Maroinlaa mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rat Lfabljana 10.650 za naročnino Il 10.349 za inserate. Podružnica« Novo meeto.
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano.

VEME.C
mm pooedstjfc« h doera f
Uredalitvo la upravai KopKarfova «, Ljubljana. Redazione, Aaiminiitrasioaei Kopitarjeva i, Lubiana. Telefon 4001—4005.
I
Abbonamentl: Mete 12 Lirei Estero, me-m 20 Ure, Edieoo« donenica« anno 34 Lire, Estero 50 Ure. C. C. Pj Lubiana 10.650 per tli abbo-nemeatl! 10.349 p«c U iucrooal,
Fillalel Novo mesto,
Concessfonaria eselusira per la puBBTIdtl 91 provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano.
Bollettlno No 456
Riusciti attacchi aerei su Tobruk
Eroismo dei soldati in Africa Orientale
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
L'attivita delPaviazione contro le basi e le posizioni britannik-he ha registrato altri succes-si. Dnrante l'azione a massa contro Tobruk citata nel Bollettino di ieri, sono state anche centrale postazioni contraeree e di artiglierta cam-pale nonche d'attendamento. Sono stati osser-vati numerosi incendi ed esplosioni. Nella zona di Giarabub nostri velivoIJ hanno spezzonato e mitraglij#o autocolonne nemiche trasportanti truppe. »Nella scorsa notte sono state bombar-date base aeree delITsola di Malta. A Tobruk le nostre artiglierie hanno colpito grnppi di au-toblinde e gruppi di carri armati nemici, che tentavano avvicinarsi alle nostre posizioni. Aerei avversari hanno lanciato bombe su Ben-gasi e mitragliato nn villaggio colonico della Cirenaica senza alcuna conseguenza.
Altre incursioni aeree sono state compiute sn loealita prossime a Catania e Ragusa. Danni insignificanti.
NelPAfrica Orientale le nostre truppe eon-tl/iuano a tenere in scacco 1'avversario eausan-dogli perdite sensibili. Un nostro battaglione uscito dal Caposaldo di Celga ha eseguito una
brillante puntata in profondita nelle linee nemiche. Impegnato combattimento con una gros-sa formazione avversaria, la sbaragliava: numerosi morti nemici sono rimasti sni terreno.
Italijanski finančni minister na obisku v Berlinu
Berlin, 3. sept. s. Italijanski finančni minister grof Thaon di Revel je včeraj dopotoval v Berlin, da vrne svoječasni obisk nemškega finančnega ministra ▼ Rimu. Na anhaltski, postaji je italijan. skega gosta sprejel nemški finančni minister, italijanski poslanik ter visoki uradniki i* zunanjega ministrstva. Dopoldne je minister Thaon di Reve! položil venec na spomenik padlih nemških rojakov.
Vojno poročilo št. 456
Uspešni zračni napadi na Tobruk
Drzen pogum junakov v vzhodni Afriki
roža
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil pe-
Zračno delovanje proti britanskim oporiščem in položajem more zaznamovati še druge uspehe,
Odločilna bitka za Leningrad v polnem teku
Finci so osvojili nazaj vse pred poldrugim letom izgubljeno ozemlje Zmagovite borbe italijanskih letalcev s sovjetskimi bombniki
Helsinki, 3. sept. AS. Finske čete so osvojile in tudi že prekoračile mesto Uhtua in tako naravnost ogrožajo pristanišče Kemi na Belem morju, odkoder vodi železnica na Leningrad.
Okrog Leningrada divjajo najhujši boji v vsej sedanji vojni proti Sovjetski Rusiji. Sovjetske čete se zagrizeno branijo, toda Nemci pošiljajo vedno nove žete v boj in od vseh strani prodirajo po težavnem ozemlju proti Leningradu, čigar nsoda se zdi zapečatena. V zraku so silovite zračne borbe. Na srednjem odseku in ob Dnjepru so bili izjalovljeni sovjetski poizkusi započeti večjo proti-olenzivo. Obleganje Odese se uspešno nadaljuje.
Rim, 3. sept. AS. Dopisnik »Messagera« na ukrajinski fronti poroča, da so v zadnjih bojih proti sovjetskemu letalstvu italijanski piloti zrušili 7 sovražnih bombnikov tipa »Martin« in enega lovca. Zračni dvoboji so se odigravali nad sovjetskim črtami v veliki višini in so fašistični letalci imeli priliko pokazati svojo drznost in spretnost. Dopisnik tudi poroča, da sta dva oddelka italijanskega letalstva sestavljena iz albanskih pilotov. Mnogo italijanskih letalcev pa je
imelo priliko meriti se s sovjetskimi letali že za časa španske vojske.
Tudi Finci se bližajo Leningradu
Helsinki, 3. sept. AS. Finske čete so dosegle Rajajoki, jugovzhodno od Perijokija ob železniški progi, ki teče proti Leningradu. Čete maršala Mannerheime so komaj 40 km pred Leningradom.
Finci so zasedli vse izgubljeno ozemlje
Stockholm, 3. sept. DNB. »Svenska Dagbla-det« poroča, da so finske čete z včerajšnjim dnem zasedle vse ozemlje, ki so ga pred poldrugim letom izgubile. S tem so narodne zahteve Fincev izpolnjene in se Finska ne misli več vojskovati.. Za sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo si zlasti prizadeva Amerika. Toda izjave v tem smislu niso bile doslej podane od nobene finske uradne strani, ampak se je samo finski vojaški ataše v Washingtonu izrazil v tem smislu.
Romunski uspehi pred Odeso
Berlin, 3. sept. AS. V bojih za Odeso so romunske čete zasedle po trdem boju glavni vodovod mesta. Zaradi te izgube bo Odesa, ki že zelo trpi zaradi obleganja močno trpela, ker ji bo primanjkovalo pitne vode.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 3. septembra. Na celotnem vzhodnem bojišču se nadaljujejo uspešni boji. Romunsko letalstvo ima pomemben delež na velikih uspehih na jugovzhodnem bojišču. Do konca avgusta je nničiln 453 sovjetskih letal in je odlično podpiralo vojne operacije.
Letala so bombardirala preteklo noč ▼ Angliji pristanišča na vzhodni obali in letališča v srednji Angliji. Ob Kanalu in na nizozemski ter norveški obali so včeraj lahke pomorske sile sestrelile sedem, lovci in protiletalski topovi štiri, mornariško topništvo pa eno britansko letalo.
V Severni Afriki so nemški in italijanski strmoglavei pri napadn na Tobruk 1. septembra ▼ polno zadeli s težkimi bombami britanske topniške položaje in taborišče čet.
Sovražnik je preteklo noč letel nad severno in srednjo Nemčijo in nad pokrajino Maine. Napad enega oddelka na glavno mesto zaradi krepke obrambe ni mogel priti prav do veljave. Samo nekaj letal je doseglo središče mesta. Civilno prebivalstvo ima malo izgub na mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo šest britanskih bombnikov.
kakor pa so bili podani v včerajšnjem poročilo ob priliki množičnega napada na Tobruk. Bili so zadeti tudi položaji protiletalskega topništva in poljskega topništva, kakor tudi letalska pristajališča. Bilo je opaziti mnogoštevilne požare in eksplozije. V odseku pri Giarabubu so naša letala razkropila in s strojnicami obsipala avtomobilske kolone, ki so prevažale čete.
Preteklo noč so bila bombardirana zračna oporišča na otoku Malti. V Tobruku je naše topništvo zadelo skupine oklepnih avtomobilov in sovražnih oboroženih voi, ki so se skušali približati našim postojankam.
Sovražna letala so metala bombe na Benghazi in s strojnicami streljala na neko vas, ki jo naseljujejo kolonisti v Cirenaiki. Ni bilo nobenih škodljivih posledic. .Sovražnik je letal tudi nad kraji v bližini Katanije in Raguse (na Siciliji). Škoda je le neznatna.
V. vzhodni Afriki drže naše čete še nadalje
nasprotnika v šahu in mn povzročajo občutne itgube. Bataljon naših vojakov je šel iz utrjenega taborišča Celga in je prodrl globoko v sovražne črte, kjer se je spoprijel z velikim sovražnim oddelkom in ga razkropil. Na bojišču je ostalo mnogo mrtvih sovražnikov.
Uspešen napad na Malto
Operacijska zona, 3. sept. AS. Ponoči na 3. september so italijanski bombniki v strmoglavem poletu napadli pomorska oporišča na Malti. Bombe velikega obsega in tudi zažigalne bombe so učinkovito zadele cilje v pristanišču La Valetta in na letališču Micraba. Angl. ob-amba je bila izredno obširna, toda samo eno naše letalo se ni vrnilo.
Angleži in Sovjeti postavljajo Perziji neusmiljene pogoje
Turin, 3. eept. s. »Stampar poroča, da so se med Perzijo ter Anglijo in Sovjeti začela pogajanja. Od izida teh pogajanj bo odvisno trajanje zasedbe po Angležih in Sovietih. Kakor trdi diplomatski dopisnik Reuterja, Anglija ne misli za trajno zasesti Perzije. Če bo Iran izpolnil pogoje, ki jih postavljata Anglija in Rusija, bosta ti držali svojo obljubo iti umaknili čete s perzijskega ozemlja. Neusmiljeni pogoji, postavljeni Perziji, so naslednji:
1. Angleške in sovjetske vojne sile zasedejo vse življenjsko važne vojaške postojanke v Iranu.
2.	Anglija ln Sovjetska Rusija bosta jamčili za nedotakljivost in neodvisnost Perzije.
3.	Svoje čete bosta umaknili iz Perzije, kadar bodo to dovoljevale razmere.
. 4. Perzija bo pomagala vzdrževati red med vojno.
ljudstvom61"2''3 °hrani vso obIast nad perzijskim
6. Perzija mora sodelovati z Anglijo in Sovjeti pri organizaciji prevozov čez perzijsko ozemlje.
ln sovietwka pomoč Perziji bo da-na VQ .'' kl 1° 7xlai še preučujejo.
8. Vsi nemški državljani morajo biti izgnani.
škoda v Angliji
Rim, 3. sept. AS Angleški tednik »Economist« ugotavlja, da je nemško letalstvo v prvih dveh letih vojske nad Anglijo povzročilo za 480 milijonov dolarjev škode na poslopjih.
Angleške izgube
Berlin, 3. sept. AS. Po angleških poročilih je bilo zaradi bombardiranja iz zraka dosedaj ubitih 41.100 oseb, ranjenih pa 52.600. V Nemčiji pa so angleška zračna bombardiranja dosedaj povzročila 3.853 mrtvih in 9.437 ranjenih. Ker so Angleži prvi začeli bombardirati Nemčijo, se iz tega vidi, da so drago plačali svoje nasilje.
Angleški napadi na Nemčijo
Berlin, 3. sept. AS. Preteklo noč so britanski bombniki leteli nad severno, srednjo in ju-gozapadno Nemčijo. Poizkus, da bi večja skupina bombnikov prišla nad Berlin, je bil preprečen z natančnim streljanjem protiletalske obrambe. Samo nekateri poedini bombniki so mogli predreti nad središče mesta, kjer so vrgli manjše število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so napravile škodo na civilnih stanovanjih. Bombe, ki so bile vržene nad drugimi mesti, so povzročile majhno škodo. Po dosedanjih poročilih so bili sestreljeni 3 britanski bombniki.
Portugalska bo Azore branila
Lizbona, 3. sept. AS. Poveljnik portugalske legije se je vrnil z Azorov, kjer je nadziral čete in je izrazil posebno zadovoljstvo nad zadržanjem
Nemci tudi po morju napredujejo proti Leningradu
Zemljevid vzhodnega bojišča,
Berlin, 3. sept. AS. Močne nemške pomorske sile učinkovito nadaljujejo svoje operacije v spodnjem Finskem zalivu im varujejo pomorske prevoze nemških čet in orožja proti severu in vzhodu. Istočasno love posamezne enote sovjetskega vojnega in trgovskega brodovja, ki so se razpršile, ali pa hočejo odpeljati iz Estonije poražene sovjetske čete. Ujetniki pripovedujejo, da se več sovjetskih podmornic ni vrnilo v svoja oporišča. Ponovni napadi sovjetskih pomorskih enot na pristanišče v Rigi so bili odbiti.
Nemški listi ooročaio, da io oo zavzetju Talina
in Viipurija postal položaj v Finskem zalivu za sovjetsko ladjevje naravnost dramatičen. V Finskem zalivu, piše »Neueste Miinchen Nachrichten« se dogajajo apokaliptične scene. Veliko prevozno ladjevje, ki je zadelo na nemške mine, je v plamenih, tako da se je rešilo le nekaj malih ostankov proti Petrogradu. Finski, zaliv po zadnjih nemških uspehih nima skoraj nobenega pomena več za sovjetsko obrambo. Dejstvo, da so rinci med ujetniki dobili 15 in 16 letne fante, dokazuje, v kako obupnem stanju je obramba Leningrada, ki sploh nima več zvez z oetalo fronto.
tamkajšnje mladine, ki se radevolje učlenjuje v legijo in je pripravljena proti slehernemu braniti otočje.
Roosevelt ni vedel nič novega povedati
Milan, 3. sept. AS. »Corriere della Sera« pravi, da Rooseveltov govor po radiu pred dvema dnevoma dejansko ne prinaša nič novega. Res je samo to, da se Roosevelt noče nič ozirati na pristaše ameriške izolacije in da slepo nadaljuje svojo pot, po kateri misli, da bo premagal nacizem. Roosevelt torej zavestno nadaljuje svojo vojno politiko. Kar pa se tiče načelnega dela njegovega govora, pa predsednik le ponavlja hinavske fraze, ki le skrivajo interese prevladujočega razreda in tajnih društev. Zgodovina bo pokazala, kako je Roosevelt služil pravim interesom svojega naroda, ko ga vlači v vojsko in postavlja fronto proti Evropi, medtem ko Evropa ni ničesar storila, s čimer bi mogel Roosevelt opravičiti svojo napadalno politiko proti njej.
Usoda vseh zaveznikov Anglije
Zagreb, 3. sept. s. »Hrvatski narod« prinaša pod naslovom »Usoda vseh zaveznikov Anglije« uvodnik, v katerem pravi med drugim:
»Nekaj dni po začetku vojne na Vzhodu sta Anglija in Rusija postali zaveznici. Zdaj bi bilo smiselno in naravno, da bi Anglija pomagala svojemu zavezniku, ki je v smrtni nevarnosti. Toda Anglija najbolj skrbi le, kako bi ohranila svoj imperialni položaj. Anglija se malo ali pa nič ne briga za svojega zaveznika, kakor je to delale z vsemi drugimi zavezniki. V trenutku, ki se ji bo zdel ugoden, ga bo prepustila njegovi usodi. Seveda je treba pristaviti, da Anglija dejansko Sovjetom tudi ne more pomagati, vsaj uspešno ne, ker sama potrebuje pomoči.«
Zagreb dobi novo oddajno postajo
Zagreb. 3. sept. AS. Zgrajena ho nova oddajna postaja 10 Kw. Sedanja, ki ima le 2 Kw bo okrepljena na 10 Kw
Ureditev bolgarsko-grškega prometa
Solun, 3. sept. AS. Pod predsedstvom grškega ravnatelja železnic se je v Solunu se lflla grško-bolcarska komisija, da nredj promet rac i obema državam'
»SLOVENEC«, «*trt»k, 4 septembra mi-XIX.
štev. 20?.
Zmagovito prodiranje Fincev
Vsa Karellja J« osvobojena
Najnovejša vojaška poroflla govore o velikih uspehih finske armade, ki je po krvavih bojih prepodila sovražnika z vsega ozemlja, ki ga je moraja pred poldrugim letom odstopiti Sovjetom. Vse osvobojene kraje so sedaj že tudi obiskali časnikarji ter po vrnitvi opisujejo svoje vtise « potovanja.
Kakor znano, je morala Finska odstopiti Sovjetom približno 10% svojega obdelanega zemljišča, ki je redilo marljivo finsko ljudstvo. Pod sovjetskim gospodsivom je zemlja precej propadla ter jg obdelana samo neznatna površina. Skoraj 90% njiv je neobdelanih. Oves in ječmen sta morala odstopiti prostor grmičevju in raznemu zelišču. Odvodni jarki so zanemarjeni ln obrasli s travo. Travniki nepokošeni. Samo tu in tam je posajen krompir in sladkorna pesa. Kljub "temu pa je sovjetsko časopisje zatrjevalo, da so v Ka-reliji, katero je moralo zapustiti 460.000 Karelij-cev, naselili v velikem številu Ukrajince in zastopnike drugih sovjetskih narodov.
Medtem ko del finske armade zasleduje umikajoče se sovjetske Čete, drugi del finske vojske obdeluje za bojiščem zapuščena polja. Finska vlada se namreč v polni meri zaveda vseh prehranjevalnih težav. k| jih bodo prinesli s seboj dolgi zimski meseci. V drugem predelu Karelije so Sovjeti polja obdelali, toda pred umikom so v divjem sovraštvu uničili vse, kar so le mogli. Prizanesli niso niti gozdovom ter so tudi te požgali. Velikanske požare, ki so divjali v tem nepreglednem gozdnem morju, so sicer omejile finske čete, toda ikoda, povzročena na narodnem gospodarstvu, je zelo velika. Po zadnji vojni niso Sovjeti prav ničeaar obnavljali. Ce so pa kaj novega postavili, so to samo primitivne lesene vojaške barake ali pa druge vojaške naprave. Sovjeti so imeli pred set>oj samo ta cilj, da bi vso Ladoško Karelijo spremenili v en sam utrdbeni pas. Vse cerkve so spremenili v »rdeče klube« ali pa vojaške kantine. Finci jih sedaj uporab, ljajo za vojaške bolnišnice.
Vzhodna Finska, predvsem dolin« reke Buo-ksi. ie bila »rusko področje finske izvozne industrije«. Po moskovskem miru je Sovjetija dobila
od Finske približno 500 industrijskih podjetij, v
katerih je bilo zaposlenih 25.000 delovnih moči in s proizvodno vrednostjo 2 in pol milijard finskih mark. Vsi ti kraji so v sedanjih bojih zelo trpeli. Industrijsko mesto Bertlile s svojimi znanimi železarnami, je skoraj uničeno. Vseh naprav pa Sovjeti pred umikom le niso mogli uničiti, ker niso imeli zato dovolj časa. Tako so močno betonsko r.tdovje porušili samo delrio; T- tovarnah so Finci našli Še vse stroje, ki sO jih v zadnji vojni odpeljali, po moskovsk em diktatu so jih pa morali zopet vrniti in postaviti na stara mesta v tovarniške objekte. Stroji so precej rafcbiti. Izgleda, da vse_,tovarne po zfldnji V9jni sploh niso obratovale, ker so na primer Finci po zavzetju tega mesta našli na strojih še tablice z navedbo krajev, v katere so jih motali poslati.
Z zasedbo Karelije se v Finski zopet javlja vprašanje vrnitve v te kraje 460.000 Karelijcev, ki jih je po moskovskem miru morala sprejeti okrnjena domovina. Za vrnitev v staro domačijo so se takoj izrekli vsi kmetje. Tudi takšni, ki so si v svobodnem delu Finske že postavili nove domačije. Vprašanje je tem težavnejše, ker Je, kakor že omenjeno, pokrajina močno opustošena. Ce umikajoče se sovjetske čete niso mogle po-žgatl vasi ln mest, so v njih uničlie vse drugo, do česar so prišle, ali pa odnesle s 6eboj. Tako so povsod pobrale vse pohištvo. Hiše so navadijo brez streh, oken. vrat in sploh brez vsega. Golo zidovje. Zato se bodo predvidoma vrnile v Karelijo najprej mlajše delovne moči. Starčki in otroci bodo morali še počakati, da bodo hiše vsaj toliko popravljene, da se bodo vanje lahko vselili. Zalo je finska armada vse razpoložljive delovne moči zbrala v posebne delovne čete, 'ki so pričele obnavljati opustošene kraje. Vprašanje vojne odškodnine in hitrejše kolonizacije z državno podporo, bo finska vlada rešila v najkrajšem čaau s posebno zakonsko odredbo. Kljub vsem tem ukrepom tega vprašanja še dolgo ne bo mogoče rešiti tako, kakor bi rad« sama finska vlad« in tisoči In tisoči brezdomcev, ki so prišli ob vse. Vet bodo morali v glavnem čakati le na konec sedanje vojne.
Tehnika nemške poročevalske službe
Veliki nemški uspehi na vzhodu so v veliki meri tudi plod do vseh podrobnosti izdelane tehnike nemške poročevalske službe. V italijanskih in nemških listih smo lahko že večkrat brali prav zanimive članke o tem, kako pridejo vedno sveža in najnovejša poročila o vseh dogodkih na fronti v najkrajšem času na mize vrhovnega poveljstva, kar bo zanimalo tudi naše čitatelje.
Delovan je poročevalske službe ima dva poglavitna namena: izključiti vsako presenečenje in omogočiti sodelovanje raznih vrst orožja. Sedan ja vojna v Rusiji se odigrava kot premična vojna, ki ne pozna stalnih in trdnih front, marveč skušata nasprotnika drug drugega obiti in zajeti. K temu mnogo pripomore oklepno orožje, ki prodira globoko v spvražnikove vrste, jih razbija in potem na določenih točkah ffočaka na motorizirane in pehotne oddelke, ki mu počasi slede. Nasprotnik si poteni vedno prizadeva, ločiti tanke od pehote. Mojstri za to' taktiko so Nemci, ki jo znajo izvesti v velikem obsegu pa do vseh potankosti tako, kakor nihče drugi. Nemški tanki, protitankovski topovi in njim sledeča pehota stalno ustvarjajo kordone, ki obkoljujejo razbite sovjetske oddelke ter jih potem od vseh strani obstreljujejo. Ta način bojevanj« pa je seveda lahko nevaren tudi za tistega, ki napade, ker je oddelek, ki je prodrl daleč v nasprotnikove vrste, vedno izpostavljen nevarnosti napada izza hrbta in boka ter potem sam doživi usodo, ki jo je pri-, pravljal nasprotniku.
Zato je tak način bojevanja mogoče le takrat, če so nad bojnim poljem stalno ogledni-ška letala, ki pravočasno odkrijejo preteča pre-, senečenja in jih pravočasno sporoče. S pomočjo brezžičnega brzojava so ogledna letala v stalni zvezi s poveljstvom na zemlji ter mu ' s svojimi najnovejšimi poročili nudijo podlago za hitre odločitve. Toda tudi poveljstvo mora biti v stalni zvezi s svojimi podrejenimi poveljstvi. kakor tudi s četami, ki «o V boju samem. Kakor poroča glavni urednik berlinskega lista »Berliner Lokal-Anzeiger« Fritz Lučke, je vsak divizijski poveljnik obdan s takimi tanki, ki so vsi opremljeni z aparati za brezžično zvezo. Tako je poveljnik divizije vedno v zvezi s svojimi nadrejenimi poveljniki, kakor tudi 5 posameznimi enotami svoje divizije. Naj njegov štab stoji «li je na vožnji po neprehodnih planjavah in močvirjih, v tankih se vedno šifrira in dešifrira, poveljnik je vsak čas na tekočem o vsem, kar se na fronti dogaja in lahko nemudoma izdaja potrebne ukrepe.
Prav tako kakor hitrost poročanja, je čudovita tudi udarna moč, s katero se naglo izdani ukrepi izvajajo. Ta udarn« moč je pač posledica izurjenosti in pogumnosti vojaštva, v veliki meri pa tudi pravilnega sodelovanja različnih vrst orožja. Tako je na primer značilno, da vsakikrat, ko je ta ali oni napad zastal ali začenja sovražnik s protinapadi, naenkrat začne streljati težko topništvo in s.e pojavijo številna letala. To je možno le, če tisti, ki zabrede v težave, lahko to takoj sporoči svojemu nadrejenemu poveljniku ter mu točno pove, kakšne težave so nastopile, kje je potrebna pomoč, kje sovražnik napada itd. Motorna vozila so bogato opremljena z aparati za brezžične zveze, poleg njih pa tudi bataljoni, včasih celo tudi posamezne čete. Pehota lahko takoj izve, če so na poveljstvu zvedeli za njeno željo in če ji lahko pomagajo. Poleg dejanske pomoči imajo posamezne enote tudi moralno zavest, da zadaj vedo vse, kar se na bojišču dogaja in jim lahko pomaga jo, če je potrebno.
Moderna tehnika najhitrejših medsebojnih zvez pa ni samo pogoj za sodelovanje med posameznimi vrttami orožja, marveč tudi za sodelovanje men orožjem iste vrste. Vsako letalo in vsak tank im« brezžično radio oddajno in sprejemno postajo. Drugačne zveze med letali in tanki ter med poveljstvom si sploh misliti ne mOremo. Prav tako je najboljša brezžična zveza med posameznimi topovi in protiletalskimi topovi, rrav tako je važna zveza med topom in opazovalcem in onim. ki topu dovaža granate. V premični vojni, ko morajo topovi ?edno menjavati svoja mesta, je važno, da so t stalni zvezi % svojim skupnim poveljnikom. ;i je na konju ali na motornem kolesu daleč >red njimi ter jim daje navodila. kar }6 na.j-litreje zopet le s pomočjo brezžičnega brzo-
java. Oficirji za zvezo med pehoto in topništvom lahko opravljajo svoje naloge najlažje s pomočjo brezžičnega brzojava. Vsak čas mora biti izrabljen, izgube časa so lahko usodne, zato je hitrost prvi pogoj za uspeh.
Jasno je, da se poslužuje nemška poročevalska služba tudi telefona in telegrafa. Telefonske vode in kablje lahko tudi V premični vojni postavijo zelo hitro, na motorjih in jih potem s pridom uporabljajo, jasno pa je, da premična vojna s sodelovanjem najrazličnejšega modernega orožja, s hitrim premikanjem in naglimi .odločitvami potrebuje še boljših obveščevalnih sredstev in tu sta radio in brezžični brzojav n« prvem mestu.
Odnosi med Anglije in Ameriko n so preveč prisrčni
Rim, 3. sept. AS, Odnošaji med Angleži in
Amerikanci nišo tako prisrčni, kakor bi kdo mogel pomotoma sklepati iz uradnih govorov. Angleška propaganda seveda močno pretirava, toda dejstvo t>8liyie, da Amerikanci vendarle po svoje ravnajo. V važnem vprašanju dobavk Angliji so močne razpoke. Veliki ameriški industriaTci očitajo Angležem, da niso znali dobro in pdmetno uporabiti blago, ki je prišlo s prejšnjimi transporti Minister za vojno industrijo je moral iti v New-york, da poravna celo vrsto nesporazumljenj. — Amerikanci so sklenili, da ne bodo pošiljali Angležem nič več ne železa, ne Jekla. Nekateri Amerikanci so povedali in napisali dosti bridkih besed na angleški nered. Nekateri angleški listi so ranjeni v svojem narodnem ponosu tudi odgovarjali. Tako je »Sunday Times« odgovoril, da ameriška pomoč ne predstavlja hudega napor* za Amerikance. Le majhen del ameriške industrije delp za vojsko, pa še ta majhen del proizvaja naročila aelo neredno, List pravi dalje, d« naj Amerikanci bolj kot na Anglijo mislijo na Rusijo, kateri je pomoč nujno potrebna. Drugi pa se zopet boje, da bo zaradi ameriških pošiljk Rusiji prikrajšana Anglija.
Španska soc aina
politika
Madrid, 3. sept. AS. Pred kratkim je španski ministrski svet sprejel zakon za zaščito družin s številnimi otroki. Po tem zakonu, ki se bo nanašal na približno 200.000 španskih družin, se dele te družine na take, ki imajo pet do sedem otrok, in lake, ki imajo osem in več otrok. Obe kategoriji bosta uživali posebne ugodnosti v šolah, kopališčih, sanatorijih. pri podeljevanju dela in služb, imeli bosta prednost pri razdeljevanju parcel za naselitve nenaseljenih krajev in pri podeljevanju cenenih delavskih stanovanj. Do 6000 pezet letnih dohodkov so take družine oproščene davščin, pri letnem dohodku 6000 pezet pa nastopi davčna dolžnost. Prva kategorija plača pri 6000 do 16.000 pezet letnih dohodkov polovico predpisanih davščin, druga kategorija z osmimi ali več otroki pa je še vedno oproščena. Z naraščajočimi dohodki se veča tudi davčna lestvica, davčna obveznost velja tudi za drugo kategorijo po merilu izdelanih socialnopolitičnih smernic.
Ravno tako je bila na Španskem izdana tudi odredba, po kateri se zvišajo obroki racioniranih življenskih sredstev za rudarje na splošno, poljedelskim delavcem pa se povišajo samo nekateri obroki v času žetve. Dočim dobi večina prebivalstva na dan največ 175 gramov kruha, dobe delavci po rudnikih po novi odredbi 480 gramov, njihovi otroci v starosti od 7 do 14 let po 800 grainovln ostali družinski člani po 200 gramov dnevno. Poleg tega dobivajo tudi povišane obroke sladkorja, mila. masti, olja, posušenega sadja itd.
Ker je skrb za življenjske potrebščine in naraščajoča draginja, skratka, boj za vsakdanji kruh najvažnejše vprašanje širokih množic, hodo nove odredbe ublažile marsikatero stisko. Seveda ne bo s tem še doseženo splošno poboljšanje razmer delavskih slojev, ker je še vedno velika nesorazmernost med zaslužkom in izdatki za živež.
Srbski dnevnik odgovarja na londonske hujskanje
Na torkove hujsknrije, ki jih je pošiljal v svet londonski radio o novi srbski vladi, odgovarja belgrajski večernik »Obnova« t uvodnikom, v katerem med drugim pravi: »Ob novici o imenovanju nove srbske vlade, je londonski radio popolnoma izgubil živce ter je novo vlado obsul s kopico zaničevanj in sum-, ničenj, ne da bi pri tem navedel samo en razlog za svoje trditve. Končno se je londonski radio spozabil celo tako daleč, da je Članom vlade grozil z umorom. Tudi na to se ne bi ozirali — tako nadaljuje svoja izvajanja »Obnova« — če ne bi za sestavijalceni srbskih poročil na londonskem radiju stali nekateri prejšnji srbski politiki. Izrečenim grožnjam se smejimo, ker ne vemo, kakšno nesrečo nam bi naj še pri-.
pravij London potem, ko je pognal našo državo v vojsko, v knteri so izgubili svoja življenja tisoči in tisoči ter je Jugoslavijo zbrisal z zem-Ije.vida in nato izmučeno ln raztepeno srbsko ljudstvo privedel do roba državljanske vojne. Pred vsem svetom nas je sram, da so ti ljudje v Londonu Srbi in da so svoječasno vodili naš narod. Ce primerjamo ta dva svetova, »naše« v Londonu in vlnde rešitve doma, potem šele vidimo prepad, ki zija med ljudmi. Medtem ko v Londonu mislijo, da je vlada izdajalska, nas v domovini vodi vojak, ki je svojo dolžnost na bojišču izpolnjeval do zadnjega in ki ni zapustil armade in ki je sedaj na svoja ramena naložil še težje breme vpostavitve in obnovitve države.«
Iscrlzlonl alla scuola elementare e medla Italiana
Dal 3 al 15 settembre sono aperte le iseri zioni a tutte le classi della scuola elementare, alla I. e II. classe della Scuola media nonehe alla 111. classe ginnasiale nonehe le prenota-
zioni per le classi IV e V del ginnasio.
Alle classi III e IV del ginnasio possono essere iscritti rispettivamente prenotatl, anehe i giovani che intendono fre<|iietare !a III o la IV classe del Corso inferiore dcll'lscituto tec-nico o dellTstituto Magistrale.
Le domande in carta libera devono essere presentate dai genitori o da chi ne fa le veci oiristituto di Cultura Italiana (Napoleonov trg št. 6), fra le ore II e le 12.
Per gli alunni che si jserivono alla I. classe elementare dovranno essere ullegati alla doman-da il certificato di nascita e quello di rivacci-nazione per gli altri il titolo di studio con 1'indicazione della scuola presso la (juale si trovano glj altri documcnti.
Coloro. che secondo le leggl italiane hanno diritto HlPesonero dal pagamento delle tas-se scolastiche devono contemporaneamente pre-sentare domanda di esonero.
Le tasse per il ginnasio (immatricolazione alla scuola media: L. t tO per i masclii e L. 150 per le femmine: prima rnta della tassa di fre-quenza per le classi I e II: 70 per i m. e 90 per le f.. per la III: 00 indistintamente: educazione fisiea L 3t, bollo e tassa scolastica L 10 per tutte le classi) dovranno essere versate alla segretaria dellTstituto ento il 30 settembre.
Eventualj domande per esnmi di ammissio-ne e di idoneita, che si terranno dal t al 10 ottobre, devono essere presentate entro il 15 settembre con tutti i documenti prescritti e contemporaneamente devono venire pagate in segretaria le tasse di esame (L ItO per i masehi e L 150 per le femmine per 1'esame di ammis-sione alla I. classe. L 110 per l'esame di idonei-tš alla 111). Nella domanda stessa il padre o chi ne fa le veci dovra dichiarare che il candi-dnto non si c presentato nelTanno scolastieo 1940-41 allo stesso esame in nessuna altra scuola.
Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvomno »DOMOLJUB«!
Rdeči križ sporoča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22b: Borec Franc, Kožar Štefan, Mejak Karel, Srebot Ivan, šušteršič Franc.
Pošto naj dvignejo:
Cernič Stazika, Resljeva 31, Drčar Ivan, Fi-scher inž. Franjo, Levstikova 21, Golob inž. Fra-njo, Higijenski zavod, Hrastelj Joža, Zarnikova ul., Jesih Jelena, Jarnikova 5, Jutraš Rija, Davkarija, Kavar Janea, Resljeva 4, Kenda Vlada, Galusovo nabrežje 7, Kocbek Edi, Detelova 5, Kovič Marica, Celovška 172, Križaj Marica, Močnikova 4, Lah Ida, Rožna dolina XVI-30, Ložar Radoslav, Ledina (Delavski dom), Marckisetti Vinko, Bleiwei-sova 14, Marhe inž. Karel, MenCin Rudolf, Dolenjska 21, Močnik Franc, Stari trg 19, Oblak inž. Ivan, Kaafl jeva 12, Pečjak Alenčica, Stani&eva 27, Pečnikar Milica, Dolenjska 48, Požar Anton, Gledališka 10, Ramšak Marica, Stožiee 156, Ravnik Janko, Smerkolj Anton, semeniška 4, Šenica Janez, Tyrševa c.. Škrbec Franjo, Tyrševa 15, Štebi inž. Alojz, Aleksandrova 3, Tešar Tončka, Cer-netova 37, Toros Franc, Rimska 7, Tršar Francka, Obirska 16, Vončina Josipina, Ilirska 29, Vrbič Pavlina, Hradeckega c. 10, Vrščaj Dušan, Kolodvorska 22, Zupan Fran, Hrenova 17.
Svojci Koncllja Josipa naj se zglase zaradi domovnice, ki jo je izdala občina žužemberg.
Gospa Zorč Malči naj se zglasi v tajništvu.
Gospod Štirn Pavel iz Vrhnike je daroval Poizvedovalnemu oddelku 200 lir, g. Jelen Tone iz Ljubljane 50 lir, g. Sajovic, tovarnar 50 lir, ga. Kovač Angela iz Sv. Treh Kraljev 100 lir, rodbini K. D. pa namesto cvetja na grob ge. Nine Koklič 100 lir. Plemenitim darovalcem se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje.
Ugoden razvoj italijanske zunanje trgovino
Rim, 3. sept. AS, Italijanska finančna revija »Societa per azioni« prinaša članek, v katerem ' navaja podatke o ugodnem razvoju italijanske zu- j nanje trgovine. V preteklem letu je bilo uvoženega v Italijo za 13 milijard, izvoženega pa za 9 milijard lir blaga. Deficit je treba pripisati ! temu, da se je dvignila cena uvoženih predmetov in zlasti važnemu dejstvu, da je v vojnem času i treba omejiti zaloge. Res, da se je promet v za- < mejstvu zmanjšal, toda nadomestllla ga je iz- i redno Živahna trgovina z Nemčijo, Švico, Švedsko ! in Španijo. Od 1. junija do 31. decembra 1940. t leta je iz Nemčije prišlo približno 45% vsega italijanskega uvoza, a iz Italije je šlo v Nemčjio 41% vsega izvoza.
Laval jo bolj«
Pari«, 3. sept. AS. Po zadnjem zdravniškem poročilu se je Lavslovo zdravje močno izboljšalo. Tudi Deat je že iz smrtne nevarnosti.
Innonl v Smirni
Istambnl. S. sept. AS. Predsednik republike j Innoni je odšel v Smirno. kjer je velesejem. Ob tej priliki je čestital italijanskemu generalnemu; konzulu zaradi izredno uspele italijanske blagovne razstave.
Velika povodonj na Sodmograikem
Budimpešta, 3. sept. AS. Iz Transilvanije prihajajo poročila, da Je zadnje veliko deževje povzročilo velike poplave. Posebno Je prizadeta pokrajin« Kolesvar. Mnogo polja in več vasi je pod, vodo. Voda je ponekod močno deroča in ie uničila pridelek celega leta ter porušila več hiš. Tudi železnice so preplavljene. Na treh progah je promet ustavljen.
Hud poiar na Madžarskem
Budimpešta, 3. sept. AS. V vasi Tet ob železniški progi Budimpešta-Dunaj je izbruhnil silen požar, ki je razpihal veter. Uničenih je 20 hiš in 10 silosov. Človeških žrtev ni bilo. Gasilcem sc ic šele po 24 urah nosrcčlto omejiti požar.
(joApcrtLok&tvo
Položil sirorstva v Italiji
IEI prinaša zanimive podatke o italijanskem gospodarstvu 1 s sirom. Podatki se nanašajo na leto 1938, pa so vseeno zanimivi. Tega leta je namreč znašala proizvodnja mleka 68,735.000 hI, od česar je bilo produciranih v severni Italiji 55 milijonov. Za predelavo mleka Je obstajalo 18.67 industrijskih in obrtnih podjetij.-Od vsega mleka je šlo 43% za direktno porabo, 34% sirarski industriji in 23% je služilo za prehrano telet. Proizvodnja masla je znašala 447.000 met stotov, kar krije skoraj vso potrošnjo. Italijanska proizvodnja sira je znašala 2,228.000 met. stotov in je omogočala izvoz 218.090 stotov. Izvoz je šel največ v Nemčijo, Zedinjeue države, Anglijo. Francijo in Švico. Drugih proizvodov sirarstva je bilo: mlekarski sir 163.000. industrijski sir 55 000 itd. Na vsakega prebivalca je prišlo v Italiji 73.4 litre mleka, 1.3 masla in 5.4 kg sira
Menn po stalnih cenah. Poročali smo že, da se proučuje načrt, kako bi se po vsej Italiji dajal standardni menu po enotnih .cenah. Ta menu bi obsegal: 1. predjed brez sušenega sadja ali juho: 2. glavno jed iz mesa ali jajc ali sušenega mesa ali ribe s prikuho; 3. sadje ali. sir ali kompot. Kot dodatek je zamišljena še porcija zelehjave ali prikuhe. Cene se bodo gibale po lokalih, ki bodo uvrščeni v 5 skupin in bodo znašale od lir za četrto skupino do
lir z« skupino »ekstra«.
Italija v romunski zunanji trgovini. Po statističnih podatkih je znašal romunski uvoz v prvi polovici letos 9.2 milijarde lejev, izvoz pa 15.9 milijarde lejev. Največji romnnski uvoznik je bila Nemčija, na drugem mestu pa je bila Italija, ki je v Romuniji kupila z« 1.86 milijarde lejev proizvodov, t. j. 11.45% vsega romunskega izvoza, dočim je Romuniji dobavila blaga za 1.42 milijarde lejev. kar predstavlja 15.39% vsega romunskega uvoza. Za 'Italijo je n« tretjem mestu Turčija, na četrtem mestu pa Švica.	'
Nnvssadsfea Trjssvska Is ofcrtaa banka. Največja novosadska banka Trgovska in obrtna
banka, pri kateri je imel velik paket delnic tudi Ljubljanski Kreditni zavod za trgovino in industrijo in ki je delila za preteklo poslovno leto 6.5% dividende, je prešla sedaj v koncem Peštanske madžarske komercialne banke. Do 200.000 delnic novosadske banke je prevzela Sedaj omenjena madžarska velebanka.
Bolgarija je prepovedal« izvoz žita. Bolgarski ministrski svet je prepovedal izvoz žita.
Les za mast. V teku zadnjih dni eo bila v zagrebškem svetu za zunanjo trgovino posvetovanja o predstoječem gospodarskem sporazumu s Švico in pa izmenjavi nekaterih vrst blaga z Madžarsko. Tu gre predvsem za izmenjavo takega blaga, ki ga Hrvati lahko pošiljajo Madžarom in ki ga obratno Madžari lahko nudijo Hrvatom. Madžari potrebujejo hrvaški les in železno ter druge rude, Hrvati pa madžarsko pšenico, sladkor, moko, melaso in mast. Hrvati bodo nadalje izvozili na Madžarsko nekaj suhih svinj za pitanje in bodo ta izvoz krili z uvozom madžarskih pitanih svihj.
Trgovska pogajanja med Italijo In Švedsko ratificirana. Iz Slockholma poročajo, da je bila pred dvema dnevoma ratificirana trgovska pogodba med Italijo in Švedsko. Podpisala sta jo Švedski ministrski predsednik Hansson kot zastopnik zunanjega ministra in pa italijanski poslanik v Stockholmu. Pri tem gre za pogodbo, ki Je bila zadnjega decembra sklenjena v Rimu in ki razširja vse trgovske dogovore med Italijo in Švedsko na italijansko-albansko carinsko unijo in za drugo pogodbo o ustanovitvi mešane komisije za izvajanje teh dogovorov.
Cene pšenice na Hrvatskem. Kakor poročajo iz Zagreba, je cena ze pšenico, ki je določena od ministrstva za prehrano, trenutno najvišja cena za pšenico v Evropi. Znaša 450 kun za 100 kg, to je 200% več kakor leta 1939. Ker se zaradi posebne poglavnikove odredbe cene kruhu niso smele povišati v istem razmerju, kakor so se povišale cene pšenici, vlada med ceno pšenice in ceno krušne moke precejšnja neskladnost, ki pa ne zadene zasebnikov, ker jo plačuje drževa To utemeljuje s tem, da na ta način manjši davkoplačevalci čutijo manjše ufem«, kakor pa bi ga čuiiii. če bi bilo cene kruhu na splošno povišane.
K Tolažnici žalostnih
* Log pri Vipavi
«. LeČSa\8<Ctvek'ih1ea Sut Si' 1 "".k^Ukta praznikom. Obenem so cerkev vajoče holme, griče in tudi visoke vrhove da z višine vabijo in kličejo razbolela, pomoči in utehe zeljna srca v svoje mirno zatišje. Zgradil jih je na vrheh, da simbolično dvignejo Zemljana bliže k svetim nebesom, kamor hite njegove misli in molitve. Mogočno svetišče Marije — tolažnice žalostnih v Logu na Vipavskem stoji pa sredi plodne ravni. Če korakaš iz Ajdovščine po državni cesti proti Vipavi, moraš skrbno paziti, da par streljajev pred veličastnim Marijinim domom zazreš vrh visokega zvonika, ki se skriva med drevjem. Ko napraviš še nekaj stotin korakov,' zrase skoraj nenadoma pred teboj ponosita stavba s tremi zvoniki, od katerih ti najvišji izsili občudovanje zaradi visokosti in mogočnosti sloga. Sredi bohotnega zelenja širokjh njiv in lepih travnikov, obrobljenih z grički, na katerih zori vipavska žlalit-nina, v najmikavnejšem predelu svoje blagoslovljene doline, sredi vsega, kar je vipavske-
mu srcu najdražje in najljubše — plodna zemlja in sočna trta — so Vipavci postavili hram svoji nebeški Kraljici, da jih ščiti in varuje in da se zatekajo k njej po tolažbo. Kakor so sami zakoreninjeni v svojo domačo grudo, tako so zakoreninili tudi dom svoje Zaščitnice v srce svoje rodne zemlje, saj je Log središče Vipavske doline od Hublja do Močilnika. Znana in draga pa je loška pot vsemu slovenskemu ljudstvu od Cerkna do Repentabra in od Dorn-berga do Snežnika.
Kdaj se je začela božja pot v Logu in kdo in kdaj je postavil prvo cerkvico, nihče točno ne ve. Prvi podatki segajo v 10. stoletje. Morda pa je loška Mati božja gledala že preseljevanje narodov. Turška sila je leta 147? uničila novo cerkev, ki jo je bil sezidal leta 1445 goriški grof Lenart. Protestantizem ni prišel do cerkve v Logu. Zadnjo nedeljo v novembru leta 1565 je sam Trubar jahal skozi Vipavsko dolino, pa do Loga ni dospel. Francoze pa je videla loška cerkev; priča spomenik ogrskega vojaka, ki je še pred leti stal zraven cerkve, sedaj je samo že ostanek.
Leta 1822 jp posvetil goriški nadškof Valant veliki oltar iz belega beneškega marmorja. Izklesal ga je mojster Geraldo. Dekan vipavski ie bil takrat g. Stekar. Posvečen je oltar To-ažnici žalostnih. Podobo Tolažnice za veliki oltar je naslikal Mihael Stroj. V letih 18+2—1844 je cerkev umetniško poslikal na moker omet (freske) solnograški slikar von Goldenstein iz svojega. Freske so še danes po skoraj sto letih živobarvne, kakor nove. Leta 1875 so po 9 letih dela končali nov, 56 m visoki zvonik in k trem starim zvonovom oskrbeli še četrtega, ki je prestal v Logu prvo svetovno vojno in še danes
i
povečali za kor in uredili učinkovito sedanjo fasado. Zgraditev ponosnega zvonika in povečanje cerkve je zamislil kanonik in vipavski dekan Grabrijan. Delo je vodil mojster Blažko iz Lokovca, oče pokojnega župnika Alfonza Blažka; dobri mojster se je pri tem delu smrtno ponesrečil.
Cerkev je sedaj 39.50 m dolga, 18 m široka, ima 8 stranskih kapel, 7 oltarjev in nad kapelami obširne hodnike, ki so odprti vernikom ob glavnih cerkvenih shodih.
V povojnih letih je videlo mogočno svetišče prekrasne in veličastne verske prireditve. Nad vse sijajen je bil evharistični shod 11. in 12. septembra 1923, ki ga je vodil pokojni nadškof Sedej. Dne 2. in 3. septembra 1924 je bil v Logu Marijanski kongres. Koliko lepote in pobožnosti je bilo takrat tu pod okriljem nebeške Matere! In še več veličastnih svečanosti Marijinih družb in Marijinih otrok je bilo v tistih letih v Logu.
Od leta 1930 je v Logu vsako leto porei-junkulska pobožnost za vipavsko dekanijo. Glavna shoda, v Logu sta na Veliki in še posebej na Mali šmaren, ki zvabita po deset tisoč in še več romarjev v Marijin log. Poleg teh velikih cerkvenih slovesnosti in pobožnosti, pri katerih stopi po tisoč in več oseb k mizi Gospodovi, je letno še deset manjših shodov.
Marijina božja pot: Tolažnica žalostnih y Vipavi
Cerkev v Logu je podružnic'a vipavske fare. Ob velikih shodih je vsa duhovščina vipavske dekanije z neumorno delavnim g. dekanom Ig. Breitenberger.jem na čelu zaposlena v Logu za spovedovan.je in praznovanje.
Naj zaključimo z radostno ugotovitvijo: Marijina božja pot v Logu je živa priča globoke vernosti in iskrene ljubezni do Matere božje, ki plameni v srcu naših Vipavcev! V To-
Ilažnico žalostnih zaupajo v vseh preizkušnjah in niso iu ne bodo prevarani.
Glavni oltar romarskega svetišča Matere božje y Logu pri VipavL
Spoti
Kako bo lofos na prvenstvu moštev in poedincev
SAZ je za 7. in 8. razpisala lahkoatletsko prvenstvo moštev in obenem tudi prvenstvo poedincev. Na njem naj bi sodelovali vsi člani zveze. Da pa ne bomo prelomili s starimi že zakoreninjenimi navadami, bo to prvenstvo zopet nekoliko okrnjeno, ŽSK Hermes na njem ne bo sodeloval.
Borba za naslov letošnjega najboljšega moštva se bo razvijala tako samo med SK Ilirijo in Planino. Sodeloval bo sicer še tudi SK Elan iz Novega mesta, ki pa je še mlajši klub in v tako hudi borbi še ne bo mogel uspeti. Pokazal pa bo na startu vseeno zelo dobre moči, saj njegova atletska sekcija uspešno napreduje in je bila posebno letos zelo delavna.
Oba kandidata za prvo mesto, Ilirija in Planina, sta si po močeh skoraj enaka. Oba kluba imata tudi množico atletov, kar pri takem tekmovanju močno vpliva na zmago. Če bežno pregledamo posamezne discipline, moremo vnaprej izreči tole mnenje. Na kratkih progah, to je na 100 in 200 m bodo vsekakor prednjačili Planinaši. Ilirija bo uspešno posegla v borbo samo s Sodnikom. Favorit za zmago na 100 m je Šušteršič, Lušicky pa je na tej progi dosegel letos najboljši čas. Približno ravno tako si bodo razdelili mest« in točke v teku na 200 m. Če bi startali še Hermežani, pa bi tod najuspešneje posegli v borbo oni, ki imajo kopico odličnih šprinterjev. Naslednja proga 400 m bo prinesla zmago Ilirijanu Obršku, ostala mesta pa bo zasedla najbrž vsa Planina s Skuškom, Naberni-kom, Mravljetom itd. V teku na 800 m je zmaga že oddana odličnemu Koširju. Za drugo mesto pa bo precej borbe, za Ilirijo bo tekel tudi Obriek Prav tako bo na 1500 m prvi Košir, za ostala se bodo pa borili Megušar od Ilirije in Sedej, Jovan in Zupan od Planine. Na 5000 m ne bo dosti tekmovalcev, zmagal bo pa sigurno Kien (Planina). Teka na 10 tisoč metrov ne bo. V tekih si bo, kot vse kaže pridobila Planina nekoliko naskoka, toda takoj naslednje discipline kažejo zanjo slabo. Planini manjka dobrih metalcev. V metih je slika sicer veliko bolj nejasna, vendar je gotovo, da si bo tu Ilirija zagotovila vsa najboljša mesta. Za kroglo ima več metalcev, med njimi tudi slovenskega rekorderja Hladeta, ki je že verificiran in bo tekmoval za Ilirijo. Poleg njega je še polno drugih zelo dobrih, n. pr. inž, Stepišnik, Zupančič, Pribovšek, Slamič.
Disk bo tudi domena Ilirijanov. Za Planino bodo tekmovali Merala, Jeglič in Lužnik, za Ilirijo pa prof. Dobovšek, inž. Stepišnik, Zupančič, Skaza, Slamič. Če pogledamo še h kladivu, moremo trditi, da bodo meti odločilne važnosti za Ilirijo. Če bo zmagala, bo zmagala s pomočjo velikega števila dobrih metalcev.
Po teh disciplinah' pa bo stanje točk najbrž izenačeno, tako da bodo skoki odločili zmago. Tu bo pa borba res najbolj napeta. Za višino Ilirija razen
Navodila ljubljanskemu prebivalstvu za ravnanje pri alarmu ob napadu iz zraka
Milanoviča nima dobrih skakalcev, toda prav tako jih nima Planina. V skoku s palico ima zopet več šans Ilirija s Pribovškom in Milanovičem, Planino bo močno zastopal samo Janež, ki celo lahko močno preseneti. Kolikor si bo Ilirija priborila naskoka v višini in palici, toliko si ga more dobiti Planina v skoku v daljino in troskoku. Rezultat je torej nejasen.
Takšna je sodba o nedeljskem tekmovanju na papirju, kako bo pa v resnici, bomo šele videli, sigurno pa je, da bo borba med Ilirijo in Planino huda in da na račun zmagovalca z gotovostjo ne moremo delati nobenih sklepov.
Ob alarmu, bodisi da je dejanska nevarnost f napada, bodisi da je le zaščitna vaja, se mora vsak natanko ravnati po »Navodilih za ponašanje in delo prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadi«, ki so nabita v vsaki veži, v obratih, javnih uradih, čakalnicah itd.
Zlasti opozarjamo in dopolnjujemo:
A. V poslopju;
a)	Pri zaščitnih ukrepih mora biti vsak stanovalec hiše pokoren nadzorniku hišne zaščite, ozir. njegovemu pomočniku. Vsak stanovalec mora poznati nadzornika in druge zaščitne organe v hiši. Vsak stanovalec je ob alarmu, med trajanjem nevarnosti ali vaje, zlasti pa pri gasilski, tehnični ali zdravstveni pomoči v nesreči dolžan pomagati hišnemu nadzorniku in organom hišne zaščite.
b)	Glavni dohod s ceste do zaklonišča mora biti pri dnevnem alarmu odprt; pasantom se ne 6me braniti dostopa v zaklonišče, če je le še dosti prostora.
ti Hišni nadzornik in hišni lastnik morata skrbeti, da je ob alarmu vstop v zaklonišče prost (vsa dohodna vrata odklenjena in odprta, prehodi prosti).
č) Pri odhodu v zaklonišče odprite okna in opravite vse zaščitne ukrepe v svojem stanovanju, vzemite s seboj, kar je potrebno, zaklenite stanovanjska vrata.
d)	Za red in mir v zaklonišču skrbi hišni nadzornik ali od njega določeni organ hišne zaščite.
e)	Nadzorovati v hiši ob nevarnosti ali med vajami sme le hišni nadzornik ali od njega določeni organ hišne zaščite.
f)	Zaklonišče je dovoljeno zapustiti šele po znamenju, da ni več nevarnosti in če je tudi hišni nadzornik dovolil.
B. Pod milim nebom:
a)	Če smo pod milini nebom in zaslišimo znak preteče nevarnosti, se mirno podajmo v bližnje javno zaklonišče. Če-ne moremo do tja, poiščimo zavetje v najbližjem poslopju (v kleti, vezi).
b)	Če smo na odprtem prostoru in daleč od stavb, po potrebi takoj poiščimo primerno kritje, bodisi v jarku, jami itd. V najslabšem primeru ležimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred dTobci bomb.
c)	Vozila z vprežno živino morajo takoj z glavnih prometnih cest v stranske ulice ali ceste. Živino izprezimo in na kratko privežimo, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezovanje živine ob hidrante in vodnjake je prepovedano.
č) Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob desnem robu cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, vodnjakov, cestnih križišč in mostov.
d)	Postavljanje kakršnih koli vozil pred vhode v javna zaklonišča, bolnišnice, rešilne postaje, na tračnice cestne železnice, na prometne otoke, na cestne ovinke ter v ozke in nepregledne ulice je prepovedano.
e)	Vozniki, spremljevalci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali 6e tega ni v bližini, kako drugo zavetje.
Končno na novo opozarjamo, da se mora pri zaščitni vaji, bodisi da bo napovedana ali nenapovedana (znak pravega alarma), vsak v vsem ravnati prav tako kot ob dejanskem napadu iz zraka.
Prekrški zaščitnih predpisov bodo kaznovani, če ni dejanje po drugih zakonih huje kaznivo, po čl. 34 a uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z zaporom do 90 dni ali z globo od 38 do 3800 Lir,
Slovenska labko-atletska zveza — službeno:
Obveščamo vse svoje člane, da se je zaradi tehničnih momentov prestavil pričetek prvenstva moštev in posameznikov v ponedeljek 8. t. m. od 17 na 16.30, t. j. za pol ure prej. Pričetek tekmovanja v nedeljo 7. t. m. ostane isti, t. j. ob 17. Pričetek točno! — Tajnik.
Zbor slovenskih lahko-atletskih sodnikov — službeno; Opozarjamo vse gg. sodnike, kateri so določeni za sodniško službo na prvenstvu moštev in posameznikov, ki ga priredi Slovenska lahkoatletska zveza dne 7. in 8. t. m. na gornje obvestilo Zveze. — Prosimo vse gg. sodnike, da se ravnajo po tej izpremembi in se javijo vodji tekmovanja in vrhovnemu sodniku četrt ure pred pričetkom tekmovanja. — Predsednik.
Fausto Coppi zmagal na kolesarski dirki treh dolin. Na nedeljski krožni dirki čez tri doline Va-resine, kjer je proga speljana mimo treh najlepših jezer zgornje Italije v dolžini 242 km, je zmagal ^Fausto Coppi s časom 6.44.19. Vozil je približno 36 km na uro. Drugi za njim je bil Bizzi Olimpio, tretji Bartali Gino, četrti Canavesi Severino.
,60.000 ljudi je prisostvovalo športnim tekmam V Breslavi. V Breslavi se nadaljujejo mednarodne športne tekme, na katerih je doslej najboljša Nemčija, Italija pa si je priborila častno inesto. Poleg plavalnih tekem so bili tudi skoki, katerih rezultati so: 10 m skoki: Duevel (Nemčija) 83.93 točk;
2.	Haase (Nemčija) 81.15; 3. Giacomini (Italija) 71.67; 4. Merlo (Italija) 66; 5. Bolla (Madžarska) 62.80. Štafeta 4 krat 100 m prosto: 1. Nemčija 4.11,2; 2. Madžarska 4.20,6; 3. Hrvatska 4.24,1;
4.	Italija 4.31; 5. Finska 4.50,5; 6. Španija; 7. Ho-landija; 8. Belgija. Dokončni rezultati v plavalnem športu: 1. Nemčija 72 točk; 2. Madžarska 33;
3.	Italija 24; 4. Hrvatska 17; nato Finska, Španija, Belgija, Holandska.
Na lahkoatletskih tekmah pa so bili doseženi sledeči rezultati: moški: Tek na 100 m: 1. Marini (Italija) 10.9; 2. Bettini (Italija) 10.9; 3. Lau-er (Nemčija) 11; 4. Koelbel (Nemčija) 11.1. Tek na 800 m: Schuller (Nemčija) 2.01; 2. Perno (Italija) 2.01,1; 4. Adamesik (Madžarska) 2.01,7; 5. Caielli (Italija) 2.02,3. Met krogle: 1. Kressin (Nemčija) 15.07 m; 2. Henvav (Madžarska) 13.73; 3. Vendel (Nemčija) 13.17 m; 4. Bonamico (Italija) 13 m. Met kopja: 1. Salonen (Finska) 55.55; 2. Koskalninen (Finska) 55.53; 3. Jasmund (Nemčija) 52.44; 4. De Salvi (Italija) 50.95. Skok v višino: 1. Naumann (Nemčija) 1.80 m; 2. Tremmel (Nemčija) 1.75 m; 3. Alestato (Finska) 1.75; 4. Garello (Italija) 1.75 m. Štafeta 4 krat 100 m:
1.	Nemčija 43.3; 2. Italija 43.5; 3. Finska 46; 4. Bolgarska 46.2. Tek na 400 m: 1. Scheffer (Nemčija) 50. 9; 4. Bonhalmi (Madžarska) 52; 5. Croci čija) 50.9; 4. Bonhalmi (Madžarska) 52; 5. Croci (Italija) 52. Skok v daljavo: 1. Neue (Nemčija) 7.02 m; 2. Kissi (Madžarska) 6.80; 3. Reimdorfer (Nemčija) 6.71; 4. Urbič (Hrvatska) 6.60. Dokončni rezultati v lahki atletiki so: 1. Nemčija 81 točk;
2.	Italija 45; 3. Finska 25; 4. Madžarska 23.5;
5.	Slovaška: 6. Bolgarska; 7. Hrvatska; 8. Holandska; 9. Belgija
Več življenskega poguma!
Ta klic je šol zadnje dni po Švici, kjer so statistiki razgrnili pred javnost najnovejše podatke o vedno manjšem narodnem prirastku prebivalstva. Pri tem so opozorili tako vse merodaj-ne kroge, kakor tudi javnost samo na nevarnost, ki izhaja iz te ugotovitve za nadaljnji obstoj naroda samega.
Javnost je ta klic pravilno razumela. Zganila so se številna društva. Javni delavci so vrgli na ulico prve brošure. Ena ima zanimiv in pomemben naslov: »Ofenziva življenja«. Obravnava predvsem vprašanje družine z več otroci. Problem zagrabi na prvem mestu ter opozarja javnost na posamezne kričeče primere zapostavljanja družin z več otroci v tem ali drugem smislu in pobija čisto napačne in popolnoma zgrešene pojme, ki pa so se jih ljudje že navzeli o takšnih družinah. Pravi tudi, da bi bilo čisto napačno, misliti in se spominjati družin z več otroci samo' v časih stiske in oh draginji ter s tem le vzbujati pomilovanje takšnih družin pri splošnosti.
Vrnitev k bogastvu otrok! Važno vprašanje že s stališča ohranitve naroda. Narod se pa ne more navduševati za kako nalogo samo na podlagi statističnih podatkov in s ceniki življenjskih potrebščin! Pri tem je potrebno mnogo, mnogo več. Zraven mora biti tudi duša. Družine z več otroci namreč ne trpe samo materialno, temveč jih družha potiska v ozadje tudi na ugledu! — Tu je rana, ki jo je treba ozdraviti. Zato bo treba spremeniti — in to popolnoma spremeniti — stališče do družine z več otroci. Pri tem malo pomaga, če družinskim očetom samo povečujemo plače z raznimi doklndami. Ne smemo misliti le na številke, ker bogastvo otrok ni samo proračunski problem.
Jasno je, da morajo biti dohodki tako veliki, da družinski oče lahko preživi in prehrani svoje otroke, da jih pošteno oblači in krije vse izdatke, ki so združeni s šolanjem in vzgajanjem otrok. V tem pogledu je treba samo pogledati, kako skrbe za takšne družine velike drfave in veliki narodi. Predvsem v prvi vrsti Italija. In ti narodi nikdar ne izgubljajo vere vase. ker je preprosto nočejo izgubiti in skrbe za svoj zarod in mu pripravljajo lepšo bodočnost.
Zato so tudi brez pomena vse lepe in prelepe pridige in nasveti boljše plačanih ljudi svojim podrejenim, da morajo imeti več trok in se pri tem ne smejo le ozirati na številke. Upoštevajmo, da vlečejo samo zgledi in vsj takšni ljudje morajo priti pred svoje podrejene z zgledi in ne z lepimi govori in nasveti! In zgledi bodo bolj delovali, kakor pa vsi še tako lepi in topli govori in poveličevanje otrok.
Življenjski pogum in poudarek družine! In ne eno ali dvootroški sistem ali lahkomiselno razvratniško življenje in izživljanje blazirancer lahko reši narode in države! Brez tega poguma tudi obramba nima nobenega smisla. Zato pa mora ta pogum prešiniti predvsem vse višje stoječe plasti naroda, ker bodo šele potem ustvarjeni vsi pogoji, da bo družina zopet zavzela tisto mesto, ki ji pripada!
Tako skrbe zase drugi mali narodi. In mi Slovenci? — Ali nismo ravno takšni, ali pa še slabši? In živimo tako. kakor da bi nas bilo sto milijonov in nam je prav vseeno, ali nas je več ali manj. Samo. da se nam dobro Kodi. Ali bolje rečeno, da se k o m u dobro godi. Ali ta problem ne trka dovolj resno tudi na naše narodno telo? So ljudje že pozabili na zanimivo knjigo g dr. Pirca, ki je statistično dokazal, kako peša naš rod in kako ga je vedno manj, ker nima nobene odpornosti več in se je vdal lahkomiselnemu uživanju in ima vedno manj otrok in vedno več starcev in stark ter mrličev. In ali ne bo treba tudi pri nas mnogo, mnogo spremeniti v tem pogledu. Saj n. pr. družina z otroci celo stanovanja ne more dobiti. Če gojiš pse ali mačke, ga lažje dobiš. In kdo misli na takšne družine danes in kdo se vpraša, če je ta otrok imel danes mleko ali ne! Kaj bi to! — Samo, da se dobro godi p o e d i n c u. Dvanajsta ura je že tudi pri nas. In tudi za nas velja prav tako dobro, kakor za vse druge male narode, poziv in svarilni klic: Več poguma do življenja, do pravega, čistega družinskega življenja in več poudarka družini z več otroci, ki naj zopet zavzame mesto, ki ga zasluži in. ne, da bo trpela poleg materialnih težav še ponižanje na ugledu!
Kako preprečimo rjo na železu
Znano je, da jeklo ne zarjavi, če mu dodamo več kot 13% kroma. Pri 13% je namreč tkzv. re-sistentna meja. Toda kromovo jeklo, ki ne rjavi, je zelo drago. Zato so strokovnjaki ugotovili nov način preprečitve rje. Nelegirano ali slabo leglrano jeklo na njegovi površini pretvorijo v globino 0.1 mm, ki ne zarjavi, t. j. to površino »inkromi-rajo«, Resistentna meja leži pri tem jeklu v globini 0.1 mm, medtem ko odstotek kroma na površini znaša 35%. Procedura obstoja v tem, da vse predmete, naknadno podvržejo inkromiranju in tako vse proste površine zaščitijo pred rjo. Prednost inkro-miranja pred jeklom, ki ne zarjavi, obstoja v mnogo manjši porabi kroma.
Moja najnovejši »poklic«
Na obronkih Odenskega gozda v Nemčiji ljudje vsako jutro občudujejo 34 pešcev, ki se po različnih poteh pomikajo na hrib, zatem hodijo po cestah in drugih poteh. Vsi ti ljudje so poklicni pešci, ki morajo vsak dan prehoditi 28 km dolgo pot. Vsi so pa v službi tovarne za izdelovanje čevljev, ki na
ta način preizkuša trpežnost svojih izdelkov iz čisto I	•
novih snovi.	Učitelj: .Jaka, kdaj je najbolj« čas z. nabi-
Vsako lutro mora 68 čevbev oditi na pot in I r»nj» taAi*").
prehoditi gotovo razdaljo, nakar strokovnjaki v 1 Jaka:' »Kadar je pes privezan, gospod učitelja
podjetju proučujejo trpežnost in kakovost posameznih delov in na ta način najlaže ugotavljajo napake in pomanjkljivosti. Strokovnjaki gledajo predvsem na podplate ter so do sedaj že tako daleč prišli, da so tovarniški izdelki iz dneva v dan vse boljši. Strokovnjaki so pri tem prišli tudi do novih ugotovitev ter so n. pr. dognali, da so podplati iz novih snovi trpežnejši od usnjenih podplatov ter je z novimi podplati lahko mogoče prehoditi do 728 km.
Poklicni pešci so vsi 6tarejši ljudje. Najstarejši med njimi je že sedemdesetletni starček, ki svoje noge že komaj premika in s podplati večinoma drsa po tleh. Zato so njegovi čevlji tudi najboljše merilo za vrednost novih snovi za izdelavo pet in podplatov,
Da ne bi plačal najemnine — spi 'raje v grobu
Neki italijanski nosač v mestu Cannobia se je že pred leti preselil v nek star rimski sarkofag, v katerem je bila svoječasno pokopana neka rimska plemkinja. Na vprašanje ljudi, zakaj si ne poišče drugega stanovanja, je nosač odgovoril, da stanuje v sarkofagu iz ljubezni do starin in zato, da si prihrani najemnino. Pri tem je tudi poudarjal, da ga čudno stanovanje stalno opozarja na smrt ter mu zato tudi daje priliko, da se odpoveduje vsem sladkostim in veselju življenja. Toda kljub temu je omenjeni nosač vendarle človek z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. In se zato tudi včasih zgodi, da na svojo odpoved pozabi in se preveč nasrka rujnega vinca ter vesel •prištorklja spat v svoj sarkofag in v njem sladko zaspi brez misli in sanj na bližajočo s« smrt.
Za kratek čas
Novi najemnik: »Soba mi ugaja, samo tista preproga na steni se mi zdi tako mrtva.«
Stari najemnik: »Le počakajte malo, zvečer bo že živa.«
novica
Koledar
Četrtek, 4. septembra: Rozalija, devica: Ida, sveta žena; Marcel, mučenec; Mozes, prerok.
Petek, 5. septembra: Lavrencij Justiniian, škof. Prvi petek. Ščip ob 18.36. Lepo ob severu, dež ob jugu.
Osebne novicr
= Duhovniške i/.premeinbe v tržaški škofiji.
Domine Pegau, kaplan v Buzetu, je prestavljen kot kaplan v činico blizu Buzeta. — Novomašnik Enie-rik Količ iz poreško-puljske škofije, je nastavljen za kaplana v Buzetu. — Rudi Barbiš, kaplan v Čr-nici, gre za upravitelja župnije v Avberju. — Za škofijskega svetovalca je imenovan župnik Albin Kjuder v Tarnaj u. — V komisijo za župnijske izpite sta imenovana msgr. dr. Jakob Ukmar in sežanski dekan Jože Glažar.
Vpisovanje v italijansko ljudsko in srednjo šolo
Od 3. do 15. septembra je vpisovanje v vse razrede osnovne šole, v prvi in drugi razred srednje šole in v tretji gimnazijski razred in predstavitev za IV. in V. gimnazijski razred.
V tretji in četrti razred gimnazije se lahko vpišejo odnosni predbeleženi in mladeniči, ki hočejo obiskovati III. in IV. razred nižjega tečaja Tehniškega zavoda in uradniškega zavoda.
Prošnje morajo predložiti starši ali varuhi Institutu za italijansko kulturo (Napoleonov trg 6) med 11 in 12.
Za gojcnce, ki se vpišejo v prvi razred osnovne šole, je treba priložiti prošnji rojstni list in potrdilo o cepljenju, za ostale pa je študijski naslov z navedbo šole, pri kateri se nahajajo druge listine.
Vsak, kdor ima po italijanskih zakonih pravico na oprostitev plačila šolskih taks, mora istočasno predložiti prošnjo za oprostitev.
Takse za gimnazijo (vpis v srednjo šolo) znašajo 110 lir za moške in loO lir za ženske, prvi obrok obiskovalne takse za razreda I. in II. TO za moške in 90 za ženske, za III. razred brez razlike 90 lir, fizična vzgoja 31 lir, kolek in šolska blagajna 10 lir za vs razrede). Te takse je plačati v tajništvu Instituta do 30. septembra.
Morebitne prošnje za vstopne in zrelostne izpite, ki bodo od 1. do 10. oktobra, se morajo predložiti do 15. septembra z vsemi predpisanimi listinami iu istočasno jo treba plačati v tajništvu izpitne takse (110 lir za moške in 150 lir za ženske) za izpit za pripustitev v I. razred, 110 lir za izpit zrelosti za III. razred). V isti prošnji mora oče ali namestnik staršev izjaviti, da kandidat ni bil predložen v šolskem letu 1940—1941 temu izpitu v nobeni drugi šoli.
—	Vpisovanje v trgovsko nčilišče »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za
enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daie ravnateljstvo osebno ali pismeno. (Telefon 43-82.)
—	Romarski dan slovenskega katoliškega delavstva. Na letošnji Mali šmarin 8. septembra je romarski dan našega katoliškega delavstva. Ta dan se bo vse naše delavstvo zbralo v Marijinih svetiščih. Za to določeni kraji so: Žalostna gora pri Preserju za delavstvo iz Ljubljane, okolice in Notranjske; Nova Štiita pri Ribnici za delavstvo iz Ribnice, Kočevja in okolice; Trška gora pri Novem mestu za delavstvo iz Novega mesta in okolice, Črnomlja in ostalih bližnjih krajev. Na Žalostni gori pri Preserju bo sv. maša ob pol 9, v ostalih dveh krajih pa ob 10. Vabi se vse katoliško delavstvo, da se tega romanja v obilnem številu udeleži. Prav tako so vabljeni tudi vsi prijatelji našega delavstva.
—■ Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu naslednje'do-gone za odkup goveje klavne živine: v torek, dne 9. septembra t. 1., v Metliki, v torek, dne 9. septembra t. 1., v Žužemberku, v sredo, dne 10. dccembra t. 1., na Vrhniki, v sredo, dne 10. septembra t. 1., v Ljubljani. — Vabijo se mesarska strokovna združenja, cia na najbližji dogon pošljejo svoje pooblaščene zastopnik^ v svrho prevzema živine.
—■ II. vnanjn Marijina kongrcgacfja pri ur-šulinkab v Ljubljani ima jutri na prvi petek ob 6. sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, v nedeljo ob 14. pa shod. Pridite vse! Voditelj.
—	Na Trški gori pri Novem mestu bo tudi letos na Mali šmaren velik romarski shod. Na praznik sam bo cerkveno opravilo ob 7., 11. in ob 4. popoldne. Prejšnji dan se bo pričelo sv. opravilo ob 5. popoldne, torej eno uro poprej, kakor druga leta. Romarji iskreno vabljeni!
—	Vse lastnike zemljišč onstran meje Ljubljanske pokrajine vabi ljubljansko mestno poglavarstvo, naj do sobote 6. t. m. mestnemu gospodar-, skemu oddelku v Beethovnovi ulici št. 7 čim naj-nujneie naznanijo parcelne številke in katastralno občino, kjer je zemljišče, ter vrsto kulture, če je gozd, pesnik, vrt, travnik ali njiva, prav tako pa tudi mero površine. Vsi taki lastniki naj vse to zanesljivo takoj naznanijo zaradi prizadevanja za olajšanje spravljanja pridelkov.
—	Žigosanje ribarskih izkaznic. — Kibarsko društvo v Ljubljani obvešča imetnike ribolovnic in ribarskih izkaznic, naj so zaradi prežigosanja, ki ga je odredil Visoki komisariat, zglasijo takoj po 8. septembru pri svojih občinskih upravah, upravnih oblasteh 1. stopnje. Zglasijo naj se vnovič tudi oni. ki so te dni izkaznico že enkrat predložili, ker je bilo prežigosanje pomanjkljivo izvršeno.
—	Uradništvo Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je darovalo Vincencijevi konferenci M. O. v Ljubljani namesto venca na grob pokojnega bivšega tovariša gospoda Franca Stropnika znesek 209 lir v počastitev njegovega spomina. Bog plačaj!
—	Trst pred 150 leti. Na Dunaju je izšla leta 1812. knjižica »Die Illyrische Provinz und deren Einvvohner« z zanimivimi statističnimi podatki takratnega Trsta. Tako jc imel Trst leta 1810. samo 2106 hiš, 5 katoliških cerkva, mestno palačo, borzno palač", eno sirotišnico in dve bolnišnici — kužno in navadno. Kužna bolnišnica se je nahajala v pristanišču na ladji v karantenskem oddelku. L. 1792 je imelo mesto 20.003 prebivalcev, 1. 1804 že 40.000, toda leta 1810 jc to število spet padlo na 29.908. Med njimi jc bilo 1016 judov, 722 pripadnikov grško-vzhodne cerkve s l7 popi, 183 pripadnikov grške cerkve z 2 popoma, 189 reformi-rancev, 145 protestantov in 48 Armencev, od tega 28 vernih. V mestu je bilo 62 katoliških duhovnikov in 25 nun-benediktink. Trst je bil sedež ka-ioiiškegd in j£išii<:|£a škofa, puieg katoliških turkva
pa so bile v mestu Še ena grškovzhodna, ena armenska, ena ilirska in ena luteranska cerkev. Cerkve niso imele zvonikov. Mesto je imelo eno samo malo knjižnico in eno gledališče a 300 sedeži. — To bi se začudil opisovalec takratnega Trsta, če bi videl današnje velemesto.
—	Enoletni trgovski tečaj i pravico favnosti pri Trgovskem učnem zavodu ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2 (teleion 29-86). Vpisovanje se vrti vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
—	Medškofijsko dijaško semenišče v Kopru. Ponavljalni izpili bodo 18., 19. in 20. septembra. Prihod gojencev dne 20. septembra, duhovne vaje 21., šolska maša 22. septembra. Reden pouk se prične 23. septembra. Gg. duhovniki in semeniščpiki se opozarjajo, da čimprej vrnejo knjige, ki so si jih izposodili v semeniški knjižnici. Plačila v semenišču so ista. kakor lani, za žimnico in za perilo se plača mesečno 15 lir. Vodstvo semenišča bi bilo zelo hvaležno, če bi se našli dobrotniki, ki bi mu preskrbeli klavir ali harmonij.'
Poizvedba
Z doma na Verdu pri Vrhniki je pred desetimi dnevi odšel šestnajst let star fant srednje postave. Oblečen je bil v slabe hlače. Srajco je imel belo z modrimi črtami. Imel je tudi temnomoder klobuk in čižme. Kdor bi ga videl, se naproša, naj obvesti najbližjo orožniško postajo ali pa naj sporoči vrhniškim orožnikom. Starši so radevolje pripravljeni povrniti vse stroške in bodo dotičnemu, ki jim bo sporočil, kje se nahaja njihov sin, izplačali še nagrado 500 lir.
Ljubljana
1 Nočni častilci presv. Zakramenta opravijo svojo mesečno pobožnost v stolnici danes v četrtek, 4. septembra, zvečer od 8. do 9. Iz knjige »Večna molitev« bodo molili molitve 3. ure: Poče-ščenje božjega Srca Jezusovega in 11. ure: Prošnja za duhovnike. Možje in mladeniči, pridite molit in zadostovat!
1 Sv. maša zaduinica po pok. Marku Sukljetu
bo v petek 5. t. m. ob pol 8 v cerkvi Mar. oznanjenja pri frančiškanih.	*
1 Mestni domovinski nrad zaradi snaženja prostorov v petek in v soboto 5. in 6. septembra ne bo posloval za stranke.
1 Mestna zaščitna šola zaradi snaženja prostorov ne bo poslovala v soboto 6. septembra.
1 Gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani. Vpisovanje bo 5. in 6. septembra od 10 do 12 pri upraviteljstvu gospodinjske šole v Mladiki, Šubi-ceva ulica 9, kjer dobite nadaljnje informacije.
1 Prvi letošnji koncert bo jutri v petek ob 20 v frančiškanski cerkvi. Cerkveni koncerti so našemu občinstvu zelo priljubljeni, saj so njihovi koncertni sporedi prav posebno skrbno izbrani in obsegajo najboljša dela tovrstne glasbene literature. Jutri bomo slišali predvsem dela nemških in italijanskih klasikov ter dela sodobnikov: Re-Žerja, Premrla in Mihelčiča. Da bo koncert po svoji izvedbi na visoki umetniški stopnji, nam jamčijo vsi trije izvajalci: ga. Golobova, naša naj-odličnejša altistka, ter priznana mojstra: violinist prof. Šajs in pri orglah prof. Pavel Rančigaj. Zato na koncert še prav posebno opozarjamo in vabimo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. Cene nizke, od 10 lir navzdol.
1 Vpisovanje v šolo Glasbene Matice je v četrtek 4. septembra od 9 do 12 in od 15 do 17 ter v petek dopoldne. Popoldne bo dodelitev gojencev k posameznim strokovnim učiteljem in takoj nato sporazumna določitev urnika. Zato naj pridejo vsi vpisani gojenci jutri v petek, 5. sept. v Hubadovo dvorano poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici in siccr gojenci za klavir ob 15, gojenci za violino ob 16, gojenci za ostale predmete pa ob pol 17. Redni pouk se začne v soboto.
1 Mestni trgovski tečaj na liceju. Predbeležba vsak delavnik od 9 do 11 v ravneteljevi pisarni. Tam se dobe vse potrebne informacije. Šolnina in takse neizpremenjene, kakor lansko leto! Vpisovanje v soboto, 6. septembra, od 9 do 11,
1 Uršulinska gimnazija ho kmalu zrasla do vrha. Ob novi Šubičevi ulici gradijo novo uršulin-sko gimnazijo, katero so začeli že lani na jesen. Podjetje Kamnikar, ki je graditev prevzelo, je v zadnjih mesecih pohitelo Sedaj gradijo že zidove v drugem nadstropju. Ko' bo to' končano, bogo glavna gradbena dela opravljena in bo stavba lahko v surovem pokrita še to jesen. Medtem so tudi že podrli del starega dvonadstropnega poslopja uršulinske gimnazije, ki je stal na mestu, kjer bo bodoča Subičeva ulica. V surovem so tudi zgradili že zaključno steno, ki bo zapirala staro stavbo proti Šubičevi ulici. V pritličju so v stari stavbi tudi že urejena izložbena okna. ki bodo gledala na Šubičevo ulico. Adaptacija trgovskih lokalov na vogalu Šubičeve in Šelenburgove ulice, kjer je bila svoj čas slaščičarna, pa je tudi že končana pojiolnoma in se je trgovina s čevlji Šinkovec že vselila. Šubičevo ulico zapira zasedaj le še pritlični zid stare hiše ob Šeelnburgovi ulici. V kratkem bo padel tudi ta, saj je ostanek stare enonadstropne hiše tudi na zunaj že popolnoma prenovljen. Prav tako lepo napreduje graditev obzidja za nunski vrt v Šubičevi ulici. Za polovico svoje dolžine je zid že dograjen do polne višine, na drugi polovici pa sedaj delajo z vso vnemo. V kratkem se nam bo torej odprl pogled po novi široki resti, ki bo prihodnje leto že vezala Tivoli s središčem mesta.
1 Seznami davčnih osnov za modistke, krznar-je, klobučarje, izdelovalce senčnikov in ščitnikov, kovače, knjigoveze, kartonaže, graverje, galvani-zerje, vulkanizerje, zlatarje, pasarje, urarje, izdelovalce glasbil, kemične čistilnice, kemike, prepara-torje, drožarje, topilce loja, milarne, bandažiste, izdelovalce steznikov in predmetov iz roževine so razgrnjeni poleg dosedanjih ter naj si jih interesenti ogledajo do 16. septembra v vratarjevi sobi v pritličiu leve hiše mestnega poglavarstva.
1 Uprizoritev Senečičeve tragikomedije »Ne. navaden človek« jc zanimiva odrska tvorba, ki ie vzbudila pri občinstvu živahno zanimanje. Delo zavzame zanimanje gledalca s svojo stvarnostjo v dejanju, udarnostjo dialogov in aktualnostjo snovi. V igri je pokazal dramatik primer, kako se ujame pošten čovek v mrežo zakona, medtem ko resnični krivci ostanejo nekaznovani.
1 Ponovitev nenavadno uspele drame »Via mala«, ki jo jc napisal Knittl, bo v ponedeljek, 8. sept. popoldne. Delo obravnava tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjeinih zapletljajev, —
Zvečer bodo igrali veseloigro Olge Scheiapflugov« »Okence«. Okence je luknja v spominu nekega privatnega docenta etike Johanka, ki preživlja zaradi nje vedno neprijetne konflikte. Delo bo občinstvu gotovo ugajalo, ker vsebuje precejinjo mero komike in humorja.
Reven izobraženec z družino, nadarjen slikar, prosi podpore za nabavo slikarskega platna in barv ter za prireditev razstave. Hvaležno sprejme tudi material sam (barve, staro, za druge namene nerabno različno pjatno, vreče iz jute in vse za slikanje porabne stvari). Darove sprejema uprava »Slpvenca«,
Gledališče
Drama. Začetek ob pol 20. Sobota, 6. sept.: »Nenavaden človek.« Izven. Nedelja, 7. sept.: Zaprto. (Gostovanje na Vrhniki: »Via mala.«) Ponedeljek, 8. sept. ob 15: »Via np»la.« Izven. — Ob pol 20: »Okence.« Izven,
Radio Ljubljana
Četrtek, 4. septembra: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 lahka glasba. Med odmorom ob 8 na|>oved časa. — 8.15 poročila v italijanščini — 12.80 poročila v slovenščini — 12.45 komorna glasba — 13 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17'radijski orkester p>od vodstvom Draga Marija Ši-janra: operna glasba — 14 poročila v italijanščini - 14.15 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Armanda La Rosa Parodi — 14.45 poročila v'slovenščini — 17.15 koncert vokalnega kvarteta Lombar in kmečkega tria — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 na harmoniko igra Vladimir Golob — 20 napoved časa in jioročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 koncert operne glasbe pod vodstvom Draga Marija šijaiira s sodelovanjem sopranistke Valerije Heybal in tenorista Ivana Francla — 21.10 predavanje v slovenščini — 21.20 izbor operet pod vodstvom mojstra Arlandija — 21.50 pomenki v slovenščini — 22 koncert har-fista Luigija Magistrattija — 22.25 pestra glasba pod vodstvom mojstra Petralia — 22. 45 poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31,
Poizvedovanja
Zlata zapestnica je bila izgubljena v torek okoli sedemnajste ure iz drogerije Jančigai do Štu-dentovske ulice. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v upravi »Slovenca«.
Svarilo poljskim in gozdnim tatovom ter staršem
Lastniki njiv in vrtov se tudi v Ljubljani in njeni okolici pritožujejo zaradi pogostih tatvin poljskih in vrtnih pridelkov, prav tako so se pa tatvine pomnožile v gozdovih. Največjo škodo pa sedaj tatovi delajo na njivah krompirja, ker ponoči izkopljejo še nezreli krompir, v temi pobero iz zemlje le malo krompirja, večino pa puste, da zgnije brez haska. Med krompir nasajeni fižol izrujejo in tako uničijo ves pridelek njive ter napravijo veliko škodo. Najhuje za prehrano vsega prebivalstva je pa pri teh tatvinah to, da je korist, ki jo ima tat pri tatvini, samo malenkostna v primeri s škodo, ki jo napravi.
Da obvaruje lastnike njiv in vrtov pred škodo, vse prebivalstvo pa pred pomanjkanjem, je Viseki Komisariat dovolil mestnim poljskim in gozdnim čuvajem nositi puške, revolverje in mu-nicijo ter tudi streljati na tatove.
Brezvestni ljudje se niti od daleč ne zaveda io strogosti zakonov proti poljskim in gozdnim tatvinam, saj se lahkomiselno podajajo celo v smrtno nevarnost, ker se zanašajo na prizane-sljivost čuvajev, straž in oblasti. Toda časi so sedaj taki, da ne poznajo prizanesljivosti in tudi ne smejo prizanašati tatovom. Zato pa^svarinio predvsem tatove in tudi vse drugo prebivalstvo, naj se jx>dnevi, posebno pa še o mraku in ponoči ogiba vrtov, njiv in tudi gozdov, ker imajo čuvaji in straže najstrožje naročilo, da morajo streljati tudi na vsakega sumljivega človeka.
Še posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, da ne bi hodili »rabutat« sadja, saj straža vendar ne bo lovila otrok in tatov, temveč bo kar streljala. Starši in mladina naj pa pomisli, da tudi najbolj usmiljeni čuvaj ne more otroka v gostem listju med vejami ločiti od odraslega, enako pa tudi ne more v njivi otroka ločiti od sklonjenega odraslega človeka. »Rabu-tanje« namreč ni zabava, temveč tatvina ter so tudi otroci pri, rabulanju izpostavljeni vsem posledicam strogih zakonov ter smrtne nevaruostL
Novo mesto
Gledališka igra »Okence«, ki jo bodo v režiji J. Koviča uprizorili gledališki umetniki iz Ljubljane, bo nedvomno zanimala Novomeščane. Igra je bila že v ljubljanski Drami izredno simpatično sprejeta. Dobre zabave in smeha bo na pretek. V četrtek 4. t. m. ob 19 bo prva predstava, v petek 5. t. m. popoldne ob 15 pa druga, na kar zlasti opozarjamo okoličane.
Dve nesreči. V novomeški ženski bolnišnici zdravijo 13 letno Terezijo Gazvodo od Sv. Jošta pri šmihelu, ki je padla z jablane in si zlomila roko. Tam se zdravi tudi 14 letna šolarka in pos. hči Marija Begova iz Radavšev pri Metliki, ki je pomagala pri spravljanju otave. Dekle je podpiralo voz, ki so ga naložiti z otavo. Dekletu se je po nesreči spodrsnilo in je zato padlo pod voz ter si močno poškodovalo levo nogo.
Iz pisarne Rdečega križa. Novomeški Rdeči križ ojMizarja, da se morajo zaradi evidence in zaradi prošnje za eventualno podporo pri RK priseljenci javiti osebno in ne preko sorodnikov ali znancev. Lc tako bo moglo vodstvo RK dobiti potrebne podatke, ki so v interesu prosilca samega Rdečemu križu nujno potreb-ni. — šiviljska vajenka, ki «e jc v Zagrebu dve leti učila šiviljske obrti, bi rada tukaj končala učno dobo. šivilja, ki bi bila voljna sprejeti to vajenko v uk, naj se javi pri tukajšnjem Rdečem križu.
Grška vlada stopa na prste špekulantom In verižnikom
Radi prehrane ljudstva je sedanja grška vlada izdala vrilo najstrožjih ukrepov, s katerimi misli zatreti špekulacijo z živili in preprečiti verižništvo. Do teh ukrepov so jo prisilili nekateri slučau, ker nekateri kmetje niso liotelt oddati viškov svojega letošnjega pridelka pšenice ter prav tako ni6o hoteli prijaviti svojih tozadevnih zalog. Za kršitelje teh odredb so predvidene visoke denarne in zaporne kazni. Za težje prestopke je tudi smrtna kazen. Da bi pa vlada zagotovila oddajo letošnjega pridelka koruze, ie že sedaj zaplenila ves letošnji prideiei»
SI! I! fil
if
V SLOVENCU • SIGUREN USPEH
Iz Hrvatske
Hrvatski trgovinski minister v Nemčiji. Na
leipziški velesejem je odpotoval minister za obrt, veleobrt in trgovino Marijan Šimič.
Hrvatsko-bolgarsko društvo v Zagrebu. Hr-vatsko-bolgarsko prijateljstvo je dobilo vulen izraz v ustanovitvi Hrvatsko-bolgarskega društva v Zagrebu. Istočasno je bilo v Sofiji ustanovljeno Bol-garsko-hrvatsko društvo.
Kulturni ataše pri lirv. poslanstvu v Bratislavi. Za kulturnega atašeja pri brv. poslaništvu v Bratislavi je imenovan novinar Geno Senečič.
Nov spomenik Starčevičn. V Banja Luki se je ustanovil odbor za postavitev spomenika »očetu domovine* Ante Starčeviču. Spomenik bo stal dva milijona kun.
Zavod za zdravljenje jetike v Zagrebu. Na vseh zagrebških bolnišnicah mislijo ukiniti vse dosedanje oddelke za pljučne bolezni ter vse le bolnike spraviti v posebni zavori za zdravljenje jetike.
Zidanje druge največje cerkve v Zagrebu, zaobljubile rerkve Ltirške Matere božje, lepo napreduje. Bazilika ho imela prav za prav tri cerkve, kripto, veliko cerkev in kapelico Lurške Matere božje. Kripta je sedaj že gotova. Cerkev bo stala približno 30 milijonov kun. Načrte zanjo je brezplačno napravil sloviti slovenski arhitekt Josip Plečnik.
Železniški most čez Savo pri Brodu popravljen. V nedeljo bodo izročili v pTomet novi železniški most čez Savo pri Brodu. Prejšn ji most je na umiku razstrelila bivša jug. armada.
Iz Spodnje Štajerske
Nesreča pri košnji. V Grušovi pri Sv. Marjeti v Pesnici se je pri košnji hujše ponesrečil kosec Janez Kašman, kateremu je drug kosec, ki je kosil za njim, s koso razmesaril peto desne noge. Razen tega so se še poškodovali pri delu: V tekstilni tovarni Thoma na Pobrežju je padel pri čiščenju stroja 4 m globoko delavec Maks Zorko, v Spodnjih Poljčanali je pa padla Frančiška Ar-senak. V Zgornjih Pekrah je splezala na drevo osemletna Barbara Skrabl. Pri tem je bila tako neprevidna, da je padla na tla in si zlomila levo r<*ko. Vse poškodovane so prepeljali v holnišniro.
V Mariboru so umrli: Železniška upokojenca Viljem Lušicki in Rihard Turk ter upokojeni učitelj Ernest Kompost.
cJuA^k
POŠTNI PILOT
»Kaj bova pa zdaj?« je dejal kapitan, opazujoč pokvarjeni radio. »Ali morava iti kam po pomoč?«
»Ne smeva zamujati časa, če nočeva, da bosta Svetožre in Štrcelj- medtem pometala še druge pilote iz zrakoplova,« je rekel Mišek.
»Ubogi moji fantje!« je žalostno vzkliknil kapitan. »Zanje pač ni nobenega upanja večl Nihče se ne bo mogel rešiti 1 Vsi smo izgubljeni.«
»Nikar ne jadikujte!« je zavpil Mišek in je obrnil letalo v drugo smer. »Bodite močni, dragi moj kapitan! Sam&, veste prav midva sama bova napadla zrakoplov in — bova tudi zmagala !<
XVI. riitka na nebn
Svetožre in Štrcelj sta, ne vedoč. da je Mišek tako blizu, sklenila, da bosta začela metati še ostale pilote iz zrakoplova.
»Tla njihove ječe se dajo krasno odpirati kot najlioljša vrata.« je dejal Svetožre in se zasmejal: »Ha, ha, ha!«
>Saj nič ne veva, da je zrakoplov v višini tri tisoč metrov in jim tudi nič hudega ne želiva,« je dodal štrcelj in se prav tako škodoželjno za-grohotal.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama: G. R. Senečie: Nenavaden človek
Čeprav se redno gledališko lato ie ai pričelo, vendar v Drami nekatere dni zopet igrajo. Po krat-kem presledku, -ki so g« deloma izrabili za podeželsko gostovanje, so naši igralci iz Maribora naj-poprej ponovili i »Vio Malo«, ki j« v režiji Petra Maka dosegla upoštevanja vreden uspeh in je prišla to pot na oder v nekoliko spremenjeni zasedbi: • Kraljevo, katere mati Laurecova je pomenila tgralsko izpopolnitev te podobe, ter za Rasberger-jevo, ki je podala vlogo Silveli s prikupno nežnostjo in e pravilnimi poudarki njen« mladosti. Kljub temu je bilo opaziti v njeni igri nekaj motečih vrzeli, posebno rahlejših prehodov, sodim, da ni dodobra obvladala. Najboljša je bila pač v prvi polovici drugega dejanja, tik pred usodnim sporom, na splošno pa bi bilo potreba več ravnovesja med igralko sproščenostjo in hotenostjo, ki pri tej nadarjeni igralki očividno še zmerom izpodrivata druga drugo.
V soboto, dn« 30. avgusta, pa je bila premiera Senečičeve tragikomedij« »Nenavaden človek«, ki je sedaj preko Maribora, kjer so to delo igrali lansko leto, prišla iz Zagreba tudi v Ljubljano. Senečičev »Nenavaden človek« spada v vrsto tiste popularne literature, ki je uspevala bolj v dobi po minuli svetovni vojni, posebno v okviru tako imenovane socialne književnosti. Zanimivo je, da je avtor hkrati pripovednik, saj tudi pričujoče delo ni drugega kakor v dramatski okvir postavljena zgodba. Tega se je najbrž zavedal tudi pisatelj, ki je imenoval 6voje delo »tragikomičen dogodek v šestih slikah«. V resnici je tukaj odrska oblika samo sredstvo, da •• pisatelj lažje razgovori z občinstvom, kateremu j« pomen že tako zgovornega dogodka podkrepil tuai z močnim rezoniranjem, ki hoče dati temu delu še posebej poudarek aktualnosti in celo družabne kritike.
Pisatelj nam v štetih slikah prikazuje usodo poštenjaka v današnjem času ali bolje v današnji družbi, za kar nam nudi najboljši zgled primer upokojenega železniškega sprevodnika in kostanjar-ja Avgusta Tonkoviča. Ta mož je v svoji poštenosti vrnil veliko vsoto denarja, čeprav se je tat, ki mu ga je bil podtaknil, medtem 6mrtno jx>nesre-čil te čeprav ga sili k nečednemu dejanju njegova mlada, a moralno topa žena Ančka. Denar je bil last dobrodelnega društva »Srce za siromaka», katerega uprava z uglednim pokroviteljem na čelu je v resnici pravo gnezdo lopovov in goljufov. Ti se izkažejo navidezno velikodušne tudi nasproti že v časopisju pohvaljenemu poštenjaku ter ga nastavijo za upravnika svoj« Ljudske kuhinje, a le zato, da jim ni treba izplačati pripadajoče mu naj-d«nine, zlasti pa, da mu lahko podtaknejo nečed-
nosti na račun ljudske blaginje, kajti prav tedaj pride do škandala in obračuna. Poštenjak, ki je hkrati izgubil dobro im«, pokojnino pa tudi sebično ženo, mora v ječo, medtem ko ostanejo pravi krivci nekaznovani.
Prikazovanj« in osvetljevanje tega dogodka je osnova Senečičeve tragikomedije, ki je lokalizirana v Zagreb, a bi se prav tako lahko godila kjer koli, tembolj, ker je realizem v tej zgodbi samo navidezen. Sam po sebi verjeten dogodek je avtor napihnil v senzacijo, a tudi sicer mu narekuje zaplet in razplet zgodbe predvsem težnja, da bi poudaril črno-belo nasprotje, ki mu prehaja zdaj v ocenjevanje družabnih plasti, naposled pa naj vidimo v tem razločku že kar — boj med mladimi in starimi. Zaradi tega ni nič čudnega, če trpe nasilje sociologija, psihologija in logika, vendar to ne moti ne pisatelja, ki nima ne smisla ne volje za odkrivanje globlje življenjske usodnosti in pravičnosti, prav tako pa se za to ne meni povprečni gledalec, kateri ima resnico najrajši v nekoliko pretirani podobi. To zagotavlja delu priljubljenost pri množici, saj je pisatelj prav z omenjenim načinom pogodil duha popularne literature. Poleg bolj ali manj f>osrečenih smešnih položajev pridobivajo gledalca zlasti aktualne puščice, s katerimi se pisatelj posmehuje lažni socialni pomoči, postavi, časnikarstvu in sploh javnemu mnenju.
Igro je pripravil režiser g. Jože Kovic, ki je delo tudi prevedel. Predstava je bila v okviru danih možnosti razmeroma dobra. Reži-ser je poskrbel za domače okolje, prav tako je bil zmeren tudi potek dejanja, nekoliko manj enoten pa slog igranja. Pa saj dela. ki že samo uhaja iz realistične osnove v burko in farso, ni mogoče uprizoriti brez preti-' ravanja v to ali ono smer. Največ zastug za igralski uspeh dela ima J. Kovič sam, ki je igral osrednjo vlogo naivnega poštenjaka Tonkoviča. To je bila v resnici krepko ustvarjena figura, katere zamisel in izraz sta učinkovala živo in neposredno realistično. Izmed ostalih vlog je bil najbolje izoblikovan pokrovitelj dobrodelnega društva, ki ga je odel g. VI. Skrbinšek v blesk vdlikega gospoda. Mamikirka ge. Rasbergerjeve bi bila preprlčeval-nejša, če ne bi bila tako maziljena, posebno v govoru. Sic«r pa so na splošno boli usrajale realistične podobe, kakor so jih podali gg. P. Kovič kot stražnik, Verdonik kot tajnik, Blaž kot železniški no^ač, Raztresen kot koetanjar, kakor pa tiste, ki so se nagibale h karikaturi.
Igra, ki ne utruja in nudi človeku poleg zabave tudi nekaj družabno-vzgojnega fiouka, bo občinstvu nedvomno ugajala.	f. v.
Koncertno življenje v pretekli delovni Mi
Vseh koncertov in raznih glasbenih prireditev smo imeli v Ljubljani nad 40: nad trideset domačih, deset so nam jih nudili gostje. Poleg že zadnjič omenjenega programa iz domače literature, smo sliSali ie dela Beethovna (III. in V. simfonijo), Llzsta (Les prčludes), Glazunova (Violinski koncert v a molu, op. 82), čajkovskega (Koncertna fantazija za klavir ln orkester), Dvoraka (Simfonija »Iz Novega sveta«), dalje dela Hrističa, Vivaldija, Corellija, J. S. Bacha, Rous-se.a, Lhotke, Debussyja, E. F. dall'Abaea in Verdijev »Requiem«.
Ljubljanska filharmonija je priredila 3 simfonične koncerte, med katerimi je bil en koncert posvečen izključno slovenski simfonični tvornosti (v okviru bivše UJMA), dočim Je orkester sodeloval še pri izvedbi »Requiema« ter na akademiji v Operi, kjer je med drugim izvedel Dvo-fakov »Karneval«. Filharmoniji so dirigirali D. M. Šijanec. Zebre in Hubad; zadnji je pripravil svoj prvi samostojni koncert z razmeroma težkim programom. Koncerti eo se vrstili v razmeroma kratkem razdobju, da je korpus imel premalo Jasa za temeljitejšo pripravo, zato pričakujemo od Ljubljanske filharmonije v bodočem še boljše izvajalske vrednosti. Programi so bili dobro izbrani, kar se tiče del iz tuje literature.
Dva koncerta ie izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske. Obema je dirigiral L. M. Škerjanc. Prvi koncert je obsegal dela za godalni orkester, drugi je bil izvajalsko med naj. boljšimi. Lepo je podal zlasti novi Škrjančev »Koncert za klavir in orkester« ob sodelovanju pianista rektorja GA Ant. Trosta.
Med komornimi koncerti zavzema prvo mesto sonatni večer, ki sta ga priredila violinist profesor Glasbene akademije Jan Slais ter pianist rektor istega zavoda Anton Trost. Po svoji veliki muzikalni kulturi, ki se je očitovala v izredno dobrem, smotrnem in za lepoto tenkočutnem oblikovanju Corellijeve Sonate v D-duru št. 1, Beethovnove Sonate v F-duru, op. 24 ter Janačkove Sonate, zavzema ta večer najvišje mesto v preteklem letu na polju domače reprodukcije. Upamo, da nam bosta ta dva oblikovalca nudila še več tako lepih večerov.
Dva koncerta je nudil klavirski trio Lipovšek-Ornikova-Sedlbauer. Prvi je obsegal dela D. Šva-re, Škerjanca, Osterca in Arniča, drugi pa dela iz svetovne literature.
Solistična violinska koncerta sta bila dva: Prevorškov in Viherjev. Prvi je pokazal svoj tehnični napredek in muzikalno znanje, ki si ga je izpopolnil v Milanu pri Poltronieriju, pri Vi-herju smo pa sjjoznali zdrav muzikalen gon, ki ga je privedel v prav močno poglobljeno muziei-ranje, dasi ne razpolaga s še tako popolno tehnično dognanostjo. Vendar Je njegov koncert nudil visoko vrednoto. Zato pričakujemo še nadaljnjega njegovega udejstvovanja na koncertnem odru.
Klavirski koncerti eo bili trije: na prvem je Marta Osterčeva izvajala mladinske skladbe skoraj vseh sodobnih pomembnejših slovenskih skladateljev. Ista in Silva Hrašovčeva sta priredili koncert na dveh klavirjih, ki je bil prvi tovrstni pri nas v Ljubljani, Program je obsegal dela Mozarta, Brahmsa, Chopina in Rahmanino-va. Koncert sta združeno s predavanjem ponovili za mladino. V bodoče bi se izvajalska vrednost te dvojice gotovo stopnjevala še do večje popolnosti, do katere jim ni dopuščala že nerodna postava instrumentov na malem odru.
Solistična koncerta Fr. Schiffrerja in Franje Golobove sta bili tako po programu kakor po interpretatiVni kulturi na znatnem nivoju. Kot solistka je na Pavčičevem večeru sodelovala tudi sopranistka Lovšetova.
Med zborovskimi koncerti je v preteklem letu po svoji muzikalno-oblikovni kulturi zavzel prvo meeto koncert »Ljubljane« z izvedbo izredno težke Palagfrinm/a >Mi«ca Pjnjo M«rM>U.i«. ki j* bil« pri na« prvič izvedena. Zbor potrebuje še izpolnitve v tenorski grapi, ki jjs napram drugim najšibkejša
po homogenosti in barvi, nekaj je treba izenačiti še v drugih grupah. »Ljubljana« utegne pod Si-monitijem v kratkem postati tudi zvočno popolnoma uravnovešena. — Zbor Glasbene Matice ljubljanske je pokazal tehnični napredek in pod Sa-mom Hubadom na Pavčičevem večeru tudi muzl-kalno-obl ikovalen porast. Ta zbor je dal največ koncertov na ljubi j.'radiu. Dvakrat je v Ljubljani izvedel s filharmonijo Verdijev »Requieni« in istega ponovil v Belgradu, kjer je dosegel prav lep uspeh. Na zadnjem svojem koncertu ie izvedel dela Gallusa. Je to naš največji mešani zbor. — Omeniti moramo še Završanov večer Glasbene Matice, nastop »Ljubljanskega zvona« in zbora »Kra-kovo-Trnovo* ter »Trboveljskega slavčka«; ta je obhajal desetletnico svojega plodono3nega dela, ki je po svoji kvalitetni izvajalski kulturi uvrstilo mlade pevce med najboljše svetovne zbore. — Na koncertu srednješolskih zborov smo spoznali kot najboljši zbor 2 učiteljišča pod vodstvom Š. Mihe lčiča.
Na področju komorne glasbe smo pogrešali več tovrstnih koncertov domačih umetnikov. Morda bi se dalo v mali filhannoničnl dvorani vpeljati stalne večere komorne glasbe s stalnimi abonmajskimi vstopnicami. Morda bi pa le dobili gotovo število poslušalcev za malo filharmo-nično dvorano.
Cerkvenega koncerta, razen »Ljubljane« v stolnici, nismo imeli; pogrešali smo vsaj en aLi dva orgelska koncerta.
Občutno vrzel v koncertnem življenju pomen! molk Akademskega pevskega zbora v Ljubljani; iz tehničnih razlogov ni mogel nuditi svojega tradicionalnega vsakoletnega koncerta, ki je vedno nudil višek zborovske reproduktivne umetnosti. Iz istih razlogov je izostal tudi nastop Ženskega akad. pevskega zbOTa, ki je pripravljal program sodobnih skladateljev.
V splošnem pa moremo reči, da je bilo domače koncertno udejstvovanje v zadnji dobi živahno in pomembno zlasti z vidika, da je dalo priliko za
krst lepemu številu novih deL »
Ob domačem koncertnem udejstvovanju se je uveljavilo tudi lepo število koncertov že poznanih in nepoznanih gostov. Kvartet Poltronieri je nudil višek glasb, kulture v sezoni. Njegova teh dil višek glasbene kulture v sezoni. Tehnična
JPSllP I
fjpm b .:
popolnost in oblikovalna kultura izpričujeta, da je korpus štirih visokovrednlh muzikov zlit v duhovno povezano enoto edinstvenega poustvarjalca. — V krasni igri, prežeta pristnega muzikalnega oblikovanja, se je predstavila violinistka Carmirelll, ki je nudila prav lep večer iz svetovne literature. — Med pianisti sta pomembna in vlsokovredna Magalov in Musulinova. Nov klavir nam je pokazal Weiss. — Tudi koncert Italijanskega tria »pada med dobre koncerte, čellstični koncert je priredil Bonucci. Uspele koncerte pa še Trio Sassoli-Tassi-nari Sabatini v zanimivi postavi: harfa, flavta, viola ali viola d'amour. Najmočnejši je bil med njimi po tehnično in muzikalno-oblikovalni igri flavtist Arrigo Tasslnarl.
Koncertno sezono so podaljšala do julija gostovanja italijanskih umetnikov in jo uspešno zaključila.
Stojimo na pragu nove delovne dobe in upamo, da bomo tudi v tej slišali mnogo lepega in morda tudi novega iz domače stvarjainosti, kakor v pretekli koncertni dobi.
Večino koncertov je priredila Glasbena Matica, poleg nje bivša UJMA in pa poslovalnica Koncert.
sil.
Iz Goriška pokrajine
Poletje smo pokopali. Zadnjič smo zapisali, da gre poletje h kraju, danes lahko že rečemo, da smo poletje pokopali. Po dveh lepih, sončnih dnevih, ki smo jih doživeli jk> neurju od zadnje srede 27. avgusta, se je v soboto vreme zopet poslabšalo in izpridilo. V nedeljo in ponedeljek smo imeli sicer zopet sončna dneva, na nič dobrih obetan.j za naprej. Vreme ne kaže soben« stanovitnosti, prelepo jasnino pogosto maličijo skupine grozečih oblakov in tudi lunin sij se zdi bolan, brez dobrih znamenj. Ohladelost ozračja je še narasla, vročina se letos očitno ne bo več vrnila. S polnimi jadri hitimo v jesen.
Dva otroka ntonila v domaČih vodnjakih. Na dvorišču hiše 61 v standrazu pri Gorici, Via del Corso, kjer gospodari Danijel Boškin, imajo domač vodnjak, v katerem se nabira deževnica. V petek 29. avgusta se je na dvorišču igral domači sinček, star par let. V otročji objestnosti je zlezel na vodnjak, ki je bil začasno pokrit s pločevinasto ploščo, s kakršno so v minuli vojni krili barake. Nesreča je hotela, da se je plošča zganila in potegnila otroka v 3 m globok vodnjak. Na obupni krik ubogega fantiča so prihiteli domači in sosedje ter podvzeli vse. da bi potegnili otročiča iz smrtne nevarnosti. Toda vsi napori so bili brez uspeha. Ko so ga končno spravili iz vodnjaka, je bil že mrtev." — Drugi dan, v soboto popoldne, se je zgodila podobna, vendar še groznejša nesreča v Opatjem selu na Krasu, šestletni Venček Ma-rušiČ, sin tamošnjega posestnika, se je z enako starim tovarišem igral pri vaškem kalil, ki leži par korakov izven vasi. Zaradi dežja je bil kal precei narasel. Oba dečka sta z dolgo vejo dvigala glen iz motne vode. Pri tem je Venček stopil na kamnito ogrado. Nenadoma mu je spodrsnilo in se je prevrgel v vodo. Tovariš je za hip obstal kot okamenel, ko je pa videl, da
Iz Trsta
dne po
Smrt vzornega gospodarja. V nedeljo, 24. avgusta zvečer je umrl v Borštu pri Trstu sestnik Anton Rapotec v starosti 73 let. Pokojnik, ki je bil jako delaven in napreden kmet, je deloval več let tudi v javnem življenju. Bil Je svoječasno predsednik »Društva zavarovalnic goveje iivine« v Borštu in dolgoletni odbornik Kmečk? posojilnice v Dolini. Daleč na okrog so ga vsi spoštovali in cenili, saj ni nikomur odrekel svoje pomoči in nasveta. Doma pa je bil vzoren oče svoji družini, ki jo je njegova smrt sedaj bridko prizadela. Ob očetovi krsti so se zbrali vsi sinovi, ki so prišli iz tujine. Na zadnji poti ga je spremila ogromna množica prijateljev in znancev od blizu in daleč, domači Župnik g. Malalan mu je izpregovorll lepe poslovilne besede, domači pevski zbor pa zapel
; i t

• < IjA rfsf -?,!> < ,
ji>vj J-. » :
^ • <o > P
<*•>-, - J.ivj	v' .rf-Tij
Mi , <, . "sfSRijg«	<:i
........ . " ' ? "j	it.f«
' : f--l m ■: f : ' , S-:t> t» < }*th .': ♦	!k lj
■■■HK:.'
spodrsnilo in se je prevrgel v vodo. Tovariš je za hip obstal kot okamenel, ko je pa videl, da Veneta ni več na površje, je zbežal kričaje v vas. Prihiteli so prestrašeni vaščani, prihitel je zdravnik, pa bilo je prepozno. Fantka so hitro potegnili iz vode, pa tudi zdravnik mu ni več mogel vdihniti življenja — bil je mrtev. Ubogega Venčka so lepo j>okopali v nedeljo proti večeru, ravno na njegov šesti rojstni dan. L obema nesrečnima družinama vse sosedstvo bridko sočustvuje, tudi mi jima izražamo iskreno sožalje.
Biškoti in sladoled bret fajc. Pri izdelavi slaščic, bi&kotov in sladoleda je poraba jajc že dlje časa zabranjena. Mnogi slaščičarnarji pa prepovedi niso vzeli tako natančno in so v svoje sladkarije radi mešali jajca. Sedaj je pokrajinski tajnik naročil, da naj se s strogim nadzorstvom vseh tozadevnih obratov prepreči ta zloraba.
Spodnji Kras dobi vodovod. Kakor izvemo 11 dobro poučenega vira, bodo Spodnji Kraševci v kratkem dobili prepotrebni in že dolgo zaželeni vodovod. Načrti so že izdelani in tuai za kritje je že preskrbljeno. Vodo bo dal bistri in hladni Hubelf, Dvignili jo bodo na Trstelj, kjer bo velik zbiralnik. Od tam bo šla mreža vodovodnih cevi po vsem Spod. Krasu in bodo deležne mokrega blagoslova vse vasi v tamoinjem okolišu: Temnica, Kostanjevica, Opatje selo, VojšSica, Sela in, Breitovica.
In vedetta sn di un MAS italiano in crociera di guerra *)nazovalci na italijanskem motornem Solna »Mas«.
pretresljive .žalostinke. Bog mu daj večni mir, žalujočim našŠ globoko sožalje!
Veliko razdejanje v Ro/andrski dolini je povzročila povodenj vfsredo, 27. avgusta. Zaradi silovitega naliva, ki sd je V Opoldanskih urah zlil na zemljo, je potok Klinšica narastel v grmeč hudournik, ki je podiral pod seboj v*e ovire ter jih je vodovje nosilo naprej proti morju. Voda je podrla dva mostova, v Borštu in v Gornjem Koncu ter tako prekinila promet med Trstom in Reko, s čimer so prizadete posebno mlkarice, ki morajo delati dolg ovinek preko Boljunca, dokler mostova ne bosta na novo jiostavljena.
Poroka. V Borštu pri Trstu sta se poročila 21 letna hčerka vaškega načelnika (župana) v Borštu gdč. Anica Zahnr in g Lojze Čurman iz Boljunca. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova!
Metan bo nadomestil bencin. Od 1. oktobra naprej se ne bo smel tudi v Trstu uporabljati bencin za pogon avtomobilov, taksi jev in tovornih vozil. Namesto bencina bo služil metan kot pogonsko sredstvo, kar bo tudi cenejše. Liter bencina stane dve liri, tej količini odgovarjajoča množina metana pa samo 1.90.
Živinska kri kot živilo. Na pobudo tržaškega mestnega Župana je začela uprava mestne klavnice v Trstu prodajati živinsko kri, in sicer strjeno in kuhano, kri se bo uporabljala kot živilo in kot nadomestek za meso. Cena bo zelo nizka, kilogram po 2.80 lir. Spretne tržaške gospodinje in kuharice so našle že več načinov za uporabo takšne krvi v kuhinji: pripravi se lahko kot jetra — ocvrta ali pečena, uporablja se namesto jeter za cmoke itd.
Otroci v kopališčih. Ker se je zadnje čase dogodilo več primerov, da so se v tržaških morskih kopališčih ponesrečili otroci, ki so se kopali brez nadzorstva, je mestna občina odredila, da smejo prihajati v njena kopališča otroci do 12 leta starosti samo v spremstvu odraslih oseb.
Prepovedana uporaba fižolove moke. Po odredbi poljedelskega ministrstva je prepovedana ujioraba moke fz fižola, leče in graha v slaščičarstvu. Ostanki take moke, ki jo ia. imajo slaščičarji na zalogi, se morajo porabiti do 5. sept.
Maksimalne een« za svinjsko mast so v Trstu in Tržaški pokrajini naslednje: slanina na debelo 12, na drobno 12.80, saio na debelo 13.50, na drohno 15.40 Mr.
Nahreiinskc opasilo. V nedelo. 17. avgusta so v NabreŽini proslavili na zelo slovesen način god farnega zavetnika sv. Roka. Cerkvenih slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki vojske in domačih oblastev.
Novo himno je dobila znana božja pot v Bar-bani poleg Grtdeža. Barbana, ki leži na majhnem otočku, je znana po svoji procesiji Rešnjega Telesa, ki se vrši v Čolnih med otoki in lagunami. Novo himno je uglasbil tržaški skladatelj Gaston Zuccoli na besedilo jezuita, patra Franca Favret-ta iz Padove. Barbanska božja pot je najstarejša v Italij?
Poceni stanovati je za bolgarske invalide
Na iniciativo bolgarskega vojneRa ministrstva bodo začeli po vsej Bolgariji zidati hiše in hišice za vojne invalide. V ta namen bo dali« potrebna sredstva na razpolago poljedelska in zadružna banka, pri kaleri bodo lahko invalidi dvignili 67° posojila, za katera bo jamčila država. Stanovanjske hiše za invalide bodo zidali tudi v sami Sofiji ter so že tudi določili odkupne cene za stavbišča. Za kvadratni meter stav-bišča v Sofiji bo treba plačati 200 levov, v notranjosti države pa 20—50 levov. Invalidske hiše hodo za 20 let oproščene vseh davkov in ostalih dajatev.
Bolgarija skrbi za svojo prehrano
Bolgarsko trgovinsko ministrstvo je zvišalo ceno mesu ter je sedanjo zvišano ceno smatrati za najvišjo dovoljeno ceno. Pri maksimiranju cene mesu je pa bolgarska vlada razdelila potrošnjo in cene mesa v tri razrede. Najdražje je meso v mestih Sofiji, Plovdivu. Ruščuku in Skoplju, ceneje v ostalih mestih in najceneje ns deželi. Svinjskega mosa na trgu tudi ni več mogoče dobiti. Potrebne količine ga pa še vedno dobe gostinski obrali.
Razen tega ukrepa je bolgarska vlada tudi naročila svojim okrožnim agronomom, da morajo do 10. septembra napraviti seznam vseh mlinov in samostanskih gospodarstev, ki imajo vse potrebne predpogoje za rejo perutnine. Vsa ta gospodarstva bodo morala do konca drugega leta napraviti moderne kokošinjake, ker hoče iz njih bolgarska vlada napraviti vzorna vzreje-vališča perutnine.
Bolgarija gradi svoje filmsko podjetje
Prihodnje leto bodo začeli v okolici Sofije gradili prvo bolgarsko filmsko podjetje. Načrti zanj so že pripravljeni ter go izdelani po vzoru italijanskih ln nemških filmskih ateljejev. Istočasno Se pa organizira tudi Že skupina bolgarskih umetnikov, ki bo izdelala prve bolgarske filme.
Praznik ietve
Vsako leto praznujejo v Bolgariji 14. september kot praznik žetve. Tega dne so po vsej Bolgariji velike slovesnosti, pri katerih poveličujejo delo na polju ter se zahvaljujejo Bogu za prejete dobrote. Takšne slovesnosti bodo tudi letos, samo v veliko večjem obsegu. Poleg zastopnikov bolgarske vlade se jih bodo udeležili tudi kmetijski ministri iz Italije, Nemčije, slovaške in Madžarske.
Slovaška
v borbi proti Judom
Slovaška republika Ima že celo vrsto proti-judovskih zakonov, ki jih počasi izvaja ter izloča judovski element z vseh važnejših položajev. Kljub temu je pa po slovaških uradih, predvsem pa v privatnih podjetjih še vedno precej judov. Nekateri so celo še na vodilnih mestih. Zato je notranji minister Mah zadnja dva meseca v glavnem potoval po Slovaški ter iskal predvsem primernih krajev, v katere bodo naselili jude. Slovaška vlada misli namreč pregnali vse jude ne samo iz Bratislave, temveč tudi iz vseh drugih slovaških mest, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Za stanovanje judov bodo zgradili posebne barake, uporabljali pa jih bodo pri cestnih, kanalizacijskih ln regulacijskih delih.
Na svojem inšpekcijskem potovanju je minister naletel tudi na neko sladkorno tovarno, v kateri so nekateri vodilni judovski nnmeščenri imeli mesečnih dohodkov od 80.000 do 120.000 slovaških kron. Vse tr je minister takoj poslal v delavsko taborišče, odkoder hodi na delo kot navadni judovski delavci ter pre-iemajo tudi delavske mezde.
Begastav Kneijdskfj	9
RIM
»Poglej navzdol, na Forum,« je rekla. Z žalostjo se potem ločijo od balustrade, ki je njima lep spotniu na spoznanje.
Moj deček hodi ob meni in Šteje stopnice: Enainšestdesetl
Male stopnice vodijo najprej navzdol na levo, potem pa zavijejo na desno na Forum do davnega bivališča Vestalk ter po oni stari stezici na Via sacra. Tu. kjer je pri domu Vestalk prej spal mladenič z rokavičkami ob glavi, sedaj joka dojenček.
Dan je kot so navadni dnevi Rimu, sončen, celo soparen, in zelo lep. Tega dne se je delavcu, ki koplje na Forum Romanum, rodila hčerka in so jo krstili na ime Zofija Marija. Tega dne se človek, ki že dolga dolga leta pripušča obiskovalce mamertinske ječe, spominja svojega prvega nastopa tukaj pred petinštiridesetimi leti. Včasih se je kar trlo ljudi, ki so obiskovali to sveto mesto, v katerem je po legendi bil zaprt sveti Peter in odkoder so ga odpeljali na križanje. Izmed vseh ljudi, ki so kdaj trpeli v teh ječah, je ohranjen samo spomin na tega prvaka apostolov. Sedaj ima oltar takoj v prvi dvorani; zamreženi prostor v kamniti steni zaznamuje spomin, da je svetnik tja udaril z glavo ter je ostala sled za njim.
»Questo sasso Pietro da di Festa spinto da 6bierri ot il prodigio resta« — je prebrala nad-pis na tablici visoka, lepa in bela nuna, ki je pripeljala sem skupino samostanskih novink. Vse so takoj pokleknile v prvi dvorani.
»Moj Bog, sem se je udaril«, je vzdihnila ena izmed njih in z dekliškimi nedolžnimi ustnicami poljubila zamreženo mesto.
»Da, prav tukaj!« je odgovorila nuna, voditeljica romanja. Vsa dekleta po vrsti so pokleknila tja in poljubila mrežo na tem svetem prostoru. Nato so šie po stopnicah v naslednjo votlino.
»Tukaj je bil z verigami privezan, tu je molil in je iz stene pricurljaia voda na čudovit način. S to sveto vodo je sv. Peter krstil poganske stražnike,« je razlagala pridna nuna in pokazala na stebriček, ki je prav tako omrežen, kakor prejšnji prostor. Prav taka tablica pojasnjuje sveti dogodek. Vsaka izmed deklet se je dotaknila stebra, vsaka pokleknila pred oltarjem in se prekrižala. Sv. Peter in sv. Pavel sta na tem oltarju upodobljena v kipih iz samega zlata. Eden izmed njih razprostira roke v blagoslov, drugi pa iz vojaške čelade lije vodo na ljudi, ki po vrsti čakajo na sv. krst. In on krščuje vse, pobožne kristjane in poganske stražnike.
»Rablji so ga vlekli po stopnicah, toda tudi v rabi jih se je vzbudil božji glas,« je razlagala voditeljica in je bila sama. pod ginjenim vtisom legende. Dekleta, ki so pravkar po kolenih drsale okoli oltarja, so sedaj odšla navzgor, ostal je le delavec, ki se mu je danes zjutraj rodila hčerka. Kapo ima na glavi in vijoličasti šal okrog vratu, Rudarsko svetilko je postavil na oltar.
»Luknjo delam v zid,« je repel in pokazal na rov, ki ga je že izdolbel v zid. Sklonil se je in se pomaknil v rov. Šel sem za njim. Pririnila sva se do konca. Tedaj je delavec dvignil svetilko in posvetil.
»Tukaj je kanal,« je rekel in sunil glavo skozi odprtino. Potem se je sklonil s polovico telesa v kanal in dodal: »Tukaj vlada slavna Cloaca Maxima, ki teče pod Forum Romanum.«
Stisnil se je k steni, kajti prišel je še nov obiskovalec ječe. Ta je pripomnil z nasmeikom, da si nikdar ni mislil, da bo se v podzemskem kanalu, v kloaki. In poleg tega še v največji!
Titov slavolok na Forum Romanum.
Notranjščina kanala je siva. Njegov tisočletni kamen je vlažen od vode. Delavec je potolkel v zid s krampom in zamrmral, da je tako delo pod psa. K temu je dodal še rimsko inačico »per Baccho!«
Neke ženske s podeželja so romale navzgor h kapelici, ki je vzidana nad ječami. Spremljevalec je večkrat ponovil ime križa, ki je bil včasih tukaj zelo češčen: »Sveti kTiž s Kravjega polja!« Tako so namreč včasih imenovali Forum Roma-
num. Človek, ki so mu naredili strašno krivico s trpljenjem, je tu zamenil stare poganske bogove.
»Jezus, na križu mučeni, Jezus, Sin Božji, Jezus, usmili se nas!« molijo ženske pred to kapelico.
Cloaco Maximo je lahko videti tudi s pločnika razkopane ulice Via sacra. Leže tudi kope prsti, peska, kamenja, zidovja, opeke. Delavci ri-jejo čim globlje s krampi pod Forum in pod Vio sacro, ki se vije tod na Kapitol. Zavija na majhen klanček, gre mimo svetišča Premirja, spomina na ponesrečeno rimsko revolucijo, in vedno tesneje in tesneje je krog nje. Tako je med arkadami davnih arhivov zgrajena velika trinadstropna palača: sedaj skušajo rešiti te arkade, dasi ne upajo podreti vse palače. Stavbe postajajo vse redkejše. Poleg Templja premirja je tudi še svetišče Vespa-zijanovo. Tempelj Saturna, Sedmerih božanskih zakoncev itd. Pri njih se dogajajo čudne stvari. Tako podirajo delavci pri polnem son»u za belega dne vse hiše po vrsti, ki stoje med Palatinom in gričkom Kapitola. Podirajo jih popolnoma do temeljev in še dalje v globino zemlje, razvaljujejo jih v prah, v pesek, v nič vredno stavbarsko era-divo. Zato je tu polno prahu. V dimu podirajočih se hiš stojita dva delavca na zidu drugega nadstropja. Kopljeta zid, na katerem stojita, s krampi, in slišal sem, ko je rekel eden drugemu:
»Pod oknom izbi j zid, pa bo padla cela stena!«
Oni drugi izbije zid pod oknom in vsa stena se zavali s silnim truščem na tla rimske zgodovine.
»Še tole tu, in tani, pa se bo podrlo vse,« razlaga delavec in videti je, da opravljajo to delo s prijetnostjo. »Ni mi jih žal. Sam prah, opeka, brezvredna malta, najslabši material!«
Tega delavca kmalu odpokličejo odtod, ker mora iti drugam, na važnejši položaj.
ItalUaniilna brez učitelja
»i
TRIDESETA LEKCIJA *) pogojniku v pogojnih stavkih.
tfesedica »ko« ima danes bolj ko kdaj poprej svoj trpki prizvok. Ko bi ne biio vojske... ko bi bile prilike drugačne... k o bi imel zadosti denarja... Toda vojska j«, prilike niso drugačne in denarja nimam zadosti... Vsa torej neresnični pogoji in, po šolskem povedano, irealni pogojni stavki (irealna hipotetična perioda)!
Čemu Vam pravim stvari, ki jih že sami veste? Zato, ker so potrebne za naše učenje. Poleg ireal-ne hipotitečne periode (oprostite strašni trojici tujki) imamo namreč tudi realno hipotetično periodo, to je pogojne stavke, ki izražajo nekaj resničnega realnega). Tako rečem:
Če imam denar, kupim. — Se ho danaro, eonvpro.
Stvar je popolnoma preprosta, ni čisto nič dvomljiva. Zato rabim v takem pogojnem stavku navadni povedni naklon (indikativ). Pogojnik je nepotreben. — Stvar postane drugačna, če moram reči:
Ko bi imel denar, bi kupil.
Resnica je namreč, da denarja nimam — in zato tudi kupiti ne morem. V slovenščini vidimo obakrat pogojnik. Lahko postavim stavek tudi y preteklost:	........
Ko bi imel denar, bi kupil.
Kaj storim v italijanščini? Ali rabim tudi v italijanščini v obeh stavkih pogojnik? — Ne.
Pogojnik se rabi v italijanščini le v nad-rednem stavku V odvisniku (k' ga uvaja pogojni veznik »se« — ko) je treba rabiti konjunktivl Poglejmo gornja dva primera:
Ko bi imel denar, bi kupil — se avčssi danaro, eomprerei.
Ko bi bil imel denarja, bi bil kupil — se avžs-si avuto danaro, avrči comprato.
Da Vam olajšam iskanje pravila, povem takoj:
1. Za sedanjost se rabi v nadrednem stavku condizionale presente, v odvisnem (»se«) stavku pa imperfetto del congiuntivo.
■ 2. Za p r e t • k 1 o ■ t pa se rabi v nadrednem
stavku condizionale passato, v odvisnem (se«) stavku pa trapassato del congiuntivo.
Namesto tega drugega primera pa dobimo dostikrat v obeh stavkih, v odvisnem in v glavnem, tudi navadni imperfetto dell'indica-tivo. Torej tudi:
Se avevo danaro, compravo ss če bi bil imel denar, bi bil kupil.
Nekaj vaf.
Comprerži quest'orol6gio, se non !6sse cosl caro, Se tutti gli uftmini fossero virtuosi, questo mondo sarebbe un paradiso. Se sajpčssi per cčrto che verra, lo a&petterči. Se mi fosse possibile, ti presterči la somma che mi domandi. Non avribbe potuto finire cosl presto il suo lavoro, se non 1'avčssi aiutato io. Non mi sarži mai aspettato lina tale azione da ltii. Chi avribbe džtto che le cdse si muterebbero in timpo cosl brtve? Non p6sso soffrlre quelli che parlano sempre male degli altri: farebbero meglio ad osservire se medčsimi. Sapreste dirmi dov'e Tesposizione d'arte?
Ko bi bil (ti) bolj pazljiv (bil), ne bi bil naredil toliko napak. Ko bi bili včeraj odpotovali, bi bili imeli najlepše vreme. Ne bi (on) potreboval (= imel potrebo od) toliko denarja, če bi bil bolj varčen. On ne bi bil zadovoljen, ko bi tudi (== quando pure) posedoval vse zlato sveta. Ne bd (mi) nikoli končali, ko bi vam hoteli povedati vse. On ne bi storil hudega (= male) (niti) muhi. Kaj bi (ti) odgovoril na to vprašanje?
Berilo.
OpiniSni indioiduali.
—	Pdnsa, amico mio, se 6gni giorno tu bev4ssii un litro di birra di mino e mettissi' tutti quei sdldi in un salvadanaio, a fin d'Anno tu avrčsti gia un gruzzoUtto rispettabile ...
—	Ma n6, mio caro: tanta birra nosi potrei,* p6i, bere in un giorno s6lo!
t bevfissi — nedolodnik: bžre. — • m«ttwwi — nsdoloftnik: mettere. — » potrei — nedoloftnik: potore.
Kako dolgo lahko rabimo vsakdanje stvari
Zanimive so ugotovitve ljudi, ki so tekom let stalno opazovali, kako dolgo lahko rabimo določene stvari, ki jih potrebujemo vsak dan. N. pr. dobri podplati lahko vzdrže okoli milijon korakov. Pisalni stroji lahko vsak dan natipkajo na tisoče in tisoče črk. Številčno je ugotovljeno, da dobre strojepiske napišejo tekom deset let na pisalnem stroju okoli 180 milijonov črk, iz katerih bi lahko napravili 100.000 knjig po 100 slrani osminske oblike. Kuhinjski nož, zelo važno orodje v vsakem gospodinjstvu, se navadno uporabi tako močno, da ga moramo odvreči v
staro železo šele po 15 letih. Navadno jekleno pero lahko rabimo tako dolgo, dokler se popob noma ne obrabi, kar je navadno šele potem, ko pero napiše okoli 670.000 črk.
Madžarska časnikarska agencija »Kiilfoldi Hirek« ustavljena
Budimpeštanski župan fe v smislu določil tiskovnega zakona ustavil nadaljnje poslovanje znane dolgoletne časnikarske agencije »Kiilfoldi Hirek«. Koneesionar te agencije, neki dr. Stan-kovič, je pred izbruhom vojne med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo pobegnil iz Budimpešte najprej v Belgrad, od tam pa dalje v Palestino.
Vsakovrstno zlato
b r M j a n t e la arebro
kupuje po naJviSjib cenah
/L Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
TsiSovSSS
ZlatO kupuje
p« najvišjih cenah CKRNE, juvelir, Ljubljana Voltom Klica IL I
Malioglasi
V malih oglasih velfa pri iskanja službe vsaka besed« L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih {e beseda po L1.—,
K" vseh ostalih malih oglasih pa fe beseda po L 0.60. vek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoi pri naročilu.
EE3HE3
Jtfeic:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, v mestu, na periferiji ali na deželi, iščem za takoj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.868.	e
Prodmo
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo ae dobi v grlavnl zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovac.

Naprodaj:
Vila, 8 sobna, za Bežigradom, 323.000 lir. Vila, B sobna, za Bežigradom, 228.000 lir. Hiša, nova, 3 nadstropna, 532.000 lir. Hiša, trgovska, 100.000 lir. Hiša, visokopritlična, štiristanovanjska, 88.000 lir. - Parcele v raznih delih mesta, in gozdove. Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva 10, telef. 35-64.
6 do 10 sob
za elegant. podjetje, lahko vefi nadstropij, Iščemo. Cena ne Igra vloge. Plačamo nagrado za odstop sedanjim najemnikom. Sporočite takoj naslov v pisarni »Healiteta«, Prešernova ul. 54-1. s
B Cttfatte j
Preklie
Podpisani Grošelj Marjan, tramvajski sprevodnik v Ljubljani, prekli-eujem žalitve, ki sem jih govoril dne 24. avg. 1.1. glede gdč. Tavželj Vere, trgov, pomočnice v Ljubljani, kot neresnične In se ji zahvaljujem, da ni proti meni nastopila s tožbo. Grošelj Marjan.

Naroilte ..Sloveniev koledar1'1
i
L3UBL3ANSK-KINEMATOGRAFI
Predstav ob 16.. IS. la 20. ari Men izmed najlepših lilme* mm sezme H
Film večne pomladi in poeilje!
Zbogom mlada leta
Mar!* Penis - Adriano BimoJdi - Clara Calamai J Nabavite si vstopnice v predprodaji (11—12 dop.)l <1 KINO MATICA - T E L. 22-41
Jaek Randal, prerijski pevec poje pesmi v dveh filmih dramatičnih pustolovščin
Urini jezdeci :: Na Mjah zapada
KINO SLOGA. TE L. 27-5»
Cavallerla rustlcana
Film južnaškega temperamenta, vroče ljubezni in razoaljene ljubosumnosti. —, Čarobni poaneflH
krasne siciljanske folklore.--Isa Eofa, Doria
Duranti, Leonardo Cortese, Carlo Ninohi KINO UNION - TE L.
|Khp»ibp|
Namizni štedilnik
kupim. — Ivan Pirnat, Tržaška cesta 105, Ljubljana.	k
Kupujem
vse vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica št. 4, telefon 34-26.
Pisalni »troj :
rabljen hi dobro ohranjen, kupi občina Am-brus. Ponudbe z opisom in ceno }e poslati občini.
Poceni prodam
rabljeno in novo športno kolo, dalje eno novo žensko in moško kolo. Fan-tlnl, mehanik, CelovSka cesta 42.	p
M0STRA NAZtOMftfcE della RADIO NARODNA RAZSTAVA RADIA
MILANO
P0L0ZZ6 dall'ESPOSIZI0IIE PERMftNENTE
VIA PRINCIPE UMBERTO 32
13
Dolarske hijene
»To bi tudi prav gotovo storili« se glasno zasmeje Grill. »Kar mislite si, Paimer, kaj bi bilo, če bi vi v celici pripovedovali svojim čuvajem vso to zgodbo o Raeklejrevem vražjem načrtu. Vsi bi vas imeli za neozdravljivega norca!«
»Poročilo v časopisu mi je odprlo oči. Strašno je bilo, ko sem se zavedel, kaj sem storil s svojim nastopom. Slaba vest mi ni dala miru! Da ne boste mislili, da sem lopov! Prosim...« Paimer seže v notranji žep suknjiča in privleče sveženj bankovcev. »Ostanem sicer brez denarja, toda ne maram ... Evo, 10.000 dolarjevl Tukaj pa je vozovnica za potovanje v Avstralijo z ladjo »Vinetia«. Tudi to spada v mojo nagrado.«
»Vozovnica v Avstralijo?« začudeno pome-žikne tudi že nekoliko okajeni Grill.
»Seveda, seveda,« se smeje Paimer, ki ga je Sganje že močno prevzelo. »Raeklejr mi je dejal: Ali norišnica ali Avstralija!... Z znanstveno odpravo naj bi potoval dve leti po Avstraliji 1 To naj bi bilo- potrebno zalo. da bi bila zabrisana vsaka sled za menoj... Ha, ha ... Jutri zjutraj oh šestih bo parnik že odpeljal. Ampak... gospod Grill, brez mene!«
Grill je spet zvedel nekaj novega. Potisne bankovce v stran in hitro zgrabi drobni zvezek, ladijsko vozovnico za potovanje z ladjo »Vinetia«. Vozovnica je izstavljena na Franka Palmerja iz Livefpoola. Na drugi strani je prilepljena slika, o kateri nihče ne more reči ali je Grillova ali Palmerjeva. »Vi bi torej morali odpotovati za dve leti v Avstralijo?«
»Seveda bi moral...« Paimer le še težko odgovarja. Glava mu že klone, spanec se ga loteva. »Včeraj sem bil Se na borzi. Videti sem
hotel, kaj sem skuhal. Za Grilla so me imeli... Pa sem jim nadrobil. Če je vse zlagano, naj la-žem še jaz ....«
»Zato torej so se tečaji tako nenadoma popravili?«
»Hm, ahm... Potem je pa prišla Maud Uppertown. Ušel sem ji v avtobus... V Brook-lynu pa so me mrhe zopet našle ... spravile na barko... hi, hi, hi .. Ušel sem jim... Govoriti sem hotel z vami...«
Spoved je končana. Palmerju se je odvalil kamen s srca Še kozarček zvrne na to, da se je pogovoril z Grillom. Glava mu še bolj klone. Napol v omotici govori se nekaj o dvojniku, smeje se in hihita. Polagoma utihne.
Grill je tudi precej okajen. Sam sebi znova natoči. Ko hoče odložiti steklenico, mu pade z rok. V tem trenutku zazvoni telefon na mizi. Palmerja zdrami zvonjnje, težavo dvigne glavo. Pijano se smeje, ko pravi: »Gizela vas gotovo ne kliče! Vse drugo je postranskega pomena 1 Naj ropota!«
Grill truden kima: »Res, Gizela ne... Ta je daleč!«
»Jaz tudi, daleč... daleč!« godrnja Paimer in nasloni glavo na mizo.
Telefon zvoni neprestano naprej. Grill mirno gleda nanj, Se na misel mu ne pride, da bi dvignil slušalko. KakSno novico pa bi mogel dobiti ta dan in ob tej uri. Kdo mu more še pomagati? Telefon zvoni...
Paimer je že zadremal, neprestano zvonenje pa ga moti v dremavici. Podzavestno pomede z roko čez mizo in v polsnu zagodrnja: »Hudiča, ustavi vendar budilko...«
Grill vidi, da je žganje popolnoma vrglo Palmerja. Tudi njemu malce brni po glavi. Kako prijetno je, če človeka ne more skrbi. Lepo je, če vWi člofrek vse v rožnati luči. Grill sedi v naslonjaču in strmi v Palmerja. Misli se mu trgajo, vsakokrat, ko zazvoni zopet telefon, se Paimer zdrzne. To pa gre celo Grillu na živce. Dvi-
gne slušalko in si jo zatakne pod pazduho. »AK bo sedaj mir?«
Grill pogleda na uro. Paimer ima še dovolj časa, da 6e bo naspal. Parnik odplove šele zjutraj. Glavo nasloni na naslonjač in strmi v strop. Zdi se mu, da se je začel vrteti in da hiti kot vrtiljak. Medtem mu doni izpod levice čudno žlo-budranje. Spet sa zave in se nasmehne. Nekdo navdušeno pripoveduje nekaj po telefonu. Paimer že trdno spi. Kar vščipne nekaj Grilla, da •vzame slušalko v roke. Mika ga, da bi se malo ponorčeval z razburjenim glasom, ki neprestano doni iz telefonskega mikrofona.
»Halo, halo, poslušajte vendar, halo, halo!« doni iz slušalke.
Grill se smeje: »Halo...«
»Halo, prosim vas!« Glas, ki govori iz telefona, je 6ilno razburjen. »Brezpogojno moram govoriti z gospodom Frankom Palmerjem... Saj je pri vas, kajne?«
»Da, tukaj...« Grill pomežikne spečemu Palmerju. »Tukaj je Paimer!«
»Hudiča,« zadoni iz slušalke. »Paimer, kaj ste znoreli? Groze«£e nadaljuje glas. »Sami sebi presneto škodujete, če počenjate take neumnosti. Ali veste, da Rackley besni. In Rackley ne pozna usmiljenja, kadar gre za njegove načrte.«
>2e mogoče... Si lahko mislim!« 6e smeje Grill v telefon. Posluša naprej dobre nauke, ki mu Jih daje glas iz slušalke.
»Takoj zapustite hišo in odpotujte na krov »Vinetie«. Nekaj korakov od glavnega vhoda v hiSo čaka na vas v parku avtomobil. Recite Grillu kar koli... Ce tudi, da ga boste jutri zopet obiskali... Toda pohitite!«
»Kaj pa, če ne pridem?« oprezuje Grill.
»Če ne boste ubogali, bo Rackley takoj poslal ve« bolniških strežnikov iz bolniSnice. Prijeli vas bodo in odpeljali v zasebno zdravilišče nekega priznanega zdravnika duševnih bolezni. Ta m boste lahko pripovedovali pravljice o Grillo-vem dvojniku. Vsi bodo prepričani, da vam manj-
Ki Ljudsko tiskarno I Cjoblja/d} lih KnfiirB
WtW|s tal Jožo Ml«
ka kolesce... Nikomur niti na misel ne bo prišlo, da bi vam verjeli«
Grill se zasmeje: »Ha, ha, ta je pa dobra! Sedaj mi pa res ne ostane drugega, kakor da jo popiham v Avstralijo!« Grill vrze slušalko na vilice.
Dobri nauki so veljali seveda Palmerju. Grilla je pogovor z neznancem nekoliko streznil. S težavo vstane, izza pisalne mize. Njegov pogled obvisi na Palmerju. Ta mu je skuhal vso kašo! Nenadoma ga preršine misel: »Za zlomka... Paimer naj poje to kašo, ki mu jo je skuhal.« Na mizi leži vozovnica do Avstralije. To mu je prinesla milostna usoda tik pred popolnim polomom družbe. Potem ko je izgubil še zaročenko, je pa že boljše živeti neznan v Avstraliji, kakor pa igrati črnega kozla, na katerega se bo zlivalo sovraštvo vseh tistih tisočev, ki bodo ob polomu družbe izgubili 6voje prihranke... Če se je posrečilo Paimerju, da so ga imeli za Grilla, potem bo tudi on zmogel igrati Palmerja. Še vedno je boljše izginiti pod tujim imenom, kakor pa nositi vse posledice družabnega in denarnega poloma ...
Če ne bi Grill zadnje dni toliko trpel, če ne bi prestal toliko krivic in končno, če ne bi med razgovorom s Palmerjem pospravil tako velikih količin žganja, bi ta blazna misel v njegovih možganih ne našla mesta. Tako pa mu je bila zamenjava vlog tako všeč. da se ni mogel otresti misli nanjo. Ne, da bi kaj mislil, stopi k Palmerju, ki smrči za mizo in mu začne prazniti žepe. Vse po vrsti zlaga na mizo, nato preloži vsebino svojih žepov v Palmerjeve žepe. Nato odpne Pal-merjevo zapestno uro in si jo pripne okrog roke. V žep spravi še 10.000 dolarjev, vozovnico za Avstralijo in vso drugo drobnarijo, ki jo je pobral Palmerju iz žepov.
»Da, da, dragi Jones,« se smeje sam sebi M Palmerju in ga boža po laseh. »Dozdeva se mi, da jo boS lažje zvozil, če boS za sedaj Paimer.« Ozre se po sobi, vzame Palmerjev plašč in si ga ogrne. Nato Se klobuk.
>
■ - J " Hiba " —'
mi« oinW)