326 35 i 8-2 22-9 0-54-1 87 4-1 67 62 67 1 134 18-0 o-5 1 21 39 — 2 29 9 19 13 16 16 25 — ni 207 — 1-1 I5H 4-8 IO"0 6-68-5 8-5 i3'3 — f 17 39 9 3 23 13 *5 14 1424 29 — 8-5 195 4'5 i*S II-5 6-5 7'5 7-0 7-0 I2-0 H"5 — Omenjeno bodi še, da je preminulo 1886. 1. 274 zakonov, vsi vsled smrti moža ali žene, ali obeh; noben vsled ločitve; 1885. leta 204, 1884. leta 225; povprek vsako leto po 234. E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. 97 Knjižica govori dalje o porodih v vsakovrstnem oziru, pred vsem po številu sploh, katero se suče med 6go in 890. Podrobno razmerje iz zadnjih dvanajstih let je pa sledeče: 0 .-H Leto Števi cd IS1 «« 2 a 'a-* H r3 ni a d a «° ° Ph Ph ! 0 1—1 Leto Števi o .^ 'a a * a p ° Pu p. 0 Leto Števi o .r a c o Ph M ¦S" O 0 Leto Števi OJ N >c/3 2 ya 'a-1 o Ph rt S3 792 768 807 .3-030/ + 5"o«( ,0 00 ' _ s- B 763 « L g 690 H731 ¦5'45°/( -9-57°/ + 5"94< -M OO 809 + 7-8o°/L + 2-67o/( + O-860/. 802 H ii89° lo 842 OO ' — i'72% + 10-970/0 — 5'40°/ Vsako leto povprek je tedaj v Ljubljani rojenih 791 otrok, to je na vsacih 33 ljudi j po jeden. Kako se dele ti porodi glede zakonstva, življenja in spola ? o +¦> CD Število porodov absolutno zakonski j nezak. sploh relativno zakonski nezak. sploh 1886 1885 1884 563 603 542 279 287 260 842 890 802 66-86 67-76 67-58 33-I4 32-24 32-42 I00'00 IOO-00 ioo-oo Na podlagi tega izkaza tedaj lahko rečemo, da sta dve tretjini novorojencev zakonski, jedna pa nezakonska. o +0 CD Število porodov absolutno relativno zrvi mrtvi sploh živi mrtvi 1886 1885 1884 821 855 774 21 35 28 842 890 802 97'5* 96-07 96-51 2-49 3'93 3-49 sploh ioo-oo ioo-oo ioo-oo 7 98 E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem ozlru. Število mrtvorojencev je tedaj prav neznatno. 0 -M Št evilo porodov a b solutno relativno moških ženskih sploh I moških ženskih sploh 1886 454 388 842 53"92 46-08 I00-0O ¦ 1885 437 453 890 49-10 50-90 IOO"00 1884 42 1 381 802 52-49 ! 47"5r ioo-oo Število porodov glede spola ni tedaj v nobenem razmerji s številom prebivalstva sploh glede spola; tu nadkriljuje moštvo, ta m precej močno ženstvo. Kako se dele porodi v vseh teh raznovrstnih ozirih po posameznih mesecih ? L*. j Števil iO p orodov v meseci I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 1886 0 ! IQ4 67 85 ; 86 < 62 61 48 77 ; 56 67 66 63 1885 1 82 78 88 67 7i 70 80 79 j 66 62 70 77 I884 ^3 03 72 61 63 78 73 59 78 i 61 73 65 63 56 1886 o'12 35 7-96 I0-09 IO-2I 7-38 7-26 576 9-02 6-68 7-96 784 7'49 I885 i 9-21 8-76 9-89 i 7-51 7'97 7-85 8-99 8-87 7-40 7^5 7-85 8-65 I884 218-98 7-65 7-89 ! 970 9-10 7-17 9-70 7-65 9-10 8-13 789 7-04 Z ozirom na razmere zadnjih let smemo tedaj izreči, da je v Ljubljani porojenih vsako leto nad 800, vsak mesec po 70 otrok; vsak dan sta še po več kot dva krsta. V prvi polovici leta je bilo v obče več porodov, kakor v drugi: v prvi po 440, v drugi le po 400; v prvi po 74, v drugi le po 66 na mesec. Največ porodov imajo januvarij, marcij in april; najmenj junij, september, oktober in december. E. Lah: Ljubljana v ljudopisnern oziru. 99 Manjše važnosti je razdelitev po mesecih pri razvrstitvi med živo-in mrtvorojenci, manjše zategadelj, ker je število mrtvorojencev, kakor že omenjeno, v primeri s številom živorojencev, že samo ob sebi neznatno, na mesece porazdeljeno še neznatnejše. Drugačno je že razmerje med zakonskimi in nezakonskimi porodi. Naslednja tabela nas poučuje, kako je v tej stvari s posameznimi meseci zadnjih let. Število porodov v meseci II III IV VI VII VIII IX X XI XII ¦A O 00 00 . lO 00 00 00 00 o zak. nezak. zak. nezak. zak. nezaki zak. nezak. 6i 40 43 27 53 59 29 x9 42 4i 30 20 52 47: 34 22 60 25 59 29 42 21 54 25 57 29 43 24 54 24 5i 26 40 22 42 29 48 25 44 25 40 21 55 15 4i 18 45 18 29 19 57 23 57 21 48 21 63 H 56 23 47 14 55 17 40 16 46 20 48 25 45 20 48 19 39 23 42 23 45 20 42 24 45 25 36 27 41 25 43 20 49 28 44 12 45 20 ¦o 00 00 10 00 00 00 00 ¦d o 78-57 21-43 zak. 58-66 5970 70-58 66-28 64 52 65-57 nezak. 4i\34 40-30 29.42 3372 35-48 34-43 zak 64-63 75-64 67-04 6418 59-15 nezak. 35-37 24 36 32-96)35:82 40-85 zak. 58-33^67-21 nezak. :4i-67j3279;33-33j3o-77i34-25 zak. !6o-47j68-i2 68-35'66-23;6377 nezak. 39'53!3i"883I-(>5|3377'3^-23 66*67169-23 65-75 6o-42|8i-8i 39-58; 18-19 71-2570-89 28-75:29-11 71-43 28-57 71-64 2836 63-63 3-3-37 69-70 62.90:6429 30-30 37-10)35-71 69"49 73-o8i77-os 65-75 64-62157-14 78-57 30-51126-92J22-95 34 25.35-38 42-86 21-43 68-25 31-75 6363 36-37 7i-43i.69-S7|76-39 28-57 30-4323-61 09-23 69-23 30-77 30 77 62-i2j69-23 37-8830-77 Ako primerjamo na podlagi te tabele mesečne povprečke z letnim povprečkom (67-40: 32-60), tedaj najdemo, da ni razven januvanja in avgusta nikjer znatnega razločka in sicer pri prvem v neugodnem, pri drugem v ugodnem zmislu. (Dalje prihodnjič.) V&: 7* 226 E. Lah: Ljubljana v Ijudopisnem ozira. Ljubljana v Ijudopisnem oziru. Sestavil Evgen Lah. (Dalje in konec.) akšna je razvrstitev porodov po mesecih v zvezi s spolom? O tem jako poučnem predmetu pozvedamo iz naslednje tabele, ki nam to pojasnuje v absolutnem in relativnem oziru. relativno absohitno OO OO 4>- OO CO OT oo CO «- s~. 4^ Ot ONOo oo ON VJ tO or 4^ M OO 4^ u-i CO i-H Ot 4^ i-i VO or or O O tO Vj tO CO O vo CO tO 4^ Ot VO O or 4^ O VO Or 4^ tO VJ 4^ o-i 4^ Or ts) vj OO Is) tO OO o-i 4^. vr oo VJ K) CO tO 4^ ^n Onoo ob i-i 4^ C\ 4^ or VO O to vj I-H VO 4^ o^i 4^- In m ob Q\4^ Or 4^ O VO •vi to tO 00 OO ON vq o "vi to 4^ or VJ tO vd d or or 4^ Or Vj tO vi to Oo Vt 4^ Or VJ tO _0\4^__ or 4^. to vj w ob M VO 4^ ui oo q\ oi 4^' oo vt 4^ or 4^ or m cb vo i-i Or 4X m 00 o\oo 1-H VO CO OO OO CO 4^. or oo oo 4^ o-i vq o to vj HH VO or 4^ V) ts) Onoo oo vj or 4^ 4^ or ts) M vo i-i 4^ Or Or 4x or 4i! VO i-H oo on OO M 4^ oi 0\4^ Or 4^ t_n Or ui 4^ i-i 00 oo On jO_>-i or 4^ to vj oo o\ to oo 4^- Or vj to Onoo oo to Or Ot o o d d O O o-i 4^ to vj 4^ oi _OVf^ Ot. 4^ Vj to <-n. 4^ Ot. 4^ O VO vi to VJ OO "in4i_ to vj oo On CO ts) 4^ ot vq o oo oŠ vj oo^ ot 4^ oo on d vd Oo ^J_ Ot Ot O O 4^ ot Ot 4^ vi to M VO 4> OT VJ tO cKoo 00 tO 4^ Ot OO i-H ts) vj tO OO Oo C\ VO O to vi _vqi__i—¦ 4^_ 4^ ot oo On K) vj CO tO Ot 4X m OO Ot 4X >i VQ 4^ orT" VO O to vi HH VO ^STot- OAOo d vd 00 tO O ON ts) 4^ VJ Ot 4^ 4^ to O Ot Ot O 4^ OO OO 4^ ot Oo Oo M O 4^ oo HH ^J Oo Oo C Vt oo 4^-vj to OO OO i-l ts) 4^ 4^-to Q\ Oo 4x VJ 00 OO 4> 4^ oo oo 4^ m VJ OO oo tO OT oo 4^ 00 CO Leto Spol oo oo ot rf^ oo oo Ot OO OO OO vt 4^ OO OO to O Oo Oo l-l tS) oo to 4ix Ot OO OO oo to ts) oo to vo oo oo *H VJ Oo O 4x oo 4^ oo 4^ ON to O to CO Oo Oo VJ OT OO ts) to vo oo 4^ vo O 4* i—i Oo ON OO OO 4^ i-h 4^ to Oo i—i OO OO Ot *h to 4^- OO tO Oo oo >H 4^ OO Oo Oo tO OO OO 1—1 l-H to vo OO 00 oo oo oo oo OO OO Oo O OO Oo tO CO Oo 4^ Oo ts) Oo OO HH 4^ tO OO to 4^ 4^ oo O vt OO 1—I Oo to -^ 4^-O oo vt vj oo 4^ oo to 4^ 4^ OT OO OO VJ oo 4^ OOOT 004^ < < < i—i < i—i i—i < t! 0 >1 0 a o < X w (D 0 X H- X h—1 X 1—1 ~ 1 Sploh E. Lah • Ljubljana v ljudopisnem oziru. 227 Ako si to tabelo natančneje ogledamo, zapazimo sledeče: Porodi glede spola niso v nikakem razmerji s prebivalstvom sploh glede spola. V obče in večinoma tudi posebej je bilo v Ljubljani v zadnjih letih porojenih več dečkov kakor deklic, in vendar hodi v Ljubljani, kakor že preje omenjeno, na 10 moških 12 ženskih prebivalcev. Vsled precej ekstremnih razmer 1886. in 1884. 1. na jedni in 1885. 1. na drugi strani, pokaže se za občno razmerje precej jednaka razdelitev med obema spoloma. Vendar prevladuje tudi v obče moštvo nad ženstvom. Ako primerjamo letni polovici med sabo, bomo našli, da sta si števili v posameznih mesecih prve letne polovice (posebno ja-nuvarij, marcij in april) veliko različnejši, kakor v raznih mesecih druge polovice (izvzemši julij). Dvojčki so bili porojeni: 1. 1886. šestkrat, 1. 1885. devetkrat, 1. 1 §84. jednajstkrat; bili so pa jednajstkrat različnih spolov, sedemkrat moškega, osemkrat ženskega spola. Trojčki so bili porojeni le jeden-krat 1885. 1. in sicer vsi trije moškega spola. Nezakonskih otrok je bilo 1886 1. legitimovanih 23, in sicer 16 dečkov in 7 deklic; 4 v prvem, 5 v drugem, 2 v tretjem, 1 v četrtem, 1 v petem, 10 v več kot petem letu svoje starosti. Jako poučni, in sicer posebno z ozirom na dogodke najnovejšega časa, so podatki o umrljivosti*) ljubljanskega prebivalstva. Takoj tu bodi pred vsem povedano, da ljubljanske razmere v tej zadevi nekateri rišejo preugodno, drugi zopet prečrno. Kakor se največkrat zgodi: nobeni nimajo prav, ampak le tisti, ki bi šli srednjo pot in ki bi ne pretiravali niti na jedno niti na drugo stran. Ako namreč pomislimo, da so v Ljubljani koncentrovani skoro vsi, deželi sploh namenjeni bolniški, hiralniški in podobni zavodi, dalje da se ravno zategadelj hodijo semkaj ljudje zdravit, ki ne pripadajo rednemu ljubljanskemu prebivalstvu, da veliko tacih tu umre, ki se jemljo pri splošnem številu umrlih v poštev, ki bi se morali pa kot tujci pravo za pravo odštevati, priti moramo do precej ugodnega rezultata. Tacih ljudij je v Ljubljani redno vsako leto četrtina. Ako jih odštejemo, kakor jih odštevajo tudi drugod, uvrstiti moramo Ljubljano med srednje-zdrava mesta, ne pa med posebno nezdrava, kakor se v javnosti to le prerado godi. Ljubljansko umrljivost zadnjih let nam kaže naslednja tabela: *) V tej stvari sem se deloma oziral tudi že na podatke 1887 leta. 228 E. Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru. ------------- Leto Število umrlih ! O v Število umrlih Leto Število umrlih 1875 964 I88O 956 1885 1086 1876 854 l88l 968 1886 1276 1877 936 1882 1060 1887 1172 1878 997 1883 1124 Sploh 1041 1879 1067 I884 1078 V Ljubljani pride tedaj vsako leto povprek na vsacih 26 prebivalcev po jeden mrlič, ako pa tuje umrle odvzamemo, na vsacih 36— 37 prebivalcev. Kako se dele ljubljanski umrli zadnjih let po spolu, stanu, pristojnosti ali domačinstvu, po rojstvenem kraji in po kraji, kjer so umrli? a) po spolu: Število umrlih sploh Število umrlih moških ženskih moških ženskih relativno Sploh se tedaj sme reči, da je v nasprotji z razmerjem prebivalstva po spolu v obče število umrlih moških večje, kakor pa umrlih ženskih, dalje, da je bilo 48-90 51-10 . . . 00 . , J lani in 1884. 1. posebno 50-64 4936 ! veliko^ 1886. 1. pa še 54-64 ; 45-36 j za spoznanje manjše, kakor število umrlih ženskih. Konečno bi bilo omeniti, da se ravno omenjeno leto še najmočneje približuje normalu prebivalstva po spolu. [i) po stanu: co ! absolutno število relativno število 1886 1276 25 3o! 93 18821060 1878, 997 40 29 28 1 1111 31 20 26 299 115 j 11 120307 97I11 40 70311-96 456 378 304! 73 22 510 2'8i 2-35 274 2-OI 7-2923-43 84303. 95 15 556 27912-34 II-32 4"02 7-56 28-97 30-43 27-27 9-OI 9-I5 7-32 2 0-86,5 5-10 i-0443'oo 8-55 i-35 51-20 5014 Glede bolezni smemo tedaj v obče reči: Največ ljudij vzame su-šica; vendar so se glede te bolezni razmere v zadnjem času vidno zbolj- v t šale. Število mrtvorojencev, samo ob sebi ne ravno visoko, bilo je primeroma visoko 1. 1882. Precej visoko je število za otrovnimi ali nalezljivimi boleznimi umrlih, posebno zopet 1. 1882., v katerem jih je samo zaosepni-cami umrlo 72. Za prirojeno slabostjo jih umre kaj malo, precej veliko pa za starostjo ali splošno oslabelostjo. Nenaravne smrti jih umre v Ljubljani zelo malo; le 1878. 1. jih je bilo nekoliko več. Pod zadnjo rubriko so posebno v poštev vzeti razni katari, vnetice, mrtvoudi, rak, bolezni na jetrih, obistih, možganih, i. dr. Samotni dol. Vjd juga prihaja zefirček, Poljublja še spečo zemljo, Čez noč na poljubih njegovih Cvetovi dehteči vzrasto . . . Kaj pravim ti, ve"terček nežni, Glej, ondu samoten je dol, A v dolu še mraz je — stoletni, Stoletna je žalost in bol. Pohiti še tja mi, pohiti, Poljubi livado in gaj, Oživi pozabljeni dol mi, Oživi pomMdni mu raj ! Radinski,