L lat sa koristi delev-•kege Ijudeive. Delev ol m opravičeni do veege kar productra|o. Thle peper le devoted to the Inter««!» of the working cIim. Work-era ar* entitled to all what thev produce. Kui«r*ui< •«•conti■riMi in*»t»r, L>.o. fl, IWÎ, »t iL« pout offin. •i Ctic*go 111. and«' lit» Ael of Oe»ir.M of March Irtl, IH7W Offic*: 4008 W. 31. Str., Chieap, "Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE9 ne številko v oklepaju* ki ee nehata poleg vašega naelove. prtleplfe-negaepodejell ne ovitku. Ako (3o7/ )• številke . . tedet vem e prihodnjo številko našega liete poteče neročnlne. Proel-mo, ponovite |« teko|. Štev. (No.) 366. Chicago, 111., 15. septembra (September) 1914. Leto (Vol.) IX. Na delo, socialisti! Gnev je moral vzplamteti v srcu vsakega socialista, ko je zaslišal vest, da je v Evropi izbruhnila krvava vojna. Tudi kdor ne pozna vseh tistih številk, ki jih vtepajo človeku v mladosti po šolah v glavo, tudi kdor se ni učil plemenitega rokodelstva organiziranega, skrbno pripravljenega in zenialno premišljenega klanja, ve, da je vojna naj-grožne jša katastrofa, ki jo more izzvati in izvršiti človek. Vsak umor učinkuje na normalno razvitega človeka kakor naj-nenaravnejše dejanje in zbuja zgražanje. Divji človek v prvih, prastarih časih, ko sam ni bil noben trenotek varen življenja, ter ga ni znal oceniti, ker njegovi možgani sploh še niso bili sposobni za etično mišljenje, so ubijali, da so varovali svojo kožo ali pa da so si napasli trebuh, in vest se jim ni oglašala, ker se jim še sploh ni porodila. Ali davna tradicija nas poučuje, da je v prvih začetkih ivoje civilizacije človek čutil gnev vpričo umora, in stari testament, ki nam v mnogih ozirih zvesto tolmači mišljenje in čuvstvovanje prvih časov zgodovinske dobe, pripoveduje, da je Jehova izpremenil Kajna v divjo zver, ker je ubil svojega brata Abela. Prav to i veto pismo pa tudi uči, da so vsi ljudje bratje, vsi sinovi božji in ustvarjeni po božji podobi. Hrepenenje po visokem idealu, slutnja plemenitega cilja tiči v tem nauku, človek, stoječ z obema nogama še v barbarizmu, je koprnel po miru, po slogi, po bratstvu. In ko*se je nekoliko dvignil, je razglasil umor za greh, ki ga prepoveduje sam Bog. Najzanesljivejše merilo civilizacije in kulture je cenitev človeškega življenja. . Morilski nagon je ostanek iz živalske dobe naših davnih praočetov; ali kakor stremi človek stoletja in tisočletja, da bi se osvobodil materialnih okov, v katere ga vklepa narava, tako hrepeni tudi po moralni emancipaciji. .Iz ljubezni do svojega življenja, ki je vcepljena vsakemu zdravemu bitju, izhaja spoštovanje tujega življenja, katerega ne more mrtvemu vrniti najboljša volja in največja sila. če. zbuja naravna smrt žalost in bolest med zaostalimi, in se v duši upira vera, da je ljubljeni človek mrtev, ko vsa znamenja neoporečno potr jujejo smrt, je logično, da prezgoda, nasilno odrezana nit življenja še bolj revolucionira vsa čuvstva. Vojna je stara kakor človeštvo in še starejša; to je res. Ali če bi se človek držal vsega, kar je staro, bi moral še danes živeti nag po gozdovih in votlinah, brez ognja, brez znanja, brez vsega, kar se nam zdi dandanašnji neizogibno potrebno. . Ves civilizačni razvoj je pot iz surovosti in primitivnosti v uglajenost in sestavljenost; vsa kultura je zapuščanje starega in osvojevanje novega. Kulturni človek se zgTaža vpričo zanemarjenega, umazanega, golaznijo pokritega bitja, in kdor bi od njega zahteval, naj požira še gorico, surovo krvavo meso ubite živali, bi prišel v nevarnost, da ga smatramo za blaznega. Natura ni dala človeku ne hiše ne suknje, ne mila ne krtačice za zobe. Ali današnji rod zahteva vse to kot neizogibne pogoje človeškega življenja; povrh tega pa zahteva, kjer so mu razmere količkaj ugodne, še vse, kar je izumil človeški duh v stotisoč-letnem boju z večno sovražno prijateljico naravo. Ne le, da hoče biti oblečen, ampak obleka naj mu bo tudi čedna; streha nad glavo je že nekaj, ampak udobno pohištvo, preproga na tleh in slike na stenah so mu ljubše od golega poda in golih zidov. V vsakem oziru stremi človek za najvišjim. In to se vjema z naravnim zakonom, kajti prvi živi kali je bila vcepljena tendenca razvoja in napredka. Z večnim materialnim povzdigovanjem pa je spojen tudi etični razvoj, ki še le bivstveno dviga človeka nad žival. Tisoč in tisoč zmot v neštetih verah, ki so izšle iz Človeškega uma, ne uniči resnice, da so vsi verski nauki odsevali kulturno stopnjo svoje dobe in izražali še neizpolnjeno hrepenenje rodov. V verskih teorijah — praksa jih seveda nikoli ni dosegala — opa-žujemo lahko postopno ublaževanje človeškega značaja in s tem stalno napredujoče ocenjevanje človeškega življenja. Celo Boga samega ci vilizira in kultivira človek s svojim lastnim razvojem. Na mesto sta rotestamentarnega Jehove, ki je klical: Oko za oko, zob za zob, je no vejii človek postavil nebeškega očeta, ki pravi: Maščevanje je moje. Država sama kot vidna, organska oblika družbe, njenih sil, njenih nazorov, postavlja umor v prvo vrsto zločinov in ga kaznuje z naj ostrejšimi kaznimi, ki so ji na razpolago. S takimi nazori smo prišli v dvajseto stoletje. Evropa je pomilo vaje gledala v oddaljene kraje sveta, kjer žive še barbarski in divji narodi brez njene kulture, pa je smatrala za svojo civilizatorično nalo go, da jih oblagodari s svojimi pridobitvami. Pošiljala je v Azijo in Afriko, v Polinezijo in Meianezijo svoje misionarje in pridrigarje, svoje agente in meietarje, svoje vojake in ladje, da 4' reši divjake barbar stva." In naenkrat kipi v Evropi sami najstrupenejše divjaštvo, njene dežele gore v najrazuzdanejšem barbarstvu, kri njenih kulturnih si nov se pretaka po umetno obdelanih poljih, barva regulirane reke, človeško življenje se uničuje v masah, trupla padajo na tisoče, udje na stotisoče, lakota koraka za vojno, nalezljive bolezni preže iz vseh kotov, vsaka pravica se umika brutalni samovolji, po cerkvah ljubezni se pridiga umor in uspešno klanje se smatra, razglaša, hvali in odlikuje kakor največja zasluga. Kako da se ne bi vpričo take strašne drame zgrozil človek, če si je v blaznem dirindaju mogel ohraniti le še iskro zdravega razuma? Kako da ne bi gnev napolnil srca vsakega socialista? Ali sami izrazi čustva sa neplodni; rodovitr < le delo. In še nikdar ni bilo za socialiste tako vslike, važne in h. aležne naloge, kakor v teh tednih in mesecih, ki jih pravkar preživljamo. Posebno pa je velik poklic ameriških socialistov. Iz Evrope imamo sedaj le malo zanesljive, potrgane, nerazložene vesti. Podivjani patriotje se trudijo na vse načine, da bi napeljali vodo na svoj mlin, pa razširjajo po svetu tudi o socialistih bajke, s katerimi bi radi opravičili svojo blaznost. Česar ne vemo natančno, o tem ne moremo in nočemo soditi. Prišel bo čas, ko se bo vse pojasnilo. Nedvomno pa je že danes, da je dobila socialna demokracija v Evropi strahovit udarec in njeni sovražniki se že vesele, da jo je vojna nbila. Kolikor morejo, pomagajo sami, da bi se njih želja uresničila. Tako poročajo, da so poslali v nemški armadi saksonske polke prve na najnevarnejša mesta, kjer so jih morali francoski in belgijski topovi uničevati. In Saksonska je najbolj socialistična nemška dežela; razun enega so vsi poslaniški mandati v socialističnih rokah; po vsej Nemčiji imenujejo Saksonsko "rdeče kraljestvo." Ali hudobneži se vesele prezgodaj: Socialna demokracija ne more umreti, dokler ne izvrši svoje naloge do zadnjega. In če bi vojna po- Meč in ogenj v Evropi. Vojna sreča se obrača.—Na Francoskem so zavezniki potiš- v nili Nemce nazaj.—Belgijci so dosegli nekaj uspehov proti Memcem. —Severna avstrijska armada se umika pred Rusi.— Avstrijci so imeli strašne izgub?.—Zapustili so že Krakov.— Kozaki so zasedli prehode čez Karpate in vso Bukovino.— Nemška pomoč je prišla za Avstrijce prepozno.—Na jugu so Srbi zavzeli Zemun in stopili na hrvaška tla.—V Bosni operirajo čez Višegrad proti Sarajevu. Črnogorci so zavzeli Fočo in iščejo zvezo s Srbi.— Nemška armada proti Rusom je pojačana.—Nemška mornarica v baltiškem morju se giblje. Tudi v Afriki so boji. Ijali sva j službo straž in nadzornikov pri ujetnikih. Ne vemo, če je res mogoče kar tako vse nad 50 let stare ljudi vtakniti v uniforme. Ali prvič se tudi s takim računom še ne spravi dvanajst mil-jonov skupaj, drugič pa človek s tem, tla mu dajo puško nu ramo, tudi še ne postane vojak. Na drugi strani pa že verjajemo, da bi bilo despotom vseeno, tudi če bi pognali /a svoje namene in za svoje interese vse ljudstvo v klavnico. Nedvomno slabo se godi Avstriji. l>a je bila njena armada pri Lvovu poražena in da se je moreta umakniti, priznavajo zdaj tudi na Dunaju. Avstrijske Izgube na bojiščih so strahovite; vsa večja avstrijska mesta so prenapolnjena z ranjenci. Nekatere vesti pripo vedujejo, da so Avstrijci zapustili tudi K l akov. Bukovina je nedvomno v ruskih rokah, Przemysl obkrožajo Kusi, in če je res, da je ruska kavalerija že zasedla kar-patske prelaze, tedaj se ruski armadi odpira pot proti Budimpešti in proti Dunaju. Tudi na jugu nima Avstrija sreče. Z raznih vesti je pozneti. da so Srbi udrli na bosanska, Cr nogorci pa na hercegovska tla in da se njih vojski zbližujeta. V rinite ga poročajo, da so Srbi prestopili Savo pri Mitrovici v Slavoniji ter zavzeli Zemun. Avstrijska brzojavka, da so Avstrijci pri Mitrovici ujeli 3000 Srbov, je vpričo Kljub molitvam ameriških žena, kljub Bryanovi pobožnosti, kljub papeževim prošnjam in kljub senzacijam ameriškega časopisja se nadaljuje vojna v Evropi, Aziji in Afriki. Očividno igrajo interesi onih, ki so hoteli to morijo, večjo vlogo kakor pobožne želje mehkosrčnih, ali brezvplivnih ljudi. Obenem se vidi, da-se boj razvija tako, kakor vplivajo razmere sil, povsem brez obzira na vse molitve in pridige. Na /apadnem bojišču se je položaj zadnji teden bivstveno izpremenil. Francozi in Angle.ži, ki so se prvi mesec trajno umikali, so se ustavili v pozicijah severno in vzhodno od Pariza. V obsežni bojni črti so se postavili Nemcem v bran, ko so dobili pojačenja, so prešli v ofenzivo, in posrečilo se jim je, da so potisnili sovražnika za približno 40 milj nazaj. Boj na Francoskem s tem seveda še nikakor ni odločen. Bitka »e nadaljuje na celi črti, in vprašanje, kakšen ho končni uspeh, je fr» odvisno od najraznovrstnejših faktorjev. Vsekakor je za Franci jo položaj znatno zboljšati in že moralni Učinek zmage po tolikh neuspehih je veliko vreden. Pariz, odkoder se je bila vlada že preselila v Bordeaux, odkoder je bilo odšlo že več kakor miljon prebivalcev, medtem ko so se drugi v strahu in trepetu pripravljali za obleganje, si je oddahnil, rezerve poklicane v bojno vrsto, so dobile pogum, vojski se je vrnilo zau panje vase in vera v možnost zma- t(>h <1(>istev sla,)a tolažba \ se- kakor so Avstrijci, ki so bili iz ge. Nemci so po bezuspešni štiridnevni bitki priznali, da so poraženi in pripisujejo to večjemu številu nasprotnikov. Alzacija je baje popolnoma v francoskih rokah; pa tudi Belgijci poročajo, da so zadnje dni dosegli uspehe proti Nemcem. Na drugi strani pa prihajajo iz Berlina vesti, da bo s tem le podaljšana vojna. Baje postavi Nemčija lahko 12 miljonov mož na noge. Pravijo, da imajo tri mil-jone čez 50 let starih mož, ki bi bili lahko poklicani, da bi oprav- prva napadalci, sedaj potisnjeni v defenzivo. Avstrijske izgube so naravnost strahovite. Nadvojvoda Friderick j« izgubil 120,000 mož. četrtino svoje armade. Za kaj in za koga žrtvujejo te velikanska množice svoje življenje in svoje zdrave u de? PRVI OBRAT NA KEM FRANCOS Kakor smo že v zadnji številki objavili, so poročali brzojavi dne 7. t. m., da je francoski genera Pau naznanil zmago svojih čet nad nemško gardo pod poveljništvom prestolonsslednikoviiu. Ko so prišle te vesti v ameriške liste, so bile že pomešane z vsakovrstnimi senzacionalnimi podrobnostmi. Tako so pripovedovale, da je nemški kronprinc padel v bitki. To je bilo kar od začetka neverjetno, zakaj cesarji, kralji in kron-princi so večinoma le z jezikom hrabri. Namesto tega poročajo zdaj, da bo prestolonaslednik i-menovan za poveljnika nemške armade proti Kusi ji. V monarhistično — militaristič-nih državah mislijo, da so imena princev čarodejna; ako slišijo vojaki, da so dobili princa za poveljnika, jim ni treba več ne me-nale ne počitka, in vse gre kakor na vrvici, kajti smrt pod presto-lonaslednikoviiu poveljništvom je šlajša od medu . . . H. septembra so telegrami potr-lili prvo vest in rekli, da je bila nemška armada na 160 milj dolgi črti potisnjena nazaj. 30,060 Nemcev ujetih. Iz Londona so 8. sept. sporočili: Kanjeni vojaki, pripeljani V Pariz pripovedujejo, da je tispeh tridnevnega boja v Sani pan ji zaveznikom mnogo ugodnejši, nego se je mislilo iz začetka. Pravijo, da so imeli Nemci ogromno število mrtvih in ranjenih, in da je bilo tem kraju 30,000 ujetih. Okraj obsega departmente Marne, Aren ties, Aube in Haute Marne Nemci so imeli tako velike izgube, la so prosili za 24 ur premirja. Dobili so pa ta odgovor: Damo vam časa, da morete zapustiti Francijo. Zavezniki so na celi črti prestopili v ofenzivo. Nadeljevanje boja. V Bordeaux je bilo 9. sept. izdano uradno poročilo: Na levem krilu so se ponesrečili vsi nemški poizkusi, ki so hoteli prodreti francoske vrste na desnem bregu reke Ourck (Uršk.) Zaplenili smo dve nemški zastavi. Angleži so prestopili reko Marne in sovražnik se je umaknil za približno 25 milj. Na «lesnem krilu in v središču ni nobene znatne izpremembe. Nemška pojačenja. Iz Londona, 9. sept., poročajo, da koraka okrog 60,000 mož v treh oddelkih nemški armadi na Francoskem na pomoč. En ar-madni zbor je marširal med Ou-denarde (Udnard) in Grammon-tem; zdi se da ima pojačati nemško desno krilo. Vojaštvo, ki je v vzhodnem Flanderskem čakalo na pojačenje iz Oenta, je dobilo ukaz, da odide takoj v Francijo, ter je odkorakalo proti Lille in Valenciennes. klala vse socialiste do zadnjega, bi žene, ki bi bile še deležne otroškega blagoslova, zopet rodile socialiste. Zakaj z vojno ne pogine izkorišča nje, v njenih grobovih ne bo pokopan kapitalizem. Iz mezdne aužno iti pa mora vstajati odpor socializma, kakor se mora zemlja sukati okrog solnca in kakor mora seme v prsti pognati kal. Vojna bo socialni demokraciji okrajšala pot do končne zmage Zakaj tudi bič je agitatorično sredstvo in strahote, ki napolnjujejo vojno, bodo odprle več oči kakor najduhovitejši govori. Ali v tem se ne smemo motiti, da bo neposredni učinek vojne za socialno demokracijo nesrečen. Kajti da padajo udarci v prvi vrsti na proletariat, ae razume samo od sebi. Sedaj je evropska socialna demokracija nedvomno oslabljena Toda mednarodna solidarnost delavskega razreda ni prazna beseda če se za nekaj časa otežča delo stranke v Evropi, bo te medigre tem prej konec, čim močnejša bo intemacionala v tistih deželah, katerih se ni lotila vojna furija. V tem oziru prihaja velika Amerika s svojim ogromnim številom proletariata v prvi vrsti v poštev. Struja revolucionarne moči, ki je v Evropi zdaj kolikor toliko zajezena, ima «voj gostejši tok v Ameriki, odkoder se lahko razlije po vseh deželah, kakor s katere koli točka sveta. Nauk, ki ga lahko črpamo iz teh dejstev, se pa glasi, da moramo a podvojenimi silami opravljati svoje delo in povzdigniti socialno de mokracijo v Ameriki na tako višino, da bo njena akcija lahko poživila proletariat ostalega sveta in mu podala oporo v težkih časih krize Častna je naloga ameriškega socializma; lahko jo pa izvršimo, če o pravi vsak sodrug ivoje delo po najboljših močeh kot sodelavec v agitaciji in v organizaciji. Posameznik je slab, ali združeni posamez niki so velika moč in zato je treba, da se vsi lotimo dela, vsak tam, Kjer more. Uspeh ne izostane. Nemci naznanjajo svoj poraz. Amsterdam, 11. sept. — Uradno poročilo, katero je včeraj dopoldne izdal general von Stein v Berlinu, naznanja, da je bila nemška armada, ki se je umeknila čez reko Marne vzhodno od Pariza, ostro napadena od sovražnika med mesti Pariz, Meaux (Mo) in Montmirail (Montmirel). Boj je trajal dva dni. Nemška armada je zadržala sovražnika in začela ravno napredovati, ko je sovražnik dobil pojačenja. Nemci so se morali umakniti. Zavezniki so zaplenili okrog 50 topov in ujeli nekoliko tisoč nemških vojakov. približno 37 milj. Med Chateau Thierry iu Vitry Le Francois je bila pruska garda vržena nazaj. Boj se nadaljuje in je zelo krvav v okolici Champ de Madly in Vitry le Francois. V središču in na desnem krilu se položaj ui izpreineiiil. V dis-triktu Argonne držita obo armadi svoje pozicije. V okolici Nancy so Nemci nekoliko napredovali na cesti Chateau Salins. V champeiiauxskih ( šam piioskih) lesovih je naša armada pridobila tal. Izgube so na obeh straneh težke. Zdravje in razpoloženje naše armade je izvrstno. Kaj je z Maubeuge? 0<1 nemške strani je došlo poročilo, da je trdnjava Maubege (Mo-, bež) od belgijski meji, ki so jo Nemci oblegali čez mesec dni, padla ter da so z njo ujeli 40,000 mož, 4 generale, 400 topov in veliko vojnega materijala. V Parizu trdijo, da ni ta vest nikakor potrjena, ampak da se Maubege še vedno drži. Belgijski uspeh. London, 11.sept. Poročila iz Belgije pravijo, da je belgijska armada nastopila ofenzivo, zasedla Arschot blizu Louvaina in vrgla Nemca od Antverpena nazaj proti Louvainu. . Avstrijska smola. Petrograd, 8. sept, (čez London). Avstrijski armadni zbori, ki so operirali med rekama Visio in Bugom, so pretrpeli v bojih z Kusi velike izgube in se umikajo. Pariz, 8. sept. — Avstrijska armada, ki je operirala na črti Kra-jjnojedov v kraju pod Lublinom, je imela velike izgube in se omejuje sedaj na obrambo. Nekateri oddelki se umikajo. Avstrija in njeni Slovani. London, 9. sept. — Dopisnik Central News brzojavlja iz Petro-grada: "Slovanski vojaki avstrijske armade, ki so bili pripeljani z bojišča kot vojni ujetniki v Rusijo, pripovedujejo, da postavlja poveljništvo avstrijske armade namenoma slovanske polke v vsakem boju v prvo vrsto. 8(2,000 avstrijskih i nemških ujetnikov. London, 9. sept. — Iz Petrogra-da javljajo, da je ruska armada v zadnjih bojih ujela 82,000 Avstrijcev in Nemcev. 12,000 Avstrijcev so poslali v notranjo Rusijo. Nova velika bitka. London, 9. sept. — Čez Rim poročajo z Dunaja, da je ruska armada, ko je zasedla Lvov, napadla od strani avstrijsko armado pod poveljništvom bivšega vojnega ministra Auffenberga in jo skuša uničiti. Bitka traje že 3 dni in se bo nemara še nekoliko dni nadaljevala. Avstrijci so zapustili Krakov. London, 11. sept. — Telegrami iz Petrograda javljajo, da zmagujejo Rusi trajno nad Avstrijci. Avstrijska vojska zapušča Krakov. Avstrijci izgubili 120,000 mož. London, 10. sept. — Iz Rima prihaja brzojav, da na Dunaju u-radno priznavajo, da je avstrijska armada nadvojvode Friderika izgubila 120,000 mož, to je četrtino vsega svojega moštva. Napredovanje zaveznikov. Pariz, 11. sept. — Pozno snoči je bilo izdano sledeče uradno poročilo : Na levem krilu je angležka in francoska vojska prestopila reko Marne med La Fcrtesous.Touarre (Fertezu-Žusr), Charly (Sarli) in Chateau Thierrv (fcato Tjeri). Angležka vojska je ujela mnogo Nemcev In zaplenila več mltra-ljez. V teh štiridnevnih bojih so armade zaveznikov napredovale za Avstrijski ranjenci. Rim, 10. sept. — Dunajski dopisnik "Tribune" poroča, da je prišlo na Dunaj v torek 6000, v pondeljek 5000, v nedeljo pa 9000 ranjencev. Približno tretjina jih je Nemcev. Tudi iz Prage in Budimpešte naznanjajo prihod velikega števila ranjencev. Z druge strani poročajo, da so na Dunaju že vse bolnišnice in šole polne ranjencev, tako da jih morajo že pošiljati v Baden in v druga mesta. f a Nacionalna volna? AU prinaša evropsko klanj« narodom »lobodo? Narodu jakarsko časopisje brez razlike barve je izgubilo glavo in blazni, kakor da kandidirajo vsi uredniki patriotardarskih listov za norišnico. Zaradi lepšega poto ¿i jo t upa tam v kakšnem kotičku ¿milno solzico zaradi groze, ki jo razširja vojna; ali tam kjer go vori njih takozvano srce, so vsi navdušeni ob klanju in se trudi jo, da bi navdušili tudi svoje či tatelje za divje prelivanje krvi. To čudno navdušenje ne izhaja nikakor iz kakšnega posebnega divjaštva. Večina teh žurnalistov bi bila takoj miroljubna, če bi bili postavljeni pred sovražnikove puškine cevi. In marsikdo med njimi je po naravi prav blag človek, da se mu sinili še bolha, katero mora ubiti. Vojni paroksizem se jih je polotil iz neke čudne ideologije. Domišljajo si namreč, da gre za na rodno vprašanje. Nemški šovinisti kažejo na Rusijo, češ severni medved preti nemški domovini; njo je treba braniti barbarske slovan ske povodnji. Tudi z Anglijo je nemška vojna 14nacionalna." Angleži so izpri-deni Germani in ugrožajo Nemce tako kakor Slovani. Treba jih je tako naklestiti, da bo Nemčija za vse čase varna Zoper Francijo je težko najti nacionalen argument; pa si po magajo s povestjo, da hočejo Francozi že od leta 1871. ugrabiti Nemčiji Alzacijo in Loreno. Ra zun tega so pa zavezniki Rusije. Pravi šovinisti mislijo in govore pač nekoliko drugače. Nihče izmed njih ne bo priznal, da je Nemčija pričelo z vojno. Krivdo vale vsi na druge, eni na Rusijo, drugi na Anglijo, nekateri celo na Srbijo. Ali zdaj, ko je bila Nemčija "prisiljena", da je pograbila za orožje, naj se izvrši vojna do kraja in cesar Viljem naj izvaja skrajne posledice. Ustanovi naj veliko državo, kakršna je bila nekdaj rimska, anektira naj Belgijo, Francijo in Anglijo, Rusiji naj sam vzame severni evropski kos, drugo pa naj da Avstriji. Ker bo dunajski cesar itak le nekakšen vazal nemškega, bo Nem čija obsegala takorekoč vso Evropo ... Na drugi strani so slovanski narodnjakarji. Oni vidijo le "sveto Rusijo" in so prepričani, da bo batjuška rešil Slovane. To prepričanje je generalno; zakaj če vpraša človek za podrobnosti in na kakšen način si zamišljajo 44 rešitev", so takoj v zadregi. Namesto dejstev prodajajo kombinacije, ki vise med nebom in zemljo in se lahko raztezajo kakor kavčuk. Vprašajte, kaj bo s Čehi. Pa vam odgovarjajo vsi, da dobe svobodo. Ali če hočete vedeti, kakšno svobodo, v kakšni obliki, gredo mnenja narazen kakor rakovi mladi. Eden daje češke dežele Rusiji, kjer bodo kajpada avtonomne. ker je obljubil car tudi Poljakom avtonomijo. Drugi sanja o Vsi so postali diplomatje, sede v duhu okrog zelene mize in dele Evropo. Medtem pa divja vojna dalje in nihče še ne ve, kako se bo končala. In nihče ne ve, kakšui interesi bodo merodajni pri končnem sklepanju miru. Eno je gotovo: Nas ne bo nihče vprašal. O bodoči usodi narodov ne bodo odločali narodi, ampak tisti, ki si prisvajajo pravico, da govore v imenu narodov, dasi jih ni noben narod pooblastil za ttf. Evropskega zemljevida ne bodo predelavah po željah in potrebah narodov, ampak po interesih dinastij in kapitalizma. Komu izmed vladajočih pa je kaj ležeče na svobodi narodov, vsaj na taki svoobdi, kakor jo razumejo nacionalisti T Če Avstrija obstoja, mora biti narodno mešana država; kajti ne eden njenih narodov ne more sam držati Avstrije. In če bo Še živela, ne bodo njenih notranjih razmer urejevale tuje države, ampak notranje moči. Rusija ne ravna s svojimi Po ljaki, Finci, Ukrajinci, Georgij ci, Židi i. t. d. nič bolje kakor Avstrija s svojimi narodi. Zato tudi ne želi, da bi bile druge države poštenejša, ker' opravičuje svoje tiranstvo z despotizmom drugih Nemčija ima svoje Poljake, i-ina polabske Srbe, ima Francoze Alzaciji in Loreni, ima nekoli- v J\ vsa ta kakor ko Dancev. V resnici so plemena še bolj zatirana narodi v Avstriji. Velika Britanija šteje v Evropi Irce med svoje državljane, ne glede na raznovrstna plemena po drugih krajih sveta, lil irskega vprašanja še nikakor ni rešila, pa je le malo manjkalo, da ni dobi la zaradi njega meščanske vojne. Zastopniki teh držav bodo reševali evropsko vprašanje. Kako otroško nedolžen mora biti človek, ki verjame, da bodo take sile smatrale pravičnost za svojo vodilno idejo! Ljudje -radi zapadajo napaki, da znamenjujejo svoje želje s stvarnostjo. Ali ta napaka je napravila v zgodovini toliko škoda, da je zadržala človeštvo najmanj za tisoč let v razvoju. Sedanje klanje ni nacionalna vojna, ni boj za osvoboditev narodov, ampak je dinastično kapitalistično divjanje. In s stališča teh interesov se bo reševal in urejal novi položaj v Evropi. Nacionalisti imajo s svojega stališča najmanj razloga, da se vesele te vojne in da jo slave. Grozna morija bo oslabila narode in njih moč, pa jih bo napravila še manj sposobne za svoje boje. Po vojni bodo še bolj podjarmljeni kakor so sedaj, in reakcija bo še prevzetnejša. Svobode narodov ni pričakovati od nobenega Nikolaja in od no-benega Viljema, smpak le od narodov samih proti vsem Nikola- kraljestvu svete Vaelavske krone,|jpm in Viljemom, Petrom in Ju- tretji je vendar bolj vnet za republiko, medtem ko etrti upoza rja, da bi Cehi ne imeli dosti koristi od popolne samostojnosti ker so premajhni in nimajo morja. Taki filozofi ponavljajo besedo Palackega, da bi bilo treba uatanoviti Avstrijo, če je ne bi bilo, ampak to mora biti poslej slovanska Avstrija in Čehi bodo i-meli glavno besedo. In kaj južni Slovan . . .? Nas družijo s Srbijo, drugi nam dajejo jugoslovansko republiko ali pa več takih republik, za vsak naro-dek posebno. Trst darujejo eni Italiji, drugi ga odločno reklamirajo za nas. KRVAVO KLANJE V EVROPI. Po zadnjih vesteh se situacija na bojiščih ni bivstveno izpremc-nila. Treba se. je le neprenehoma spominjati, da se mora vKaka vest citati z največjo previdnostjo, ker so vsa poročila cenzurirana in prihaja v javnost, le to, kar je vojaškim oblastni jam v bojujočih državah prav in pa kar se še pozneje laži doda Na Francoskem so boji očivid-no zelo trdi. Da so se morali Nemci umakniti, je tako nedvomno, da so retirada ne da utajiti. Seveda rjem. Boj za svobodo pa zahteva močne, zavedne, samozavestne narode, ne pa izerpanega in pobitega ljudstva. Sedanja vojna je za narode nauk, drag, žalosten, strašen nauk a druzega nič. Porabiti pa bodo mogli ta nauk, kadar ga bodo popolnoma razumeli in kadar bodo tudi dosti močni, da izvajajo po sledice iz spoznanja Takrat pa rte bo stal narod proti narodu, tem več vsi zavedni narodi združeni proti svojim izkoriščevalcem in zatiralcem. Tedaj postane svet socialističen in v soeializmu najdejo vsi narodi svojo svobodo. se ne sme iz tega sklepati, da je boj na Franeoskem že odločen Tudi je popolnoma nemogoče kal kulirati, kaj da bo, zakaj poročila, ki prihajajo čez morje, javljajo gibanja le v velikih potezah. Važne podrobnosti ostanejo neznane, tudi o razpodelbi sil ni zanesljivih vesti; kakšne rezerve in kakšne vire imajo nasprotniki, n<> le ugiba, ravno tako so poročila o izgubah popolnoma konfuzna. To pa ni podlaga za tako presojanje položaja, da bi bilo mogoče izreči, kakšen razvoj ee sme pričakovati. Tudi z vzhodne strani si poroči- la selo nasprotujejo. Medtem ko govore ruske veati o novih uape-hih proti Avstriji, razpošilja grof Bcrchtold izjave, da so Avstrijci v Galiciji pričeli z ofenzivo. Na vsak način je v vseh poročilih veliko preveč praznih inarnj in vse premalo stvarnega. Na jugu priznavajo Avstrijci, da so Srbi udrli na avstrijska tla. Da so zavzeli Zemun, ki leži nasproti Belgradu, se je že zadnji teden poročalo. Baje marširajo zdaj proti Petrovaradinu. Kaj pravi Berchtold. Manchester, Mass., 14. sept. — Avstrijski veleposlanik dr. Dum-ba je dobil od avstrijskega zunanjega ministra grofa Berehtolda sledeči brezžični brzojav: 44Odkar so naše čete dne 9. septembra v Ivovakeui kraju stopile v ofenzivo, se je tam razvila vrsta bitk. Noč ill dan se vodi boj z največjo hrabrostjo. Dasi nam stopajo Rusi povsod v velikih masah nasproti, pridobiva avstrijska o-fenziva trajno tal. Iz poročil z juŽnovzhodnega bojišča je posneti, da so naše čete prekoračile Drino, medtem ko so Srbi porabili to priliko za vpad v Slavonijo. Primerni obrambni koraki so storjeni. " Pozno zvečer je dobil Dumba še sledeče brzojav: "Boji v okolici Lvova so bili u-spešni. NaŠe čete so potisnile po petdnevnih težkih bojih sovražnika nazaj, vjele 10,000 mož in zaplenile mnogo topov, Tega uspeha ni bilo mogoče izrabiti v popolnem obsegu, ker je bilo naše severno krilo blizu Ravve ruske ugroženo od močnejših sovražnih sil in so vrhutega sveže ruske čete nastopale proti armadi generala Dankla Z ozirom na večje število sovražnika je bilo potrebno zbrati naše čete, ki so se skoraj pet dni bojevale brez počitka, zbrati v u-godne^ših pozieijah.'' Citajmo to poročilo brez Berchtoldovih fraz. Kaj ostane? Pet dni in pet noči so se Avstrijci bojevali, pa so bili tako uspešni, da so se umaknili, ker jim je žugala nevarnost. To so čudni u-spehi. Tako je tudi Berchtoldovo poročilo z juga. Srbi — pravi — no porabili prehod Avstrijcev čez Drino, da so udrli v Slavonijo. To je čudno! Avstrijci premagajo Srbe, Srbi pa porabijo to zmago, da vzamejo Avstrijcem mesto in kos ozemlja. K večjemu, če so šli Avstrijci čez Drino — nazaj. Na Francoskem. Pariz, 14. sept. — Vojni urad razglaša pozno zvečer: Na našem levem krilu smo povsod dosli zadnje straže in deloma tudi glavne čete sovražnika. Naše čete so vstopile v Amiens, ki ni bil zaseden od sovražnika. Zdi se, da se je sovražnik zbral v pozieijah ob reki Aisne. Tudi v središču je videti, da se pripravljajo Nemci na višinah severno in severoza-padno od Rheimsa na odpor. Med Argonnami in reko Mezo se nadaljuje sovražnikovo umikanje. Na našem desnem krilu se je posrečilo osvoboditi trdnjavico Tro-yon, ki je bila zadnje dni ponovno napadena. V francoski Loreni so naš«* čete v dotiki s sovražnikom. Na Pruskem. New York, 14. sept. — Polkovnik Golejevaki, vojni ataše ruskega poslaništva, je dobil iz IVtro-grada sledeče obvestilo: Potreba, da se koncentrira vsa naša pozornost na gališkem bojišču, nas je prisilila, da smo oslabili svoje sile v vzhodni Prosiji. Naš pohod, ki se je pričel ob ugodnih torej nekoliko avapicijah, se je zadržal. Prve dni septembra je stala armada generala Rennenkauipfa na črti Gerdauen-Libova. Dne 7. septembra so pričeli Nemci s splošnim ofenzivnim sunkom, ki ni bil naincrjcn le proti armadi generala Reniienkampfa, ampak proti vsej rusko-pruski meji. Zaradi zaraslega terena je bilo zelo težko natančno oeeniti sovražno silo. Dne 10. septembra je bilo jasno, da se izvršuje na nemški strani j zelo obsežno obsegajoče gibanje. To nas je prisililo, da smo umaknili svoje Čete. Dne 11. sept. smo prestopili deloma v ofenzivo, da ustavimo sovražnikov pohod. Izkazalo se je, da so bili Nemci po številu močnejši. Boji v tem kraju se nadaljujejo. '' — Tudi to poročilo je sumljivo, kakor sploh vse rusko gibanje proti Pruaom. Nemci trdijo, da so vjeli 30,000 Rusov in da so jim vzeli mnogo topov. Nemška pojačenja. Iz Berlina poročajo, 14. septembra, da je odposlana nova nnnška armada na Franeosko. Baje šteje 160,000 mož |K)d poveljništvom generala von Boehna. Objavljamo to izjavo župana, da ae spozna stališče mestne uprave v Butte. Sicer ae pa v ondotne okalne spore nočemo vtikati, dotier stranka pravoiuočiio ne izra zi svojega stališča. KOVINARSKA ZVEZA Lokalne unije strojniške zveze so z 8209 glasovi sprejele predlog, naj ae združijo vsi' kovinarske strokovne organizaeije v enotno veliko kovinarsko zvezo. Dne 29. septembra bo v Wa-shingtonu eksekutivna si ja glavnih uradnikov strojniške zveze, in [>otem se store koraki, da se dose-v tem velevažnein vprašanju sporazum z ostalimi kovinarskimi organizacijami. Napredni elementi v teh organizaeijali upajo, da se predlog uresniči. Po zaključku lista. Petrograd, 15. — Po večdnevni trdi bitki z močnejšimi Nemci so Rusi dobili pojaeenja in potisnili sovražnika nazaj. Nemški naskoki ua ruske pozicije pri Goldappu so ponovno odbiti. Pariš, 15.—Nemška armada generala Klueka, ki je dobila jw>ja-čenja iz Belgije, se je ustavila severno od reke Aisne i 11 pričela bitko Berlin, 15. — General von llee-ringen je v Alzaciji nastopil ofenzivo in potiska Francoze proti Vo-gezam. Bukarešt, 15. — Rumunsko ministrstvo je demisioniralo in sestavlja se nova vlada. (To bi lah ko pomenilo, da stopi tudi Rumu-nija v vojno proti Avstriji.) STAVKA V C0L0RADU Washington, I). C. 13. sept. — W. R. Farley, eden izmed posre dovaleev v coloradski rudarski stavki, je prišel v Denver, da bi se pogajal z rudniškimi kompani jauii na podlagi posredovalnega predloga, ki ga je podal predsed 11 ik Wilson. Doslej ni nobena stran odgovorila na predlog za mir. De lavci so v sled zadnjih dogodkov preveč razdraženi, tako da ne verjamejo ne lastnikom jam, ne od kritosrčnosti vlade. POLOŽAJ V MONTANI Sodrug L. J. Duncan, župan v Butte, Mont., je izdal sledeče javno obvestilo: 44Guverner Montanc je poslal na zahtevo Amalgamated Copper Co. in trgovcev čete v Butte, kljul zatrdilu, da je soeialistična uprava sposobna vzpostaviti red in mir. Življenje in lastnina ni v nevarnosti, in meščanskih poslov ne ovira nič. V dejanjih nove unije ni ničesar, kar bi opravičevalo ta korak. Očitno je to obupna akcija delodajaleev, da bi rešili koruptno kontrolo lokalne unije Western Federation of Miners, da bi izgnali socialistične volilce iz okraja in da bi rešili demokratično mašim razdejanja. To je napad, s kate rim bi radi spravili socialistični upravo v vsaj državi v slabo lin in preprečili uspeh delavske odškodnine in iniciative. ^Amalgamated Press' laže narodu. Demokratičnega guvernerja rabijo kapitalistične svrhe." za vesele poskočnice. m p Vstopnina 25c. ¡-J !-¡ Dame proste. j Za obilno udeležbo se priporoča - ODBOR. OTROŠKO DELO V ILLINOIS Springfield, 111., 13. sept. — Dr žavni urad za delavsko statistiko, ki je imel tukaj letno zborovanje, je sklenil preiskavo v takih po djetjih, v katerih so otroci zapo sleui. Preiskava se izvrši po vseh mestih, ki imajo vsaj 50.000 prebivalcev. Podatki o delovnih raz merah, ki se doženejo s preiskavo bodo predloženi prihodni legisla-turi in obenem bodo izdelani pred logi za primerne zakonodajne ko rake. Baje hočejo predlagati, da se zviša meja, do katere se otroci ne smejo zaposliti v podjetjih, od 14 na 16 let. To je važen argument, da se pošlje čim več socialističnih za stopnikov • v legislaturo. Volitve so na pragu. ZASLUŽEK PADA Slepcem bo morala evropska vojna odpreti oči. Socialisti so vedno učili, da je kapitalizem vsega sveta ena enotna mašinerija, kjer posega eno kolesce v drugo, in karkoli zadene ta aparat na c-nem kraju, mora imeti svoje posledice na vseh koncih. Sedanja evropska vojna je sicer žalosten, ali živ dokaz za to res-nico. Amerika nima direktno nič opraviti s to vojno. Ne bojuje se. Popolnoma nevtralna je. Ali jh>-sledice silnega tepeža vendar čuti. Mnogo je takih slabih posledic. Ena se zrcali v sledečem poročilu iz Washingtona, D. C., z dne 13. septembra: To-poročilih zveznih uradnikov za notranje davke je' izdatno padlo število moških in žen, ki so imele po štirideset dolarjev tedenskega dohodka. To se tiče glavno New Yorka, ki je bolj kakor vsako drugo mesto v Zedinjenih državah odvisno od zunanji' trgovine. Eden izmed uradnikov poroča: Preiskoval sem mnogo slučajev, v katerih imajo osebe, ki so imele še pred kakšnimi šestimi tedni po 40 dolarjev dohodka 11a teden, sedaj mnogo manj. Poznam nasta-vljenca neke mešetarske tvrdke, ki je kratko pred napovedjo vojne zaslužil [H) 40 dolarjev 11a teden, zdaj pa se mora zadovoljiti z osmimi. V New Yorku je okrog 25,-000 oseb, ki jih je to znižanje dohodkov zadelo . . . Ni li torej kapitalizem res univerzalen in internacionalen aparat T Torej mora biti tudi boj proti njemu splošen in mednaroden. Predloga o "vojnem" davku. Washington, D. ('., 10. sept. — Oskar I nderwood in ostali vodi-teli demokratov so sklenili odgo-diti v kongresu razpravo o davkih, s katerimi naj se nadomesti izguba zveznih dohodkov vsled vojne, vsaj za toliko časa, da se predsednik Wilson vrne v Washington. Proti nekaterim delom predloga, zlasti proti transportnemu davku, se javlja močna opo zieija. Ali v smešnosti je bilo tudi veliko resnega. To še ni bilo najhujše, da je izbruhnila v Albaniji re volucija 24 ur potem, ko je albanski narod 44slavnostno pozdravil 44svojega kneza in gospodarja 44po milosti božji". Ampak v novi Albaniji s«' je takoj pričela prikri» ta, toda ostra konkurenca med I talijo in Avstrijo za nadvlado in za kupčije. Ta tekma bi bila lahko postala nevarna svetovnemu miru. če ne bi bila Avstrija prej porušila miru s svojo srbsko vojno. Kdo se je potem še zmenil za Albanijo in za ubogega mbretaf In kdo naj bi mu bil še |H>magal iz njegovih zadreg, ko Avstrija še sama sebi ne more pomagati in se Italija na briga za nemškega princa f Knez Wied jo je nazadnje vendar odkuril iz Draea. Odpeljal se je v Benetke, kjer ni toliko streljanja in bomb kakor v Albaniji. Dejal je pa, da se vrne po končani vojni kot kralj v Drač. Mislimo da tedaj grozdje prckislo. Albanskih homatij pa zato še vendar ni konec. Kjamil Elbassar grozi, da vdere vsak hip s 4000 možmi v Valono, odkoder je zbežalo mnogo prebivalcev. Turki bi zopet radi dobili upliv v Albaniji in hočejo posaditi sina odstavljenega Abdul Hamida na tron. Tega pa zopet ne trpi Italija. Torej nova nevarnost, da se zapletena Turčija in Italiju v vojno. Na čelu sedanje albanske vlade stoji Jadin beg, v ministrstvu so pa sami Turki. BELEŽKE ALBANIJA Mesece in mesece je od Avstriji in Italije umetno ustvarjena Alba nija jemala samo vsej politični Europi. Na Nemškem, kjer imajo vse polno breznosclnih princev, so hoteli enega izmed njih pripravit do dobrega kruha, pa je bil zato princ Wied poslati v Drač kot "mbret" ali knez albanski. Humo ristični časopisi po Evropi so ime li vsled tega toliko gradiva, da bi bil princ Wied od njih lahko zah teval provizijo, ker je dajal s svo jim tronom svetu toliko prilike za smeh. Krupp je daroval milj on mark za nemški rdeči križ. Tako poroča brzojav. Ali brzojav je pozabil povedati, koliko miljonov prinese sedanja vojna Kruppovemu podjetju, ki izdeluje katione za prijatelje in sovražnike, da mu le plačujejo. Marsikaterega Nemca bo moral zdraviti rdeči križ od ran, ki jih je dobil iz — Kruppovega topa. Kdor izpreša miljarde iz ljudstva, je potem lahko naroden dobrotnik, posebno ee je dobrota reklama, ki se izplača. Kako poceni jim je človeško življenje! Kronani norec Viljem II. je dejal, da je priprav I ien žrtvovati 400.000 mož, le da zavzame Pariz. Ker hočejo 44 božji milostni-ki" 11a vojni tudi tekmovati, pa jim je v vojni črti nekoliko prenevarno, mislijo da se morajo bojevati z jezikom. Tako je ruski krvnik Nikolaj hotel prekositi svojega nemškega tovariša, in je baje dejal, da hoče priti v Berlin, pa Če bi ga to veljalo zadnjega mužika! Prevzetnim despotom je lahka taka baharija, kajti tam, kjer oni žive, tu» frče krogle. Ampak pazijo naj vsi skupaj, da se ne spomnijo narodi, kako se puške lahko obračajo. Potem bi jim lahko druga pela! Nemci imajo na atlantičnem 0-ceanu baje lc še štiri trgovinske ladie, in sicer od hatnburško-aine-riske črte "Graecia" in 44Kronprinz Wilhelm", °d severo-nem-škega Lloyda pa 44Brandenburg" in "Neskar". Pravzaprav jc v redu, da čutijo tudi kapitalisti nekoliko blagoslov vojne. Ali kaj, ko pade klavno breme vendar na delavstvo ! Otroci! O evropskih vladarjih poročajo zdaj vsakovrstne 44značilne" epizode, ki naj bi imponira-le velikim otrokom. Cesar Viljem si je baje potrgal vse angleško igrače, imenovane ordene s prs. Ruski batjuška je prekrstil glavno mesto, ki si' j»' doslej imenovalo Petersburg, v Petrograd. Vse te o-tročarije naznanjajo meščanski listi kot velike in važne dogodke. No, ee se ne zgodi kaj druzega in če ostanejo evropski troni še približno tam, kjer so, bomo po vojni kmalu doživeli, da se bodo sedaj sovražni žczlonosci objemali in po-Ijuhovali. Viljem bo najbržc prvi, ki bo oblekal 5 različnih uniform na dan in Nikola bo svojega nemškega tovariša z vso sladkostjo imenoval ljubega brata. Ampak čas, ko bodo narodi izpregledali ves ta švindl, že pride. • Če ne bi bilo predaleč! Ruske vojaške oblasti so sklenile, da pokličejo rezerviste, ki so se izselili v Zedinjene države, pod orožje.— Le če se bo rezervistom ljubilo! ADVERTlSmONT SLOV. DELAVSKA UmmtUm 4M M. ■ Stdcfc Conemaugh, Pa. OLIVNI URADNIKI: Predaedaik: FRAN PAVLOVOlČ, box 705, Couemaugk, Pa Podprodaednik: JOdlP ZORKO, R. P. D. I, bos »l|a, Weat Newtoa, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDEK, bos 187, Conemnugk, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 1», Export, Pa. HUgajaik: JOSIP ŽELE, «108 8t. Clair Ave., CUvelnnd, Okio. Pomoini blagajnik: JOSIP MAKINČlC^ MM St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 583, Conemnugk, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Coaemangk, Pn. FRAN TOMAUC, 8. nndaornlk, Oary, Ind., Toleaton, Btn., box 78. NIKOLAJ POV&E, 8. nnda., 1 Crnib at., Numrey UilL N. 8. Pittoburg, Pn. POROTNIKI: IVAN GORSEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Knnana, box 811. JAKOB KOCJAN, 8. porotnik, 874 Lunnen Street, Joknatown, Pn. ALJOZL) KARLINGER, 8. porotnik, Oirnrd, Knnana, B. P. D. 4. box 8«. VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kara, M. D., Ü0S St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. GLAVNI URAD v kili it. 4« Main Street, Conemnugb, Pn. POMOtNI ODBOR. dpendol Ivan, Gačnik Ivan, 425 Coleman nve., Joknatown, Pn. Gabrenia Jakob, Bcvc Franc, Suhodolnik Ivan, Zoler Alojzij. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaédnik: Viljem Sitar, box 57, Conemnugk, Pn., ¿Un S. D. P. Z. Znvertnik Joiei, 2821 Crawford Ave., Chicago, I1L, ¿lan 8. N. P. J. Martin Konda, 265« So. Crawford Ave., Ckiengo, lit, ¿lnn S. S. P. Z. H raz t Anton, P. O. New Dulutk, Mino., ¿lnn S. N. P. J. Ste'an¿i¿ Martin, box 78, Franklia, Kan»., ¿lnn dr. sv. Barbare. Frank J. Alei, 400« W. 31at St., Cbieago, I1L, ¿Un 8. D. P. A P. D. Goriek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kana., ¿lnn A. S. B. P. D. Urndno Ülazilo: PROLEARTC, 400« W. Slat Streat, Chicago, 111. Ceajena d ruit v a, oziroma njih uradniki, ao nljudno proieai, poéiljnti vae 4opiae ia denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poülja glaeom pravil, edino potom Poétnik; Ezpreanik; ali Ban¿nih denarnih izkaznic, nikakor pa ne potom privatnik ¿ekov. V zluéaju, da opazijo drnitveni tajniki pri poro¿ilik glavnega tajnika kake pomanjkljivoati, naj to nemudoma ansnnaijo urad glavnega tajnikn, da «e v pri kodnje popravi. Naša stara domovina. Berchtolodova doba. Za grofom Aehrenthalom je postal grof Berchtold avstro-ogrski minister za zunanje zadeve. Aehrenthal je bil dolgo bolan in je sam ponujal svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Časopisi so takrat pisali, da mu cesar brezmejno zaupa. Nekaj mesecev je mož imel dopust in država ni prav nič pogrešala ministra diplomacije. Naenkrat pa se je tako mudilo za naslednika, da je bil grof Berchtold imenovan, ko je bil Aehrenthal ravno v zadjih zdih-ljajih. Kakor je v Avstriji navada, je meščansko časopisje pozdravljalo novega ministra kot nekakšno ženialno prikazen, kakršna se rodi le enkrat v stoletju. To je že tako, da je na Dunaju vsak novopečeni minister veleum. Čudno je le, da je Avstrija ob tej obilici svetovnih luči še tako temna, kakor da je ostala v srednjem veku, medtem ko so se druge dežele po mikale v dvajseto stoletje. Berchtolda ho slavili listi kakor škrbasta NVue Freie Pressc zaradi velikanske požrtvovalnosti, češ mož bi imel veliko ugodnejše življenje, če bi se posvetil upravi svojih velikih posestev, pa jemlje vendar tako veliko breme nase! Potem so Se blagoslavljali njegovo imenovanje, ker je bil prej do deljen veleposlaništvu v Petro-gradu; pravili so, da bo s tem utrjeno in izpopolnjeno dobro razmerje z Rusijo in zagotovljen mir. Če je bil grof Berchtold res kdaj ženialen, ga je morala na poti v palačo na dunajskem Bali* hausplatzu zadeti velika nesreča Kajti od tistega časa, odkar je postal ekscelenca — v Avstriji je namreč vsak minister ekscelenca — ni bilo pravnič več opaziti, da bi bil kaj v sorodu s svetim duhom. Pač pa je bil izvrsten lovec specialist; streljal je namreč kozla za kozlom. Suval je državo iz nevarnosti v nevarnost, in ka dar se bodo šteli tisti brezvestni # Herostrati, ki so spravili Kvropo v sedanji položaj in zakrivili, da je človeško življenje manj vredno od zajčevega, bo tudi Bcrcbtoldo vo ime med temi slavnimi zločinci Ko je novi minister prevzel svoj urad, je bil politični položaj še razmeroma ugoden. Nikjer ni bilo opaziti, da bi se proti Avstriji dvigalo kakšno posebno sovraštvo. Seveda tudi ni bilo nikjer P<*ebno ljubezni; ali kdo naj pri čakuje ljubezen do take spake, kakršna je Avstrija? Berchtold bi bil imel hvaležno nalogo, če bi se bil nekoliko pobrigal za notranje avstro-ogrske razmere. Zakaj zunanja politika se nikdar ne more popolnoma ločiti od notranje. V Avstriji pa je še posebno odvisna ena od druge zlasti zato, ker je od vseh vetrov znesena, priženjena, pokradena in prisleparjena habsburška monarhija sestavljena iz številnih narodov, ki imajo vse onstran meje soplemenjake. Razun dvora, ki živi od tega, ker mu je monarhija biznis, pa nekaterih izmozganih hofratov in starokopitnih generalov ni v Avstriji živega krsta, ki bi ljubil Avstrijo in se navduševal zanjo Tega ne ovržejo vse tiste "patrio-tiene" demonstracije, ki so se po različnih mestih priredile na ukaz vlade, pod avspicijami policije in pod pretnjo nagle sodbe. V vsej Avstriji ga ni naroda, ki še ne bi bil obdolžen puntar-stva in iredentizma. In ni ga na> roda, čigar najboljši člani si ne bi bili želeli izhoda iz črno rumene kletke. Franc Jožefova monarhi ja je bila v tem oziru zelo podobna Turčiji, in če je v sedanji vojni ne vzame hudič, pride satan pozneje ponjo. To ne bi bilo nujno potrebno, če bi bila ta čudna država kdaj razumela svojo zgodovinsko nalogo. Pretežko to ne bi bilo, zakaj če so bile pleše na Dunaju in v Budimpešti same premarastične da bi jo bile ugenile, bi se bile lahko poučile, ako bi bile malo čitale. Posebno socialisti so tem kitam, ki niti po kitajski revoluciji niso izginile, neštetokrat povedali, da mora Avstrija poginiti na gnojišču zgodovine, če se ne bo znaal vživeti v razmere dvajsetega stoletja. Ali bilo je vse zaman, kakor bob ob steno. Nihče ne bo pričakoval od Berchtolda in njegovih trabantov, da bodo porabili svoj vpliv v socialne namene. Zavedno delavstvo že ve, da mora svoje nalge izpoln-ti samo. Ali Avstrija je meščanska država in rešitev narodnega vpra šanja bi morala biti meščanska naloga. Poklic Avstrijo. Za Avstrijo bi bila to naloga največjega pomena. Ce bi rešila nacionalno vprašanje in pokazala svetu ,kako morejo različni na rodi složno živeti in zasledovati skupne cilje, bi bila s tem podala zgled za problem, ki ga mora pre jalialej ves svet v velikem rešiti Ali narodno vprašanje bi s<\ moglo trajno rešiti le tako, da bi se izpolnile opravičene zahteve vaeh. Ne pravimo, da je to igrača. Vendar je rešitev mogoča. Kajti tudj vpliv šovinističnih hujskačev mora miniti, če so narodi zadovoljni in gredo ščuvajoče besede v zrak. Zgodovina je - zahtevala od Avstrije, da se postavi na čelo na predka in zapiše čisto svobodo na svojo zastavo. Notranje razmere bi bila morala urediti na podlagi čim popolnejše demokracije in s tem podati vsakemu narodu dom, da si ne bi želel boljšega. Zakaj avstrijski Nemci vidijo onstran meje Pruae, Saksonce, Bavarce; avstrijske Poljake loči le črta od pruskih in ruskih Poljakov; Ru sini se dotikajo svojih rojakov v batjuškovi državi. Italijani na Tirolskem iu Primorskem so so sedje Italije, južni Slovani sosedje Srbije iu Črne Gore, ogrski Ru muni gledajo v deželo svojih so( plemenikov. O nacionalnih Čuvstvih se lahko sodi na različen način, utajiti jih pa ui mogoče. V takem položaju, v kakršnem je Avstrija, pa se dajo irendentistične želje le tedaj premagati, če s«' vcepi vsakemu narodu zavest, da se mu tam, kjer je, bolje godi, kakor če bi bil v domovini svojih rojakov. Avstrija bi bila morala skrbeti za to, da postane resnična domovina svojih narodov. Ali za to se ni nikoli iskreno brigala. Vedno je bila njena notranja politika perfidna, vedno so vladajoči netili razdor med narodi, vedno so se držali starega podlega načela 4'divide et impera." Metode so se menjale. Danes se je enemu kazalo prijazno lice, nad drugimi je švigal bič, jutri so pa zopet temu molili sladkor in šči-pali prvega. Hoteli so, da bi bil vsak narod policaj, ki bi denunei-ral druge. Dasi so na Dunaju navidezno protežirali zdaj enega, zdaj dru-zega, je vendar reakcija tepla vse. Le x velikanskim socialno demokratičnim bojem se je leta 1907. v Avstriji za državni zbor pri borila volilna pravica, ki je vsaj podobna splošni in enaki. Za vse deželne zbore in občine {>a še. veljajo vsakovrstne nepoštene razredne volitve. Na Ogrskem so strojne puške in topovi užugali delavstvo, ko se je bojevalo za uplošno volilno pravico. Tiskovni zakon v Avstriji je tako nazadnjaški, da je človeka sram vpričo najmanjše balkanske države. Zborovalni zakon je ža lostna karikatura zborovalne svobode, društvene svobode pa sploh ni. Časopise vlada lahko konfisci ra, shode prepoveduje, društva pa razpušča ali pa jim ne dovoli, da bi se ustanovila. Na zborovanjih preže policijski komisarji na vsako besedo, ženske se politično sploh ne smejo organizirati, moški izpod 24 let tudi ne, gledališka cenzura je bedasto nazadnjaška medtem ko uganjajo klerikalci s procesijami in takimi rečmi lahko po ulicah, ka rhočejo, se prepovedujejo zleti celo tako nedolžnim društvom, kakor so sokolska. Za izlet soeialistov iz Trsta v Ljubljano je bilo treba cele mesece bera «•iti; ko je Ferri prišel v Trst predavat, je policija zahtevala, naj ji predloži spisano predavanje. K5 miljonov dolarjev, izvoz pa za 100 miljonov manjši kakor avgusta lanskega leta. To je na Angleškem, kjer ni splošne vojaške obveznosti in ki ima še razmeroma prosto morje. Kaj pa še le po drugih državah, kjer so pobrali za vojsko vse, kar je sposobno za orožje, v državah, katerim ie ves promet odrezan? JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "AH sem ia poslal zaostalo aa-ročnino sa "Proletarca"? Sa nal — Reading, Pa. Tudi jaz si želim nekoliko prostora v Proletarcu, da delavce drugod seznanim s tukajšnjimi delavskimi razmerami. Kar se dela tiče, ye tako slabo, da slabše sploh ne more biti. Plača za navadne težake je 15-16 centov na uro, večina delavcev i*a ima plačo od kosa in zaslužijo po $2.50 na dan. Delavci, ki imajo plačo od kosa, delajo kot živina. Vsak mora premetati po 25(0,000 funtov železa ita dan, da zasluži omenjeno svoto. Najbolj žalostno pa je, da mislijo ti ubožci, da je vse to bog dal. Po mnenju teh nerazsodnih delavcev je bog pravi krvolok, ker svoje podložnike, ustvarjene po njegovi podobi, tako neuaml-ljeno muči. Čuden bog mora to biti, ki milostno dovoljuje, da se v Kvropi za interese monarhov in kapitalizma preliva na reke človeške krvi. Delavec, ali boš še dolgo s sklenjenimi rokami boga prosil pomoči? Mi imamo moč, ampak je doslej nismo znali rabiti. Delavci vsega sveta, združite se in odpovejte pokorščino militarizmu, kapitalizmu in klerikalizinu. Doslej je večina delavcev na dan volitev prodajala samega sebe. Preden oddaš svoj glas kapitalistu, premisli da inra kapitalist letnih $2,000 od tebe. Ako ti delodajalec plača za deseturno delo #1.50, potem dobiš v podobi plače $468 na leto, produciraš pa najmanje za $2,000 več. Kje je potem tvoj produkt? Ah, to je pač popolnoma enostavna stvar; v žep ga je pobasal dotični, za katerega si delal in glasoval. Cas je že, da vse to premisliš in pri prihodnjih volitvah glasuješ za svojo delavsko, to je socialistično stranko, ki je edina delavska stranka na svetu, ki želi dobro tebi in tvojim potomcem. Dobe se delavci, ki imajo par sto dolarjev na banki, in se zavoljo tega boje socializma, ker so v strahu, da bi morali 4'taljati". Deli se sedaj in Se prav imenitno. Razloček je le ta, da ne dele delavci, pač pa gospodje kapitalisti. Kdor ne vé, kako se deli, naj vzame v roke zanesljive podatke, ki se glase: Od vsega produkta vzamejo kapitalisti za sebe 87%, delavcem pa izplačajo v mezdi 13%. Natančno povedano: Ti dobiš od dolarja vrednosti, kar si produciral 13 centov, tvoj gospod ti pa ukrade 87 centov. To je torej tista stara in vedno nova pesem, katero žvižgajo nasprotniki socializma o "talengi". Bližajo se nam zopet jesenske volitve. Delavskih prijateljev že kar mrgoli. Kaj bomo volili? A-ko smo milionarji, potem glasuj-mo za milj on a rje, ako smo pa razredno zavedni delavci, potem pa glasujmo za delavce. Za Pa. državno zakonodajo so sledeči socialistični kandidat je: L. Birch Wilson in James H. Maurer, predsednik Pa "State Federation." Tudi za "County" in mesta ima socialistična stranka postavljene svoje kandidate. Volitve se vrše tretjega novembra. Apeliram na slovenske delavce - volilce, ako se hočejo iznebiti mezdne sužnosti in živeti kot ljudje, da naj glasujejo za socialistične kandidate. Kapitalisti naj volijo za kapitaliste, delavci za delavce — in zmaga bo naša. Organiziran socialist. Springfiald, Ul. Poslovil se je za vedno iz naše naselbine in od nas sodrug Chas. Welletz, ki je po šest tednov trajajoči bolezni dne 31. avgusta ob 12. opoldne zatisnil za večno svoje trudne oči. Pokojni je bil rojen leta 1877. pri Mariboru na Štajerskem. V Zedinjene države je prišel pred približno 11 leti. V Springfield je živel nekaj nad tri leta. Po poklicu je bl premogar. Mater zemlji smo ga izročili dne 2. sept. ob desetih dopoldne. Pogreba so se u-deležile sledeče organizacije: Slovenska godba, dr. štev. 36. S. S. P. Z., Socialistični klub štev. 67., Socialiatično Pevsko društvo 'Naprej' ter Local Union No. 1471 od U. M. of A. Vseh omenjenih društev je bil pokojni tudi član, iz-vcemši Slov. godbo. V imenu socialističnega kluba izrekam na tem mestu vsem iskreno zahvalo za njih udeležbo pri pogrebu. Izrekam tudi hvalo rojaku John Vildu ter gospodični hčeri, ki sta dala svojo hišo prostovoljno in brezplačno na razpolago, da pokojnemu ni bilo treba ležati pri pogrebniku in je bila vsakemu dana prilika, da je lahko obiskal, ko je ležal na mrtvaškem odru. Pokazal je John Vild, da bijejo tudi v prsih 'odpadnikov* plemenita srca in se goje nčžna čuvstva, akoravno naši nasprotniki drugače trdijo. Kot sobrat, sodrug, Unon-mož in prijatelj je bil pokojni Chas. Welletz lahko za zgled vaakemu. Poznal je sovražnike trpinov, poznal sovražnike orgauiziranega delavstva, ter je vedno in neumorno deloval po svoji moči, da bi tudi drugi to spoznali. Kot bojevnik je bil zmeraj v sprednjih vrstah. Pri vseh društvih, katerim je pripadal, je imel častne poate. Kako priljubljen je bil pri zavednih delavcih, je kazala jasno udeležba pri pogrebu. Celo poletje smo premogarji tukaj več ali manj počivali. Sedaj se je obrnilo nekoliko na bolje. Pa vendar se nobenemu ni zdela škoda izgubiti dnevnega zaslužka, da pokaže svojo solidarnost ter izkaže pokojnemu zadnjo čast. Želja rajnega sodruga je bila, da se pogreb vrši brez duhovnika ali brez crkvenih obredov. Ni bilo torej nerazumljive latinske jeremi ade ne na domu ne pri grobu. Pač pa so predsednik lokalne U-nion v razumljivi angleščini in predsednik in tajnik štev. 36. S. S. P. Z. ter častni predsednik Soc. kluba v domači slovenščini govorili nad grobom. Na koncu je zaigrala godba in solza se je pokazala v očesu marsikaterega moža, ko je vrgel vejico zelene Ever-green v grob. Počivaj v mirut Tvoj sponim ostane med nami. Poročevalec. ZMES. 60,000 kinematografov je bajé na svetu. Angleški list "Daily Mail" trdi, da obiskuje samo na Angleškem vsak teden najmanje 8 milijonov oseb kineniatografske predstave. Angleška "kina" i-majo danes 120,000 uslužbencev; pred 6 leti jih je bilo le 1000. V Zjedinjenih državah hodi vsak dan okoli 6 milijonov oseb v "kina". Na Kitajskem, Japonskem, v Palestini (Jeruzalemu) imajo že kina. Začeli so s "kini" Francozi, a danes so Američani že dale-ko prekosili Francijo. V Ameriki se izdela vsaj polovica vseh filmov, ki jih kažejo po svetu. Američani pošiljajo svoje fotografe in strokovnjake po vsej zemlji, da nabirajo zanimive slike in dogodke. Le v historičnih filmih jc Evropa pred Ameriko. A splošno se misli, da je kinematograf začel propadati in dolgočasiti. Še par let, in gledališče bo zopet nad kinom, ki danes še bega občinstvo. Umetnost mora končno zmagati nad senzacijo. Ljudje-prežvekovalci. Dr. pl. Oulat-Wellenburg poroča v zdravniškem zborniku, da imajo nekateri ljudje želodce, ki so podobni onim, ki so lastni živalskim prežvekovalcem. Oktobra meseca 1. 1913 je preiskoval nekega moža, ki je mogel požirati žive žabe in ribe, gumijske rokavice, zvitke papirja in tila i. dr. ter je vae te predmete zopet izbruhnil brez bolečin. Večkrat izginejo biseri ali zlati predmeti brez sledu, ker jih tatovi požro in na varnem zopet izbljujejo. Tak človek ima navadno želodec poln vode. Jč le zvečer ; čez dan pije le vodo, da morejo požrte stvari v želodcu plavati. Tudi sleparski špirit isti se okoriščajo 8 takovrstnimi želodci za naj-efektnejše trike. 80DRU0I1 Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral Uriti "PROLETARCA", kajti to j« prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino sa "PROLETARCA," ker le na U način •• samore osigurati napredek naie-mn listu. PROLETAREC LIST ZA INTESESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. — LMtnik ta isda>at«ij> —— Jiliilifinlu iilinki tiikmi drsibi v Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta celo letu, $1.00 ta pol le ta. Za Evrvpo $2.10 ta celo leto, $1.2* sa pol lota. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliiU je poleg novega nasnaniti tudi stari naslov._ ___ GWilo tlMNlk* MIMiMcIi* J««**1 — mcUMIIUM »»«• » A»*riki. — Vee pritoibe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerodnoeti, je polil jati predsedniku družbe Pr. Podlipcu. 503® W. 25. Pl. Cicero. 111. PROLETARIAN OwMd publi.lvMi «r*ry Tu««d*jr by tulk Slaiio iarkniR t Piliikinf Compinj Chieago, Ulinois. Subocription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1 00 for half Foreign countries $2.60 a year, ▼oar. $1.26 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 400« W. 31. STREIT, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: LAWNDALE 9677 vojna in socializem Med meščanskimi "prijatelji miru" in med socialisti je velika razlika, katere navadni filantropi nikakor ne razumejo. Ta razlika izvira iz povsem različnega pojmovanja zgodovine in razvoja. Med meščanstvom je nedvomno veliko "dobrih src." Grozote, ki jih povzroča vojna, jih bole, in odkritosrčno bi jih radi prepreči li. Seveda je med pacifisti mnogo šarlatanov, ki bi »i radi napravili slavno ime, reklamo in dobre kup či je. Z njimi ne računamo. Ha vit i se hočemo le z onimi, ki resnično žele svetovni mir. Zadnjih dvajset let je bilo posebno veliko poizkusov, s katerimi bi bili blagi ljudje za večne časi radi preprečili vsako vojno. () koraku okrvavljenega ruskega carja, ki je s slovesnim razglasom pozival države na razoroženje, ni ti ne govorimo. Komaj se je bilo črnilo na onem papirju prav posušilo, pa je že gonil svoje polke v vzhodno Azijo na vojno z Japonsko. Kako naj bi človek verjel miroljubnost kronanemu tiranu, ki trpi, da se doma poobeša na leto toliko ljudi, kolikor ki jih popadalo, če bi bila vojna? Od monarhov more sploh le naiven človek pričakovati resnično miroljubnosti. Z monarhizmom je kakor s kapitalizmom. Moč je vla darju največji ideal; kdor stremi po moči, pa mora biti vedno pripravljen na boj. Tudi Franc Jožef je dajal v svojih prestolnih govorih vedno miru lepe besede in meščanska Evropa ga je splošno imenovala starega cesarja miru. In vendar je bil on zdaj tisti, ki je prvi porušil evropski mir. Ali druge blage duše so pošteno mislile na odstranitev vojne. Snovala so se društva za mir po posameznih deželah. Organizirala se je mednarodna mirovna liga. U stanovilo se je internacionalno razsodišče v Hagu. Shajali so se splošni mirovni kongresi, medpar lameniarui zbori, medvladne kon ference. Pisale so se knjige, izda jali posebni časopisi. Konec vseh prizadevanj je ta, da divja po Evropi na vzhodu in zapadu, na severu in jugu strašna vojna, kakršne še ni videl svet. Mirovno gibanje v Evropi ni bilo majhno. Pacifistična društva so i-mela veliko število članov, in med njimi so bili zelo ugledni ljudje politiki, učenjaki, pisatelji, umet niki. Za mirovne namene se je na bralo veliko denarja. Tn, kljub temu je vse ostalo brez uspeha. (v,e ne bi bila vojna tako grozna in njene posledice tako žalostne, bi bili socialisti zdaj lahko zado voljni, da so imeli prav, ko so trdili, da se s takimi sredstvi ne odpravi vojna. Dokaz da so učili resnico, je zdaj podan, ali strahovit je. Meščanski prijatelji miru so bili v usodni zmoti, ker so mislili, da se dela zgodovina z etiko. Nasprotno stoje socialisti na stališču, da izvirajo vse zgodbe iz razmer. Po tem nazoru bo vojne takrat konec, kadar jo odpravijo razme re. Etika je gotovo lepa reč. Toda vpliv same etike na življenje člo veštva je zelo majhen, dokler je le teoretičen, t»o se pravi, dokler se dobrote le uči in pridiga. Etika učinkuje še le tedaj, kadar uhaja sama is dejanskih razmer. Vseiuimo primer. Krasti je grdo — uči etika. Ali koliko zaleže ta nauk v življenju T Ko so srednjeveški roparski vitezi varno če peli po svojih utrjenih gradovih iu imeli oborožene oprode, nad seboj pa nikogar ne, ki bi bil moč nejfti od njih, so prežali na trgov ce, ki sop o cestah izpod njihovih gričev prevažali blago, in prav lepo se jim je zdelo, če so premlatili ali pobili kramarje, jva jim vzeli kar so vozili na trg. Tako ravnanje so razglasili za viteško, i»a je bil vso etike konec. Plemenitaško ropanje se ni prenehalo na tak način, da je modra iu poštena beseda prepričala viteške tolovaje, da je njih rokov-njaštvo pregrešno. Se le ko se je uredila država iu postala tako močna, da je lahko ugnala gospo-, de viteze v kozji rog, se je ustavilo to rokomavharsko početje. Krasti je protietično. Ali če vzame kapitalist delavcu vse, kar je izdelal, pa mu vrne komaj drobti-no kot "plačo", se mu zdi to popolnoma v redu, in nihče ne prepreči tega načina tatvine, dokler ne bodo razmere take, da postane nemogoča, to se pravi, dokler ne bo delavstvo dovolj močno, da se bo lahko uprlo ropu. Prav tako je tudi z vojno. Z e-tičnega stališča je kaj lahko dokazati, da je vojna barbarska, protikulturna, nečloveška. Ali s tem se prav nič ne opravi, če se ljudem dopoveduje, da je klanje pregrešno. Tisti, ki se koljejo, i-tak niso želeli in zahtevali vojne Tudi resnično navdušeni gotovo niso zanjo, kadar izbruhne, najsi tudi v pijanosti prepevajo "pa triotične" in bojevite pesni. Človeku je prirojen nagon do'življenja, in nihče ga rad ne vrže na gnojšče, dokler je zdrav in normalen. Toda prijatelji miru ustvarajajo "garancije" za mir." V Hagu je razsodišče. Na predlog Zedinjenih držav je cela vrsta vlad pod pisala pogodbo, da ne prično nobene vojne, dokler ne izreče haško razsodišče svoje sodbe o njihovih sporih. Kako to. da je mogla v Evropi vendar nastati vojna? Spor je bil med Avstrijo in Srbijo. Zakaj nista stopili obe državi pred mednarodno razsodišče,- tako kakor gre dvoje privatnih oseb k sodniku, če sta si navskriž? Saj je Sr« bija celo predlagala, naj se izroči vsa zadeva razsodišču. Prav tako bi lahko vprašali, zakaj ne predlagajo kapitalisti svojih sporov z delavci nepristranskim in pravičnim razsodiščem, ampak jih rajši gonijo v štrajke? Avstrija ni mogla upati, da ji da razsodišče prav, ker se je zavedala, da so bile njene zahteve nesramne. Dunajska vlada sploh ni poslala svoje note v Belgrad zato, da dobi zadoščenje za Franca Ferdinanda, ampak zato, ker je hotela provoeirati vojno. Avstrija je velika, Srbija je majhna, pa je tista podla svojat, ki nosi zvonec v Avstriji, upala, da potepta Srbijo in jo pobaše v nena sitno habsburško malho, česar ni mogla pričakovati od haškega razsodišča. Socialisti so načeloma nasprotniki vojne, toda utopisti niso. Na svet ne marajo gledati skozi po barvane naočnike, ampak s pros timi očmi. Tn ker žele, da bi si vojna odpravila iz življenja člo veštva, delajo z vsemi močmi, da ustvarijo take razmere, v katerih bo morala vojna sama umreti. Kdor je resničen nasprotnik vojne, se ne more zadovoljiti pridigami proti vojni, z medna« rodnim razsodiščem in z mednarodnimi pogodbami. Vse te reči imajo toliko cene kolikor kateki zem in državni zakon za razbojni ka. Če so žandarji preblizu, nebo ubijal, če se pa čuti varnega in upa, da dobi pri svoji žrtvi de narja, ga ne ovirajo ne božje ne človeške postave. Etični nazori so se vedno raz vi jali iz družabnih razmer, ne pa narobe. Kadar bodo na svetu ta ke razmere, da ne bo nikomur tre ba krasti, ne bodo ljudje kradli Kadar ne bodo narodi zaradi kra Ijev in cesarjev podjarmljeni in umetno ločeni ter • nahujskan drug proti drugemu, kadar ne bo kapitalističnega tekmovanja za večji profit in kadar ne bo masa ljudstva zasužnjena in izkorišča na za dobiček manjšine, kadar bo človeštvo organizirano kot celota x enakimi interesi, bo vojne konec bre* pridig in goljufivih po godb. Takrat bo ljudstvo, ki ima od vojne le škodo, pa nobenega dobička, dovolj močno, da zatre vsako vojno poželenje. In to bo najzanesljivejša garancija za mir Kokur je res na tem ležeče, da izgine vojna iz sveta, mora biti socialist. VEČ MILITARIZMA V AME RIKL Meščansko časopisje v blaženi dolarjevi deželi je zadnje Čase ze lo zanimivo. O listih raznih staro krajskih |>atriotov ne govorimo-njih ostudni šovinizem ima tukaj malo pomena, ker ne more s svo jim kričanjem doseči nič druze ga, kakor da se "rodoljubni" či-tatelji še nekoliko bolj upinja njajo. Tako n. pr. ne vidi nemško nacionalistično časopisje na svetu nič druzega kakor nemške zmage iu perverznega hohenzol lernskega Viljema slavi v vseh melodijah kot največjega moža vseh časov. Na drugi strani ima ino slovanske narodnjakarje, ki so slepo zatelebani v Rusijo iu so čez noč izgubili ves spomin na be-stialuosti okrvavljenega Miklav ža in njegove vlade. Opazovati pa se izplača aiue riško buržvazno časopisje. Vsak dan najdete v tem ali onem listu satirično sliko, kažočo, kako pla vajo evropske- krone po valovih krvi in se pogrezajo; ali pa ale gorije proti vojni] ali pa članke, ki poveličujejo mir in bi bili lahko obljavljeni v vsakem socialističnem listu. Toda poglejte? te časopise neko liko bolje, pa opazite, da je vse to le zaradi biznisa, medtem ko v resnici pes vse kam drugam taco moli. Meščanski listi v Ameriki s« ogrevajo za militarizem in skuša jo tudi občinstvo navdušiti zanj. vakor da mislijo njih izdajatelji noč in dan le na blagor domovine in nič na svoj žep, slikajo hudiča na steno in hočejo ljudstvo napol niti s strahom. "Amerika ima premalo vojaš va!" Ta klic se neprenehoma po navija, odkar je v Evropi izbruh nila vojna. Kaj bo z Ameriko, č» ji kdo napove vojno? Taka veli \a dežela, pa tako malo vojakov! Te dni je neki list natiskal par ameriških vojakov, nasproti pa celo krdelo Nemcev. "Glejte!, pravi — na enega ameriškega pri« laja sedemdeset nemških voja kov!" Iz tega sledi, da bi morala Amerika sedemdeset kra t pomno žiti svojo vojsko, da bi bila enaka nemški. Tako alarmiranje se najde vsak dan v kakšnem listu. In ker j« Ameriki veliko naivnih ljudi, ki ne znajo misliti s svojo glavo, jc nevarnost velika, da zapelje to ščuvanje mnogo nerazsodnih. Toda vprašajmo le, odkod bi mogla Ameriki sploh žugati nt' varnost. Zedinjene države so na tej strani oceana nedvomno tako močan faktor, da ne pride ne > srednji ne v južni Ameriki niko mur na misel, da začne vojno s stricom Samom, ne glede na to da bi bila vsaka taka vojna žc zato blažita, ker bi ne imela prav nobenega pomena. Da bi pa vendar uplašili ljudstvo, pripovedujejo kapitalistični listi vsakovrstne bajke za otroke Neki časopis razširja z vso na videzno resnostjo pravljico, ki prihaja baje iz Londona, da hoče berlinski Viljem, če zmaga v Evro pi, nastopiti proti takozvani Monroejevi doktrini,'katere jeden je stayck "Amerika AmeriČa nom." Kdor verjame, da bi Nemčija res hotela izzivati Ameriko, mora biti že popolnoma zrel za blazni co. Preko atlantskega oceana se nc vodi vojna meni nič tebi nič in če bi blo res mogoče, da bi Viljem tako kompletno znorel bi s tem le zapečatil svojo usodo, še preden bi vojna resnič no izbruhnila. Ko so leta 1776 ameriške koloni je razglasile svojo neodvisnost, so obsegale komaj ozek pas ob atlantskem oceanu. Meja Penn sylvanije je tekla približno ob 80 meridianu, nobena kolonija le n segala do velikih jezer in do rek Lorenco, reki Ohio in Kanawha «ta že tekli izven mej, in tam so živeli Indijanci. Anglija pa je bila velika svetovna država. Pa vendar ni mogla skrhati upora, in revolucija je zmagala. Zdaj pa segajo Združene države od enega oceana do drugega, in zdaj naj se »oje tujega napada? Kapitalistični klic po veliki armadi pač razumemo. Mogočna stalna vojska bi potrebovala pušk, bajonetov, sabelj, smodnika, pa tron, topov, posebno topov! In s takimi rečmi sc delajo ogromni profiti. Kruppovo podjetje v Nemčiji je priča. Take dobičke bi tudi ameriški kapitalisti radi speljali v svoje žepe. Toda kdor prodaja kanone, se ne zadovolji z enkratnim profi tom. Prodajati je treba morilne igrače neprenehoma, da ne usahne blagoslov iz teh barbarskih virov. V Evropi smo videli, kako sc to dela. Kaže sc na soseda, štejejo se njegove barke in njegovi kanoni, l»a sc kriči: Prehitel nas je! Tudi mi jih potrebujemo več. Potem se mora čez par let pokazati, da stare puške niso več lobre; država sc moralno prisili, da naroči nove "zaradi varnosti domovine". Medtem zastarc topovi, pa je tudi treba novih. Kazvna-me sc prepir, če je boljše jeklo ali bron, pa s<> napelje tako, dri je vedno tisto boljše, kar jc treba še le naročiti. Kadar že ni več mogoče na ta način izsiliti kupčije, jc pa treba odločnejših sredstev. Iu v Evropi vidimo zdaj tisto, kar j«* za mo-rilno indusrijo največ vredno. Zdaj sc obrabljajo puške iu kanoni, porablja strelivo, lomijo bajoneti, in kadar bo vojna končana iu .bodo vse druge industrije tarnale, se bo orožarnam dobro godilo. Kanonski baroni razumejo svoj posel, in kadar gre za profite, so tudi ameriški miljonarji modri. Nemškemu Kruppu se j« dokazalo, da je znal spravljati v časopise na zvijačen način članke, ki so povečavah vojno nevarnost med Nemčijo in Francijo; Kruppovo podjetje pač ni moglo samo napraviti sedanje vojne, ali nobenega dvoma ni, da ima tudi ono svoj ielež. Militarizem pomeni povsod vojno nevarnost. Amerika si* ga jc doslej ic kolikor toliko ubranila, in živ krst ne more trditi, • U hi hila zaradi tega kaj trpela njena varnost ali pa njen ugled. < V bi nekateri. kapitalisti tako radi postali vojaki, jim pa tega nihče ne brani. Rekrutnih postaj je dovolj, pa naj se kar oglasijo. Ce so res taki fantje, jih bodo žc sprejeli. Toda kapitalistična ljubezen do militarizma ima še drugo ozadje. Izkoriščanje se razvija in gospodarski boji sc poostrujejo. Polagoma prihaja delavstvo do spe« znanja svojih pravic in svoje moči« Organizacije sc množe in prihajajo v pravi tir. Kapitalistični humbug med delavstvom pojema. Vse to pomeni, da morajo kapitalisti boljimbolj računati z delavsko močjo in da prihaja njih izkoriščevalni profit počasi v nevarnost. Kako lepo bi bilo, če bi sc moglo na vsako delavsko zahtevo odgovoriti s puškami! Takemu namenu bi mogočen militarizem, združen s politično korupcijo, imenitno služil. In kdor to prevdari, bo tem lož»» razumel, odkod prihaja vojaško navdušenje. Celo v času rcvolucijske vojne ni kongres dovolil, da bi stalna vojna prekoračila določeno število mož, da nc postane armada svobodi nevarna. Tn četudi današnje Zedinjene države nc predstavljajo tistega ideala svobode, o katerem pojo patriotje, bi bil vendar vsak napad na tisti kos svobode, ki ga ljudstvo še ima zločin. Miljarde, ki bi jih velika stalna vojska požrla, bi se iztla čile iz ljudstva, orožje, ki bi bilo plačano s tem denarjem, bi pa vedno ugrožalo ljudstvo. Amerika nc potrebuje militariz ma. Kdor je brez njega nesrečen naj si nakupi svinčenih vojakov, pa naj z njimi manevrira po mizi, dokler ne znori. VOJNA IN KATOLI6KI NAD 6K0P. Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla nar ročnina? Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne vstavi lista. KDOR SE NT PORAVNAL ZAOSTA LE NAROCNTNfc, NAJ TO 8TORT TA KOJ. KER 8E lfU 8ICER V KRAT KEM USTAVI LT8T. Čakali bomo ■amo tiste, ki se javijo, naj so 'lm llsts no vstavil Posor na K t Katoliški uadškof v Chicagu i ma svoje glasilo, ki se prsv p(« krivici imenuje "New World." Zakaj nazori, ki jih ta list zasto j pa, so naravnost predpotopni in I se prilegajo novemu svetu kakor svinji sedlo. Nadškofov organ jc izj»regovo-ril tudi o evropski vojni. Članek je zauimiv in zasluži, da sc z njim seznanijo tudi tisti, ki ne trobijo v rogove katoliških škofov. Na vsak način je dobro vedeti, kakšne misli se o vojnem času porajajo v glavah cerkvenih nadpasti-rjev. Omenjeno glasilo piše: "Zadnji poziv ruskega carja do slavanskih sovercev ima zloko-ben pomen. Njegovi sovernici so člani ruske pravoslavne cerkve. Katoliška cerkev v carjevi drža •vi jc izročena neprestanim napa dom. Katoliški duhovniki so prav tako preganjani kakor nesrečni Žid je. Nobeden ne srne stopiti na ruska tla. Vlada moskovitov na Balkanu bi pomenila za katoliča ne teh nesrečnih dežel še hujši u darcc. Cerkev ne more ničesar pričakovati od zmage Rusov. Francija j»* v zadnjih letih napela vse moči, da bi napravila konec katoliški veri. Vsak član sedanje francoske vlade jc zaprisežen sovražnik cerkve. Ce bi pri dobila Francija novih tal, bi to prineslo katoličanom novo preganjanje. Avstrija edina izmed vseh evropskih držav ni nikdar priznala zasedenja Kima. To je najobvez-nejši protest proti temu, da je Italija zavzela Rim. Zmaga avstrijskega cesarja bi najbrže pomenila rešitev rimskega vprašanja za vse čase. Odkar je Viljem II. odpustil Hismarka, se je na Nemškem spodobno ravnalo s cerkvijo. V nobeni drugi deželi ni napravila cerkev tako velikega napredka. V centrumu (tako sc imenuje katoliška klerikalna stranka na Nemškem) je dala deželi demokratičen element, ki omejuje utilitaristično birokracijo. Ce bi se podrla ponosna zgradba katoliške cerkve na Nemškem, bi to pomenilo nesrečo katere ni mogoče niti izreči z besedami. - Katoličani morajo imeti ta dejstva v spominu, kadar imajo odločati, komu naj dajo svoje simpatije.". .. Treba se je Se enkrat spomniti, da piše to katoliški list, glasilo katoliškega nadškofa. Zakaj katoliška cerkev jc po besedah vendar krščanska, ni če nas ni zapustil ves spomin, je temeljno krščansko načelo ljubezen do bližnjega. Božje postave so sicer židovskega vita. toda krščanstvo jih jc sprejelo za svoje, in ena teh postav pravi: Ne ubijaj! Kaj ni naloga katoliškega nadškofa, da uči krščanstvo in da ne popušča niti za dlako od krščanskih načel? A ko bi bil zvest svoji veri in njenim naukom, bi moral čikaški nadškof z vsemi popi vstati in vsa krščanska popovska četa bi morala zagrmeti, da bi se njen glas razlegal čez vso zemljo: Ne ubijajte! \ članku nadškofijskega lista pa zaman iščemo besedo proti vojni, proti prelivanju krvi, proti vesoljnemu klanju ... "Simpatizirajte z Avstrijo in z Nemčijo!" pravi nadškofski list To se pravi: Želite nemško in avstrijsko zmago! Velekatoliško glasilo ne pravi: Molite za mir! Ampak njegove besede pomenijo: Molite, da tra ja vojna dalje, dokler ne zmagata Nemčija in Avstrija, oziroma Vil jem in Franc Jožef. Zakaj? Viljem kadi včasi papežu. Sicer jc nezanesljiv, na to je pozabil naškofov člankar. Ko je pokojni Pij X. ukazal, da mora vsak du hovnik priseči, da je nasprotnik modernizma in da ne sme nihče poučevati bogoslovja brez te pri sege, je Nemčija izjavila, da ne veljajo papeževi ukazi zanjo. Ali navsezadnje sc popom na Nemškem res dobro godi in se nimajo kaj pritoževati. Viljem ve, da zna katoliška cerkev krotiti državljane in da je tisti centrum, o katerem pravi nadškofov list, da je demokratičen, v resnici najbolj nazadnjaška, monarhizmu in ka pitalizmu najbolj vdana stranka Kam naj bi Viljem pobegnil pred nemško socialno demokracijo, Če ne bi bilo centruma, ki tako usp«. šno poneumnjuje ljudstvo? Nadikofove simpatije za Avstrijo so nam razumljive. To je v resnici najbolj klerikalna država v Evropi. Vse avstrijsko zako-nodajstvo se vdinja klerikalizmu. Bojevita cerkev — ecclesia mili-tans — polaga vse svoje nade v Avstrijo. Dunajski krščanski so» cialci in slovenski klerikalci so hoteli že nekolikrat pognati Avstrijo v krvav boj z Italijo, da bi vzela Italiji Rim iu ga dala papežu. Toda katoliška cerkev trdi, da je vesoljna. Vse narode bi morala enako ljubiti. In pred vsem bi morala varovati resnična in temeljna krščanska načela. Ona bi morala učiti vse ljudi: Ne ubijajte! Ne dvigajte orožja zoper svoje brate! Katoliška cerkev je rabila pro-klet8tyo proti posameznikouu^ proti kraljem iu cesarjem, proti mestom in deželam, pogostoma zaradi kakšne malenkosti, zaradi kakšnt» papeževe ah škofovski*--muhe. Zakaj ga nc rabi sedaj? Prokletstvo nad onega, ki goni narode v klavnico! Prokletstvo nad onega, ki jemlje svetu mir! Proklestvo nad onega, ki povzroča vojne. To bi moralo biti geslo katoliške cerkve, če bi bila res krščanska. Namesto tega pa pravi: Blagoslovljeno bodi orožje onega, ki mi jc po volji! Simpatizirajte z u-bijalci, če so le meni simpatični! To jc bankrot krščanstva in najočitnejši dokaz, da je katolik ška cerkev le še velik trgovski zavod, ki sc poslužuje prav takih sredstev kakor posvetni mogotci. Pravo krščanstvo je mrtvo in nihče ne odvali več skale z njegovega groba. Popi in papeži so jo sami zavalili nanj. sodruo dr. soukup pred avstrijskim vojnim sodiščem, Iz "Prava Lidu" z dne 13. sep-tembra posnemamo, da je prišel češki sodrug dr. Soukup, ki je znan tudi v Ameriki, kjer je imel pred tremi leti predavanje, v pest avstrijski vojaški "pravici". Pravo Lidu, ki mora seveda v sedanjih časih previdno pisati, poroča o tem sledeče: "Včeraj dopoldne jc bil poslan k vojaškemu sodišču na Ilradča-nih sod-r. dr. Soukup, obdolžen zločina motenja javnega miru in reda ter žalitve člana vladajoče hiše, ki ga je baje zagrešil v kon-fisciranih člankih "Sbornika mla-deže socialne demokraticke'*, katerega izdatclj in odgovorni urednik je bil doslej. Kakor je znano, so bile v zadnji številki "Sbornika mladeže" kon-fisciranc tri reči: Izvleček iz spisov Anatola Franca, citat iz Be« blove "Žene" in en članek iz nekega plzenjskega dopisa. Zaradi vseh teh konfisciranih odstavkov je zdaj uveden subjektivni progon." Pri tej priliki pripominja Pravo Lidu, da je bila vsled cesarske naredbe z dne 26. julija razveljavljena kompetenca porotnih sodišč za celo vrsto kaznivih dejanj, in da se državno pravdništvo sedaj številnih slučajih ne bo zadovoljevalo s konfiskacijo lista, ampak bo predlagalo tudi kazensko preiskavo proti odgovornemu u-redniku, glavno zaradi tega, ker nc bo sodila o takih rečeh porota, ampak vojaško sodišče. S tem sc je seveda odgovornost odgovornih urednikov, ki zastopajo list na zunaj in napram oblastnijam, zelo pomnožila. Pravo Lidu nc sme reči nič več, ker «pošlejo sicer tudi njegovega odgovornega urednika takoj pred vojno sodišče. Mi pa lahko povemo, da je to, kar počenjajo avstrijska državna pravdništva, in-fatnma lopovščina. Anatol France je največji živeči pisatelj, kar jih ima Francija; njegove knjige so biseri vse literature. Beblova "Žena" je v sto in sto tisočih izvodih v približno 50 jezikih razširjena po svetu. Kakšni tepci morajo biti državni pravdniki, če konfiscirajo ponatiske iz takih reči? Prav tako bi lahko konfiscirali sveto pismo; saj je tam tudi rečeno n. pr. da bo od meča umrl, kdo»* bo rabil meč. In potem — kakšna logika je v tem sodnijskem preganjanju? Ti stih stavkov, ki so konfiscirani, ne čita živ krst razun državnega prsvdniks, zakaj v Avstriji j« preventivna cenzura in vsak liat ae mora predložiti državnemu prav-'dniku tri ure, preden izide. Ah te boji cenzor, da »e bo ssm po-kujialt Stvar je pač ta, da ae zdsj državni pravdniki lahko znašajo nad uredniki, zakaj v normalnih ča ■ih, ko »o morali tožiti pred poroto, ae jim je lahko pripetilo, da ao pogoreli; na vojaško sodišče ae pa lahko zanašajo. Kajti pravica vojaških sodišč ni a pravičnostjo v nobenem sorodu. SODRUO Dr. FRANK UBIT. Berlinski "Vorwaerts" glavno glasilo nemške socialne demokracije, poroča, da je »odrug dr. L. Frank padel dne 3. septembra v bitvi pri Lunevillu. Sodrug dr. Frank je bil deželno-zborski poslanec na Badenakem in državnozboraki poslanec. Po svojem poklicu je bil advokat. Rojen dne 23. maja 1874., v Xonnenwei-lerju, je študiral pravo in narodno gospodarstvo v Freiburgu in Berlinu. Leta 189i> je promoriral za doktorja prava, leta 1900 je otvo-ril svojo pisarno. V soeialdemo-kratični stranki na Badenakem je kmalu dosegel vodilno mesto in je bil izvoljen v deželni zbor v volilnem okraji Mannhcim. Dr. Frank je bil vscstranako izobražen mož, social¡stično teorijo je temeljito poznal in je bil tudi zelo dober praktičen politik. Pripadal je takozv. revizionističnemu krilu nemške socialne demokracije. Bil je dober govornik in na strankinih zborih je bila njegova beaeda zelo čislana. Leto« je bil aodr. dr. Frank namenjen na agitacijsko potovanje v Zedinjene države. Njegova tragična smrt je preprečila ta načrt. v času srbako-bolgsrake vojne sta socialistična poslanca LapČevie in Kaclcrovič ob vsaki priliki dvigala svoj glas proti vojni in krepko prijemala vlado zaradi njenih grehov. Zdaj, ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je srbska socialna demokracija takoj zopet našla svoje pravo stališče. Sodrug Lap-Čevie je v skupštiui očital vladi, da ni storila vsega, da bi se bila preprečila vojna, ker je napravila iz Srbije most za Rusijo in Francijo, ki delata le za svoje interese; vlada je tudi kriva, ker je trpela hujskarije Narodne Obrane, ki so gnale Afcclo v vojno. Srbska socialna demokracija ni mogla preprečiti vojne, ki je bila deželi napovedana; tudi ni zahtevala, da naj Srbija sprejme nemogoče pogoje avstrijske vlade. Ali priznanja vredno je, da je stranka tudi v tem kritičnem momentu • •stala trezna, da je gledala globo-čje kakor šovinisti in da tudi v vsiljeni vojni ni dala potuhe hujskačem in militaristom. MOLITI HOČEJO! Predsednik Wilson določa molitveni dan. V Ameriki je vse v velikem slogu in se godi vse v velikem slomt — to je stara reč. Amerika je velika, njene gore so visoke, njene reke, njena jezera, njena mesta, vse je veliko. Tudi biznia v Ameriki je velik, in humhug tudi. Iz tega pa vendar na sledi, da bi moral predsednik Zedinjenih držav bolj poslušati slabe navade, kakor svoj razum. Ali zdi se, da je demagogija v tej deželi nalezljiva bolezen; drugače si ne bi bilo mogoče razlagati najnovejšega Wilsonovega poziva. Gospod prezident izdaja proglas, s katerim nalaga, da naj bo 4. oktober po vseh Zedinjenih državah molitveni dan. Po vseh cerkvah naj ljudje molijo za mir v Evropi. Napravi naj se takorckoč spiritualen naskok na nebesa vseh raznovrstnih ver, kar jih je po A-meriki in Bog, oziroma bogovi, naj se moralno prisilijo, da napravijo evropskemu klanju kraj. Ne vemo, kaj si je Wilson mislil, ko je podpisal to proklamaei-jo. Kolikor ga poznamo, smo pa prepričani, da se sani ne zanaša preveč na tako transcendentalno pomoč. Zdrava pamet pravi tudi njemu, da bi bil Bog že sani preprečil to klanje, če bi bil hotel in mogel. Ali med Wilaonovimi volilci so vsakovrstni pietisti, hinavci, ne beški trgovci, in pri volitvah šte jejo tudi njihovi glasovi. Molitve ni dan ne skrajša evropske vojne niti za eno uro, ampak Wilson si pridobi nekoliko simpatij pri popih raznih ver. In to je glavna reč. Iz Washingtona, D. ('., poročajo, da se predsednik Wilson pri raznih vladah neoficielno informira o predlogu za mir. Ta pogajanja se vodijo popolnoma mirno. S to akcijo je bajt tudi v sveti konferenca, ki jo je imel Oskar Strauss z nemškim vclcposlaneem grofom Bernstorffom v \Vashing-tonu. Doslej ni imelo predsednikovo prizadevanje nobenega uspeha. .Mislijo, da bi se pogoji za posredovanje izdatno zboljšali, ako bi s«' izvršila resnično odločilna bitka. (S«» več uspeha bi imel posredovalec za mir, če bi si vsi, ki se topo, poraz bili Črepinje.) Tudi novi papež bi rad pokazal, da je tudi on na svetu. Kakor izročajo, je poslal Francu Jožefu predlog za mir. Ali četudi In Hab-sburžan nemara rad, mu to vse nič Ite pomaga, zakaj Viljem v Berlinu je izjavil, da ne. In Viljem ko-uiandira. POSREDOVANJE ZA MIR. Bob ob steno. PATRIOTI! SRBSKI SOCIALISTI IN VOJNA Srbaki socialistični poslanci v narodni skupščini ao znali ob vsaki priliki tako odločno zastopati čista načela svoje stranke, da je vsa internacionala lahko ponosna nanje. Njihovo stališče je bilo po-goatoma zelo težko; v skupštini je bil dolgo časa en sam socialistični poslanec, pozneje sta bila dva. In čeato je šlo za vprašanja, v katerih je bilo meščanskim demagogom lahko apeljati nezavedno ljudstvo na napačno pot. Socialisti v Srbiji se pa vendar nikdar niso dali premotiti. Ko je v času homatij zaradi aneksije Bosne in Hercegovine žugala vojna, je sodrug Kaclerovic v skupštini odločno protestiral proti vojnemu hujskanju, četudi so ga nasprotniki napadali a pestmi. V dobi prve balkanske in potem Kakor je vea poštni promet med Ameriko in Evropo skrajno oviran, odkar je izbruhnila vojna, tako prihajajo tudi časopisi iz Avstrije zelo poredkoma in nepravilno sem. Seveda j«1 tudi vse, kar dobimo, staro, ker prihaja po čudnih ovinkih čez morje. Ali kar nam prihaja tupatam v roke, obsega vendar dosti zanimivega, četudi je v časi treba citati zelo med vrsticami. Kakšna je v Avstriji cenzura, si vsakdo lahko misli, kdor pozna to polic.-klerikal no državo. Značilno je, da je vlada takoj ob mobilizaciji zatrla mnogo listov, med njimi v prvi f*rstt 'Zar jo, popolnoma. Potemtakem je lah ko uganiti, kako morajo pisati li sti, ki sploh izhajajo. "Cesar je bil prisiljen napovedati vojno.—Vsi narodi so navdušeni za vojno.—Ljubezen do Avstrije ae sijajno izraža v patriotskih manifestacijah..." taka poročila se raznašajo po listih, tako pi Sejo ljudje, ki dobro vedo, kako debelo ae lažejo. Cesarja ni nihče mogel prisiliti, da napove vojno, ker mu je v tem oziru pridržana absolutna pravica. Da so lumpi okrog njega pritiskali nanj, že verjamemo, aü če je stari grešnik res tako moder, kakor so ga vedno slavili, hi se bil lahko uprl hujskačem. Da so narodi navdušeni za vojno, je nesramna laž tistih, ki čep« doma, pa iz varnega zakotja gledajo, kako ubijajo druge. Se vol se ne navdušuje za klavnico, v ka tero ga ženejo. Manifeatacije, pri katerih se ka že ljubezen do Avstrije, prireja policija; zakaj daleč naokrog je po Avstriji treba iskati človeka, ki ne bi z veaeljem dal brce — A V atriji. Ali na drugi strani ae je v teh težkih časih pokazalo, kako slaboten je človeški značaj in kako rad omaga v nevarposti. Pa doatikrat še treba ni, da bi bila nevarnost resnična; le da ae naslika strah na steno, pa gre strahopetnoat v klasje. • Zanimivi dogodki ao ae odigrali v Pragi. Mestni svet je tam aeatav-ljen večinoma iz mladočehov; tudi župan dr. Groš je mladočeh. Po vseh strehah čivkajo vrabci, da so bili mladočehi včaai rrradikalna stranka, ki je po vaeh vogalih klicala, da se bo bojevala za narodne ideale "až do tčeh hrdel a statkft" tudi če gre za vrat in za imetje. No, ko je izbruhnila vojna, se je korajža na čuden način izprcmc-nila. Policija je priredila "patrio-tičuo demonstracijo", katere ae je udeležilo po časniških poročilih »ajc li(MK) osel» obeh narodnosti, Cehov in Nemcev. Poročilo jc seveda tudi spisala policija, ali tudi če se ne laže, nam število še ne bi imponiralo, zakaj v tako velikem mestu, kakor je Praga, se za vsako neumnost lahko scžcnc (>000 oseb Kaj je to v primeri s socialističnimi demonstracijami za volilno pravico, katerih se je udeleževalo po 80. do 100.000 ljudi! Zanimivo nam je nekaj druzega. Združeni demonstranti, med njimi najhržc par sto preoblečenih policistov, so korakali po PHko-pcch, kjer so se včasi vršile naj-beanejše bitke med Cehi in Nemci, pa so pred nemškim domom klicali "hajl". Potem so marširali na staromčstskč mirnosti, preti rotovž, in tukaj so peli 4Kdo domov inftj\ pa "Die Wacht am Rhein". In potem je govoril župan dr. Groš. Slavil je Franca Jožefa, čen čal o vdanosti narodov in klobasal še druge traparije, naposled pa je zaklical še "hajl" — nemškemu cesarju Viljemu!!! Češki "patriotizem" pa je plaval |h> Vltavi in gledal i/. njenih umazanih valov, kje so (»stali ti "naši furiauti", mladočeški junaki, kričači in gobezdači, ki so nekdaj trdili, da so nasledniki Jlavlič-.ka i — V Ljubljani se valjajo liberalci in klerikalci složno po prahu pred vlado in policijo, ter pljujejo na svoj značaj. | - Prvi, k¡ se je vrgel.v blato, je bil seveda hinavski petolizec Su-šteršič, na sramoto kranjske dežele njen glavar. Ta brezvestni št reber je prvi poslal Franc Jožefu "ndanosten" brzojav, v katerem se zvija kakor glista in gobezda o "nepopisni navdušenosti" za voj-no.r - A^ipak Šušteršič ni edini skle-doüzce. Tudi v Ljubljani so napravili 28. julija zvečer "patrio-tično manifestacijo", seveda z dvema vojaškima handama. Igrala je godba domobrancev iu pa tistega 27. polk», ki je I. 1908. streljal na Ljubljančane ht dva ubil. Pred deželno vlado je prvi govoril poslanec Pogačnik, kot rezervni nadporočnik. Odgovarjal mu je deželni predsednik baron Schwarz, eden največjih duševnih revčkov v Avstriji. Potem so marširali v Zvezdo. Tam jih je nagovoril feldmaršal* lajtnant Kraliček. Naenkrat so bili vsi generali in oficirji velikanski prijatelji ljudstva. Potem so šli pred deželni dvorec. Tam je klobasal klerikalec dr. Natlačen, doslej popolnoma neznana ničla. Kdo drugi naj bi bil njemu odgovarjal, kakor deželni odbornik, zloglasni .far Lampe T Ta matiljencc je popolnoma pozabil, da prepoveduje njegova vera u-mor, pa jc slavil klanje kakor pravi mesar. Soldaška banda je igrala "cesarsko" pesem, potem pa — "Mi smo vojaki korenjaki". Kako znajo lumpi izrabljati narodna čuv-stva, če jim prihajajo prav! Čudno, da niso igrali še "Hej Slovani"! Nato so šli pred rotovž. Tam jih je kajpada čakal liberalni župan Tavčar, veliki Slovenec in Slovan. Tudi on se je vedel prav tako kakor Lampe. Naposled so na Vodnikovom trgu odigrali najbolj hinavsko komedijo. Vsi ljubljanski farji — in teh ni malo! — ao ae tam zbrali s prižganimi svečami in z mon-štranco, pa so napravili nekakšen žegen. Blagoslov za umor in klanje, v imenu tistega, ki je klical: "Mir na zemlji"!. . . • Ljudje, ki so prej izdajali v Ljubljani "Ilustrovani Tednik", so začeli izdajati "Tedenske sli-ke", majhen liat, ki raznaša vojaški aovinizim in klečeplazi pred vlado in militarizmom, da ae človeku želodec obrača. To ao bili še pred kratkem velikanski Jugoslovani, prijatelji Srbov brez razlike, slavitelji Petra in njegovih pobov, zdaj imenujejo srbsko "Narodno Obrano" zloglasno in pljujejo na vse, kar je srbakega. Res je, da žugajo v Avstriji vsakomur vislice, kdor bi ae drznil glasno izreči mnenje, ki je v nasprotju z vladno voljo. Iu pametno ne bi bilo, če bi se človek po nepotrebnem žrtvoval, ne da bi komu koristil a svojo smrtjo. Ali kdor ne more govoriti po svojem, prepričanju, vsaj lahko molči. Kar zdaj počenjajo "patriotje", se pa ne da opravičiti, ampak je enostavno gnusno. SENAT IN DELAVSKO VPRAÔANJE. Hi II Zadnjo sredo je senat sprejel Claytonov zakon proti trustoni s 47 glasovi proti 17. Potem je bila soglasno sklenjena določba: "Načrt zbornice, ki ,se bavi s štrajkarskimi stražami, jc senatov odsek' zavrgel, češ da se postajanje takih straž lahko smatra /a protizakonito. Na predlog senatorja Cumminga se jc pa dotični odstavek sporazumno s senatov i m odsekom v izpremenjeni obliki sprejel. Delavcem je dovoljeno stopiti na vsak prostor, kjei*so za tO zakonito opravičeni. Obe zbornici nacionalnega za-konodajstva sta se strinjali v tem, da se ne more v zakonu proti trustoni nič tako razlagati, da bi se mogle delavske organizacije ali pa poljedelske zveze smatrati za nezakonite korporacije ali zarote proti trgovini, ter podvreči zakonu proti trustoni. Sonat j«' sprejel še ta dodatek: "Nič, kar je specificirano v tem paragrafu, se ne sme smatrati za kršitev kakšnega zakona Zedinjenih držav. Ta zakon določa konec takozvanih Labor Injunctions, ki so bile izdane po teoriji, da je mogoče preprečiti delavce, če odložc delo ali če naprosijo druge, da naj tudi oni to store, češ da oškodujejo taka dejanja lastnino. Poslej naj se ne dovoli noben ustavljalni ukaz več, izvzemši če je tr^ba preprečiti nenadomestljivo ^kodo, za katero ni nobene zadostne zakonite remedure." Visoki senat je gotovo prepričan o svoji modrosti, ili če se vse natančneje pregleda, bi se vendar lahko prišlo do zaključka, da so bili vendar na svetu že ljudje, ki so imeli nemara še nekoliko več v glavi. Kaj pomeni n. pr. to, da sme delavec stopiti na vsak prostor, kjer jc za to zakonito opravičen? To s«1 razume samo po sebi. < e 1 • i bili gospodje hoteli delavske pravic« v štrajku jasno zavarovati, bi bili lahko rekli: Strajkujočiin delavcem se ne more zabraniti, da postavijo straže. To bi bilo določno in razumljivo. Ampak zdi se, da morajo ameriški zakoni vedno hoditi okoli predmeta, kakor mačka okrog vrele kaše. Senat pravi, da človeško delo ni kupčijsko blago. Namen te določbe je gotovo dober, ker hoče preprečiti, da bi se protitrustovski zakon izrabljal proti delavcem. Ali tu
  • n« t5<". SEVERA'S TAB-LAX. ffiSST.Ä c.«. tomasen Naprodaj v vaeh lekarnah. VpnUajte sa Severov« Pripravke po imenu. Zavrnit« nadomeatitve. Aku vaa lekarnar ne mure «alolltl, narof Ho jih «I na*. W. Fa Severa C0«i Cedar Rapids, Iowa ;;; DD Pobeljen časopis smo dobili te dni — ne iz Avstrije, ampak iz Butte, Mo., v svobodni Ameriki. V ondotnem "The Butte Socialist" z dne 5. septembra je skoraj polo-vica prve strani bela, namesto člankov, ki ao bili tam, pa nahajamo opazko: "Censored by Official Censor Montana State National Guard". V Butt i velja torej vojno pravo; milica dela zakon po svoji volji in človek bi mislil, da je država Montana zapletena v svetovno vojno. iz omenjenega lista posnemamo nadalje, da prosi County Committee socialistične stranke vojaške-ga poveljnika za dovoljenje, da sme v sodni dvorani mestne hiše sklicati shod. na katerem bi sr razpravljalo o primarnih volitvah Za shod jc torej treba prositi dovoljenja! In to dovoljenje daje poveljnik milice, če hoče seveda. Tako izgleda sedaj v Butti ona ameriška svoboda, katere slave j« bil nekdaj poln ves svet! 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite nr. spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poalali VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 plo** a slovenskimi pesmimi prosto, • ZA 30 DNI NA POSKUiNJO. Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po $2.00 NA MESEC S strojem vred p6šljem tudi pisano garancijo za 15 let. Ta kupon je dober za vse kjaje Zed. držav in Canade. Pošljite ga na naslov: SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York Victor.............................Columbia. Ime........................................... Naslov...................................... Pazile na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pais ExpeUer-ja dobite cesto ako niste pazili. Pazite na sidro in ime Richler 25c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih F. Ad. Richter & Co., 74-80 Washington St.9 New York, N. Y. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-40 Blue Island Avenuc, Chlcsgo. II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem* Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni POZOR ROJAKI! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretiran* in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavi ja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spohdtL Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popit zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno poetre-žen dobiti dober in rodoviten kot zemlje v zdravem in prijasnem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wit. po natančne informacije in mapo tamoinje slovenske farmartke natelbine, p redno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem Sat in denar tratiti. Zemljevid Avstro-ogrske, vreden 25c, pošljemo brezplačno; pišite ponj na " Austro-American Line," 2 Washington St., New York, ali pa našim zastopnikom (Advertisement.) ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči piltensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Oanal 4184 2348 Bine Islnad Ave. Ohiesgo, IU. .................... ! Siran i........................ Ka \ yfr..n.k izredne seje oksokutlve J.S.Z. . dne ¿6. augusta 1914. ia T. Cvetkov od Radničke Straže. Od odbor» sa tiskarno je navio* sodr. Za vertnik ml. — Predseduje Polovina. Zapisnik zadsje "je •• pr*Ut* »n sprejme s popravkom v odstavku, kjer ae ¿»ta, da je klub It. 77 v McKees Roeksu, Pa., izključil Gračnerja, kar je pomota; glasiti ae ima, da j* klub po-Deteličič m~ To Navaoči ao 1'olovina, SuAnjar, Petrič, Alei, (1 od i na, Hren, DabravaS, Krpan, Begič, Kokotovič, J. Sufta in Bajskič Od urednikov sta navzoča T. Cvetkov od RadniAke Straže in P. Aavs ud 4 Pro letarca. — Od nadzornikov je navzoč Trstenjak. Predseduje Oodina. Dnevni red je 1 Socialističen teden in agitacija zanj; 2 Proglas J. 8. Z. s ozirom na evropsko vojno in nafta agitacija; .1. Razno. K 1. točki dnevnega reda se zaklju či, da ae izdela letak, s katerim se po-zovejo vsi klubi J. H. Z. na delo, na agitacijo za nafte časopisje in knjige V ta namen se tiska tudi po 1*000 izti sov več •• Proletarca" in "Radničke Htraie", da jih imajo agitatorji na razpolago pri agitaciji. K 2. točki se sklene, da se tiska v slovenskem in hrvatskem jeziku po 2000 "Proglasov z ozirom na evrop sko vojno", ki je izftel pred kratkim v naftih glasilih in se razpošljejo krajevnim tajnikom, da jih rar.dele po naselbinah. Stroftke za prvo in drugo pla ča J. 8. Z. Sodr. Cvetkov pravi, da je čul, da se gotove osebe ne strinjajo z vsebino "Proglasa" in da ni spisan v smislu želje eksekutive J. 8. Z., v sled česar bi rad vedel, če sc eksekufiva v resnic» ne strinja z vsebino "Proglasa". 0e je to resnično meni, bi to značilo nezaupanje od strani eksekutive odboru, katerega je pooblastil, da izdela "Pro glas." K stvari govore fte Dubravac, Saus in Suftnar. Zadnji pravi, da svoj ugovor napram "Proglasu" umakne, na kar se odglasuje odboru soglasna za upnica. Preide se k 3. točki: Razno. Hodr. 8uftnjar poroča, da je stranka izdala kampanjski Almanah za 1. 1 i»14 in da bibilo dobro, da ga nafti listi ogla-ftajo in prodajajo. To ae vzame na zna-nje. Hodr. Žikič je mnenja, da bi bilo treba objaviti v glasilih izid splošnega glasovanja glede spojitve " Narodnega Glasa " z " Radaičko Stražo" in odgo-ditve kongresa. Po daljfti razpravi, v katero poseže več sodrugov, se zaklju či, naj gl. tajnik pripravi tozadevni izid za tisk. Na vrsto pride resignacija gl. tajnika sodr. Auftnjara. Hodr. Petrič meni, da je treba vsled resignacije gl. tajnika gledati, da se pravočasno izbere nov tajnik, ker rok sedanjega tajnika poteče z zadnjim septembrom. — K stvari govore sodrugi Šuinjar, Petrič, Cvetkov, Ihibravac, Polovina in 8avs. Hodr. Petrič je mnenja, da bi prevzel tajniftko mesto sodr. Šavs, Hrvatje in Hrbi pa da bi imeli pomočnika. — Hodr. Cvetkov meni, haj prevzame mesto sodr. Petrič, s tem bi se potem že mo glo računati, da prevzame mesto pomočnika eden od hrvatsko-srbskih sodrugov — morda od " Radničke Htraže". Po daljii razpravi sprejme sodr. Petrič mesto tajnika, sodr. Cvetkov pa mesto pomočnika. Hodr. Oodina vpraftuje, kaj je z ini ciativnim predlogom kluba ftt. 1, ki se nanafta na proporcionelno glasovanje po narodnosti v slučaju važnih predlogov na sejah eksekntive in na kongresu. Pravi, da razun v Proletarcu ni videl objave tega predloga in da vsled tega predlog ne bo mogel dobiti dovolnega podpirateljev, da postane pravomočen in da gre na sploAno glasovanje, kakor predpisujejo pravila. Hodr. Cvetkov pojasnjuje, da je to njegova krivda, da ni bil predlog objav Ijen. Zapazil je — pravi — da predlog ni na mestu, ker je v jedru proti pravilom J. 8. Z. V tem predlogu se go vori o glasovanju po narodnosti, med tem ko je zveza po svoji upravi centralistična. To — pravi — je tisto, proti čemur so delegati nastopili že na kongresu v Milwaukee. Hedaj se hoče ta odpor ponavljati s takimi neumestnimi iniciativnimi predlogi, kot je od kluba Ate v. 1. Hodr. Oodina pravi, da je predlog či sto na mestu, ker pravila vendar govore na strani 20. pod členom Eksvkutiva, točka 23, da tvorijo eknekutivo od vsa ke v zvezi zastopane narodnosti po 4 člani . . . Tukaj — pravi — se govori o narodnosti. — Govore fte Aleft, 8avs Žikič, Polovina, Hren, ftuinjar in Pe trič. — Hodr. Petrič pravi, da doseda, ni Študiral, je 11 iniciativni predlog klu ba lit. 1 po pravilih vzdržljiv ali ne odvisno bo pač od tega, kakor si ga kdo konstruira. Ce se ta predlog konstrui ra v smislu člena VIII., ki govori o ča sopisju in njega financah, bi bil pred log na mestu. Pravi da bi bilo dobro da se da vsem prilika, da se o tem pou če, vsled česar naj se zadeva preloži do konca septembra. To se sprejme so glasno. P. P. Zapisnikar. SEJA GK1KKUTIV1 J. & Z. dne 6. septembra 1914. iljjevički, ni se pa nihče izključil. ^ Prečita jo se dopisi klubov ftt. 99, 77, vedel obtožbo proti m a ' Prečit 2, 57, 113 in 95 in se vzamejo na zuanje Na znanje se vsamejo tuUi izključitve članov radi prestopkov strankih na čel, in sicer izkujučuje »t. 9 v Milwau kee, NVis., Hranko ftoliča, ftt. «H, Dot roit, Mich., D. Pinčeviča in ftt. 132, Pue blo, Colo., Chas Hatista. Sprejme se resignacija aeodr. M. Lu-čiča kot člana eksekutive, ker se uaha ja v Detroitu, Mich. Na dopis konferenčnega odbora \ NVisconsinu se nalaga gl. tajniku, da od piic odboru v smislu zaključkov. V zadevi ponesrečenega sodruga Cambriji, Wyo., se ostane pri zadnjem zaključku eksekutive. Prečita in na znanje se vzame poroči lo socialist, kluba it. 20. Chicago, kjer poročajo, da je odstopil od klub» sodr H. R. Havič. Odstop se je izvriil pod pritiskom kluba radi reklamacij. Hodr. tajnik poroča, da je bilo meseca avgusta raz|»ečanih 1*22 čl. mark. O tiskarni poda poročilo sodr. Zavert nik ml. Pravi, da se je \r*il 22. avgu stn občni zbor delničarjev in da je bilo zaključeno, da s«» korporaci.jn stare ti skarne razpusti; d» je bil« v »«k» delni t*» izplačana v polni njem vrednosti, to je $10.00. Sedaj jc edini !a; Louis Kerkol. ^.uclid, O.: John Ulaga, Gulea Ave. A Cut Rd. Eveleth, Minn.: Jacob Ambroiič in Maks Volčanftek. Export in Pennsylvanljo: John Proetor, box 120. Fits Henry, Pa.: Frank Indof, Hox 113 Foraat City, Pa.: Fr. RaUič, b. A85. Fort Smith, Ark.: Frank uorenc, Box 38. Franklin k Olrard, Kana.: Fr Wegel Frontenac, Kana.: Anton Katzman John B^dffne. Frontier, Wyo., In okolico: John Diditz, box 79. Garret, Pa.: St. Zabrič. Gilbert and McKinlay, Minn.; T. G nje zda in John Koncilja, box 43. Olrard, Kana. Anton Strah, box 372. Glrard, Ohio: Frank Ban, box 3A5. Glancoe, O. Nace Zlemberger, I*, box 1 Greens burg, Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel; Frank Steiner, 415 Grove 8t. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Box 13A. Hibbing, Minn.: Henry Dellee. Huntington, Ark.: Karel Petrich, L. Box 204. Imperial, Pa.: Ig. Murshetx, Box 328. Indianapolis, Ind.: J. Bruder, 711 War man Ave. Irwin in Wendel. Pa.: Ix>uui Brie, R. F. D. 3, box 12. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc in Jos. Kogej, b. 182. Joonaton City, 111.: John Slivmk, box 183. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob Kocvan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-kar," 803 W. Ray m 8t. Joliet, 111,, in okolico: Jos. Ivanetich, 205 M oran St. Kenoeha, Wis.: Frank ¿erovee, 22 How land ave. Klein, Mont.: M. Meznarich, box 127. La Balle, 111.: John Rogelj, 12IS—3d rit Martin Novlan, Vencel Obid, 438 Berlin 8t. LeadvUle, Colo.: Jos. Zakwek, 310 W. 2nd St. Little F alia, N. Y.: Frank Masle, 37 Casler St. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Stra žiftar. Manor. Pa.: John Metelko, box 71, Cla-ridge, Pa., in Frank Demftar, Box 253, Manor. Pa. Marl anna. Pa.: lx>uis Miheve, Box 25. McDonald, Pa.: Anton 8kafar. McMeechen, W. Va.: John Merzel. Milwaukee, Wia.: Val. Raxbormk, 414 Virginia St.; Ig. KuAljan, 229 — 1st At.; John Kraine. 317 Florida St Morgan, Pa.: John Kvartieh. Muddy, 111.: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Aunton Sular. Martin Smolshnik, R. R. 2, Box 208. Mnllan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murray, Utah: Veneel Branisel, Box 1. New York. L. Markun, 129 8. 29th 8t. New Duluth. Minn.: Albert Hrast, 811 W. 95th Ave. Nokomia, 111.: John Mekinda in Fanie Friftkovec, G. D. Oregon City, Ore.: Frank Sajovic, 131 —18th St. Orient, Pa.: Louis Verftnik. Panama, Dl.: Joa. Ferjančič. Piney Fork, Ohio: Louis Glaaer. Pittsburg. Kans.: Jacob Selak in An d re j Podlesnik, R. 8, box 102. Plttaburg, Pa. in okolico: Anton Zidan fte k, Blaž. Novak, A5A8 Rowan ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 Mof fet in Jos. Hočevar. Pullman, 111.: John Levstek, 112A? Stephenson Ave. Ralphton, Pa.: Mart. Koroftetz, B. 205. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 River Street Red Lodge, Mont. John Gcskman, box 44. Reliance, Wyo.: Lovr. Ufteničnik, b. 96. Bock Sprlnga, Wyo.: F. 8. Tavcher, 440 7th 8t. Roslyn, Waah: John Zobec, box 19; G. Janaček. Roundup, kamp 3 in 4, kakor tudi za King kampo, Mont.: Frank Novak, b. 13A. Roundup, Mont. 8t. Louis, Mo.: Val. Sever, in Vine. Canjkar, 2213 Clravois Ave 8t. Paul, Minn : Matto Grevorin, 48 E 4th St. Sharon, Pa.: Joa. Paulenieh, R. F. D 57. Box 44. 8mithon in Westmoreland Co^ Pa.: Joseph Radisek, Central Hotel. 8outh Fork in St. Mlcheal. Pa.: Jskeb Rup»ert in l-'rank Podboj, box 8A2. Spring field, IU.: Frank Bregar, 1629 N. 10th 8t. Stauton, 111.: Anton Ausec. Ta B. 158 in Joa. M ost a r. L. box 351. Steel ton. Pa.: F. N. Ribarich, 110 N FVont 8t. Stone City, Kans.: Mihe Fine, box 496 SUne City, Mineral tar W. Mineral Kana: John Gerftek. Struthers, O.: Math Urbaa. Sublet, Wyo.: John Oatroftnik, box 117 Superior, Wyo.: Luka Grosser, box 341. Susie, Wyo., in okolico: John Peternel, box 51. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas. W. Va.: Frank Kocjan, box 272, Lad. Bewedek, box 117. Tonopah, Nev.: W A. Atefanae. Vandllng in Foraat City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Rataic, box 10A W. Newton, Pa.: Jos. Zorko, R. F. D. 3, box 91 A. West Allia, Wis.: Frank Bender, 2171 — 53. Ave. WalkarviUa in Butta, Mont.: Peter M Rarich, box 1315. Waukagan k North Chicago: J. Zakov- ftek, 120 May 8t. Wick Haven. Pa.: Luka Kralj, Box A8 W lilac k. Pa.: Fr. 8edej Utah: John Brezovar, Box 27, 8co field, Utah. Winterqnarter. Utah: Vine. Raunikar, box 72. Witt, HI.: Fr. Porenta, box 44A. Youngstown, O.: Joka PetriA, box A80: M. Urbas, box 431; Ant. Kikal, 1116 Franklin Ave. Yukon Pa., Ant. Lavrič. advertisbmbnt Bol. Pod. Društvi lakorportrmo* M. f«Sr«vs e 1M « 4rte«i llstaaavljsBs IS. Jaavvaria MSA Sedei: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M RATIN OBKRŽAN, Box 72, £. Mineral, Kana Podpreda.: JOHN OORÄEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN CERNK, Box 4, Breesy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK 8TARČlC,Box 245., Mulberry, Kana Zapianikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kau NADZORNIKI: PONQRAC JURŠK, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Bex 482, Fronteeac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ftETINA, Box 23, Danklin, Kans. Pomotni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. 8prej«\mna pristojbina od 16. do 40. leta znaia $1.50. Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajnika Vee denarne poiiljatve pa fl blagajniku. IZ URADA GLAVNEOA TAJNIKA A 8 B P. D. Spremembe pri krajevnih druAtvlh, v mesecu avgustu 1914. Zopet sprejeti član ice: Pri dr. ftt. 1: Moriš in Julija Bosetti, I.ouis in Alojzija Parkel, John in Fran ciska Trater, And. Koder, John in Ma ry Krushitz, John in Angela Betega, Louis Ju*nik. Pri dr. ftt. 3: Stefan I.ason, John Stel, Stefan l.izi, Mary Lizi. Pri dr. ftt. 4: Jos. Brunet, Fr. Zimer-man, Frank in Lina Bonat, Jos. in Oliva Skalet, John Kukec, Simon in Mary Ce-menik. Pri dr. At. A: Frank Močnik in Jacob Vidmar. Pri dr. ftt. 7: Lovrenc in Mary Aetina. Pri dr. ftt. 10: Frank in Neža Birk. Pri dr. ftt. 11: Wiliam Panker in Pro-spero Pinamonti. Pri dr. ftt. 13: Anton Cirar. Pri dr. ftt. 16: John Brenčič, Jos. Plahuta in Reimund Gross. Pri dr. At. 18: John Žumer. Pri dr. it. 20: Frank Dolinftek, I^»uis Glavan in John Luftnak. Sui«|M»ndirani član-ire: Pri dr. it. 1: Prvi mesec susp. Frank Ruhman, Josef Yarc cer. 1676, Frank Vidic, Emil Zeni, August Zanon, Frank Čekada, Emil Hromek, Jos. Pihelmeier, Const. Boseti, John Beliko se jih gotovo pripeti. Ampak če obesijo človeka na podlagi tak«* pomote, jo to vendar — "pravica »»t Deset ruskih dijakov so zaprli na Severnem Češkem. "Pragcr Tagblatt" poroča, «la j«' dne H. avgusta prijela policija v Pod-moklih (Hodenbach) deset ruskih dijakov, ki »o študirali na ondot-nem tehničnem strokovnem zavodu. Neko dekliško šol«> so izpre-raenili v ječo in tam so jih zaprli pod vojaškim nadsbtvtvom. Po tem bi bilo sklepati, «la primanjkuje Avstriji tu«li ječ. Pravzaprav se temu ne bi nič «"tulili, ker je bilo zapiranje v Avstriji od nekdaj podlaga državne modrosti. Uporno vojaštvo?—Pred kratkim so ameriški listi poročali, «la sta s«* na Dunaju uprla dva češka polka. Odpeljali so ju baje v Pra- ter in ustrelili vsakega desetega moža. Avstrijsko poslaništvo v VVashimrtonu j«' izjavil«), «la vest ni resnična in «la ni na Dunaju nobenih čeških vojakov. Z«laj pa prihaja zopet poročilo iz Italije, da so v Polsu na Štajerskem odkrili vojaško zaroto. Vojaki so imeli bombe in so jih baj«j pometali v kasarno, ki so bilo vslod t«'ga razdejane. V onem kraju pravijo, da je koncentriranih 120.000 vojakov. — Ali ne poznamo nobenega Pol-sa na Štajerskem in nobenega kraja podobnega imena v tej deželi, ki bi bil primeren za koncentracijo večje rezervne armade. Izključeno ni, da je v telegramu popačeno ime; nemara gre za Pulj (Pola),ki pa seveda ni na Štajerskem, temveč v Istri. Tam mora biti veliko vojaštva. Ce ga je 120.000, ne moremo vedeti. Vsekakor je Pulj najmočnejša utrjena luka Avstrije. Kam so prišli lurški romarji?— Meneča julija s«> je odbijalo iz Avstrije in z Ogrskega več romar skih vlakov v Lurd. Usoda teh božjepotnikov je zdaj popolnoma neznana, domu ni prišla o njih niti najmanjša vest, sami se pa tudi niso vrnili. Najbrže so jih brezbožni Francozi prijeli kot vojne ujetnike. Ampak verjetno ni, da bi jih hranili pobožni lurški očetje; najbrže so jih Francozi poslali kam na deželo «lelat. V teh razmerah menda tudi iz slovenskega romanja v Lurd ta m< aec ne bo nič, dasi so delali klerikalci velikansko reklamo. • Vesti o uporih v Avstriji, s«' xd< člov«'ku prvi hip neverjetne. Ali če se vse preudari, s<> pride do zaključka, da mora biti vendar kakšno zrnee resnice v njih. To kaž«> že razglašanje nagle sodbe na vseh koncih in krajih. Najprej so razglasili to krasno krvavo justi-co, ki posluje čisto v srednjeveških oblikah, v Bosni in Hercegovini Prav kmalu j«' prišla na vrsto Dalmacija, Hrvaška in Slavonija p«)tem slovenski in italijanski kra ji. Z«laj vemo, da je razglašena nagla sodba v Oaliciji in Bukovi ni. Pa tudi za razne češke kraje smo izvedeli to. Tako je n. pr. o krajno glavarstvo v Prostjejovu na Moravskcm izdalo razglas, k naznanja uksz vrhovnega povelj nika vse oborožene sile, da velja nagla sodba za gotova posebej na vedena dejanja tu«li v področju prostjejovskega okrajnega gla varstva. Iz tega razglasa spoznavamo š< to, da ne razglaša nagle sodbe vlada ali civilna sodnijska oblast ampak vrhovni vojaški poveljnik Po tem je torej so«liti, da stoji vaa Avstrija pod vojaško «likta-turo in da je odpravljena še *ad-ii ja senca ustavnosti. Vojaška diktatura pa pomeni nezakonitost in samovoljo. Navadno velja v takih sovražnih krajih, ki jih vojska osvoji in zasede. Torej izhaja i>' t«ga, «la smatrajo avstrijski v a dajoči krogi sami Avstrijo za m» vražno dešelo. Potemtakem je h mogoče, «la je \ poročilih o piu., tih nekaj resnice. V znamenju vislic. Iz Nilskega v Sbziji poročs " Silos ia' : Vrhovni natakar Miehler, ki je pri Suchi poskusil pognati most v zrak, je bil v K rakov u obsojen p«» nagli sodbi. Torej na vislice!... "Ostravskv Donnik" poroča: V Nilskem je te dni neka Vernerjeva zagrešila razžaljoujo veličanstva Prijeli so jo in odpeljali v Krakov, kj«-r bo sojena po nagli so«lbi... To so znamenja časa v sedanji Avstriji. Listi ne smejo o teh re-čer objavljati nobenih podrobnosti. Tako ni mogoče nič natančnejšega izvedeti in so more le ugibati. Kdor ve, kako malo se v starem kraju ženske bavijo s politiko, si pa že marsikaj lahko razloži. Ime Vernerjeva nam jo neznano, torej ta ženska najbrže ni nikakršna politična agitatofka. Mogoče pa j«> žena moža, ki ho ira kot rezervista ali pa črnov ojinka pozvali pod orožje. Sama jo »»stala v bedi, nemara z otroci. Okrog sebe jo vi«lola povsod samo bedo. \ svojem obupu j«' izrekla kakšne besede, ki so s» «smatra!« nlitrv "veličanstva". Saj je si ¡sala in čitala, «la je eesar napovedal vojno in da j«* cesar poklical vojake. Potem s«' j«' morda našla kakšna lepa «luša, ki j«' slišala one besede n hitro morala zatožiti ubogo žensko so pa prijeli in pod bajoneti, najbrže uklenjono, odpeljali Krakov, /a nepremišljeno besi*« lo pa žugajo zdaj v Avstriji vis-iee. Krvnik je pripravljn noč in lan . . . Poslanec Gangl ponesrečil. 1 /. Sv. Lucije na Primorskem poro-ajo, «la je idrijski deželnozborski poslanec Gangl padel z neke skalo n si zlomil .roko. Prepeljali s.. «¿a bolnišnico v Ljubljano. • Suspendirane organizacije. — )ržavna policija v Ljubljani j ustavila delovanje sooialitičnega političnega društva "Bodočnost' n obeh železničarskih podružni« r Ljubljani. Tudi nekatera 1 i 1»« •alna društva so ustavljena. • Železnice militarizirane!-Upra vo in votlstvo avstrijskih železni« jo prevzela vojaška oblast. • Aretacije in še aretacije! — V Ljubljani je bil aretiran znani asnikar V. Zalar, ki je izdaja "Glas .Juga". List jo policija ustavila. —; Aretirali so tudi žur nalista Milana Pluta, ki je svoj čas izdajal "Jutro", potom pa bil v uredništvu "Dneva". — Na Gorenjskem (najbrže .na Bledu) so aretirali jurista Mihalja Čopa, ki so je bil kot prostovoljec v srbski vojski udeležil balkanske vojn« proti Turčiji. — V Naklem pri Kranju so aretirali Ceha Krnila Ježka, ker so jim jo zdel sumljiv vohunstva. — Na kolodvoru Škofji Loki so aretirali nekoga moža, ker je — fotografiral vlak Boje se torej svoje lastno siuioc.— Na železniški progi blizu Po«lbrak onima dvema so jo posrečilo ubegniti v gozd. Avstrija in papež. — Avstrijska lada je naznanila noto, katero ji oslala Srbiji (znani ultimatum) udi papežu. Klerikalni listi pravi-j, da je to v katoliških krogih apravilo zelo dober vtisk, zakaj Vvstrija jo s tem slovesno prizna-a, «la smatra papeževo kurijo za nakopravno "z drugimi samostojnimi in neodvisnimi vladami." r saj ni nič novega, «la je ofieiel- a Avstrija klerikalna do kosti! • Nesreče, samomori, zločini. ■Mrela j»» udarila v nedeljo dne -6. r. inj. zjutraj v poslopje Valentina Erjavec p. d. Umivnika v tlorenji Ka-noinlji pri Idriji. Pogorela je hiša du t4il__ui je mu»»go ¿kode. Mož ima bo« K hti » /• ¡TH ia nedorastle otrok«*. Po I. m ;.» IU \ mobilizacijo. Na (>r i\imj i Xjosnjah je Strela piliglll K"'-ijaii'"i/t*v pod. V Nllfd torka na sredo prejinjega te iua -e je peljal v občini Ntaraeerkev posestnik ili krčmar Pare domov i/. Slo- en«ke.varetuišl /eno vozil, j»* vzrok .— alko ol. I>ne 117. pr. m. zvečer no nn Ha ekii v- gO>tilni Jožefa 8teržaja uprli led -i.-boj gostje. 36 letni dninar Ja-ez Prele iz Hmartuega pri Litiji je govoril nedostojni» bem'de i o/.irom a -."laiiji položaj. Navzoči .gostje »o vrgli nanj in na pretepli. Ko *o > •«• •> «.I , je i^la ok motiva, katere prihod je nearečni rezrl, ¿a je zgrabila, vrgla v železno >yra '» ter grozno razmesarila, truj popolnoma stlaeeuo, ^lavu razbita. Nekemu drugemu črno^ ujmku so erih zaioMtuo nalogo, ob\estiti o tem loftodku ženo in otroke. V soboto 1. t. m. okru;: pol 11. začelo goreti posestvo Marije Zadnikar št. 17 na (¡linrah. Hiša je bila krita «lamo ter je bila streha naenkrat vsa plamenu. V hiši ima Speeerijsko trgovino vdova Marija Kojer. Na mesta je z vso naglico prihitela viška požarna bramba, katera je preprečila, la «e ogenj ni razAiril, pri tem pa ji j«' marljivo pomagalo vojaštvo. Zgorelo je tudi skladišče na dvoriiču, kjer je i mela Za«lnikarje\ a zalogo. Hišni pre bivalci so že trdo spali; poklieal jih j»' neki vojak, ki je bil v bližini, in si j«' pri tem, ku je tolkel po oknih, prerezal žilo na desni roki. Poklicali so rešilni voz in ga pre|»eljali v deželno bolniš nieo. Koliko je Akode, *e ni znano Kako je nastal ogenj, je tudi *e u ganka. V Gradcu je železniški delavec Ka rol Lešman pred odhodom v vojaAko službo pri 27. pešpolku z bajonetom zabodel svojo znanko Franči*ko ('«*r ter sebe istotako nevarno ranil Dekle je bilo takoj mrtvo, Vojaka «o prepeljali v garnizijsko bolnico. Rekel je samo, da "je imel Kaniko preve« rad!" Zabodel jo je v hrbet, ko je bila sama v stanovanju Dne 30. julija je pijan potepuh pred Razori napadel in zlostavljal tobačno delavko Ivano Velkavrh, ko se je z*' čer vračala domov na Dobrovo. Velka vrh je dobila več poškodb na glnvi Storilca so kasneje izsledili in zaprl v osebi že večkrat kaznovanega .M«1 fa Čebula. Napaden je bil pretečeno soboto o kolo polnoii France Žurbi, cestar Smlednika pri Kranju, za svojo od neznanega človeka, ki mu je pri*a dejal precejšnjo rano na čelu, da bila že kost nasekana. Takoj v nede |jo je pa prišel k njemu Janez Hafner ter ga prosil odpuščanja, če*, je on poškodoval, ker je bilo to name njeno drugim, ki so streljali po V domačem vodnjaku je utonil po noči. 29. julija, 70letni posestnik Iv« Remeškar iz Loga pri Brezovici ie ponesreči v 5 m globoki vodnjak. lak aoiu, naloženim a bencinom, neposredno pred vlakom (»eljati tes železnico. Vlak je zadel v vos, k*« zdrobil, \ua-nika pa »mrtno ranil. Konji »o »e odtrgali in abeiuli, Ku «od bencina je priftel pod voz, tam eksplodiral in «e i vnel. Izpod stroja je naoukrat &vigal plume n, da so »e vse šipe naenkrat zdrobile in «ta bila ('¡rumu in kurjač (VI hudo Slučajno mimo došli avtomobil peljal tri težko ranjene osebe ri ko bolnišnico. V nedeljo, dne •<). pr. tu. /večer ob ctrt nn II. uro se je pripetila na kolodvoru v Ajdovščini nesreča, da je tružu ustrelila stražo. Vojaška dvojua tražu stra/i namreč mtiuicijo, nalože o na postaji v vagonih. Vsled tema in nevihte in ker je baje ena straža hotela drugo nekoliko "potegniti" a tem, du se je drugi atraži približala in ua klice "stoj" ni ustuxilu in ni »dgovorila, je druga stra/a ustrelili«. Ruujeiiegu vojaku »o takoj prepeljali bolnitiuico v (¡orico, kjer pa je tu koj pri poskušeui operaciji umrl, Tako je plačal šalo z življenjem. Oba vojaka ta Slovenca. 1'strelil se je v Ljubnem na j^tajer-kem stotnik Autou Hrvginowicz, star 42 let. V soboto, dne 25. pr. ni. je tel Jakob Tlčnik, posestnik v Trebčah na Št a erskem v svinjak, da odkida izpod svinj gnoj. ('ez nekaj časa so ga na šli domači v svinjaku mrtvega in strahovito razmesarjenega. Obraz mu je bil razgrizen, drob razmetan krog nje ga, manjkalo mu je tudi ene roke. Raztrgale ao ga svinje. Obesil se je v Zagrebu narednik zdravstvene čete llo->ek. Nesrečnež je o ene /)utraj delal v pisarni, potem t» je pa sel obesit. Aretacije v Dalmaciji. — Takoj po itapovcdbi vojnih so v Spljetu aretirali poslanca in voditelja demokratične stranke rice južni kolodvor v Ajdovščino, spel do mirnske ceste med Ht da v Gorici, Novaka. Dolže ga, «la in (»oneo, je do Petrom v o nu i it roj« 0|H it roju 'Voda čeua. pre go POTOVANJE V SI ARO DOMOVINO POIOM ^ Kasparjeve Državne Banke g^Jjpe Bs|rfaf|e In nalbel| sigurno. Na6a parobrodna poalovnica je največja na Zapadu hi ima vse najboljie oceanske (rte (linije). Sifkarte prodajamo pe kompanllakih cenah. POŠILJAMO DKNAK V VSE DhLK SVETA. CENEJE KOT POSTA di držat •z odbitka. > Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 81 obresti. — Sloveacl postr«. teal v aloveaakein |ezlka. — Hanka ima $5,818,821.66 premoženja. J7. pešpolk skoraj popolnoma uničen. Pri polku so služili tržaški in primorski Italijani in Slovenci. e Rudarska trupla v Vremskem Britofu so našli. — Naši eitatelji so spominjajo groznega dogodka^ Dne i), decembra j«4 voda zalila premogovnik v Vremskem Britofu, a v premogovniku so jo nahajalo 12 rudarjev, ki niso mogli več iz premogovnika in o katerih se ni vedelo, ali so živi ali pa jih je voda zalila. Iz Trsta je šlo v Britof več delavcev tržašk«'ga tehničnega zavoda z vsem potrebnim orodjem, kakor si^salkami in drugim. Po desetdnevnem trudu so slednjič rešili dva š<> živa rudarja; bila sta dva Rumunca: Diku in Pask. Zraven so našli mrtvega rudarja Ivana Suška. Glede „ostalih devet s»> je vedelo, da so mrtvi, a njih trupel se ni moglo dobiti; sole pred enim mesecem so našli mrtva trupla ,ki so pa bila razmerno še precej dobro ohranjena; bili so Fran Šemrov, Ivan Gorbec iu Matej Ya-tovoc. Prod par dnevi so pa našli še ostalih šest trupel in tudi te so spoznali ter jim priro«lili pogreb. LASTUJTE KMETIJO. Bodite neodvisni. Agrikulturni oddelek Kock Island železnice je napravil svoj»» študije glede uspeha agrikultur nih prilik, ki jih nudijo posamez ne države za kmetijstvo evropej skim našel juncem. In prepričali smo se, da za vse, ki prihajajo iz srednjo 7,apadnega einosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaše zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedaj poskusite. Trinerlevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne vrAiti brez vsake pomoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus in deluje hitro in vapeino. Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodeu in trpite na kašnji maladiji, ki «o posledice zapertju. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago. 111. .J ™JNKR.IKV LI NI M KNT dober učinek matične in neralgične bolečine, v slučajih otrdelosti miftic v slučaju otekline in izmaknelosti. za reu- in gibov,