STRANKE O NOVIH OBČINAH
Nove občine so nekaj časa vroča tema, jesenske občinske volitve pa bodo politični dogodek leta. Nekaj dni preden so začeli sklicevati zbore občanov, da bi izmerili voljo Ijudi glede bodoče mestne in okoliških občin, so predstavniki strank na okrogli mizi Naše Skupnosti razkrivali svoje poglede in načrte. Ti so zelo različni, so pa stranke složne v tem, da bi veljalo podaljšati mandat občinski skupščini do konca leta. Pogovor je usmerjal Marjan Kovačevič-Beltram.
BOGDAN POGAČNIK (Sloven-ski krščanski demokrati): »Krščanski demokrati v občini - verjetno pa mi bodo pritrdili tudi kolegi iz strank nekdanjega Demosa - se zavzemamo zato, da bi krajevni skupnosti Dol in Dolsko skupaj s Klopcami ter preo-stalimi krajevnimi skupnostmi iz ti-stega konca bežigrajske občine tvorile eno novo občino. Drugo naj bi po našem mnenju sestavljale krajevne skupnosti Lipoglav, Besnica, Zadvor in Bizovik, tretjo pa Šmartno, Zado-brova - Sneberje, Novo Polje, Polje, Vevče - Kašelj in Zalog.
Preostali del občine naj bi se prik-ljučil bodoči ljubljanski mestni občini.
Takšno naše prepričanje sloni na temeljni ugotovitvi, da ne moremo
enačiti interesov občanov v teh novih občinah z interesi občanov mesta. Pri-mestnih in vaških ter mestnega ob-močja ni moč ukalupiti v eno. V me-stu se ljudje relativno slabo in malo poznajo med seboj, prav nasprotno pa je v primestnih področjih. Tam ljudje znajo razpoznavati svoje inte-rese čisto drugače kot meščani. Upo-števali smo tudi zgodovinske razloge, kajti svoje čase sta na tem področju že obstajali dve občini, spomnimo se. Dobrunje in Polje. Poleg tega poz-namo razna pretakanja in ponikanja skupnega občinskega ali mestnega de-narja. Vemo, da so strategija in raz-vojne vizije mesta Ljubljane popol-noma drugačne od strategije primest-nih krajev. Krščanski demokrati me-
nimo, da bi se moralo mesto nekoliko obrniti vase in pogledati tudi svoje neizrabljene zmožnosti. Glejte samo Kolodvorsko uilico, kjer je bilo pred-videno rušenje in gradnja novega kvana. Toda ker je ceneje graditi na nepozidani zemlji, so te zarnisli opu-stili. Prepričani smo tudi, da bo soci-alne funkcije laže uresničevati v manj-ših občinah, ker bo občina bliže lju-dem in ti bodo manjkrat pozabljeni, kot so bili dozdaj. Enako velja za kulturao in športno dejavnost, ki jo je treba poživiti. Seveda pa se moramo - zaradi tega. ker občine ne bodo ločene med seboj - hkrati pogovarjati tudi o pokrajini, kajti nekateri skupni interesi vendarle obstajajo. Zlasti gre še za skupni nastop glede državne uprave.«
STA.NE BREZOVAR (Zdnižena lista sociaJnih demokratov): »V moji stranki se o mejjah novih občin nismo tako podrobno pogovarjali. Navse-zadnje misltmo. da se bodo ljudje od-ločali na podlagi svojih konketnih in-teresov, teh pa ne moremo določati v stranki. Seznanjeni smo s predlogi mestnega izvršnega sveta in v javno razpravo se bomo vključili predvsem z zahtevami, naj ustrezni organi pri-
pravijo strokovne podlage, da se bodo ljudje lahko odločali med različ-nimi predlogi. Za zdaj teh ni niti v ti-sti najbolj nujni meri, samo na zgodo-
vinska dejstva pa se ne moremo zana-šati. Smo za to, naj bo mesto zaokro-žena celota, ki bo lahko živela in se nemoteno razvijala. Najprej bi torej morali doreči, kakšno naj bo mesto,
potem pa se pogovarjajmo o obmest-nih občinah. Vsekakor so za kaj ta-kega potrebne strokovne podlage - med drugimi bi jih za našo občino moral pripraviti naš izvršni svet - si-cer ljudje ne bodo vedeli, o čem se pogovarjajo in odločajo. Ne vemo, na primer, kako bo mestna občina delo-vala, bo imela četrti, bodo ostale kra-jevne skupnosti, kako se bodo finan-cirale, nihče nam teh stvari ne zna pojasniti. Tudi glede financiranja ob-čin je več vprašanj kot odgovorov na-nje. Bo večina občin finančno odvisna od države, ali bo imela dovolj velike in samostojne vire? Ne zdi se mi prav novim občinam zdajšnji občinski (in mestni) denar razdeliti po načelu šte-vila prebivalstva v novih občinah.« * ANTE MADJAR (Liberalno de-mokratska stranka): »Zavzemamo se za to, da Ljubljana kot bodoča mestna občina zadrži večji del zdajš-njega ozemlja. Še posebej bi to mo-ralo veljati za tista območja, ki po vseh strokovnih merilih sodijo v me-sto. Ne moTemo se strinjati s predlogi krščanskih demokratov. saj bi to po-menilo, da bi človeku odsekali roke in noge, nato pa mu rekli, no, zdaj pa živi. Zakaj - če smem še naprej kari-kirati - ne bi ustanovili še občin Fu-žine, Štepanjsko naselje. pa Jarše, ki
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadalj. s 1. strani)
so vse zaključene celote. Na ta način bi prišli do absurda, da bi iz mesta. ki je hočeš nočeš enotno. nastalo dvajset do trideset občin. Vsaj toliko je zdaj v Ljubljani ambicioznih politikov, ki bi radi postali župani v njih. Po De-mosovi vladi bi to v Ljubljani bila naslednja katastrofa. Že ta dozdajšnja razprava mi kaže, da je časa, ki nam ga je zakonodajalec odmeril, bistveno premalo. Rešitve bodo zato nujno slabe, bodo plod gnilih političnih kompromisov.
Žal vse kaže. da je bila zakonodaja o lokalni samoupravi analizirana le iz enega zornega kota: izidov splošnih volitev v posameznih krajih. Pove-dano drugače, iskali so se volilni gla-sovi in s tem način. kako na nekem ozemlju politično zmagati. In to je slabo. Nočemo imeti mesta-spačka. To, kar se zdaj dogaja, je svojevrstna kupčija s časom. na koncu pa se bo skušalo Ijudi prepričati v nekaj, češ da je to zanje najboljše. Posledice se bodo pokazale kmalu po tem. Nisem optimist in po vsem tem ne pričaku-jem dobrega delovanja ne mestne ne primestnih občin. Kaj se bo najbrž zgodilo, kaže tale »grožnja«, ki jo je resda najbrž bolj v šali izrekel vsem nam dobro znani občtnski politik. češ. vi boste sicer imeli oblast v Ljubljani, mi pa v okoliških občinah, ki bodo enajsterica na Ljubljano lajajočih psov!.«
VILJEM CELESTINA (Narodni demokrati): »Ljudje zunaj središča so1 bili vedno prizadeti. Zakaj? V Zad-voru še danes nimajo enega metra kanalizacije, enako v središču Polja, Ljubljana pa ima, jasno. 34 tisoč sta-novanj, priključenih na KEL, kar je nad evropskim povprečjem. Ima vse kanalizirano, kot mora biti. Če pa bo občina Polje ali kakšna druga manjša občina imela svoj denar - vsaka ob-čina bo dobila letno vsaj 27 tisoč na prebivalca - ga bo lahko vložila v takšne projekte. Mesto bo skrbelo, da bo imelo svoje stvari urejene. ob-mestni kraji pa bodo potisnjeni v oza-dje. Zakaj? V mestu bo 45 svetnikov. Bodo vsi ti obrobni kraji zastopani v mestnem svetu? Prav gotovo ne. Če pa bodo ti kraji samostojne občine, bodo ljudje zainteresirani in si bodo prizadevali, da bodo iz denarja, zbra-nega v občinskem proračunu tudi kaj naredili. Tisti, ki se spoznajo na stvari, govorijo. da je Zalog kloaka Ljubljane. Mislite, da bo Ljubljana zainteresirana, da bo najprej spreme-nila tisto kloako tam v čistilnico? Če bi pa Zalog bil občina, potem bi rekli, ja, lahko spuščate k r.am vodo, toda to je treba prej urediti. Ne moremo kar tako reči, eno veliko glomazno mesto, ki bo v resnici Potemkinova vas, okolica pa bo še zmerom taka.
kot je! V Evropi - tam ima vsaka vas svojo - se s kanalizacijo ne ukvarjajo več. temveč s čiščenjetn voda.« DUŠAN DOLINAR (Socialistična
stranka): »Mi poudarjamo. da se mo-rajo krajani sami odločiti. kako in kaj se bodo organizirali za zadovoljevanje svojih interesov. Mislim, da je velika napaka v tem, ker ne občina ne drugi strokovni organi niso do zdaj naredili ničesar. V bistvu smo danes tam, kjer smo bili pred dvema letoma. Zato podpiramo zahteve. da se pripravijo strokovne podlage, ki bodo ljudem ponudile več možnih različic organizi-ranja. Če je denimo res, kot govorijo, da bi občine dobile 30 tisoč tolarjev na prebivalca. kar pomnožimo, v ce-lotni občini Polje bi to ne presegalo 600 milijonov. Verjemite mi, s tem denarjem ni mogoče zgraditi nika-kršne infrastrukture v občini! Združe-vanje denarja v okviru današnje ob-čine Moste je omogočilo, da imamo vsaj ceste asfaltirane. V pogovorih z našimi aktivisti v Besnici smo slišali, da so tudi oni prišli do sklepa, ki ne navaja na ustanovitev samostojne ob-čine, menijo celo, da bi s tem bili še bolj odrinjeni, kot so že danes. Bolj kot oblikovanje novih občin se nam zdi pomembno delovanje krajevnih skupnosti ali četrti v mestni občini, kajti tudi v manjših občinah se ljudje manj poznajo kot v krajevnih skupno-stih. Že krajevna skupnost Zado-brova je tako velika, da se njenih tri tisoč prebivalcev gotovo ne pozna več med seboj.«
JOŽE BEVEC (Slovenska ljudska stranka): »Kritika občine, češ da ni pripravila strokovnih podlag, ni upra-vičena, saj celo tako avtoritativen or-gan, kot je državni zbor, še zmeraj ni dal podrobnih navodil. Financiranje občine pa je tako v zraku. da celo sama Rigelnik in Vlaj ne vesta, kako in kaj. Občina se preprosto ne more spuščati v to, saj je še veliko ljudi, ki še ne razlikujejo državne od lokalne uprave. Še celo tu na občini so Se pred nekaj dnevi mislili, da se bo zdajšnja občina preprosto razdeliTa na pet ko-sov, tako po vojaški kot tudi po dru-gih linijah. Kot je znano, pa bo občini ostalo le še kakšnih 20 odstotkov prejšnjih pristojnosti. Pred vojno se je večina stvari urejala na okrajih, ker je takrat država zbirala davke in nazaj financirala občinske potrebe. Sicer se strinjam s tem. kar je povedal gospod Podobnik, saj smo skupaj tehtali prednosti in pomanjkljivosti drobitve na več občin, oziroma ločitev na ur-bani in kmečki del. Starejši v Polju smo že takrat močno nasprotovali združitvi v občino Moste-Polje, kajti na ta način so se naše pravice razbli-nile. Kako lahko rečemo, da so Janče ali Trebeljevo tam gori v mestu Ljub-ljana!   Poglejte,   tudi  Jugoslavija je
bila, pa je ni več, tako se lahko tudi Ljubljana zmanjša, tudi berlinski zid je bil, pa ga ni več. Tudi mi ga ne smemo postaviti med občine.«
JANEZ ŽAGAR (Slovenska ljud-ska stranka): »Mi v Zadvoru si priza-devamo narediti občino iz krajevnih skupnosti Zadvof, Besnica, Lipoglav in Bizovik. Imeli bi okrog 1300 prebi-valcev in precejšen obseg. Do kje to-rej Ljubljana? Zakaj samo Ljubljana, saj imajo tudi drugi kraji svojo identi-teto. Nikar ne mislimo, da bodo te meje med občinami samo berlinski zidovi, da bi se tam ustavljal promet in podobno. Mislim, da je po-membno, da ti kraji okrog Ljubljane ne izgubijo lastne identitete, sicer gremo s to zamislijo Ljubljane lahko tja do Šentilja, Nove Gorice in Do-bove!«
EDO SVETEK (Socialdemokrat-ska stranka): »Pravimo, da so Fužine
ali Štepanjsko naselje del Ljubljane. Toda to so postale umetno, ne spon-tano. Vemo, kako je bilo. Zemlja je bila tam preprosto nacionalizirana, odvzeta in zgradili so veliki spalni na-selji. Pozabili pa so na Stevilne prazne luknje, ki kazijo podobo Ljubljane, na primer okrog Metelkov, Masary-kove, Poljanske, kjer je en kup parcel in starih hiš, ki le kazijo okolico. Me-sto se je torej širilo na račun okoliških kmetov. Zakaj se nekateri bojijo veli-kega števila novih občin? Evropa jih tudi ima, to vem, saj sem sam precej hodil po Franciji. Tam je 33 tisoč občin. Na Korziki imam prijatelja, ki je župan župnije z okoli sedemsto pre-bivalci. Pogledati je treba tudi nazaj, kaj so že naši dedje naredili. Od 1919 do 1941 so na primer v občini Dobru-nje zgradili občinsko hišo in pošto, sokolski dom v Hrušici, gasilski dom v Bizoviku in v Sostrem. prosvetni dom in ubožnico v Sostrem, prosvetni dom v Zadvoru, pokopališče v So-strem, regulirali so Ljubljanico in po-
toke. napeljana je bila cestna razsvet-Ijava. ki jo je v šestdesetih letih vzel vrag zaradi dotrajanosti, kmečka za-druga je v Dobrunjah zgradila za-družni dom, v Dobrunjah oziroma v Sostrem so sestre usmiljenke vodile zdravstveni dom in tako naprej. Po vojni smo naredili samo zadružni dom v Zadvoru. Res je, da tudi vodovod in ceste, toda to je bilo nujno. Ceste so bile nujne, tako kot je bil nujen zrak, čista pitna voda tudi. Kot vidite, po vojni ne moremo govoriti o kakem posebnem vlaganju v krajevno skup-nost Zadvor. Prav zaradi tega bom za to, da bo samostojna občina. Kra-jevna skupnost je sicer ena sama ve-lika žalost. saj samo kritiziramo pred-sednika, sami pa še na sestanke ne hodimo. Prepričan sem, da bo nova občina te ljudi bolj pritegnila k sood-ločanju. Tako bo tudi v Polju. Da v strankah različno gledamo na te stvari, je normalno, narava politike je taka, da se bomo vsi borili za nadzor oziroma  politični   vpliv  v  občinah.
Zato bo pri oblikovanju novih občin prevladoval politični interes, druge stvari pa bodo potisnjene na drugo mesto.«
Vladavina izvršnih svetov v prehodnem obdobju, ne hvala!
STANE BREZOVAR (Združena lista socialnih demokratov): »Kako bomo delili premoženje zdajšnje ob-čine? To bo gotovo dolgotrajno delo, zato menim, da je občinskim skupšči-nam treba podaljšati mandat. Ni nam-reč izvršnim svetom mogoče prepu-stiti upravljanja brez nadzora skupš-čin. Če pa podaljšanje res ni mogoče, potem mislim, da je treba uvesti ne-kakšen moratorij na vsakršen promet z občinskim premoženjem, dokler se ne izvolijo novi občinski sveti. To pre-hodno obdobje je lahko strahovita prilika, da se marsikaj proda, ali dž v nove občinske centre, kjer ima po-samezen politik kakšne ambicije ali celo že zagotovila.«
VABILO
OB 1. MARCU - SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE VA-BIMO VSE PREBIVALCE UUB-UANE NA OGLED PREDSTAVI-TVE OPREMUENOSTI IN USPO-SOBLJENOSTI ENOT CIVILNE ZAŠČITE V LJUBLJANI. PRIREDITEV BO POTEKALA NA GOSPODARSKEM          RAZSTA-
VIŠČU - HALA B, 28. 2. od 11.00 -    17.00   ure;    1.-2.    3.    1994   od 9.00-17.00 ure VSTOP JE PROST
Mestni štab za civilno zaščito in občin-ski štabi za civilno zaščito ljubljanskih občin
JOŽE BEVEC (Slovenska ijudska stranka): »Odločno smo zato, da se občinski skupščini mandat podaljša, da bo ta delovala, lahko tudi v eno-domni obliki, do volitev ter tako nad-zirala izvršni svet.«
VILI CELESTINA (Narodni de-mokrati: »Mi smo izvršni svet posta-vili in mi ga lahko razrešimo, ab-surdno bi bilo, da bi po prenehanju mandata izvršni svet deloval naprej. Se pravi, mi kot gospodarji moramo oditi. oni pa bodo po svoje delali! To vendar ne gre. Naj se oblast vsem ukine ali kako drugače uredi!«
ANTE MADJAR (Liberalno de-mokratska stranka): »Tudi jaz se stri-njam, da je nemogoče, da izvršni sveti delujejo brez nadzora njihovih skupš-čin. Res pa je, da prav mi v Mostah že leto dni dokazujemo, da je to mo-goče. V Ljubljani pa to traja celo že dve leti. Sem zato. da vsem poteče mandat, država pa postavi začasne upravitelje. oziroma izvršnim svetom delo omeji na samo administrativne naloge. To pa pomeni. da lahko raz-porejajo le tisto. kar je bilo sprejeto v zadnjem proračunu in nič drugega. Ne pa to, kar se danes dogaja, da se denar pretaka tja, od koder so doma trenutni občinski veljaki. Danes v Mostah prodajamo stanovanja, da bi zgradili, recimo, sokolski dom v Kašlju! Nič nimam prori telovadnici v Kašlju, toda gre za veJik denar, ki se troši brez kakršnega koli nadzora. Državni zbor, žal, na takšne stvari ni računal, ko je sprejemal zakonodajo. V bistvu bi bilo najboljše, če bi aprila imeli volitve.«
DUŠAN DOLINAR (Socialistična stranka): »To ni nobena demokracija. če delujemo v nasprotju z ustavo. Očitno smo družba. ki uvaja anar-hijo.«
STANE BREZOVAR (Združena lista socialnih demokratov): »Očitno smo si o tem vsi enotni, zato predla-gam, da se dobimo ter s posebno iz-javo od državnega zbora terjamo, da podaljša mandat občinskim skupšči-nam...«
VILI CELESTINA (Narodni de-mokrati): »Ta okrogla miza je name-njena čisto drugi stvari, predlog, da se razmisli, pa je v redu...«               NS