,55ENA LIR 25 PoStnlna plaiana — Spod. abbon. post. • II vr. GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA OBRT ♦ KMETIJSTVO J^TO X ŠT. 214 : ^ PETEK, 2. DECEMBRA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ‘Me odbijajte ^Sodelovanja! y j Povojno vodstvo tržaške Zbornice za vs ‘Sovino, industrijo in kmetijstvo, ki ii*?11 je načeloval kap. A. Cosulich, ni jV ^glo kljubovati organiziranemu nava-ttf nžaške javnosti. Proti zastarelemu in } Vrelemu vodstvu, ki je plavalo viso-lv nad tržaško gospodarsko stvarnost- "'j ir> 1,; : _ V-.: i „ i A n Ho n n i Vv rr _ 'ie zavaruje koristi veleindustrije in k 'tirala, ako samo visoko viiiti zasta-11 j1 iredentizma, se je dvignila vsa trža-U .'a demokrat.čna javnost. Ko je s to-^ potegnila še krščanska demokrat-• ‘p stranka in zahtevala obnovitev vod-tf ^a zbornice, ni mogla rešiti g. Cosuli-niti koalicija liberalne stranke, ki staia za njim, z dtmok.ščansko stran- -k, ■ s ka.ero sta skupaj na vladi. Trža-glasilo krščanske demokratske ‘tanke »La Prora« je pravzaprav ne-Valežno zabrusilo g. Cosulichu v ob-'!' ^ staro resnico, da te politični raz-izpreminja, da danes, ko je Italija j.^vzeia upravo Tržaškega ozemlja, ni 2 ^ aktua no vprašanje obrambe svo-in državnih koristi, kakor je bilo j ^pat, ko je za časa anglo - ameriške dijaške uprave g. Cosulich ob vsaki Težnosti zastavil vso svojo avtoriteta stvar tržaškega iredentizma, to i. za priključitev Trsta k Italiji. Vodi-j£ j italijanskih liberalcev Malagodi je PSan skušal rešiti g. Cosulicha celo jlttožnjo, da bo razbil koalicijo in iz-vladno krizo. ' l| •'avzaprav to obračunavanje med ^dnimi strankami ne zadeva bistve-■i'1 koristi ne tržaškega gospodarstva koristi tržaških Slovencev posebej; t.', Je težko ugotovit1, v čem se razli-program krščanske demokratske > i "ke glede Trsta od programa libe-'l(,ne skupine. Glasilo ki ščanske demo-1 r?lske stranke sicer poudarja, da mo-,I tudi pri vodstvu Trgovinske zbor-1 Priti do izraza ljudske sile in sred-|sloj, medtem ko je doslej vladal Ijjp velekapital, organiziran v liberal-! stranki. V resnici se je tudi pod o-c t||Je demokrščanske stranke po vojni „ ekIo premnogo velekapitalistov, da w v tej lahko prišle bolj do besede de-:ratične plasti italijanskega naroda. je imenovanje novega vodstva ^ v skladu z demokratičnimi načeli? ,^ega izvršnega odbora Trgovinske 'irniče in novega predsednika bomo i ko sodili samo po delu; nikakor jim jktitto a priori odrekati reč razume-za neposredne koristi tržaškega '^Kodarstva, kakor za zahtevo po prodni, za tesnejše in neposredne še ^Bodarsko sodelovanje z Jugoslavijo Radi ugotavljamo tudi, da sta v no-; ‘Zvrsni odbor bila vključena pred-^ bika male industrije in trgovcev ? drobno ter da se je tako novo pred-9vništvo razširilo iz ožjega kroga ve-*kaP'tala. Toda ali je mogoče trditi, da ' ®ri imenovanju novega vodstva res .Ziali po demokratičnih načelih, ko ^ v novi izvišni odbor pokimali ^Slavnika slovenskih kmetov, ki so ^ 'Tržaškem v ogromni večini in po-j ujejo z malimi izjemami vso obde-Jaino zemljo? In vendar je po zako-v odboru poleg mesta za kmetijstvo Si mesto za predsednika neposrednih “'ieiovamev zemlje. Glede izbire nji-predstavnika bi g. vladni ko-JSar ne bil prav nič v zadregi; saj kmetje organizirani v Kmečki zve-j ‘u v Zvezi malih posestnikov. Obsto-,, Ut|i Slovenska gospodarsko - kultur- Vveza. i e drugo vprašan !e moramo postav i-lV. imenu načela demokracije. Ali se s 'menovanje novega izvršnega odbo-i .Trgovinske zbornice spraviti v sklad lOK? načelom, ako sploh ni v odboru lenega Slovenca — ne predstavnika |tiov ne trgovcev ali obrtnikov? Ti I i° tudi svoje »Slovensko gospodar-Združenje«. Cernu to plemensko raz-^vanje, la diskriminacija? Juvi predsednik je izjavil, da bo pri kovanju predstavnikov v posamez- sekcije upošteval ^‘ov. Ce bo željo slovenskih -•'.v. v;e do upošteval želje tudi o-, 'h slovenskih pridobitnih krogov, bo ko vsaj do neke mere — gre za po-l®1 Podrejena mesta — popravil kri-^ ki je bila storjena Slovencem pri Oovanju novega vodstva. Jzaški Slovenci so ob vsaki prilož-. ' Poudarili, da so lojalno priznali Položaj, ki je nastal po nastopu j lanske uprave, in da so pripravije-. sodelovati za skupni prospeh trža-gospodarstva in pomiritev duhov ven* izmed najbolj kritičnih točk v dpi. Krivično in politično popolno-ij. Zgrešeno bi bito sistematično odbi-to njihovo dobro voljo. Naš človek more večno biti samo predmet .ugnja, ki mu veleindustrija jemlje Za kosom zemlje in mu mesto de-t ravico, ne da bi mu bila na pristoj-mestu in v odločilnem trenutku s^na primerna beseda. Ji vojslvo Troovinslte ztornice ^Ueralni vladpi komisar za Tržaško ^Ije dr. Palamara je po dveh mese-H^tre polemike v tržaških listih in N) >arnimi člani imenoval povo vod-lH ,^'tornice za trgovino, industrijo in »1 .istvo k 'm 90sestnikov); dr. Eugenio Dario Kj 'p Traine, predstavnik peposred-Ijj.j delovalcev zemlje; Giorgio Val-t0v'J’Predstavnik obrtnikov, in Livio }ja *'* Predstavnik delavcev. !•„ tiskovni konferenci je novi jL^dnik zlasti naglasil, naj Trža^ , ?e Pričakujejo od novega vod-čudežev, ker je zbornica samo f Ptovalni organ in so njene nalo-ornejene. Mnogo je odvisno od i0jSatija, ali bodo Tržačani branili J6 koristi s skupnim nastopom. SMERI JUGOSLOVANSKE ZUNANJE TRGOVINE Izvoz kmetijskih pridelkov nazaduje, izvoz industrijskih proizvodov narašča Jugoslavija izvaža največ v Italijo Beograd, novembra 1955 Po zadnjih uradnih podatkih, ki jih objavlja »Indeks«, publikacija Zveznega zavoda za statistiko in evidenco v Beogradu (štev. 11/1955), je jugoslovanski izvoz v prvih devetih mesecih letošnjega leta približno na ravnj lanskoletnega izvoza istega razdobja. Izvoz v prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša 50,3 milijarde deviznih dinarjev nasproti 50,7 milijarde deviznih dinarjev v ustreznem razdobju lanskega leta. Uvoz je na drugi strani v prvih devetih mesecih letošnjega leta precej na-rastel, ip to od 73,3 milijard deviznih dinarjev na 103,9 milijard deviznih dinarjev. (Vsa ostvarjena devizna sredstva so preračunana v dinarje po uradnem paritetu, tj. 1 ZDA dolar velja din 300). S tem je vrednost jugoslovanske blagovne izmenjave v obeh smereh v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegla višino 154,2 milijarde dinarjev nasproti 124 milijardam diparjev v u-streznem razdobju lanskega leta. Vendar je v letošnjem uvozu udeleženo precej več blaga, ki je bilo plačano s sredstvi tripartitne ekonomske pomoči s strani v]ad ZDA, Velike Britanije ip Francije. Tako se za obseg uvoza iz teh sredstev zmanjša pasivni saldo jugoslovanske trgovinske bilance. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo iz sredstev tripartitne ekonomske pomoči uvoženega blaga v vrednosti okrog 32,5 milijarde deviznih dinarjev (nasproti 19 milijardam dinarjev v ustreznem razdobju lanskega leta) ali za okrog 13,5 milijarde dinarjev več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. Uvoz, ki ni bil plačan iz sredstev tripartitne ekonomske pomoči znaša torej v letošnjem letu 71,4 milijarde dinarjev, (nasproti 54,3 milijarde dinarjev v ustreznem razdobju lanskega leta). Razlika predstavlja takoimenovani pasivni »komercialni saldo« jugoslovanske trgovinske bilance v višini 21,1 milijarde deviznih dinarjev (nasproti 3,6 milijarde deviznih dinarjev v prvih devetih mesecih lanskega leta. Osnovni vzrok izvoza na isti ravni kot V lanskem letu leži v zmanjšanem izvozu poljedelskih pridelkov, katerih lanskoletna žetev zaradi suše v najplodnejših predelih dežele ni bila uspešna. Izvoz poljedelskih pridelkov brez proizvodov industrije tobaka znaša v letošnjem letu samo okrog 13,3 piilijarde dinarjev (nasproti 17,3 milijarde dinarjev v prvih devetih mesecih lanskega leta), kar je za okrog 4 milijarde dinarjev manj kot v prvih devetih piesecih lanskega leta. Zmanjšan je bil izvoz živine ip proizvodov živinarstva, nadalje sadjarstva, žitaric in ostalih prehranjevalnih proizvodov. Na drugi strani se je pa precej povečal izvoz proizvodov jugoslovanske industrije, ip to za okrog 3.6 milijarde deviznih dinarjev vključno z izvozom proizvodov tobačne industrije. Glede na industrijsko proizvodnjo1 oziroma na povečanje industrijske proizvodnje v prvih devetih mesecih letošnjega leta (za okrog 19%) v odnosu na industrijsko proizvodnjo v ustreznem, razdobju lanskega leta tudi izvoz industrijskih proizvodov ni na tisti višini, ki bi jo lahko dosegel, če upoštevamo zabeleženi razmah industrije. Povečana proizvodnja industrijskega sektorja gospodarstva je bija namreč pretežno absorbirana s strapi domačih potrošnikov, predvsem ostalih vej proizvodnje, ki so se razvile v lanskem letu. Tako je precejšen del proizvodov indiustrijske veje nekovin in predelanih nekovinskih proizvodov (cement itd.) absorbirala povečana gradbena dejavnost, dočim je zmanjšanje izvoza proizvodov tekstilne industrije bilo rezultat restriktivnih u-krepov da bi se zmanjšal izvoz in zadovoljile potrebe notranjega trga. Na drugi strani se je pa precej povečal izvoz proizvodov barvaste metalurgije (baker, svinec itd.), nadalje izvoz proizvodov črne metalurgije, kemične industrije, p.oizvodov lesnega sektorja in podobno. Prvo mesto v jugoslovanskem izvozu zavzema Italija v prvih devetih mesecih letošnjega leta in to z 8,7 milijardami deviznih dinarjev (nasproti izvozu v prvih devetih mesecih lanskega leta v Trst in Italijo skupaj 7.2 milijardami deviznih dinarjev), kar predstavlja povečanje za okrog 20%. Na drugem mestu je Zahodna Nemčija s 7,2 milijardami dinarjev (nasproti 10,3 milijarde dinarjev v lanskem letu, ko je .Zahodna Nemčija bila na prvem mestu). Povečanje blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo je rezultat visoke komplementarnosti gospodarstva obeh dežel in normaliziranih vzajemnih odnosov, ki so bili urejeni z letošnjimi državnimi pogodbami. Na ugoden razvoj izvoza v Italijo je vplival tudi liberalnejši italijanski uvozni režim, kar zadeva precej jugoslovanskih izvoznih artiklov. Tretje mesto v jugoslovanskem izvozu v prvih devetih mesecih letošnjega leta pripada Združenim državam Amerike, ki so lansko leto bile na petem mestu. Letos je Jugoslavija izvozila v ZDA blago v vrednosti nad 5,3 milijarde deviznih dinarjev (nasproti 4,7 milijarde v ustreznem razdobju lanskega leta). Nato slede naslednje države: Velika Britanija z 4 milijardami dinarjev (nasproti 4,9 milijarde v ustreznem razdobju lanskega leta), Avstrija s 3,2 milijarde dinarjev (4,3 milijarde v lanskem letu), ZSSR z 2,3 milijarde, Turčija z 2 milijardama, Švica z okrog 2 milijardama, Brazilija z okrog 2 milijardama itd. Glede izvoza v prvih devetih mesecih letošnjega leta, gledanega po kontinentih, se opažajo pozitivne tendence njegove smeri. Precej se je namreč povečal izvoz y dežele Azije, in to od 1,8 rpilijard deviznih dinarjev v prvih devetih mesecih lanskega leta na 2 6 milijarde deviznih dinarjev v letošnjem letu. Povečal se je tudi izvoz v dežele Južne Amerike in to od 1,9 milijarde na 2,5 milijarde dinarjev v letošnjem letu, v afriške dežele od 1,1 milijarde na 1,3 milijarde dinarjev, v Severno A-meriko od 4,7 milijarde v prvih devetih mesecih lanskega leta pa 5,5 milijard dinarjev v letošnjem letu. Na drugi strani je padel izvoz v evropske dežele, in to od 4.1,2 milijarde v prvih devetih mesecih lanskesa leta pa 38,4 milijade dinarjev v letošnjem letu. Razumljivo je, da je povečanje izvoza v dežele Azije, Afrike, Južne Amerike predvsem rezultat povečanega izvoza industrijskih proizvodov, ker so te dežele predvsem kupci ipdus^ijskega Te dpi se je zaključilo zasedanje skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, katere se je udeležilo 70 parlamentarcev iz šestih zahodnih držav (Francije, Italije, Belgije, Zahodne Nemčije, Holandije in Luksemburga). Predsednik »Visoke oblasti«, to je izvršnega odbora skupnosti Francoz Rene Mayer je poročal o delu Skupnosti. Na zasedanju je bilo mpogo govora o vprašanju dobave premoga tis im evropskim državam, ki nabavljajo premog v Angliji, ker v zadnjem času pojema izvoz angleškega premoga zaradi zmanj šape proizvodnje. Ob tej priložnosti prihaja v velikem delui francoskega tiska do izraza zadovoljstvo, da se je uresničil Schumanov načrt iz leta 1952 z ustanovitvijo Skupnosti za premog in jeklo. To zadovoljstvo ne izvira toliko iz ugotovitve, da si je tako francoska industrija v Loreni zagotovila redno dobavo premoga iz Porurja, kolikor iz dejstva, da je bilo mogoče z ustanovitvijo Skupnosti spraviti pod nadzorstvo nemško proizvodnjo jekla. Čez pet let RO milijonov ton jekla v Ameriki Zmogljivost ameriške jeklarske industrije se je v zadnjih petih letih povečala za eno četrtino. Kljub temu se sedaj pripravljajo družbe trusta USA Steel, da bi zmogljivost svojih podjetij še povečale približno za .en milijon ton na leto. V Detroitu, Houstonu in Birg-manhamu naj bi nastala nova podjetja. V ta namen bi bilo treba potrošiti o-koli pol milijarde dolarjev. Vrsta drugih podjetij se pripravlja predvsem ha razširitev dosedanjih o-bratov, ker je ta način povečanja zmog Ijivosti cenejši kakor graditev povsem novih obratov. S povečanjem že obstoječih obratov znaša strošek za poveča-.nje zmogljivosti za eno tono 80 dolarjev, medtem ko je za povečaje zmogljivosti za eno topo jekla z zgradnjo novega objekta potreben izdatek 250 dolarjev. S skupnim stroškom 450 milijonov dolarjev bi te družbe povečale zmogljivost tovarn za 3 militone ton na leto. Približno za 1,5 milijona ton bi se povečala samo zmogljivost podjetij Republic Steel; Jones and Laugh- blaga ip izvozniki poljedelskih artiklov. Zmanjšanje izvoza v evropske dežele je pa rezultat splošnega zmanjšanja izvoza jugoslovanskih poljedel-kih prehranjevalnih artriklov zaradi slabe letine konec 1954 leta. Glavni kupci tovrstnih proizvodov, kakor na pr. koruze, ki jo letos Jugoslavija praktično ni izvažala zaradi lanske suše, so zahod-no-evropske dežele. Do občutnega povečanja jugoslovanskega uvoza v prvih devetih mesecih je prišlo zaradi nujnosti povečanja uvoza prehranjevalnih artiklov. Lanska slaba letina ni imela za posledico ne samo zmanjšanje izvoza nekaterih poljedelskih proizvodov, temveč tudi nujnost uvoza velikih količin prehranjevalnih proizvodov. Tako je Jugoslavija uvozila v prvih devetih mesecih letošnjega leta za okrog 16,3 milijarde deviznih dinarjev več prehranjevalnih proizvodov kot V ustreznem razdobju lanskega leta. Povečan je bil uvoz pšenice, sladkorja, maščob, čaja, riža in južnega sadja. Poleg tega je povečan tudi uvoz surovin, na pr. bombaža. Samo za potrebe-tekstilne industrije je bilo uvoženega več reprodukcijskega blaga kot v ustreznem lanskem razdobju v višini okrog 7 milijard deviznih dinarjev. Povečan je bil tudi uvoz kemičnih proizvodov. katere Jugoslavija ne proizvaja; nadalje proizvodov elektroindustrije, a zmanjšan je bil uvoz proizvodov črne metalurgije, nekovin itd. Prvo mesto v jugoslovanskem uvozu zavzemajo ZDA z okrog 40 milijardami dinarjev (več kot 30 milijard dinarjev odpade na uvoz blaga iz tripartitne e-konomske pomoči), nato sledi Zahodna Nemčija z okrog 13 milijardami dinarjev. Na tretjem mestu je Italija z 9,5 milijardami deviznih dinarjev. V lanskem jugoslovanskem uvozu je Italija skupaj s Trstom zavzemala tudi tretje mesto, vendar s samo 5 milijardami dinarjev. To pomeni, da se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta uvoz iz Italije povečal absolutno in relativno. J. lin bo povečala svojo zmogljivost za 700.000 ton, medtem ko bodo družbe Whiling, National Steel, Inlapd Steel in Armco potrošile vsaka po 40-65 milijonov dolarjev. Tem podjetjem se namerava pridružiti tudi Bethlehem Steel. Tako računajo, da se bo zmogljivost a-meriških jeklarn v petih letih dvignila za 17 milijonov ton, in sicer od sedanjih 126 na 143 milijonov ton. Zakaj napreduje sovjetska proizvodnja jekla V ilondonskem Institutu za1 železo in jeklo (Iran and Steel Institut) je Robert Shone' predaval o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi. Dejal je, da proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi hitreje napreduje kakor v zahodnih državah. Na storilnost sovjetskega delavca vplivajo propaganda jn nagrade kot dodatek k rednim plačam. Delavci zaslužijo 600-2.000 rubljev na mesec, izjemoma pa tudi do 6.000 rubljev. Ravnatelji prejemajo do 7.000 rubljev, toda več kakor polovica tega predstavljajo nagrade. Davki znašajo največ 13% in v skupnem znesku 1000 rubljev na mesec. Ako bi angleški delavec hotel biti tako nagrajen bi moral prejemati povprečno 121.000 funtov šter-Ijngov na leto (1 funt šterling velja okoli 1700 -lir). Velika prednost sovjetske jeklarske industrije je v tem, da ima železno rudo na razpolago poceni. Ce postavimo vrednost valut tako, da 20 rubljev velja 1 funt, se plače sovjetskega in angleškega delavca izenačijo. Ako vzamemo ta ključ za osnovo, stane sovjetsko jeklarsko industrijo železna ruda tretjino cene, po kateri uvaža Vel. Britanija železno rudo; toda v Rusiji je premog dražji, prav tako petrolej, katerega primanjkuje. Na podlagi omenjene^ ga ključa je cena sovjetskega jekla približno enaka angleškim cenam. V Sovjetski zvezi so cene »nemeha-ničnega« blaga višje kakor na Angleškem. V razmerju s plačami je hrana trikrat dražja kakor na Angleškem in cene obleke verjetno 4-krat višje. Ta razlika nastaja zaradi splošne msnjšg storilnosti, verjetno pa še bolj zaradi namerne davčne vladne politike. -Sovjetska industrija tse je lahko tako V Braziliji vlada še vedno velika politična napetost, čeprav postaja položaj jasnejši, odkar je brazilski senat odbil zahtevo podpredsednika Filha, da se vrne na oblast kot poslovodeči predsednik. Cafe Filho je kot podpredsednik prevzel v Braziliji oblast, ko je vojska, zlasti letalstvo 24. avgusta 1954 prisililo predsednika Getulija Vargasa, ki bi mu stekel mandat oktobra 1955, da odstopi. Zaradi tega nasilnega udara je Vargas še tisto noč izvršil samomor. Kakor znano, je bil pri oktobrskih volitvah letos izvoljen za predsednika Kubiček, ki po ustavi prevzame posle 31. januarja 1956. Nekateri oficirji sa hoteli vreči Kubička, še preden bi prevzel oblast. Nato je gen. Lot, Kubičkov pristaš, izvršil državni udar in odstavil bolehnega Filha. Ta je v zadnjem času zopet poskusil, da bi se povzpel do o blas-ti, toda -senat je njegovo zahtevo odbil. ,Zdaj vodi posle predsednika republike Nereu Ramo-s, predsednik posebne senatne komisije. Poslanska zbornica je tudi nastopila proti Filhu. V deželi vlada obsedno stanje, ki je bilo proglašeno, da bi preprečili vsak poskus nasprotnikov Kubička, ki je bil izvoljen z demokratičnimi glasovi, da bi prevzel predsedniško mesto. Turčija žeto zadolžena Nemški listi poročajo iz Carigrada, da se je Turčija v trgovini z Zahodno Nemčijo zadolžila za 45 milijonov dolarjev. Turki nameravajo ta dolg poravnati z izvozom ječmena; tako so že zaključili kupčijo za izvoz 100.000 ton po 64,25 dolarjev Fob za tono. To bi zpeslo 6 milijonov dolarjev. Nadalje namerava izvoziti 50.000 ton trde pšenice, s čimer bi izkupili 5 milijonov dolarjev. Izvoz.li bodo tudi okoli 20 000 ton bombaža. Turški dolg nasproti Evropski plačilni zvezi znaša okoli 150 milijonov dolarjev. Ostal je še vedno na isti višini kot lansko leto. Turške dolgove nasproti vsem trgovinskim partnerjem cenijo na 250 milijonov dolarjev. Turčija si prizadeva, da bi od Američanov izposlovala dolgoročno posojilo, s katerim bi se rešila iz sedanje zagate. Zadolžitev v višini 250 milijonov dolarjev predstavlja 75% vrednosti vsega turškega izvoza v lanskem letu. (Na drugem mestu poročamo, da so finančne težave povzročile najnovejšo vladno krizo V Turčiji). NEMŠKA INDUSTRIJA NA SREDNJEM VZHODU Združenje nemških izvoznikov v države Bližnjega in Srednjega vzhoda je v Stuttgartu priredilo »Dan Bližnjega i.n Srednjega vzhoda«. Na tem sestanku so ugotovili, da se je izvoz iz Zah. Nemčije v muslimanske države in Grčijo od leta 1951 povečal za 5-krat. Vrednost tega izvoza znaša zdaj le po okoli 550 milijonov nemških mark. V zadnjem času je nemška ekspanzija naletela v teh državah na sovjetsko konkurenco. ITALIJANSKI DRŽAVNI DOLG V mesecu septembru tega leta je — kakor poroča »Agenzia economica fi-nanziaria« —■ italijanski notranji državni dolg naraste! na 4377 milijard 542 milijonov lir. Od 31. avgusta do 30. septembra je povišanje dolga znašalo 151 milijard 475 milijonov lir, V primeri s .položajem, 30. septembra 1954 je notranji italijanski dolg na-rastel za 341 milijard 94 milijonov lir. razvila zaradi omejitve notranje potrošnje. Sovjetski delavec se je sprijaznil z življenjsko ravnijo, kj je za polovico nižja kakor življenjska ravep angleškega delavca. Kljub temu je dosegel približno isto storilnost kakor angleški delavec. To je sovjetski industriji orno gočilo, da svoje izdelke pošilja na svetovni trg po nižjih cenah. TEKMA ZA JEKLO IN PREMOG Od parnika na kolesa do atomske ladje V daljnem letu 1807 se je človek o-svobodil večtisočletne odvisnosti od vetrov: dobil je prvo ladjo na parni pogon. Bila je to ladja Roberta Fultona, kj je brez vesel ali jader, s strojem na parni pogon prvič v zgodovini preplula razdaljo med mestoma New York in iAlbany po reki Hudson. Imela je ob vsaki strani kolo, ki nas spominja na kolesa prj mlinih na vodo. Kolesi je poganjal parni stroj. Z njo se je začelo novo obdobje plovbe in temeljita preosnova brodarstva. Človeški rod, ki je bil glede plovbe tisočletja vezan pa svoje mišice in na naklonjenost vetrov, je sprejel novi stroj z mnogimi pridržki in gledal nanj še dolga desetletja z nezaupanjem. Bili so ljudje, ki so parnemu stroju prerokovali le kratko življenje, kajti stroj je imel razne hibe, bil je podvržen pogostim okvaram in sploh zapleten in nagajiv. Le z velikim trudom si je parni stroj utiral svojo pot. Ko je 20 let pozneje Josip Hesl izumil vijak, so ljudje na parni stroj še vedpo gledali z veliko skepso. Odpor proti njemu je bil velik in uveljavljanje stroja prav počasno. Sele sredi 19. stoletja je parni stroj začel prevzemati vodstvo, zagospodaril v plovbi jn vladal nato nad sto let. Vijak je pustil kolesa daleč za seboj ip danes lahko vidimo le še tu pa tam na nekaterih rekah kakšnega kolesnega veterana, ki z naporom, toda vztrajno in vestno še opravlja svojo službo. Na velikih ameriških rekah je parnik na kolesa še kolikor toliko normalen pojav. Gre za stare ladje, ki jih izkoriščajo, dokler se da. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je doba parnikov na kolesa za vedno minila. Se letos je angleška vojna mornarica naročila svojim ladjedelnicam 6 vlačilcev pa kolesa, ker so strokovnjaki ugotovili, da so vlačilci na kolesa s svojimi stranskimi kolesi zelo stabilni in najbolj prikladni za pilotiranje velikih angleških letalonosilk. Parni stroj je popolnoma spremenil zunanjo obliko ladij in je tudi njih graditev spravil v popolnoma novo smer. Železo je s svoje strani izpodrinilo les, ki ga je čedalje teže dobiti in ki se danes uporablja skoro' izključno za notranjo ureditev ladijskih prostorov. Le majhne ladje, predvsem ribiške, gradijo še danes iz lesa. DIESLOV MOTOR — NEVAREN TEKMEC Proti koncu 19. stoletja je parni stroj dobil nevarnega tekmeca v Dieslovem motorju. Ob svojem rojstvu je motor našel vse pogoje za uspešno uveljavljenje in zmago nad parnim strojem. V ladji zavzema premog, ki ga rabijo za kurivo, precej prostora ter ima zato-ladja manj prostora za potnike in za tovor. Svetovne rezerve premoga nazadujejo, a njegove cene stalno rastejo. Dieslov motor pa uporablja nafto, ki je kot izvor energije potisnila premog y ozadje. Nafta potrebuje tudi manj prostora. Nobeno čudo torej, če se danes pri vzdrževanju dolgih čezmorskih prog uporabljajo najraje ladje na motorni pogon. Tudi za prevoz blaga so danes v rabi večinoma motorne ladje. Prav tako se celo pri ribiških ladjah vedno bolj uveljavlja Dieslov motor. V novejšem času se je pojavil še nov tekmec: ladijska parna turbina. Posebno potniške ladje opremljajo danes s turbinami. Ko gledamo slike ali modele nekdta-njih jadrnic in jih primerjamo z današnjimi ladijskimi vehkani, se nam nehote vrinja pomilovalna misel na dobo, ko so jadrnice rabile cele tedne ali celo mesece, da bi opravile pot, ki jo velika moderna potniška ladja na motorni ali turbinski pogon danes prevozi v štirih dneh. Toda čakajo nas še večja presenečenja. ATOMSKA ENERGIJA ZA LADIJSKI POGON Ob začetku atomske dobe si je tehnika postavila kot cilj izkoriščanje a-tomske energije za ladijski pogon. Prvi zadevni poskusi z ameriško podmornico, »Nautilus« so se obnesli. Sest nadaljnjih podimornic na atomski pogon je v gradnji. Pod vplivom teh uspehov je družba »United States Lines« naročila neki ameriški ladjedelnici 50.000 tonsko potniško ladjo na atomski pogon, namenjeno redni potniški progi med Ameriko in Evropo. Tudi zasebne ameriške paroplovne družbe ne marajo zaostati in se že dalje časa bavijo z načrti za zgraditev novih ladij na a-tomski pogon. Že samo delno uresničenje teh načrtov bo zajamčilo .Zedinjenim ameriškim državam nadvlado v plovbi za prihodnja desetletja. Tudi Sovjetska zveza posveča razvoju in uporabi atomske energije v plovbi največjo pozornost. To ni nobeno Čudo, ako pomislimo, da je Sovjetska Al dela veleindustrija v korist potrošnika ? Zanimiva javna razprava v Rimu V dvorani rimskega »Collegio Romano« sta se javno spoprijela predstavnik italijanske industrije dr. Angelo Costa, bivši predsednik Zveze italijanskih inidustrijcev, jn Emesto Rossi, pisec knjige »I padroni del vapore« in zagovornik koristi italijanskih potrošnikov. Kakor rečeno, je bila razprava javna in je kot takšna zbudila zanimanje ne samo prisotnih, temveč tudi širše italijanske javnosti. Razprava je trajala kar tri ure; vadil jo je znani italijanski gospodarstvenik Ugo La Malfa. Omenjena knjiga je izšla julija meseca. Med tem časom je dr. Costa zbiral podatke, da bi javno pobil obtožbo svojega nasprotnika, češ da italijanski in-dustrijci delajo proti koristim italijanskih potrošnikov. A. Costa je priznal, da ta obtožba lahko drži samo morda pro i nekaterim industrjjcem; vendar ni mogoče obtožiti italijanskih industrijcev v celoti. G. Rossi je takoj pripomnil, da je v svoji knjigi mislil samo na veleindustrij "e. Ti hočejo moč, ki jo predstavljajo njihova podjetja, izkoristiti tudi politično in si ustvariti monopolni položaj. Prav očitek, da si veleindustriji hočejo o-jačiti svoje postojanke is političnim vpli vom, predstavlja glavno obtožbo v Rossijev! knjigi- Rossi je tudi obtožil ye-leindustrijce, da so pripomogli k razvoju fašizma in da so bili verjetno glavni krivci, da se je fašizem polast i oblasti. Na to ob ožbo je Costa odgovori, da bi prav tako lahko obtožili tudi druge stanove, kakor n. pr. učitelje, duhovnike1, profesorje in delavce, da so pripomogli s svojim delom ali s svojo pasivnostjo k razvoju fašizma. Nato je Rossi odgovoril, da je odgovornost posameznega državljana v razmerju z njegovim dejanskim vplivom, ki ga lahko izvaja na potek političnega življenja. Nj dvoma, da je vpliv vele industrijcev neprimerno večji kakor vseh ostalih slojev. Poslušal"! so splošno mirno prisostvovali razpravi; večina je bila iz krogov italijanske industrije. Le ko je hotel Rossi obširneje razlagati svojo trditev, da pada na ve-leindustrijce glavna odgovornost za razvoj fašizma, so ga ti prekinili z mrmranjem. Zelo živa je bila razprava o vprašanju državnih in zasebnih monopotov. G. Costa je branil zasebne monopole, češ da so bolj ekonomični kakor državni, ki imajo slabo upravo. Dolgo je sploh zanikal obstanek zasebnih monopolov v Italiji. Na to »mu je g. Rossi odgovoril z navedbo, da je n- pr. družba Fjat tipičen predstavnik zeisebnega monopola v Italiji. G. Costa je za pobijanje delovanja privatnih monopolov predlagal, naj bi država odpravila carine za blago, ki ga izdelujejo indu- strijska podjetja, ki bi si rada ustvarila monopolni položaj. Italijanski gospodarski tisk, ki je obširno poročal o poteku razprave, poudarja pohvalno zlasti okolnost, da je bila takšna javna razprava sploh mogoča in da so poslušalci v glavnem o-stali popolnoma disciplinirani. PISMO PREDSTAVNIKA »FIAT« Predsednik upravnega odbora družbe »Fiat« prof. Vittorio Val etta je na dr. Angela Costa naslovil pismo, v katerem poudarja, da je družba »Fiat« kot delniška družba s 60.000 delničarji popolnoma neodvisen organ. Njena glavnica znaša 75 milijard lir poleg rezerv, ki jih je družba zbrala v 55 letih svojega obstanka. Prav tako je finančni organizem »IFI« popolnoma neodvisen; poleg svoje običajne dejavnosti predstavlja tudi skupipo delničarjev »Fiat«. Predsednik nadalje zavrača trditev, da je Fiat monopolno podjetje. To je vertikalni organizem, ki proizvaja jeklo in ostale kovine, ki so potrebne za njegov obrat, predvsem za izdelovanje raznih motorjev in avtomobilov. Dalje pravi pismo, da je »Fiat« podjetje, ki proizvaja v korist potrošnikov. Tisk v novi Jugoslaviji V Jugoslaviji obhajajo teden tiska in radia. Proslava desetletnice tiska v novi Jugoslaviji je združena s slovesnostmi ob jubilejni proslavi 10-letni-ce, odkar je bila proglašena ljudska republika. Jugoslovanski novinarji so organizirani v Zvezi novinarjev Jugoslavije, v kateri so včlanjena novinarska društva posameznih republik. V Jugoslaviji izhaja 17 dnevnikov s skupno naklado 735.000 izvodov. Hkrati deluje 18 radijskih postaj s 752 kW ter 14.547 oddajnih ur. Oddaje posluša 496.811 naročnikov (1. iOCa 155.113). Narodne manjšine v Jugoslaviji imajo 12 časnikov z naklado 12.453 izvodov in 28 revij. HUDA KONKURENCA MED ANGLEŠKIMI LISTI V Angliji je tisk silno razvit in konkurenca med podjetji, ki izdajajo časnike, nenavadno ostra. Tako poročajo zdaj, da bodo ustavili dnevnik »Daily Dispat h«, čeprav doseže njegova naklada 500.000 izvodov. Ista usoda bo zadela tednik »Sunday Chro-nicle«, ki ga tiskajo v 700.000 izvodih. Znani ameriški štirinajstdnevnik »Life« se tiska v angleščini in španščini. Za zunanji sivet ima izdajo pod imenom »Life International«, ki ima naklado 250 do 300 tisoč izvodov. Izdaja v španščini (Life En Espagnol) ima prav tako veliko naklado. Po kakšnem leči nai se oMeeevalo iegoslonske dobave? Marino Bianchi poroča videmskemu listu »Messaggero Venelo« iz Beograda, da se italijansko poslaništvo v Beogradu bavi z vprašanjem, ki zadeva nadaljnjo dobavo potrošnega blaga s strani italijanske industrije Jugoslaviji. Italija je plačala prvi obrok vojne odškodnine v znesku 10 milijonov dolarjev z dobavo potrošnega in reprodukcijskega blaga Jugoslaviji. Po sporazumu, ki je bil sklenjen med Italijo in Jugoslavijo, je Jugoslavija dolžna da naknadno dobavi jtolijanskim pod jetjem nekatere surovine za proizvodnjo izdelkov, izvoženih v Jugoslavijo, in sicer predvsem rafinirani svipec in elektrolitični baker. Jugoslavija bi morala dobaviti Italiji za 2 mili tona dolarjev tega blaga za. italijansko dobavo izdelkov v vrednosti 10 milijonov. Doslej je italijanska industrija dobavila tretjino vrednosti blaga, ki je bila določena v finančnem sporazumu Riccio-Pavlič; .po vsem lem b; Jugoslavija morala dobaviti Italiji surovin za 600-700.000' dolarjev. Italijanska podje ja — med katerimi so nekatera tudi tržaška — niso doslej prejela jugoslovanskih dobav, ker vztrn jajo jugoslovanska oblastva pri tem, da se cena svinca in bakra obračuna po tečajih londonske borze. Nasprotno pa vztraja Italija pri temi, da se jugoslovansko dobavljeno blago obračuna po tečajih milanske borze, ki so vedno za več točk nižji kakor tečaji na london ski borzi. Gre za skupno razliko okoli 100.000 dolarjev. Italijensko poslaništvo v Beogradu je prejelo navodila, nai od jugoslovanske vlade zahteva, da prizna za osnovo obračunavanje notacije milanske borze. zveza danes poleg Amerike majvečii proizvajalec atomske energije. Ni dolgo tega, kar je moskovska radijska postaja v neki .svoji oddaji trdila, da je atomska energija tako ekonomična, da bi mogla oceanska ladja opraviti pot okoli sveta brez vmesnih pristankov in pri tem porabila samo 800 gramov urana. Od uporabe atomske energije koi sredstva za ladijski poron si obetaj-prednosti, ki jih še pred nekaj leti nismo mogli niti slutiti, kaj šele zami> liti. Neodvisnost ladje na atomski po gon bo takorekoč neomejena. Pogonska surovina bo na ladji zavzemala vpra\ neznaten prostor v primerjavi z onim ki ga je dodej potrebovalo kurivo (p-mog ali nafta) Tako bo ladja na atomski pogon imela znatno več prostora za potnike oziroma za tovor. Razep tega bo hitrost, ki jo bodo dosegle ladje na atomski pogon, neprimerno večja od hitrosti, ki jo dosegajo današnje ladje. Skratka, atomske ladje bodo lahko prevažale več potnikov ip več blaga kot današnje, a bodo svoja potovanja opravile v krajšem času kot doslej. Prav tako kot graditev atomskih central za dobavo toka za potrebe industrije in prebivalstva bo uporaba atomske energije za ladijski pogon pomenila pozitiven napredek človeštva. Og. nn nase I I I Kaj; je kujSe f Komisija za trgovino med posameznimi ameriškimi državami, ki sestavljajo skupno državo Združenih a-meriških držav, je te dni razsodila, da je treba končno odpraviti vse pravilnike raznih javnih prevoznih podjetij, po katerih so črnci dolžni zasesti mesta ločeno od mest, ki so odrejena za bele potnike. S to razsodbo je komisija rešila pritožbo Združenja za napredek črncev proti trinajstim ameriškim železniškim družbam in pritožbo nekega mladega, črnca v New Yorku, ki je bil primoran leta 1952 izstopiti iz avtobusa, ker ni hotel zasesti mesta na zadnji strani vozila, ki je v južnih državah (Združenih ameriških držav) določeno črncem. Razsodba komisije pravi, da ni v današnjih razmerah razumna delati krivico nekemu potniku s pravilnir kom, ki mu vtisne pečat manjvrednosti samo zaradi tega, ker pripada določenemu plemenu. Prevozna podjetja se ne smejo zadovoljiti s tem, da bi črncem in belcem preskrbela ločene prostore, čeprav bi ti bili po svoji opremi in zunanjosti popolnoma e-naki; se pravi, da potniki v bodoče lahko zasedejo kateri koli prostor na vozilu ne glede na svojo polt. Ko čitaš v ameriških listih podobna poročila, se ti nehote pojavi vprašanje, katero plemensko razlikovanje (diskriminacija) je hujše: tisto, ki zahteva od potnikov v javnih vozilih, da zaradi svojega plemena potuje ločeno, ali tisto, ki državljanom zaradi pripadnosti k drugemu plemenu odreka kruh v javnih službah? PROPAGANDA V restavraciji nekega podeželskega mesteca je neki gost nenadoma pričel vpiti: — Turisti! Turisti, vedno turisti! Zanje najboljše mesto, najboljše vino, najboljše jedi! Gostilničar, rad bi vam nekaj povedal: Nam- domačinom, bi morali dati prednost! — Kdo je ta razburjeni gospod? — je vprašal neki turist natakarico. — To je predsednik odbora za po speševanje turizma. REKORD V LENOBI Dany Robin pripoveduje, da ima najbolj len. ga petelina na svetu. Nikdar ne poje, da bi napovedal zoro. Rajši posluša drugega petelina, ki prične peti in tedaj mu pritrjuje s kimanjem glave. RAZUMSKO RAČUNANJE — ženske imajo prav strast za matematiko, — je d jal angleški pisec Noel Ccnvard. Svojo starost delijo z 2. podvojijo cene obleke, ki so jo kupile, in splošno dodajo pet let k starosti svoje najboljše prijateljice. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg DVOBOJ Z ATOMSKIMI BOMBAMI Sovjetska zveza je uradno sporočila, da je bil v Sovjetski zvezi izvršen poskus z eno najmočnejših vodikovih bomb. Prah od te eksplozije, do katere je prišlo nekje v Sibiriji, so opazili na Japonskem, po nekaterih poročilih celo nad Parizom. Eksplozijo je že pred sovjetsko uradno objavo naznanila a-meriška opazovalna služba, ki jo je u-gotovila s posebnim; aparati. Angleška letala so v višini 16.000 metrov zajela zrak prenasičen z atomskim prahom, ki ga je povzročila eksplozija v Sovjetski zvezi. Angleški atomski izvedenci trdijo, da gre za kombinirano bombo na osnovi vodika in uranija. Zato so bombo označili z znakom U. Po njihovem mnenju je eksplozija razširila 500 kg radioaktivnega prahu. Ta prah lahko zastrupi zemeljsko površino 250.000 kv. kilometrov (površina Vel. Britanije znaša 217.000 kv. kilometrov) in na njej onemogoči vsako življenje. Hruščev je po eksploziji izjavil, da ne bo Sovjetska zveza nikdar tista, ki bo prva u-porabila atomsko bombo. Američani napovedujejo za pomlad prihodnjega leta eksplozijo nove bombe, ki naj bi bila še bolj učinkovita kakor sovjetska bomba. NAJNOVEJSI SOVJETSKI PREDLOG. Moskovski radio je razširil najnovejši predlog sovjetske vlade na naslov zahodnih držav: prenehali naj bi vsi poskusi z atomskim orožjem. Nobena država ne bi smela več pustiti a-tomske ali vodikove bombe zaradi i o-skusa. Ta sovjetski predlog je našel na Angleškem ugodni odmev. Voditelj o-pozicije Attlee je pozval vlado, naj ga resno prouči. V istem smislu je pisalo glasilo laburistične (delavske) stranke »Daily Herald«, pa tudi liberalni in nekateri konservativni lisli (»Daily Mail«) so se pridružili. Bivši angleški ministrski predsednik Churchill je pred letom sam vsta' proti nadaljnjim poskusom z atomskimi bombami, češ da u-tegnejo postati pogubni za vse človeštvo. ANGLEŠKO RAZBURJENJE ZARADI POTOVANJA SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV. Predsednik Sovjetske vlade Bulganin in glavni tajnik komunistične stranke Hruščev že več dni potujeta po Indiji. To potovanje je najbolj razkačilo Angleže, ki so bili dolgo gospodarji Indije; ta je še vedno članica (vsaj formalno) Britanske državne skupnosti kot dominion. Angleško zunanje ministrstvo je Bulganinu očitalo hinavščino zaradi nekega njegovega govora v Indiji. Na ta očitek je odgovoril Hruščev z novim očitkom na račun zahodnih držav. Angleški tisk je splošno izrazil mnenje, da se je angleško zunanje ministrstvo prenaglilo. Državi se zdaj obdelujeta tudi z notami. Zaostritev med obema državama je toliko bolj značilna, ker je predsednik angleške vlade Eden poprej povabil Bulganina in Hruščeva, naj obiščeta Anglijo. ■ DOLGO POTOVANJE MINISTRA MARTINA. Italijanski zunanji minister Martino se je pridružil kopici, zunanjih ministrov, ki so se podali na dolga potovanja v svet, da bi našli nove zveze ali utrdila stare. Vse kaže, da postaja italijanska zunanja politika bolj živa. Minister Martino se je odločil za' potovanje na Japonsko. V Tokiju je izjavil, da je že čas, da postaneta Italija in Japonska članu i Organizacije združenih narodov, ki mora biti res vesoljna uiganizacija in pristopna vsem demokratičnim državam. Dodal je, da Italija želi, da bi prišlo v Londonu do gospodarskih pogajanj med Italijo in Japonsko. Tam bi se sestali odposlanci obe-h ur-žav. G. Martino je dejal, da ni bil vodja italijanskih socialistov Nenni pooblaščen, da bi na svojem potovanju v Peking nastopal v imenu italijanske vlade, pač pa je bilo njegovo potovanje povsem zasebno. ALI BO EISENHOWER SPREJEL KANDIDATURO? Kakor smo zadnjič poročali, je predsednik Eisenhower o-zdravel ter prevzel državne posle. Njegov osebni tajnik je izjavil, da ni izključeno, da bi predsednik bil pripravljen vnovič kandidirati pri predsedniških valitvah v prihodnjem letu. To bo odvisno od njegovega zdravja. PREDSEDNIK REPUBLIKE POJDE V VATIKAN. Dne 6. decembra obišče papeža Pija XII. predsednik Italijanske republike Gronchi. Ameriški tednik »Newsw.eek« je napovedal, da bo papež v svoji božični poslanici naznanil, da so kosti, ki so jih našli v grobu sv. Petra v Vatikanu res ostanki telesa sv. Petra. Neki rimski list odgovarja, da takšna ugo'ovitev s strani papeža ni več potrebna, ker je ta že v svoji božični poslan ci leto 1950 ugotovil, da gre res za grob sv. Petra. Res je sicer, da še niso pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so človeške kosti, ki so jih odkrili ob grobu sv. Petra, kosti prvaka apostolov. Težave glede ugotovitve islovetnosti so nastole zaradi tega, ker ni med kos* mi lobanje; izročilo pravi, da sta bili glavi sv. Petra in Pavla preneseni .med hudim preganjanjem kristjanov za vladanja Valerija-na (leta 258) iz grobov na drugo mesto. DON STURZO PROTI GRONCHIJU. Senator don Sturzo je s posebno interpelacijo nastopil proti predsedniku republike Gronchiju, češ da neposredno Pto>ega v politično življenje Italije, čeprav mu te pravice ustava pe daje. Sturzov nastop je zbudil splošno osup-njenje. NI verejino, da bo imel zaželeni učinek, ker je javnost bolj na strani predsednika republike, ki živo sledi političnemu razvoju. Tako se je pred sednik zanimal tudi za vprašanje gmotnega položaja srednješolskih profesorjev. PODPREDS. IZVRŠNEGA ZVEZNEGA SVETA jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je bil »za neutrudno delo, za izredne zasluge v organiziranju in zgradnji državnega in družbenega sistema, kakor tudi za izreden prispevek v graditvi socializma im krepitvi neodvisnosti republike Jugoslavije« odlikovan z redom junaka socialističnega dela. Položaj na tržaškem lesnem trgu je še vedno naslednji: prodaja blaga je pičla, cene so visoke. Zdi se, da odjemalci računajo na padec cen in zato ne hitijo s sklepanjem kupčij. Predvidevajo pa, da bo znižanje cen omejeno. Le-vantski odjemalci so zopet bolj dostopni za sklepanje kupčij. Na tržaškem trgu so se pojavile tudi države Bližnjega vzhoda, ki so bile v zadnjem času odsotne, ter se pričele pogajati z lokalnimi trgovci. Z druge strani pa so dali razumeti, da se bodo pogajali za nakup blaga direktno z avstrijskimi proizvajalci. Cene za običajno levantsko blago se sukajo na osnovi 46,50-47 dolarjev Fob Trst, dočim je centimetrsko blago cenejše za 2 dolarja. Izraelske oblasti nerade izdajajo dovoljenja za uvoz lesa, ki naj bi se plačal v prostih dolarjih. Kaže, da nameravajo Izraelci podpirati nakupovanje lesa v kliringu, in sicer v Jugoslaviji. Prav tako podpirajo kompenzacijske kupčije s Fin-ko. Finska je že dobavila nekaj pošiljk lesa Izraelu, vendar izraelski uvozniki n so povsem zadovoljni z merami in samimi vrstami finskega blaga. Finci namreč sortirajo blago na angleški način. Omejeno je delovanje tržaških posrednikov pri kupčijah s tramovjem zaradi. visokih cen tega blaga. Avstrijski gradbeni les je -drag; močno mu konkurira švedska in finska proizvodnja, posebno na Bližnjem vzhodu. Romunija bo odsotna na lesnem trgu še okoli 5 mesecev, dočim je CSR postavila novo cepo za običajno levrijitsko blago, in sicer na osnovi 46-47 dolarjev Foto. ZDA POTREBUJEJO ŠE VEČ BAKRA Ameriško oboroževanje bo prihodnje leto zahtevalo še več bakra. Zato bo ameriško ministrstvo- za trgovino naročilo proizvajalcem, da morajo dati na stran za državo drugih 8 milijonov funtov bakra v prvem četrtletju prihodnjega leta; tako- se bodo strateške zaloge v prvih treh mesecih prihodnjega leta povečale za 116 milijonov funtov (1 funt tehta 0,45 kg). FRANCIJA Italijansko-francoska mešana komisija je 10. novembra povišala znatno število kontingentov iz trgovinskega sporazuma z dne 15. 5. 1955, določila za leto 1956 kontingente tistemu blagu, za katerega so bili dosedanji kontingenti omejeni na leto 1955, In uvedla nekaj novih postavk. Razume se, da zadevajo kontingenti samo blago, ki za uvoz ni liberalizirano ali pa za katerega veljajo v epi izmed obeh držav izvozne omejitve. Med italijanskimi uvoznimi artikli, katerih kontingent je bil povišan, so našteti; grafični stroji (70 mil. frankov), o-sebni avtomobili (325 mil. namesto dosedanjih 250), okrajki (žamanje) iglastega drevja (38.000 ton), hrastova, topolova in bukova debla (ločeno po dolžini. oboda), jamski les, odpadki jamskega lesa, dfaguljarskj in zlatarski izdelki, originalne umetnine in starine ter artikli za zbirke. Izmed številnih francoskih uvoznih, na novo kontingeptiranih postavk omenimo: jabolka in hruške (10.000 ton), gnjati (135 mil. fr.), gorčično seme, sokove kislega sadja, votličeva zrna, organska barvila, fotografske plošče in filme (145 mil. fr.), bruse, sintetične kamne, izdelke iz plastičnih snovi, knjige in druge publikacije (140 mil. fr.), impregnirane tkanine, orodje in orodne stroje, stroje za industrijo'gume, električni material, osebne avtomobile (325 mil. fr.), opeko in slično. Vrednost poviškov za to italijansko izvozno blago znaša okrog 1,6 milijarde lir. V zvezi s tem poročamo, da je Journal Officiel z dne 29. 10. 1955 objavil obsežen seznam artiklov, ki so v bodoče oproščeni ali za katere je zmanjšana posebna kompenzacijska pristojbina na uvoz liberaliziranega blaga. LIBANON Dne 4. novembra je bil sklenjen s to republiko trgovinski sporazum ter sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Za uvoz italijanskega blaga bo Libanon dovohli isti režim, kakršen velja za uvoz istovrstnega blaga iz drugih dežel; po drugi strani so bili določeni kontingenti blaga libanonskega izvora, ki bo izvoženo v Italijo ip ki obsega naslednje artikle: žitarice, zelenjavo, suho grozdje, banane, olivno olje bombaževa oljna semena in druga rastlinska olja, čebulo, tobak v listih, odpadke umetne svile, živalsko dlako, bombaževo predivo, surove nekrznar-ske kože, strojene in polstrojene kože, soljena č-eva, železne rude, naravne gobe, surovo volno, jajca, oljne pogače, SVETOVNA ŽEJA »Financial Times« poroča, da narašča svetovna uporaba petroleja izredno naglo. Na dolgi rok računajo, da narašča letna povprečna potrošnja za 5%. Toda v prvih devetih mesecih tekočega leta je naraščanje uporabe petroleja na Angleškem bilo dvakrat tako naglo. To velja tudi za nekatere druge večje države.. Tako bo v Ameriki povpraševanje po petroleju v tem letu narastlo za 10%. Zaradi tega bo skupna svetovna potrošnja dosegla 250 milijonov ton. KRIZA TURSKE VLADE. Ministrski predsednik turške vlade Menderes je podal ostavko vse vlade, ker so odstopili ministri za finance, gospodarstvo in zunanje zadeve. Krizo so povzročila nesoglasja glede ukrepov proti veliki zadolženosti Turčije nasproti tujini. FRANCOSKI PARLAMENT JE VRGEL FAURA. Pri glasovanju v poslanski zbornici je Faurova vlada, ki je bila po vrsti 21. po vojni in je nastopila 23. februarja tega leta, dobila nezaupnico in je zaradi tega morala odstopiti. Proti vladi je glasovalo^ 318 poslancev, za 218, Verjetno bodo razpisali nove volitve v parlamentu. POMANJKANJE OLJA TUDI NA BLIŽNJEM VZHODU. Posledice slabega letošnjega pridelka oliv se respo čutijo tudi na Bližnjem vzhodu,- Vse le-vantske države so bile primorane prepovedati izvoz olivnega olja in izdati dovoljenje za uvoz. Tako bj Libanon potreboval za svojo notranjo potrebo še okoli 100 ton olja. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Opeka tipa UNI (26xl3x 6 cm) .10.375-10.500 lir 1000 komadov; dvoprekatni votlaki 9500-9665; votlaki s 6 prekati (26x13x8 cm) 10.750-10.875; dvoprekatni votlaki za zunanje stene (26x26x13 cm) 34.650 35 000; strešniki tipa Marseille (15 komadov na kvadratni meter) težki 3 kg 23.000-23.500; id (14 komadov na kvadratni meter) 23.000 do 24.000; navadni strešniki (33 komadov na kvadratni meter) 1,5 kg težki 29.000-30.000. Trg je miren. Prevladuje ponudba. KOŽE MILAN. Čepe surovih kož so nekoliko popustile. Cene kož jz čezmorskih dežei so ostale peizpremenjene. Navajamo cene -surovih kož z repom fco skladišče prodajalca: krave od 30 kg 230-240 lir kg, nad 30 kg 230-250; voli 40-50 kg 215-235, nad 50 kg 205-215; biki nad 40 kg 160-170. Osoljene kože: teleta brez glave in parkljev -do 4 kg 910-940 lir kg, 3-6 kg 670-910, 6-8 kg 670-710; konji 190-200; mezgi 120-130; osli 90-100; ostriženi ovni 480-520; jagnjeta 350-400 lir Jcoža; koze 950-1050 lir koža; kozlički 475-525 lil koža. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 340-355 lir kg; Capo 390-400; Addis Abeba 280-345; kože iz angleške Somalije 400-630. DOBIČEK COCA-COLA. Ameriški časniki poročajo, da je bila prodaja pijač Coca-Cola v tretjem četrtletju za 13,4% večja kakor lansko leto. Zato računajo, da bo podjetje imelo o-koli 30 milijonov dol. zaslužka in bo lahko izplačalo dividendo 7 dolarjev na delnico. Podjetje računa, da bo -prihodnje leto dobiček še večji. Konkurenca druge podobne družbe Pepsi-Cola ni škodovala družbi Coca-Cola (Čoke). obrtne izdelke in «razmo blago«. Državi sta se zavezali, da bosta pospeševali tranzitno trgovino, triangular-no trgovino (tudi nekontingentirapega blaga) in posle zasebne kompenzacije. Plačilo se bo vršilo y kateri koli prosti valuti, ki jo dopušča prizadeta izvozna država. Obojestransko so sprejeli načelo največje ugodnosti, zlasti, kar zadeva carine in druge pristojbine, formalnosti pri uvozu ip izvozu ter prosto pristajanje ladij v pristaniščih, ustrezne pristaniške ip druge pristojbine, ugodnosti za vkrcavanje in izkrcavanje blaga itd. V okviru gospodarskega in tehničnega sodelovanja bo italijanska vlada dovoljevala italijanskemu izvozniku poljedelskih in kmetijskih naprav izvoz na 4-leten ali še daljši kredit; olajševala bo tehnično pomoč za modernizacijo libanonske industrije ter za izboljšanje kmetijstva, prevozništva in turizma, tudi z dostopom italijanskih patentov in z osebno pomočjo italijanskih tehničnih strokovnjakov; podpirala po ustanavljanje mešanih družb, kakor tudi podružnic italijanskih družb z namenom, da bi prispevala k razvoju libanonskega gospodarstva. Dogovor je bil sklenjen za dobo finega leta in bo uveljavljen pet dni potem, ko bo Libanon izročil v Rimu ratifikacijske listine. POTREBEN JE SPORAZUM O ITALIJANSKO-JUGOSLOVAN-SKEM SODELOVANJU Rimski »H Globo« opisuje v članku »Ni lahko sodelovati«, ki ga je napisal Etto-re Falmieri, težave, ki so nastale pri ipogajanjih zaradi ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah, s katsrimi je Jugc-slavija združila vprašanj e italij ansko-j ugoslo vanskega gospodarskega sodetovanja. Italijane sko gospodarstvo je po mnenju pisca zainteresirano, da se srečno rešita o-be vprašanji, to je vprašanje ribolova in vprašanje tehničnega sodelovanja; v okviru tega bi italijanska industrija dobavljala Jugoslaviji tehnično opremo in potrošno blago proti jamstvu, ki hi ga prevzela italijanska vlada v prid italijanskim izvoznikom. V tej zvezi omenja, da je Italija dovolila v sporazumu za sodelovanje z Grčijo kredit 15 milijonov, poleg tega še 10 milijonov, ako bi Grčija nabavila opremo za hidrocen-trale. V podobne namene je Italija odobrila tudi Turčiji 25 milijonov dolarjev. PO PETROLEJU Ce gledamo naprej, to je v leto 1956, ne vidimo nobenega znamenja, ki bi kazalo, da bo pritisk povpraševanja popustil. Ce ostane sedanja konjunktura, bo treba prihodnje leto poiskati novih 20-25 milijonov ton, ako bomo hoteli zadostiti mednarodnim potrebam po petroleju izven Južnih ameriških držav. V letošnjem letu so našli nove rezerve za kritje naraščajoče potrebe v Perziji, in Kuwaitu. Kuwait je postal največji proizvajalec petroleja na Srednjem vzhodu ip daje 54 milijonov ton na leto; ima lepo pristanišče in mnogo nafte v rezervi. Zato računajo, da bo prihodnje leto lahko pripomogel h kritju novih potreb. Sandijeva Arabija je nazadovala; njena proizvodnja bo letos manjša, kakor je bila lansko leto. To okolnost pripisujejo splošni zaostalosti v tej državi in napetosti s tujimi družbami. Boljši položaj je v Iraku, kjer se uveljavljata tudi ameriški družbi Standard Oil of New Jersey in S6cony. K povečanju proizvodnje bo prispevala Perzija. Dosežen je bil sporazum med perzijsko vlado in kopsorcijem petrolejskih družb po katerem bodo povečali proizvodnjo prihodnje leto z 8 milijonov ton nafte. Letos je proizvodnja znašala 15 milijonov ton. MED ITALIJO IN TUJINO Na II. mednarodni razstavi radia in telekomunikacij Obiščite predstave Slov. narodnega gledališča Sobota, 3. dec. 1955 ob 20.30 uri na Opčinah: »Martin Kačur«. Nedelja, 4. dec. 1955 ob 16. uri na Opčinah : »Martin Kačur«. Ponedeljek, 5. dec. 1955 ob 18. uri na Stadionu 1. maj premiera mladinske igre »Janko in Metka«. Torek, 6. dec. 1955 ob 16. in ob 19. uri ponovitev mladinske igre »Janko in Metka«. Četrtek, 8. dec. 1955 ob 17. uri na Stadionu 1. maj »Martin Kačur«. Konenj rezultat mednarodne pristaniške konerence v Rimu, o kateri smo poročali v zadnji številki, je samo ta, da se je na njej jasno pokazalo gledišče Italije in posameznih zalednih držav, kakor Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske, švicarski delegat je v bistvu zavzel vlogo opazovalca kakor predstavnik Zahodne Nemčije. Italija je do konca vztrajala pri svojem gledišču, da ne deli oblasti v upravi proste luke z nobeno drugo ustanovo*, ki bi količkaj Imela mednarodni značaj. Tako je italijansko odposlanstvo odbilo vse predloge jugoslovanskega delegata, ki so šli za tem, da bi se ustvaril mednarodni upravni organizem zalednih držav in Italije v kakršni koli obliki. Italija tudi ni hotela sprejeti predloga, da bi se takšna konferenca, kakor je bila prva, sklicevala v določenih presledkih. Po vsem tem je popolnoma na mestu ugotovitev nekaterih listov, da je Italija s tem svojim odklonilnim stališčem zamudila lepo priložnost, da bi zaledne države bolj priklenila na Trst. Ni dvoma, da bi bolj elastična in širše zasnovana politika Trstu neprimerno bolj koristila. POGAJANJA Z AVSTRIJO Na Dunaju se je pričela konferenca med predstavniki italijanskih in avstrijskih državnih železnic, ki naj izvede italij ansiko-avstrijski sporazum o uporabi tržaške luke z dne 22. oktobra, v kolikor zadeva znižanje železniških tarif za avstrijski tranzit proti Trstu. V tem sporazumu so se dogovorili, da se odpravi izredni povišek na normalne tarife, ki ga je treba plačevati za blago v tranzitu čez italijansko ozsmlje. Istih ugodnosti kakor avstrijsko blago bo deležno tudi tuje blago, ki potuje čez avstrijsko ozemlje. ZA POSPEŠITEV PROMETA S ČEŠKOSLOVAŠKO V Prago odpotuje v kratkem posebna italijanska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe s ČSR. Ob tej priložnosti se bodo verjetno dotaknili tudi vprašanja češkoslovaškega tranzita čez Trst, zlasti prevoza lesa, ki ga praško podjetje »Ligna« odpravlja čez Trst v Levant. TREZNO MNENJE ITALIJANSKEGA PUBLICISTA Še pred začetkom mednarodne konference o tržaški prosti luki je znani tržaški publicist Alberto Berti v milanskem tedniku »H Mercurio« objavil članek o* pomenu konference, ki ga je zaključil s stvarnimi ugotovitvama. Poudaril je, da je treba tržaško pristanišče postaviti na širšo raven, to je na staro cesto, ki mu ga je pripravila avstro-ogrska monarhija in ga tako usposobiti, da bo lahko vzdržalo konkurenco severnih pristanišč. Da- Ljubljana, nov. 1955 V zadnji številki je »Gospodarstvo« na kratko poročalo o otvoritvi II. mednarodne razstave radia in telekomunikacij v Ljubljani. Danes hočemo to poročilo izpopolniti s podrobnejšimi podatki. Razstava prikazuje y prvi vrsti izdelke domačega proizvoda, zastopane pa so tudi države z največjimi tovarnami te vrste: Belgija, Francija, Češkoslovaška, Italija, Madžarska, ZDA, Za- nes se prevaža blago po rekah Srednje Evrope po nižjih tarifah. Poleg tega imajo severne luke več čezmorskih prog. Konferenca o tržaškem pristanišču se je začela sicer v znamenju optimizma, toda pisec je mnenja, da ji je bila postavljena močna ovira (handicap); italijanska delegacija je namreč pokazala namen, da ji da samo posvetovalen značaj in da bi menjala njeno svojstvo šele pozneje, ako bi se pokazala za to priložnost in tako dal doseči sporazum, z zalednimi državami. Jasno je, da bodo te države hotele doseči to, kar je dosegla Avstrija s sporazumom z dne 22. oktobra, in sicer iste ugodnosti za prevoz blaga, kakor jih je dosegla Avstrija. Italijanska delegacija se je s tem svojim namenom, (da ohrani konferenco v mejah posvetovalnega sestanka) težko obremenila. Po mnenju pisca obstoji tudi nevarnost, da bo kakšna država zahtevala posebne ugodnosti glede poravnave brodarine, železniških stroškov, pristaniških uslug itd. z izvozom blaga, ali pa, da bo poravnavo poskušala povezati s sklenitvijo trgovinske pogodbe (češkoslovaška). Pomočnik avstrijskega zunanjega ministra Bruno Krei-sky je pred letom predložil, da bi se poravnava izvršila z aktivnim saldom v trgovinski bilanci. Po našem mnenju bi podobne zahteve, kakor jih omenja pisec, da bi zaledne države rade poravnale pristaniške stroške z izvozom svojega blaga, ne predstavljale nobene ovire za u-godno rešitev vprašanja pospešitve prometa v tržaški luki. Omenili smo že (v zadnji številki), da je bil podoben sporazum dosežen prav te dni med Jugoslavijo in Madžarsko. Čehi so že v času angloameriške uprave v Trstu izrazili podobno željo, ko so hoteli poravnati pristaniške usluge z izvozom sladkorja. Na željo predstavnikov italijanskega gospodarstva je anglo-ameriška uprava ta predlog od" bila. Ali je bilo to v korist prometa v tržaški luki? KAJ MENI »MONDO ECONOMICO« Milanski tednik »Mondo economl-co« (26. 11.) priobčuje daljše poročilo o ,poteku rimske pristaniške konference, v katerem popolnoma odobrava stališče rimske vlade glede predlo-ga| jugoslovanske delegaoije,, naj bi se ustanovil mednarodni organizem, ki bi sodeloval v upravi tržaške luke. O pristaniških tarifah v tržaški luki trdi, da so med najndžjimd v Evropi in nižje kakor v severnih pristaniščih. Dalje naglasa potrebo, da hi se okrepila redna proga proti Daljnemu vzhodu, ki je nekdaj bila v tržaških rokah, a se zdaj naslanja na Ge-povo. List dodaja, da je ravnatelj »Tržaškega Lloyda« odpotoval na Kitajsko, da bi tam zopet odprli poslovalnico v šangaju. padna ip Vzhodna Nemčija ter ZSSR. Skoro vse, kar je v zadnjih letih bilo na tem področju ustvarjenega, vidi o* biskovalec te razstave v več primerkih, tako da si celo laik lahko ustvari približno sliko današnje tovrstne tehnike, ki se je prav po zadnji vojni tako mogočno razmahnila- RADIJSKI NAROČNIKI PO SVETU Bežen pogled na telekomunikacijsko in radijsko tehniko nam pokaže, da se je prva v tem stoletju uveljavila V najbolj oddaljenih krajih zemeljske oble. po prvi svetovni vojni pa se je le-tej pridružil še radio, ki se danes splošno ima za nepogrešljiv del stanovanjskega inventarja. Najbolj razvita je radio-fonija seveda v ZDA, kjer je nad 130 milijonov radijskih sprejemnikov (pre bivalcev okoli 152 milijonov), y Zahodni Nemčiji pa je z Berlinom vred 12 milijonov radijskih naročnikov (okoli 48 milijonov prebivalcev). Te številke se nam zdsijo gorostasne, če upoštevamo, da v Jugoslaviji pride približno 28 sprejemnikov na 1000 prebivalcev. Da zadostijo tako ogromni potrebi po radijskih aparatih, izdelajo ZDA letno nad 14 milijonov sprejemnikov. Pri nas bi morali izdelati letno 1,5 milijona sprejemnikov, če bi hoteli doseči tako povprečje. To pa še dolgo ne bo mogoče in je sploh vprašanje, če se bo kdaj dalo doseči. Vsekakor pa je povpraševanje po radijskih aparatih V Jugoslaviji zelo veliko in se na tem področju daje zadevnim tovarnam široko področje udejstvovanja. Seveda je pri tem ta stroka glede materiala in posameznih delov še y veliki meri navezana na u-voz iz inozemistva. V splošnem pa lahko rečemo da je jugoslovanska^ radijska industrija ta problem v začetnem stadiju zadovoljujoče rešila, kar nam nazorno pokaže prav ta razstava. ŠTEVILO TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV S televizijo pa je v Jugoslaviji povsem drugače. Medtem ko z radijskim sprejemnikom lahko sprejemamo radijski spored skoro iz vseh krajev sveta, pa ga s televizijskim aparatom lahko samo na razdaljo do 150 km. Pii televiziji je torej predvsem stvar oddajnika in sporeda in šele v drugi vrsti stvar industrije. To je torej za.nas zaenkrat še odprto vprašanje, ki ga bo treba najprej rešiti. Seveda tudi v televiziji prednjačijo ZDA, saj so imele že y letu 1953. visoko število (25 milijonov) televizijskih aparatov in 439 televizijskih postaj. Anglija, ki je v tem pogledu v Evropi na prvem mestu, ima približno 2 milijona televizijskih sprejemnikov, Zahodna Nemčija pa okrog pol milijona. Jugoslovanska industrija se sicer skuša uveljaviti tudi na tem področju, toda zaenkrat brez vidnih u-spehov. Sicer pa mora biti kakor smo že rekli, rešeno prej vprašanje postaj i. dr. Če se ozremo še enkrat na telekomunikacijske naprave pri nas in v svetu, moramo priznati, da se je v povojnem času tudi v Jugoslaviji na tem področju dosti storilo. Seveda smo še" vedno v tem pogledu precej daleč posebno za zapadnimi državami. Tako pride p. pr. v ZDA na 100 prebivalcev 30,3 telefonov, v Švici 29,9, v Angliji, tej izredfno razviti industrijski državi, pa še manj, t- j- 11,8. Jugoslavija, kot doslej pretežno agrarna država, ima na 100 prebivalcev samo 0,7 telefonov, Italija pa 3. Evropsko povprečje znaša 4. NAJVEČ MLADINE Razstava radia in telekomunikacij je odraz našega časa. Seveda ni razstav- Nič novega po pristaniški konferenci Ijalcev toliko kakor pri prejšnjih f stavah — okrog 25 jih bo — vendat. so dvorane Gospodarskega razstav); napolnjene z raznovrstnimi tehniči1 aparati in v to stroko spadajočim 11 terialom. Najboljši obiskovalci so i; di ljudje, ki jim je novodobna teh111 že prešla v meso in kri. Vse jih Zs ma, vse bi si radi ogledali — otf tehničnega stoletja. Izmed domačih podjetij za teleko1' nikacijske naprave prednjačijo nedv** no »Iskra«, Kranj, nadalje »Teleko11 nikacije«, industrijska podjetja za f'1 triko, Ljubljana-Pržanj, in Institut elektrozveze v Ljubljani. Zahodu3 Vzhodna Nemčija sta* razstavili o*1 tovrstnega blaga, Rusija je zastop5 pod firmo »Tehnoimport« iz MoskV3 celo daljnja Amerika in Anglija svoja zastopstva. Naj naštejem ne! glavnih razstavljenih proizvodov: mulatorjj, antene, električni instrufl* ti, Gajger-Milerjeve cevi ip števci, neratorji, gramofoni, kondenzatorji, ^ gnetofoni, merilni aparati, ojačeV3 oscilografi, radijski sprejemniki, 1 Ionske centrale, televizijski aparati, naprave, zvočniki itd. itd. Mlada je še ta industrija v Jug0’ viji in najbolj se je razvila v krat'3 času y Sloveniji. Zato je prav, da časa do časa pokaže javnosti, kaj P re in kako napreduje. Mladih zm^1 ljudi ne manjka ,in praksa, ki je teljica vsakršnega dela, ho dopria3 svoje k vseobčemu napredku tudi v strokah —o111^ Ha UGODNA TURISTIČNA SEZONA JUGOSLAVIJI. »Turistični vestA (Ljubljana) prinaša v zadnji šte^ podatke o gibanju turistov v Jugr * erne Amerike 527.466. i % Ho Ho Ho 1 ki so bile likvidirane. Precej iiH vendar ostalo. Ako se hoče v ce el®1’, resničiti socializem, se ni mogoče ^ reči širjenju socialističnega pačmU sl() tol sv. Sa: ta Predsednik Tito o preteklem in bodočem gospodarjenju izvodnje na j- - - t sredstvi podpreti še delujoče žad* Ob proslavi Dneva republike je na IV. plenumu Zveznega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije imel referat o gospodarskih vprašanjih Jugoslavije sam predsednik republike Tito. Dejal je, da so razprave na sestankih kakor tudi v časnikih pokazale, da je napočil čas za določene spremembe oziroma nekatere popravke y nadaljnjem planiranju v jugoslovanski industriji ip gospodarstvu na splošno pa tudi v odstranjevanju: raznih negativnih pojavov. Treba je mno-žnično organizacijo, kakor je Socialistična zveza, v največji meri aktivizi-ratj za pravilno izpolnjevanje vseh u-krepov, ki bodo storjeni v zvezi s spremembo y jugoslovan'kem gospodarstvu. Praksa je doslej pokazala, da samo z administrativnim postopkom ni mogoče učinkovito uveljaviti ukrepov, ki jih storijo ljudske oblasti. Ker ni bilo dovolj pravilnega pojasnjevanja zakonitih odlokov in ukrepov, so jih ljudje napačno razumeli. Zato je potrebno y tem pogledu strogo nadzorstvo, da bo ljudstvo pravilno razumevalo in izpolnjevalo razne ukrepe. Zaradi pomanjkanja nadzorstva so se na važna mesta v gospodarstvu vrinili socializmu tuji ljudje. INDUSTRIALIZACIJA JE BILA POTREBNA Ce se sedaj v določenem smislu spreminja smer nadaljnje industrializacije in investicije v gospodarstvu, ni s tem rečeno, da je bila zgrešena dosedanja gospodarska politika, ki je posvečala glavno pozoraost izgradnji težke industrije. Ta je požirala velikanska gmotna sredstva; zaradi tega so zaostale druge panoge jugoslovanskega gospodarstva, zlasti takšne, ki so nutoo potrebne za zboljšanje življenjskega standarda, to je kmetijstvo in lahka predelovalna industrija. Industrializacija je bila potrebna. »Nismo se smeli lo‘iti izgradnje na široki fronti«, je nadaljeval govornik, »to se pravi, zajeti vseh panog gospodarstva, ki bi omogočile hitrejše dviganje življenjskega standarda naših državljanov«. Treba je bilo najprej izgraditi bazično industrijo. Izgradnja te industrije ni bila vedno ekonomična in pravilna. Sredstva predvidena za kapitalno izgradnjo velikih objektov so se namreč trošila za razne neproduktivne namene, tako da so šle milijarde ne v težko industrijo, marveč za razne luksuzne gradnje in druge krajevne potrebe. PREBIVALSTVU BO OLAJŠANO BREME »Zdaj smo se že dvignili na to stopnjo v izgradnji naše težke industrije, da imamo na čem graditi naprej, počasneje in laže. To zaideva tudi nujna potreba našega prebivalstva, da mu o-lajšamo breme, ki ga je nosilo doslej. To zahteva nujna potreba, da proizvajamo čimprej in čimveč sredstev za široko potrošnjo, za preskrbo prebivalstva. To zahteva tudi potreba, da prilagodimo cene kupni moči naših državljanov«. Nato je govornik dejal, da bodo še nadalje gradili težko industrijo, vendar počasneje, ker je v Jugoslaviji danih še mnogo neizkoriščenih surovinskih možnostih. Zdaj je treba dati prvenstvo tistemu, kar bo najhitreje rodilo sadove za izboljšanje življenjskega standarda jn izravnanje plačilne bilance nasproti tujini. Vzpostaviti je treba določeno skladnost med težko in lahko industrijo, med industrijo in e-lektroenergijo. Sredstva, s katerimi razpolaga skupnost, je treba trošiti racionalno. Vsega ni mogoče storiti naenkrat. Treba je upoštevati, da dosežemo z manjšimi sredstvi čim hitrejši ip čimboljšj učinek. iz domačih lastnih virov, ker je mnogo bolj donosno izvažati končne izdelke kakor surovine. V prihodnje se bo treba usmeriti na iskanje novih možnosti glede izvoza tudi iz kmetijske proizvodnje. da bodo s svojim delom priva . kmete. Zadruge naj podprejo tud'' sameznega kmeta, ga privezati na tako pridobiti njegovo zaupanje, spektivnem planu za leto 1956 se H Ha jtl)1 videva povečanje nje v višini 10%. kmetijske pr01 VPRAŠANJE STORILNOSTI IN PROIZVODNIH STROŠKOV Predsednik Tito se je dotakni) tudi vprašanja storilnosti in proizvodnih stroškov, ki so tudi v modernih podjetjih še vedno previsoki. Organizacija proizvodnje mora biti bolj učinkovita, potrebni so zlasti sposobni kadri, dvigniti je treba storilnost delavca. Obširno je govornik govoril o potrebi določenih sprememb v planiranju in y investicijah. ZA PROSPEH KMETIJSTVA ZA OBNOVO INDUSTRIJE Predsednik Tito je nato naglasil potrebo, da se obnovi tista industrija, katere oprema je zastarela. To velja zlasti glede tekstilne in živilske industrije, ki jima je treba dati prednost-Amortizacijska sredstva morajo ostati na razpolago podjetjem za obnovo o-preme. Potrebno je sodelovanje med raznimi vrstami industrije, vštevši vojno industrijo. S tem bo država prihranila devizpa sredstva za uvoz raznih strojev, ki jih lahko izdelujejo* doma. Prednost je treba dati industriji, ki je res potrebna. Pri obnovi ni mogoče zajeti vseh zaostalih krajev naenkrat. Nima smisla graditi razpih dragih podjetij, ki često nimajo pogojev za donosnost. Podjetja je treba graditi tam, kjer so surovine, kjer so dane prevozne možnosti in sposobni kadri. Glede bodoče investicijske politike je govornik poudaril, naj gredo inve* sticije predvsem za notranje potrebe, -se pravi za hitrejši notranji razvoj, potem pa tudi za prodiranje na zunanje trge. Treba je graditi predvsem tisto industrijo, ki predeluje razne surovine Predsednik Tito je glede kmetijstva dejal, da zaostaja za industrijo* glede narodnega dohodka, in sicer zaradi pogostih elementarnih nezgod in nizke proizvodnje. V industriji je lani znaša! narodni dohodek 42,7%, y kmetijstvu pa samo 26,6%. Ustanavljanje ip organizacija delovnih' zadrug na deželi nista bili pravilno zasnovani. V Jugoslaviji ni bilo za delovne zadruge ne subjektivnih ne objektivnih pogojev, da bi lahko razširile socialistični način* proizvodnje na vasi. Zato so se razšle; vendar so bili v nekaterih primerih dani pogoji tudi za obstanek takih zadrug, ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO NANJE TRGOVINE Predsednik Tito se je dotaknil di organizacije jugoslovanske z«®' trgovine. Obsodil je, da so se vrinili škodljivi ljudje, ki gledam mo na svoje koristi in z neče&g manipulacijami škodujejo* dn*, skupnosti. Večina ljudi pa dela ’ ■nanj! trgovini vdano to pošteno v list dežele. Veliko škodo povznj številna nepotrebna draga P°4°v, -ter pošiljanje in vzdrže% Mi tuf »a; : Ha ( »Di k 11 zr% H0l 'ih v tujino raznih trgovinskih agentov za katere se trošijo nepotrebne ^ ze. Takšnih tržnih agentov j® v raznih deželah 117. Predsednik je obsodil tudi malomarnost, kaže pogosto v malomarni en^ (f ta' lei Id v to pošiljanju slabega blaga, tralizacija je oživila to razširil3, nanjo trgovino, toda z njo je Ir tudi do raznih negativnih p°i9; med 'katerim:! so mnogi često tudi minalnega značaja. Končno se je Tito dotaknil P®1 kljivosti, ki se kažejo v notranje)1 govinskem omrežju. V \\\ v ul. sv. Frančiška 2U si lahko nabaviš kakršno koli »lovensk0 knjigo. Papirnica - Prodaja izvirnih okrasnih predmetov. Majlepša in neprimernejša darila I f PRILIK O IVI VAŠE G D O LASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MldlZH KESKIH S T0F0M TRST - ULICA S M! MICOLO’ BRUJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA VEL1R0 1 MALO ORIGINALNIH ENGLESR1H ŠT0F0UA ZA MCŠRA I ŽENSKA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. b dar avi' ičn> nn a i” i z> o«1 Cestnik SEDE 2. TU ST . Ul. ICA FAIIIO FILZJ ST. 10/ TELEFON ST. 1S.OS SujvXOSPODARSKEGAZI3RUZENiA ■kof idv« :k»f iei tut dna i ot [Op kV« Višje plače v pekarnah '“Lace osebja zaposlenega v pekarnah in prodajalnah Kruha od i. oktobra 1955 10.455 606 9.849 9.337 519 8.818 ^Becializirani delavec tedensko odbitki: FAP, RM itd .čista tedenska plača valificirani delavec tedensko odbitki: FAP, RM itd. čista tedenska plača r,^ pogodbi, ki je bila sklenjena 8. il#l j tobra na^druženju pekov letošnjega f a za osebje, zaposleno' v prodajalnaft * določena plača, ki jo tu Svajamo. Pogodba velja od 1. julija aije in morajo biti zato izplačani tudi Ostanki. Povišek znaša 14% % osnov-Plače. r°dajalka mes. osnov, -plača 16.380 draginjska doklada 18.785 skupno SS.ies osn. pl. 12.505 itgd ;atl': da j d noi; 'Otočnica prodajalke (18-19 let) draginjska doklada 14,456 p skupno 26.961 omočnica prodajalke osn. pl. (19-20 let) draginjska doklada • p skupno je ' ločnica prodajalke osn. pl. (20-21 let) draginjska doklada skupno 12 505 14.885 27.390 12.505 17.875 30.380 12.505 18.057 30,562 'Uiočnica prodajalke osn. pl. (nad 21 let) draginjska doki. skupno Zgoraj, omenjenim zneskom je treba °dati lir 520 za krušno doklado meseč-»o. - Ka podlagi omenjene pogodbe, je bi-opvišana osnovna plača tudi razna- ^ sal- jg°f' išni'1 ilo, 273-' o 249-’ stavka srednješolskih pro- ilo( 'ESORJEV V ITALIJI. Tudi v Trstu l«1 f6 je 1. decembra začela 3-dnevna stav-t« ^ srednješolskih profesorjev. -Stavki so - -^ Pridružili tudi profesorji na sloven-732 sl{ih šolah. Položaj slovenskih profe- ^rjev je še mapj urejen kakor položaj .Pijanskih. Slovenski profesorji čaka-1° že- 10 let, da bi se to vprašanje re-:l„ .'‘O- Anglo-ameriška uprava ga je re-■is’ j6vala dobrih devet let! Slovenski pro. ftsorji tudi zahtevajo, da se dokončno ^ znkoni slovensko šolstvo. Na dvanaj-'jgl; f(*h slovenskih šolah na Tržaškem stav- - okoli 150 profesorjev, na 33 itali-, lanskih pa nad 1000. Računajo, da je ,0» jlavka prizadela okoli 23.000 dijakov, l.# ^‘nistrski predsednik Segni je poklical dV. štel teV let^ ir’ -naš1 -1 i idf^ abU ,85« Vi - cem kruha, ki znaša tedensko: ^znašalee kruha osn- plača -izpod 16 let ^znašalec kruha osn. plača 16-18 let 1.718 2.370 POSLOVNI KOLEDAR Do 5. decembria morajo proizvajalci ip. grosisti sodavic, naravne in umetne mineralne vode, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodajo tega blaga, izvršene prodajalcem na drobno v mesecu novembru 1955. Do 10. decembra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radioelektrične aparate in material predložiti koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejem in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu novembru 1955. Do 10. decembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjeni obrazec V.4 in G.S.c.2 za mesec november in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje. Do 18. decembra morajo davkoplačevalci plačati tretji obrok davkov in taks po davčnem plačilnem listu za 1955/56 in šesti obrok davkov ip taks po davčnem plačilnem listu za 1955. Oznake v izvozu iugoslovaoskega sadja Te določbe se nanašajo- pa suhe češplje, sveže grozdje in sveža jabolka. Pravilnik o kvaliteti, pači-nu pakovanja in označevanju proizvodov namenjenih izvozu določa posebne napise ip oznake na izvozni a-mbalaži, v kateri se izvažajo omenjeni proizvodi. Na čelni strani ambalaže je napisan naziv izvozpika dotičnih proizvodov, poleg tega pa še napis »Jugoslavija«. Ta napis mora biti označen z neizbris- °tnoy prosvetnega ministra Rossija, ki 6 na poti v Ameriko. Ako vlada- ne bo Sodila zahtevam profesorjev, na-mera-*a3o ti proglasiti novo petdnevno stavbo. PRILIKI Dneva republike 29. Novembra je jugoslovanski generalni k°azul v Trstu Mitja Vošnjak dne 28. j1°Vembra priredil v prostorih konzu-sta svečan sprejemi. Med navzočimi so bili a 10.700; tipa »0« 9100-9400, tipa »1« 8800-9000; tipa »2« 7900-8000; moka za testenine tipa »0« 10.000-10.300; pšenični zdrob tipa »0« 11 400-11.600, tipa »1« 10.900-11.000; koruzna moka fina 7100-7600. navadna 5600-5800; pšenični otrobi 4500-4600. ŽIVINA LODI. Klavna živina: voli I. 290-340 lir kg, H. 255-280; rejene krave I. 280-355, II. 220-270; biki I. 300-350, H. 260-290; junci in junice I. 300-360, 240-290; teleta I. 500-520, H. 390-470. — Vprežna živina: voli 290-330 000 lir par; junci 1-2 let starosti 250-290.000 lir par; teleta do 1 leta starosti 70-110.000 lir glava; molzne krave 70-90.000 lir glava; krave prvesnice 120-140.000; junice 80-90.000; telice za rejo 35-45.000; mladi biki za rejo 130-180.000 lir. PERUTNINA MILAN. Piščanci I. 650-720, H. 550-600; zaklani piščanci I. 800-850; H. 700-750; inozemski zmrznjeni piščanci 500-650; žive kokoši 600, zaklane kokoši 750 do 800; zaklane zmrznjene kokoši 500-550; zaklani purani 900-950: zaklane pegatke 900-950; zaklani golobi 800-900; zaklani purani 550-650; inozemski zmrznjeni purani 400-450; zaklane pure 750-850; inozemske zmrznjene pure 450-500; zaklane race 550-600; zaklane gosi 400-450; živi zajej 360-400, zaklani s kožo 440-480, zaklani brez kože 450-520; sveža jajca I. 41-42 lir komad; zmrznjena 32-33, navadna 40-41; inozemska sveža jaj;a 33-37,50. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 800-830 lir kg; iz drugih krajev Lombardije 785; čajno maslo 900; sir grana proizv. 1954 650-620; pro-izv. 1955 440-510, svež 320-330; 30-60 dni star 350-360; Sbrinz 1 mesec star 400-410, nad 3 mesece star 530-560; Emmen-thal svež 440-480, nad 3 mesece star 520 do 550; Provolone 1 mesec star 400-420, nad 3 mesece star 470-490; Gorgonzola nad 8 dni star 250-260, postan 380-410; italico svež 370-380, postan 410-430; Ta-leggjo in Quartirolo svež 300-320, postan 390-400. OLJE FIRENZE. Cena za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do največ 1% kisline 730-760 lir kg, do največ 1.50% kisi. 710-730; do največ 2 50% kisi. 680-710; do največ 4% kisi. 670-680; dvakrat rafinirano tipa »A« 650-670, tipa »B« 590-620; semensko olje pavadno 450-460; olje iz zemeljskih lešnikov 480-490. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Po paradižnikovi mezgi je malo povpraševanja cene so neiz-premenjene. Dvakrat koncentrirana mezga v škatlah 5 in 10 kg 130-140 lii kg, v škatlah 1 kg 145-155, v škatlah pol kg 155-165, v škatlah 200 g 195-205; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955: v sodih 105-115, v škatlah 5 in 10 kg 145-155, v škatlah 1 kg 155-165; v škatlah 500 g 165-175, v škatlah 200 g 205-215. KRMA PADOVA. Krma v razsutem stanju; seno s travnika majske košnje 2100 do 2300 lir stot; otava 2000-2200; seno z naravnega travnika majske košnje 1700 do 1900; otava 1500-1700; suha detelja I. 1800-2000, II. 1700-1800; pšenična slama 400-550; krma stlačena: seno z namakanega travnika majske košnje 2450 do 2600; otava 2350-2500; seno z naravnega travnika majske košnje 2000-2250; otava 1800-2000; suha detelja I. 2100 do 2350, II. 2000-2150; pšenična slama 700-850. Trg je zelo aktiven. VINO TREVTSO. Povprečne cene za hi fco grosist: Clinton 10-11 stop. 5000-5400; Raboso 10-11 stop. 5600-6000; Merlot in Cabernet 11-12 stop. 6600-7100; belo vino z ravnine 10-11 stop. 5800-6400; belo z Brd 10-11 stop. 6600-7200. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 40-75 lir kg; kar-čofi 30h40; korenje 45-75; cvetača embalirana 18-23; zelje 50; ohrovt 28-36; čebula 34-38; olupljene čebulice 80-120; svež fižol Vigevapo 160-180; fižol v stročju 150-160; koromač 30-38; cikorija 30-40; solata endivija 75-100; krompir Binthje 36-42, Majestic 32-35; paradižniki 57-90; peteršilj 80-140; repa 24-30; zelena 70-100; špinača 70-140; bučice 160 do 180. Kostanj navaden 35-75; kaki iz Neaplja 30-40; jabolka navadna mešana 25-40, Delicious 105-135, Jonaihan 85-115; hruške navadne 35-60; Kaiser 155-185; pomaranče 65-92; limone 100-150; mandarini navadni 50-65, Paterno 110-170; ananas 700-750; praženi zemeljski lešniki 270-280; olupljeni kostanj 110-120; neolupljeni mandeljni 320-340; lešniki 320-330; orehi navadni 190-210; Sorrento 320-330; bosanske slive 220-230; suho grozdje 270-290. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel).................... Koruza (stot. dol. za bušel)................... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)..............; . . . Cin (stot. dol. za funt)......................... Svinec (stot. dol. za funt)...................... Cink (stot. dol. ta funt)........................ Aluminij (stot. dol. za funt).................... Nikelj (stot. dol. za funt)............... . . . Bombaž (stot. dol. za funt)...................... Živo srebro d-d. za steklenico................... Kava (stot. dol. ra funt Santos 2) .............. LONDON Baker (f. štor. za d. tono) ..................... Cin (f. šter. za d. tono)................. Cink (f. šter. za d. tono)....................... Svinec (f. Mer. za d. tono)...............! ! ! SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)............... 31/19 19. 11. 29. 11 204s/4 204 ‘/3 203— 12873 124 V4 12378 45.80 46.- 47,— 96-75 98.50 99.82 15.50 15.30 15.59 14.75 13.- 13,- 24.40 24.40 24.40 64.50 64.50 64.50 34.55 35,- 34.35 2B4.- 284,— 284.— 57.25 56,- 55.50 371- 385,— 3K7 7R1 - 793,- 780 92,- 97 10678 108,- 1113/4 435.90 412,- 416 Pomemben je skok cene kavčuku pa tud cene svincu in cinku so zelo čvrste. Prav tako je cena lelektrol ličnega bakra še vedno zelo visoka. Nazadujejo cene pšenici. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 25. novembra nazadovala od 205 na 201 1/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Prav tako je cena koruzi padla od 124 3/4 na 123 5/8 stotinke dolarja za bušel. Prvi poskus za obnovo mednarodnega sporazuma o žitu, ki so ga napravili nedavno v Zener Vi, je propadel. Prizadete države se niso mogle sporazumeti. SklenTe so, da se spomladi zopet sestanejo. Kanadska vlada očitno ne veruje, da bi sploh prišlo do obnove sporazuma; saj se je odločila, da razproda svoje zaloge pšenice. Njej je sledila Avstralija, o kateri poročajo, da namerava razprodati žito tudi izpod cene. Vse te okolnosti so seveda vplivale na ceno na mednarodni borzi. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cene s adkorju so še vedno nizke; v New Yorku 25. novembra 3,14 stotinke dolarja za funt. Tako je cena dosegla najnižjo točko po januarju tega leta in se danes suče 0,11 stotinke izpod plafona, ki je bil določen v mednarodnih sporazumih. Podatki o svetovni letini so ugodni. Med Kubo in nekim a-merjškim podjetjem so zaključili kupčije za 750.000 ton sladkorja po 3,15 stotinke dolarja za funt. Cena Kavi niha V tednu do 25. novembra je v New Yorku za malenkost napredovala, in sicer od 49 55 na 50,10 stotinke dolarja za funt. To nihanje pripisujejo politični napetosti v Braziliji. V Združenih ameriških državah so mnenja, da bodo cene še padle. Ministrstvo za kmetijstvo meni, da bo svetovna proizvodnja kave v petih letih mnogo bolj na-rastla kakor potrošnja Kaka o stane v New Yorku (25. XI.) 30,36 stotinke dolarja za funt (teden poprej 30,40). VLAKNA V New Yorku je cena bombažu v tednu do 25. nov. nazadovala od 35.20 na 34,90 stotinke dolarja za funt proti ta- kojšnji izročitvi. Računajo, da bodo zaloge ZDA v sezoni 1955/56 dosegle 25,9 milijona bal, to je 2,4 milijona več kakor v prejšnji sezoni. Potrošnja z izvozom vred ne bo dosegla niti 12 milijonov bal, tako da bo ob koncu sezone ostalo na razpolago še okoli 14 milijonov bal. Pridelek izven Združenih ameriških držav v tako imenovanem svobodnem svetu bo dosegel .16.7 milijona bal, to je 1 milijon več kakor v sezoni 1955/56. V Aleksandriji je 25. nov. stal karnak 74,02 (teden poprej 74,07) talarja za kantar, ašmuni 55 (56,12) talarja za kantar. Volna je v New Yorku popustila od 150 na 129,5 stotinke dolarja za funt za vrsto suint. V Londonu česana vrste 64’sB 105 (teden poprej 103 1/4) penija za funt, proti izročitvi v decembru V Franciji (v Roubaixu) je cena napredovala od 1045 na 1070 frankov za kg. Na zadnji dražbi v Londonu 28. 'hov. je bilo 42.500 bal novozelandske, južnoafriške in avstralske volne. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka poskočila od 45,10 na 49,50 stotinke dol. za funt proti izročitvi v decembru. Vrsti RSS v Londonu je bila cena 25. novembra 37 1/4 pri kupcu in 37 3/4 pri prodajalcu (teden poprej 35 1/4 pri kupcu, 35 3/4 pri prodajalcu). KOVINE Na nmvjmrški borzi je zbudila pozornost učvrstitev cene svinca. Cena se je povzpela na 15,50 stotinke dolarja za funt. Povpraševanje je tako veliko, da predvidevajo nov skok cene. Čvrsta je tudi cena cinka. Elektrolitični baker se drži še vedno visoko. Cena je v tednu do 25. nov. nazadovala od 47,50 na 46,23 stotinlke dolarja za funt. Antimon La-redo neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 59 dolarjih za tono, Buffalo tudi pri 59; staro železo srednji tečaj 45,83, teden poprej 45,17; živo srebro 279-283 (275-280 teden poprej) dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodnj Nemčiji 25. nov.: elektrolitični baker 459.50-464.50 DM za 100 kg; svinec v kablih 134-135 DM, aluminij 240-242 DM za 100 kg. VALUTE V MILANU 16.11. 55 28. 11.55 Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Dinar (100) 75 70 70 75 Funt šterling 6.220 6.250 6 200 6.250 22. 11. 55 29 11.55 Min. Maks. Napoleon 4.300 4.275 4.225 4.350 Dolar 638.— 040 638 641 Franc, frank (100) 166,— 167 166,— 167,— Južna železnica 1.800 1,718 1.718 1.800 Švicarski frank 149,— 149.50 149.- 149.75 Splošne zavarov. 21.350 20.650 20.600 21 350 Funt št. papir 1.670 1.680 1.670 1,680 Assicuratrice 5.400 5,000 5-000 5.400 Avstrijski šiling 23 75 24.30 23.65 24 30 Riun. Adr. Sic. 7.400 6,950 6.850 7.400 Zlato 726 727 725 728.— Jerolimič 8.600 8.600 # »Istra-Trst« 650 650 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« 10,600 10.700 10.600 10.700 90 1 1 1QRR Martinolič 5,900 6.000 5.900 6 000 ZDA (1 dol.) 4.28V4 Belgija GOO fr.) 3.52— Premuda Tripkovič 22 800 18.700 22.900 18 700 22.800 22.900 Anglija (1 f.št.) 11.18 Hotand. (100 fi.) 111.80 Openski tramvaj 2.500 2 500 Francija (100 fr.) 1.10 Švedska (100 kr.) 8.10 Temi 373 — 9*7 947 Italija (100 lir) 0 67 Izrael (1 f.št.) 1.80 ILVA 622 — 595 385 £99 Avstrija (100 š.) 15 84 Španija (100 pez.) 9.75 Zdr. jadr. ladjedel. 456.50 432,- 452,- 458.50 Cehoslov. Ju.50 Argent (100 pez.) 13.30 Ampelea 1,400 1 400 Nemč. (100 DM) 101.10 Egipt (1 f.št.) 10.60 Arrigoni LOGO 1.000 — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FlLZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. Pravilno obrezovanje vinske trte Končno tudi letos lahko rečemo s pesnikom: PrijatTi, obrodile so trte vince nam sladko. — Vsak pridni gospodar ga je že tudi pretočil in preskrbel, da bi se ta zlata kapljica ne pokvarila. In s tem je delO' končano? Ne! Tudi prihodnje leto hočemo imeti od trte čim več in čim boljše vino, zato moramo skrbeti za nadaljnje oskrbovanje vinograda. Poleg zimske kopi in gnojenja nas čaka, v kolikor ga nismo že opravili, še obrezovanje. Pri tem opravilu moramo biti previdni, ker z njim posežemo v življenjsko ravnotežje rastline. Leto je bilo precej muhasto in trgatev bolj pozna kot v letih, ko enakomerno sije sonce. Grozdje je potrebovalo več časa za dozoritev, pa tudi les ni imel najprimernejših pogojev za dozorevanje. Zaradi tega ni letos prezgodnje obrezovanje trt na mestu. Za pravilno urejevanje rodnosti moramo poznati razne činitelje, ■ki vplivajo na življenje vinske trte. Razne sorte imajo različne lastnosti. Ene so bolj bujne, druge manj; ene oblikujejo rodna očesa niže, druge pa na, višjih kolencih. Zaradi tega ne moremo dati en enoten nasvet za obrezovanje tako posameznih sort kot posameznih trt. Nekatere sorte so zelo rodne, druge manj. Rodne sorte imajo to lastnost, da so tudi nižja očesa rodna; zato tem sortam lahko močneje prikrajšamo rozge, ne da bi se bali, da bi zaradi tega pridelek padel. Namizne in slabo rodne sorte se razlikujejo od prejšnjih po tem, da bazalna očesa niso rodna; če te sorte režemo na kratko, bomo popolnoma opeharjeni na pridelku. Kako moramo obrezovati posamezne sorte glede na njihove morfološke sposobnosti, ibomro govorili oh drugi priložnosti. Danes bomo samo povedali, kako vpliva čas obrezovanja na začetek rasti, na bujnost, na rodnost in na kakovost pridelka. Osnovno načelo, katerega ne smemo zanemarjati, je, da ne smemo obrezovati trt, dokler listje ne oumre. Ce trto obrezujemo poprej, prekinemo vegetacijo in preprečimo kopičenje rezervnih snovi. Posebno važno je vprašanje kopičenja rezervnih snovi v predelih, ki so podvrženi ostrim zimam. Ce trta nakopiči dovolj rezervnih snovi in les popolnoma dozori, je rastlina mnogo odpornejša proti mrazu. Rezervna hrana, ki jo je rastlina nakopičila, služi tudi za prehranjevanje rodnih o-čes. Zato se iz teh razvijejo vsi grozdni nastavki. Zgodnja rez (takoj po trgatvi) naj se opravi le v primeru, ako so zime tople in če hočemo, da bo- trta spomladi pognala bolj in poveča rodnost; ta isti u-krep slabša s povečanjem rodnosti kakovost grozdja in s tem tudi vina. Če hočemo- torej dobro vino, moramo obrezovati šele decembra ali preden se začne kroženje sokov. Najboljše uspehe so- dosegli z obrezovanjem v mesecu januarju, vendar to je možno le v krajih, kjer ni nevarnosti pozebe. Mlade in izčrpane vinograde bomo obrezovali jeseni po odpadu listja. Trte, obrezane v tem času, bodo zgodaj pognale in izognili se bomo tudi solzanju, ki zelo slabi rastno moč trte. Od takih vinogradov ne smemo zahtevati veli- biti tako nespametni, da bi od slabo razvite trte zahtevali visoko rodnost. Vsaka trta posebej je ena enota s svojimi lastnostmi in s svojimi sposobnostmi. Z obrezovanjem mi trto lahko samo usmerjamo, da ne zdivja. Vsako živo bitje ima svoje zahteve, pa naj si bodi to žival ali rastlina. Kot ne moremo od mlade ali oslalbel-e krave) zahtevati visoke molznosti, tako ne moremo zahtevati od oslabele trte visokega- in kvalitetnega pridelka. ing. J. P. OBVESTILO REJCEM BIKCEV! Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v decembru redni jesenski pregled za po- brnejo navzdol, je gnezdo, katero dvignemo iz zemlje in uničimo zalego. Zelo primerno je postaviti v zemljo pločevinaste škatle ali cvetlične lončke. Zasipljemo jih do zgornjega roba. Ponoči, ko se bramorji sprehajajo, padejo v škatle. Zjutraj jih poberemo in uničimo. Lovimo jih tudi v kupe gnoja, katere zakopljemo pozimi v jame. Spomladi gnoj odkopljemo in polovimo bramorje, ki so šli prezimovat v topli gnoj. Pri uporabi vab moramo biti zelo previdni, ker so zelo- strupene tako za ljudi kot za živali. orgartfizaciji veleposest 111^' Gibanja se je udeležilo olj’ 400.000 polovičarjev, ki zak vajo, da bi se uresničil zai1’ o zemljiških pogodbah in posestniki priznajo tudi- le' usmerjenim slndikatcm P1* vica, da se v imenu km«*( pogajajo z njimi. V okolici ^ venne so 25. novembra stj kali kmetiijski delavci, ki zjj tevajo pravilno uporabo na o podpori brezposelnim povišek družinskih doklad, prefekturo in ustanove za cialno zavarovanje so odp<% li posebna odposlanstva, ki predložila njihove zahm'' Stavkali so tudi delavci, ki , zaposleni pri izsuševanju mff virja jn pri regulaciji rek. CENA VINA NA VIPAVSKEM Na Srednjem VipavskeJ ke rodnosti, ampak jim mo- trditev bikov. Zakon ne dovo-ramo pomaga* i, da si oporno- ljuje reje nepotrebnih, nad rejo- toliko, da bodo prihodnja leta prešli v normalno rodno stanje, če se pojavi v vinogradu bujna trta ali pa če i-mamo opravka z bujnimi sortami, ki so vsled tega podvržene slabi oplodnji, bomo jih pa obrezali takoj po trgatvi pred odpadom listov ali spomladi po začetku rasti. Do zgoraj navedenih načel o času obrezovanja so prišli na podlagi poskusov, ki so bili izvedeni posebno v Franciji. Ti so pokazali, kakšno veliko važnost ima obrezovanje in kako z njim lahko vplivamo na trto, da nam da to, kar od nje zahtevamo. Ne smemo pa -10 mesecev starih bikcev, če za te ni bila vložen,a prošnja za potrditev. Vsi lastniki bikcev, ki bodo v decembru stari 10 mesecev, morajo torej predložiti po svoji občini, to- je do zadnjega novembra t. 1., redno prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorni-štvu — ulica Ghega št. 6-1. — Prav tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev pote-. SESTANEK ČLANOV VZAJEMNE BLAGAJNE V KRMINU Pretekli teden so se v Krmi-nu sestali člani Kmetijske vzajemne blagajne v Krminu. Sestanek je vodil g. Gali, poročilo pa je podal Franco Furlani. Poročal je o zdravniški o-skrbi (kakor v primeru poroda), ki so je bili deležni kmetje od 17. aprila 1955, ko je bilo uveljavljeno obvezno zavarovanje kmetov. Spregovoril je tudi predsednik Pokrajinske vzajemne blagajne Fr. Brumat, medtem ko je dr. M. Martina, ravnatelj Pokrajinske vzajemne blagajne obširno govoril o ugodnostih, ki so jih deležni zavarovani kmetje. domače odkupujejo podjetja novo vino po 70 dinarjev liter, s*, doseže 11 stopinj alkohola, po 65 dinarjev, ako ima stopinj. TVRDKA DOM CAPH IIV1PORT" EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države Trst - Ul. Torrebianca 19 Tel. 37-839 P. 0. B. 384 če konec decembra. Vsa potrebna pojasnila prej- BRIŠKIM KMETOM meš na sedežu Komisije telefonično na tel. 38-673. Kmet in vrtnar v začetku decembra teh PO tekališčih nekaj ur Na njivi. Ali si že raztrosil gnoj in opravil globoko jesensko oranje? če še nisi, izkoristi lepe dneve, ki jih imaš na razpolago. Pri globokem 'Up jtlj Čilija in OclcjOUOti nih dneh. Na pustimo živino dnevno. oranju ne smemo pretiravati, ker se lahko zgodi, da vržemo na plan nestrukturno zemljo, katera se rada zaliže in preprečuje kroženje zraka ter življenje dvoživk, ki zemljo ugodijo. Zaradi tega zgornjo plast obračamo-, negodnico in mrtvico pa le rahljamo, šele po večletnem rahljanju lahko jo vržemo na plan. Oranje ne sme biti vsako leto enako globoko, ker se vsled tega napravi trda nepropustna plast, kateri pravimo »plazina«. Dosti- 1. vprašanje. Krava ima na spodnji čeljusti trdo olesenelo bulo. Kaj je to in kako se lahko zdravi? Odgovor. Ta pojav nastane tako pri govedu kot pri prašičih. Tudi jezik včasih otrdi. Povzročitelj te bolezni je mikrob iz rodu aktinomices. Bolezen se imenuje Bramor ali Aktinomikoza. Mikrobi pridejo v sluznico z ječmenovimi resami ali ostricami drugih rastlin, ki se zapičijo v sluznico krat je ta pojav prvi vzrok jezika, ustnic, žrela, nebnic in prebadanja strukture zemlje, nosnic ter na koži pod vratom nepravilnega razvoja rastlin- I223" čeljusti,, na vimenu in skih korenin ter zastoja vode no-gsh. Pri zdravljenju upo-na površini. Preskrbeti si mo- rabljamo jodove preparate, ramo že sedaj prvovrsten se- vukcine, včasih tudi kirurške menski krompir, da ga lahko operacije. Pri močne razvitem v kleteh silimo. Semenski bramorju_j_e_ zdravljenje krompir moramo hraniti v svetlem in toplem prostoru, da bo napravil kratke in močne poganjke. Preprečiti moramo zastoj vode s tem, da napravimo odvajalne jarke. Pred oranjem lahko trosimo umetna gnojila in to taka, ki so večkrat prekasno. Radi tega je mnogo- bolje, če bomo- preprečili nastop bolezni. To preprečimo tako, da ne poklada-mo krme z ostricami; to velja posebno za ječmenove pleve, banje Ječmenove pleve moramo____________ : :.. i pokladanjem dobro po- SO VZELI ZEMLJO Slovenski kmetje iz Pevme, Oslavja in št. Mavra na desnem bregu Soče so po vojni imeli v najemu zemljo, ki je lastnina ustanove »Ente Tre Venezie«, to je finančnokme-tijskega zavoda, ki z državnim denarjem izvršuje melioracije zemlje in organizira nove kmetijske naselbine. Tako je država nakazala temu zavodu 5 milijard lir iz skupne pomoči Trstu. S tem denarjem bodo v glavnem izsušili velike površine zemlje v spodnji Furlaniji, da bi na njih naselili i-strske begunce. Proti delovanju tega zavoda so- se uprli tudi južnobirolski Nemci, ker odkupuje nemško zemljo in na njej naseljuje Italijane. Iz vseh teh razlogov domnevajo prizadeti slovenski kmetje na desnem bregu Soče, da jim je Zavod odpovedal najemninske pogodbe, da bi na tej zemlji naselili Istrane. Kmetje so prosili za posredovanje ministra za kmetijstvo, toda ta se zanje ni zavzel. Slovenski kmetje imajo nekaj svoje zemlje, toda ta ne zadostuje za njihovo prehrano. ZAHTEVE POLOVIČARJEV V ITALIJI V Toskani se je konec prejšnjega tedna začelo močno gi-med polovičarji proti S. p. A. Ing. F. II & G. AVT0PREV0Z Itali a-Jugoslauija in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl-Sedež: (iorica, ni. Duca d’Aosta 14 - Tel. 2332-2338 ČASA delTAUTO - Nadomestni deli, električni material pritikline in gume. Gorica - Corso Italia 20 Tel. 3348 AUTOMOTOB IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO Za nadomestne dele Italija11' skih, nemških, angleški!1 > in ameriških avtomobiK|V ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumPf injektorje ter traktor)8 TRIESIE-IRST, VIA UdE 15 TEL 30-197/30-198 težko topljiva, ker bi se sicer pariti, da se rese omehčajo in čez zimo izpirala v nižje sloje, razkužijo. Na vrtu. Spraviti moramo pozno. Z zgodnjo rastjo se za- vso zelenjavo, ki ne prenese kasni za nekaj dni začetek rasti, kar se zelo ugodno odraža v krajah s pogestimi pezn-i-mi spomladanskimi mrazovi. Spomladi požene najhitreje o-na trta, katero smo obrezali po odpadu listja ali celo v decembru ali. januarju. Ta pojav je tesno povezan z delovanjem fermentov na rezervne snovi. Trta požene toliko pozneje, kolikor manjša je količina rezervnih snovi. Prav tako kot na začetek rasti vpliva čas obrezovanja tudi na rodnost. Največjo rodnost bomo dosegli, če bomo obrezovali takoj po trgatvi in pozno spomladi, ko so mladike že 5 cm dolge. Zakaj? Ce mi obrežemo v tem času trto, mraza. Na prostem ostanejo špinača, r-adič, peteršilj, moto vilec, braki j e in ohrovt. Pro sto zemljo pognojimo in globoko- prekopljemo. Pri tem prekopu moramo paziti na načela, katera smo že zgoraj navedli. V sončnih in zavetnih legah lahko sejemo solato berivko, sadimo česen in čebul-ček. V vinogradu. Moramo čim-prej izvesti rigolanje (paštna-nje), če hočemo še izkoristiti ugodnosti jesenske saditve mladih cepljenk. Prekoplji tudi star vinograd in v zavetnih in sončnih legah lahko zaseješ zgodnje vrste graha a-1-i drugo .stročnico, ki jo boš lahko uporabil za zeleno gno- bomo zmanjšali njeno bujnost. jenje. V nobenem primeru ne V prvem primeru ker ne dovolimo, da si trta nabere dovolj rezervnih snovi, v drugem je trta del energije že porabila za rast mladik, ki se najprej razvijejo na koncu rozgi. S tem da oslabimo njeno moč, preprečimo tudi bujen razvoj. Vemo dobro, da bujnost in rodnost sta dva nasprotujoča si pojava. Le vskla-ditev obeh nam lahko- daje u-go-dne rezultate. Zgodnje obrezovanje bomo opravili torej le pri zelo bujnih sortah, ki so podvržene vsled tega slabi o-plodnjii, ali pri posamezni bujni trti sicer slabo bujne sorte. Popolnoma nasprotno bomo ravnali s takimi trtami, ki so se izčrpale z visokim donosom ali vsled močnega napada glivičnih bolezni ali v primeru slabega leta z neugodnimi klimatičnimi pogoji. V tem primeru bomo trto obrezovali ali pozno jeseni ali zgodaj spomladi, na vsak način po odpadu listja in pred začetkom vegetacije. Videli smo, da čas obrezovanja vpliva na začetek vegetacije, na bujnost posamezne trte in tako tudi na rodnost. Vplivi obrezovanja trte se ne omejujejo na zgoraj omenjena dejstva. Mii vemo, da na vse te pojave vplivata vreme in zemlja. Prvega ne moremo urejevati po naši volji, drugi činitelj — zemlja, je že bolj pod našim vplivom. Obrezovanje je tudi poseg, ki vpliva na količino in kvaliteto grozdja. Količina in kvaliteta groz ja sta dva nasproti si stoječa pojava. Ce je količina grozdja velika, listi ne utegnejo prehranjevati tako velikega števila grozdov, zato grozdje ne more doseči zaželene gradacije. Omenili smo- že, da obrezovanje po trgatvi in pozno spomladi, ko je vegetacija že v polnem teku, slabi bujnost smeš obdelovati mokre zemlje, ker s tem delaš več škode kot koristi, če potrebuješ korenjake za saditev ali pa mlade cepljenke, si jih preskrbi že sedaj. Cez zimo jih hraniš v kleti zasute v pesku ali v zasipnici na prostem. Do njih ne sme priti voda, ker se sicer ■kvarijo. Prvi pogoj, kateremu moramo zadostiti, je zračnost v vskladiščeni masi. V sadovnjaku, če še nisi, pripravi jame za saditev mladih dreves. Za postavitev sadovnjaka se moramo posvetovati s strokovnjaki, ki nam bodo svetovali, kakšne sorte naj zasadimo in kako naj pripravimo zemljo, še pred mrazom maramo- obrezovati drevesa in jih -nato poškropiit z bordo-ško brozgo ali z drugimi preparati za zimsko škropljenje. V hlevu. Hlev moramo skrbno čistiti iz razlogov, ki smo jih navedli že v prejšnji številki. Krmni obrok naj bo- izdaten, ker potrebuje živina glede na pojačano prebavo mnogo več kalorij v hladnih dneh. Ne smemo pozabiti, da tudi pozimi se mora živina gibati; zato naj bo napajališče na prostem, da se bo živina vsaj tako malo- gibala. Bolje bo, če bomo preskrbeli živini lepo teka-lišče, na katerem se bo gibala v lepih sonč- 2. vprašanje. Ali lahko postavi naš sosed na meji med vašimi in svojimi parcelami zid brez našega dovoljenja? Odgovor. Ker ta zid služi kot mejnik, je razumljivo, da ni treba, da se sosed drži v neki določeni razdalji od meje. Tak zid lahko doseže višino treh metrov. Za to ni potrebna predhodna odobritev. 3. vprašanje. Ob prehodu neke parcele v last novega lastnika, lahko ta zapre pot, ki pelje po njegovi parceli, če je pot obstajala že več ko 30 let? Odgovor. Brez odloka sodišča ne more novi lastnik nič ukreniti. Sodišče lahko razsodi, da se ta pot zapre edino v primeru, da je za prehod na določeno parcelo nemogoče izbrati krajšo pot. 4. vprašanje. Kako zatiramo bramorja (GrglDotalpa vulgaris)? Odgovor. Tega škodljivca, ki na njivah in na vrtovih rije male rove in odgrizne korenine rastlin, ki so mu na poti, zatiramo na razne načine in z raznimi sredstvi. Po njivi polagamo zastrupljene vabe. Te vabe pripravimo tako, da zmešamo 20 kg otrobov, katere prej navlažimo z vodo, nato jim primešamo 1 kg cinkovega fosfida ali 2 kg barijevega ali natrijevega fluor-silikata, To vabo raztrosimo po 25 kg na hektar, in to zvečer. Take vabe dobimo tudi že pripravljene v trgovinah. Uporabljamo tudi druge preparate kot so gameksan in drugi. Lahko tudi uničujemo gnezda tako, da junija ali julija sledimo rovom; kjer ti o- AUTOTAPPEZZERIA A. CONDUCENTE Trst UL Tor San Piero št. l/a — Telefon 38-732 IZDELUJE IN MONTIRA PREVLEKE — POPRAVLJA V LASTNI DELAVNICI - IZDELUJE PRITIKLINE ZA KAROSERIJO IN VETROBRANE ZA PRIKOLICE -POPRAVLJA DIVANE IN NASLANJAČE I. T. D, Gondrand TRST TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon; 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽlVlrf’ KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJ6 Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali PROIZVODI GENERAL, MOTORS Predstavništvo : Cl. LE. RA. Soc. a r. 1. TRIESTE Ul. C o r o n e o št. J Telefon št. 37-OlJ Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa rivalci za industrijo in trgovino Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Tolegr. lELMAT-Trieste Kupuje: odpadke melala, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete „TRANS-TRI£STE“s.r‘ TRIESTE-TRST Via Donota 31 - Tel. 38-827, 31-906, 95-8811 UVAŽA ; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervo« dele.Vse vrste gum tvornica CEAT, Pisalne in računske stroj«' teleprintere in njih dalu - Radioaparate - Kmetijske stroj« Traktorje in rezervne dele - Specialne stroje za bonif' kacijo in regulacijo terenov in gradbeno industrij0 Za Jugoslavijo nudi specinlne plačilne in kreditne pogi1]« v okviru izmenjav z jugoslovanskimi produkti S0SSI (SOSIČ) RADIOTELEVIZIJA OPČINE — Trg Morre Re 4 Tel. trgovina 21-155, izven urnika 21-154 ZALOGA televizijskih in radijskih aparatov znamk „TELEFUNKEN”, „SIEMENS” i. dr’ Štedilnikov „ZOPPAS“ peči za ogrevanje „WARM MORNING” ameriškega tipa, za ogrevanje stanovanj, gostinskih in drugih večjih lokalov, ekonomičnih peči na „L1QUI-GAS”, nadomestnih delov za radioaparate vseh znamk. Izvršujemo električ e instalacije in popravila električnih priprav in strojev ter radioaparatov ZASTOPSTVO „UQUIGAS” UGOOODM PLAČILNI POGOJI E- je 8i gl za ki h; tri d: zc Z(J kc h g. kf te h; Vs Pr Sr sa Vc lu St: dc ča h; te in za Pr za dc br A.