LABOD izha|a štirinajstdnevno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 12 NOVO MESTO, 3. OKTOBRA 1986 2. seja delavskega sveta delovne organizacije je bila v Libni. kako deluje nov sistem nagrajevanja Delavski svet je na svoji 2. redni seji obravnaval temelje planov razvoja tozdov in delovne organizacije do leta 1990 in pa funkcioniranje sistema nagrajevanja, ki smo ga sprejeli pred letom dni. Temelje planov razvoja za tekoče srednjeročno obdobje bomo sprejemali na zborih delavcev. Osnovni cilji so naravnani k čim višjim delovnim in poslovnim rezultatom, to pa seveda pogojuje tudi mnoge napore. Kako jih bomo premagovali, kako se bomo organizirali, o tem bo tekla beseda na razpravah. Predlagatelji temeljev planov razvoja si želečim več pobud, pripomb, usmeritev. Analiza o delovanju sistema nagrajevanja, ki je pravzaprav nastajal od leta 1982, ko smo na konferenci sindikata sprejeli sklep o začetku postopkov, je po letu dni pokazala na nekatera dejstva, ki jih bomo preverili tudi na družbenopolitičnem aktivu na ravni delovne organizacije. Na delavskem svetu DO so predsedniki prvotnih komisij (za razvid del in nalog Dragica Nenadič, zahtevnost del in nalog Franci Juršič ter uspešnost Dmitar Perič) pojasnili metodologije dela ter cilje, ki so jih želeli doseči. Razvidi del in nalog naj bi služili kot osnova za vrednotenje in za učinkovitejšo organizacijo dela. Centralna komisija je delala v tesni povezavi s komisijami po tozdih oziroma DSSS. Z veliko truda ter sprotnim obveščanjem in jasno vodeno javno razpravo so bili razvidi del in nalog sicer sprejeti, čeprav danes ugotavljamo, da so še primeri, ko razvidi del in nalog še niso vpeti v prakso in je na primer nekdo »plačan« po razvidu, dela pa še vedno nekaj drugega... Za uveljavitev teh novih dokumentov in za dosledno izpeljavo v praksi so odgovorni orga- ŠTEVILKA 12 nizatorji dela, ki so prav z novimi razvidi dobili nove odgovornosti, da bo razvid del in nalog pripeljan do konca. Sledi še veliko dela. Doreči je treba kriterije za kvaliteto in kvantiteto, predvsem za režijska dela, kar bo šele prava osnova za dograjevanje organizacije dela. Povejmo tudi, da je komisija naknadno obravnavala in dopolnila 14 razvidov del in da spremembe niso vedno vplivale na vrednotenje.Vsebina pri odgovornosti in zahtevanih funkcionalnih znanjih pa še ni bila vedno dovolj dosledno in resno sprejeta. Prav dograjevanje znanj, ki jih v mnogih primerih zahteva opis del in nalog, so tudi ena od nalog za naprej. Pri novo zaposlenih pa so rezultati poglobljenih zahtev in razvidov glede psihofizičnih sposobnosti že vidni, saj narekujejo tudi temeljitejše preglede pred vstopom v delovno razmerje. Komisija za vrednotenje del in nalog ni imela lahkega dela. Ko dandanes ocenjuje postopke in posledice teh, se zaveda, da ni odpravila vseh slabosti, ki jih je imel star sistem nagrajevanja, meni pa, da je v večji meri le postavila pravilna razmerja, predvsem za dela in naloge v neposredni proizvodnji. Ostala pa so nekatera dela in naloge, predvsem organizatorjev dela, nekaterih strokovnih del in delno tudi v nekaterih režijskih delih še vedno nedorečena. Zavedajo se, da je nujno sproti dograjevati metodo in iz te izhajajoče vrednotenje, pri čemer mora biti vodilo težnja za čim boljšo organizacijo dela. Tudi področju kvalitete, vsebine in oblike bo treba dodati sodobnejše oziroma fleksibilnejše spremembe. Taki so pogledi komisij na njihovo delo. Širši odmevi na to gradivo bodo gotovo na konferenci sindikata, ki bo obravnavala tudi analizo novega sistema na- ♦ grajevanja. Razprava na delav- ~ skem svetu je že pokazala, da bo g nujno doreči merila za režijska dela, da so relativna razmerja dokaj zadeta, da pa smo nezadovoljni z višino izplačanega OD. Vrednosti enote enostavnega dela pa nam ne daje sistem nagrajevanja, ampak delovni uspehi. Fleksibilno in sproti se moramo odzivati na spremembe in jih sproti vnašati V današnji številki — Kakšne težave nam je prinesel devizni zakon — pogovor z vodjo nabavne službe in vodjo posebne finančne službe. — Nova kolekcija je prinesla veliko novosti — tudi v načinu proizvodnje in ponudbe. Tokrat prvič kolekcija brez moških oblačil v programu VO. — Priprave na 8. Labodov ex-tempore — Delfine šivilje in šivilje iz Ločne na republiškem tekmovanju (Nadaljevanje na 2. si nje s 1. str; sr 8 a J n Z tako v opise kot tudi v vrednotenje (na primer nov stroj spremeni pogoje za delo, spremeni odgovornost ipd.). Nezadovoljni smo tudi zato, ker se država preveč vmešava v sistem nagrajevanja v združenem delu. Tu pa je tudi vprašanje izplačila zajamčenega osebnega dohodka, ki pri tako nizkih OD, kot so pri nas in v naši branži sploh, delujejo destimulativno na delavce, ki se trudijo in s svojimi rezultati lahko sežejo le malo nad zajamčen OD. Na vidiku je tudi sprememba sporazuma naše dejavnosti. Znotraj teh pa moramo doreči dodatek na izmensko delo, kjer mora veljati avtomatizem pri spreminjanju višine, saj ta znesek — glede na ostala nagla gibanja — ne more ostati fiksen. Razprava je načela tudi vprašanja izkoriščenosti delovnega časa, kontrole kvalitete, gospodarnosti in odgovornosti, kjer je prav v vseh naših delovnih okoljih še veliko za postoriti. Saj se končno vsi zavedamo, da smo si s sistemom nagrajevanja zastavili dokaj realne osnove za razmerja, za višino izplačila OD, pa, kot rečeno, potrebujemo rezultate. z novo kolekcijo je tudi precej drugih novosti Labodova usmeritev glede modnosti, elegance in najvišje kvalitete izdelkov je jasna. V tej smeri je šla tudi priprava kolekcije za naslednjo pomlad in poletje. Tem ciljem je sledila nabava, v tej smeri je nastajala kreacija. Da bi v celoti zadostili tem ciljem, je bil pred začetkom zaključevanja še zadnji ogled kolekcije, kjer so sodelovali vsi iz verige nastajanja modelov. Njihova naloga je bila izločiti modele, ki niso povsem na omenjeni liniji, in ponuditi trgu prečiščeno in skrbno izbrano kolekcijo. Ob tem so izločili okoli 20 odstotkov izdelkov, ki niso povsem ustrezali Labodovi predstavitvi, kvaliteti kreacije ali samega stila. Tako preštudiran pristop k oblikovanju kolekcije je dal svoje sadove že na začetku zaključevanja. Kupci so jo pohvalili kot zelo dobro, še posebno za kolekcijo vrhnjih oblačil so dejali, da je ena najboljših. Mi pa ne smemo pozabiti, da tudi ena najdražjih. Naši izdelki v specializiranih prodajalnah Ob tem se moramo zavedati naših obveznosti vceloti. To pomeni najvišjo kvaliteto pri izdelavi, česar se bo mora zavedati prav vsak, ki bo predeloval zahtevne materiale. S tem naša naloga še ni zaključena, kajti nič manj pomembni ne bodo roki odpreme in prav takega pomena je način prodaje izdelkov. Vse to bo ob zares lepi kolekciji kljub visokim cenam dalo pričakovane rezultate. Zato načrtuje prodajna služba tudi politiko prodaje naših izdelkov tako, da jih bo moč najti v specializiranih prodajalnah, kjer je ponudba za zahtevne kupce. Odločitev ni nova, saj jo dograjujemo že več sezon zapored, pokazala pa se je še kako pravilna. Vsi podatki kažejo, da lepega, kvalitetnega in modnega izdelka kljub visoki ceni ni težko prodati, če zares upravičuje ceno in če je pravilno in na pravem mestu po-nuden. Vse to pa seveda tudi ne dovoljuje masivnega predelovanja, ampak se trend manjših serij nadaljuje. Povedati velja, da sicer ne gremo v tiste najmanjše, po nekaj sto kosov, da pa ekskluzivni izdelki le ne morejo biti narejeni v velikih serijah. Tudi ponavljanja posameznih artiklov v večih prodajalnah ne sme biti, zato naj bi začeli postopoma z ekskluzivno ponudbo za posamezne kupce in za vzporedno mrežo informacij. Gre za to, da posamezni kupec, ki v specializirani trgovini lahko kupi določen Labodov artikel, dobi prav tu tudi informacijo, kjer še lahko dobi tak izdelek v določeni drugi barvi in podobno. Torej nas zaostrene razmere na trgu uče večje poslovnosti in višjih oblik ponudbe, kar velja tako za trgovce kot tudi za proizvajalce. K vsemu naštetemu pa sodi tudi primerna opremljenost izdelka in primerna reklama, kjer nas čaka še veliko dela. To pa mora biti načrtno in pretehtano, kajti tržne komunikacije so ogromen korak pred nami. Moramo jih dohiteti, kajti kljub temu, da še vedno velja geslo »dobro blago se samo hvali«, mora v današnji ponudbi vse to spremljati tudi določena reklama. Razmišljanja v Labodu ne gredo v smeri reklamiranja posameznih izdelkov, ampak v smeri predstavitve našega programa, razmišljanja o naši poslovni politiki, informacije o tem, za koga in kako delamo. Pravilna tržna usmeritev Če povzamemo usmeritve, ki že postopoma dobivajo svojo realno podobo, so to strogo namenska kolekcija, ki je obrnjena k najzahtevnejšim potrošnikom, način prodaje teh izdelkov prek specializiranih prodajaln s porazdeljenim asortimajem ter spremljajoča reklama. Nekaj teh korakov je že storjenih, nekaj jih bomo še morali začeti. Povedati pa tudi moramo, da so te odločitve nastale na osnovi analize tržišča. Ta nam je povedala, da nismo dovolj kon- kurenčni v moškem programu in ga zato v tokratni kolekciji prvič nimamo v vrhnjih oblačilih, v srajcah pa ostajamo po vseh podatkih vodilni v Jugoslaviji. Podatki tudi kažejo, da se v centrih, ki so se že najavljali kot najzanimivejši za Labod (to so Slovenija, Hrvaška, s poudarkom na Zagreb in Dalmacijo, ter Beograd) kaže še večje povpraševanje po naših izdelkih, v drugih predelih pa zanimanje vidno usiha. Kot rečeno, je bila to tudi že naša usmeritev, saj so Labodovi izdelki zanimivi za posebno vrsto kupcev. Tako beležimo ob zadnjem zaključevanju zmanjšanje naročil iz ostalih predelov Jugoslavije, v omenjenih centrih pa se to kosovno povečuje. To pa je razlog več za zadovoljstvo nad pripravljeno kolekcijo ter razlog več za zaupanje našim usmeritvam na trgu. In še kratek pregled po programih BLUZE: niso več podobne srajčnim modelom, ampak prehajajo v izrazito elegantne, ženstvene in svečanejše modele. Prav zaradi tega prehoda se bo treba v proizvodnjah pripraviti na predelavo tako v smislu kvalitet kot tudi produktivnosti. SRAJCE: tokrat so na nivoju evropske ponudbe. Sicer moda ne narekuje kakšne vidnejše osvežitve v trendu, gre pa za klasične srajce v tkaninah in izdelavi vrhunske kvalitete. VRHNJA OBLAČILA: kot rečeno, je ta kolekcija po besedah kupcev ena najlepših. Je precej ekskluzivna in taka bo morala biti tudi proizvodnja. Bluz smo prodali za prvo polovico naslednjega leta okoli 200.000, kar je tudi plan domačih kapacitet. Srajc je prodanih okoli 600.000, 70.000 kril (oboje, srajce in krila, bo delno predelano v kooperaciji) ter ostalih artiklov iz VO še okoli 60.000. K tem zaključkom moramo za prvo polovico drugega leta dodati še od 10 do 20 odstotkov dopolnitve za osvežitev ponudbe in kot odziv na trenutne modne trende. B. V. odsevi novega deviznega zakona O težavah, ki naj bi jih prinesel nov devizni zakon, je bilo veliko napisanega že pred sprejetjem tega (1. januarja letos), zato sta bili proti sprejetju predvsem republiki Slovenija in Hrvatska, ki imata tudi največ izvoza. So bile bojazni upravičene? O tem sem se pogovarjala z vodjo nabavne službe, Mirkom Rupnikom, in vodjo pose- bne finančne službe, Sonjo Bevc, ki skozi svoje delo gotovo zelo čutita, kaj nam je ta zakon prinesel: Mirko Rupnik, vodja nabave v Labodu: »Za pasivce, torej za tiste, ki manj izvažajo kot uvažajo, je zakon povsem sprejemljiv, za ak-tivce pa seveda ne. Kako se to odraža na Labodovem primeru? Negativne posledice čutimo v treh smereh. Prvič izgubljamo pri denarju, ker nosimo razlike v vrednosti tečaja od uvoza blaga do plačila, to pa lahko traja več mesecev, v nekaterih primerih kar skoraj leto dni. V takem obdobju pa so tečajne razlike že občutne. Ker uvoženo blago ni redno plačano, kot je bilo to pred uvedbo novega deviznega zakona, želijo tudi naši dolgoletni tuji partnerji, da gre vsako naročilo prek akreditivov. Do sedaj smo delali z odpiranjem akreditivov predvsem s Kitajsko, ker gre za velike relacije in večje uvoze, za bližnje tuje partnerje pa tak način ni bil v navadi. Pravzaprav je oblika odpiranja akreditivov ponavadi med partnerjema, ki si ne zaupata v celoti. Gre za strogo in natančno poslovno politiko, ki je obvezujoča za obe strani, to pa tudi pomeni, da sedaj plačujemo blago ob naročilu, pred tem pa smo plačevali po prejemu blaga. Ker prodajalec šele na osnovi akreditiva začne pripravljati blago za izvoz, je razumljivo, da v zadnjem času blago kasni, s tem pa imamo velike težave pri načrtovanju oziroma krmljenju proizvodnje. Zaradi teh kasnitev bo pozna tudi odprema, to pa potegne za sabo znižanje, kar drugače povedano pomeni, da izgubljamo ves riziko. Če vse to še malce razložim, naj povem, da smo februarja uvozili blago, za katerega smo v banko položili dinarsko pro- Sonja Bevc, vodja posebne finančne službe: »Plačila tujini partnerjem gredo zelo počasi. S tem zgubljamo precej denarja, saj tečajne razlike nosimo sam i .M* Dolgo odlašana prenova Temenice je le stekla. O poteku del bomo sproti poročali, za začetek pa posnetek, ki priča, da gre zares. tivrednost. V maju nam je banka denar vrnila, ker plačilo v tujino še ni bilo izpeljano. Predvidoma bo ta uvoz plačan šele konec septembra ali v oktobru. Dodati moram, da smo tudi za plačilo omenjenega uvoza najeli inozemske kredite, sicer bi se to zavleklo celo v januar. Tako so torej bili naši pomisleki upravičeni, saj, kot rečeno, zgubljamo pri denarju, težave se porajajo s krmljenjem proizvodnje iz uvoženih tkanin, slabša pa se tudi sodelovanje z mnogimi dolgoletnimi partnerji. Ti sicer razumejo našo nemoč, vendar pa s tem ne morejo odlagati plačila v tako nerazumljivo dolge roke. Zavarovati morajo svoje interese, tu pa ni mesta za sentimentalnost.« Sonja Bevc, vodja posebne finančne službe: »Plačila našim tujim partnerjem gredo zelo počasi. Do julija, ko smo začeli odpirati akreditive, je šlo le nekaj manjših plačil, večja plačila pa so bila odložena. Kot je omenil že Rupnik, smo za plačilo teh najeli nekaj inozemskih posojil. S tem bomo poplačali precej obveznosti do tujih partnerjev. Povedati velja, da banka, v našem primeru Ljubljanska banka — TDB, išče možnosti za najem tujih posojil in nas o tem sproti obvešča. Na tak način spodbujamo hitrejše plačevanje poslov, ki od julija tečejo na osnovi akreditivov. Ti pa imajo često tudi klavzulo, z odloženim rokom plačila. Sicer bi se vse odvijalo še bolj počasi. Mirko Rupnik, vodja nabave: »Za pasivne, torej za tiste, ki manj izvažajo kot uvažajo, je zakon sprejemljiv, za nas aktivne pa ne, saj nam povzroča precej težav, ki jih v Labodu čutimo na večih področjih — od težjega načrtovanja proizvodnje zaradi zamikov pri dobavi uvoženega blaga, do izgubljanja pri tečajnih razlikah.« Redno sodelujemo zbanko, nujni so tudi pogosti osebni stiki. Vsi skupaj si prizadevamo postoriti kar največ, vendar so možnosti zares omejene. Povem naj tudi,da je v času, ko smo uvozili že omejeno blago — to je od februarja pa do danes, ko to še ni plačano — vrednost marke zrastla za blizu 50 odst., dolarja pa za 30 odst., torej je razlika občutna. Če primerjamo, kako smo plačevali naše obveznosti pred uvedbo omejenega zakona, lahko rečem, da je bilo uvoženo blago plačano po 15 do 30 dneh, odvisno od likvidnosti banke. Vendar se dlje plačila niso zavlačevala. Sedaj so ta obdobja, kot že rečeno, okoli 8 mesecev (pri večjih plačilih, manjša so nekoliko hitrejša) ali celo daljša. Ljubljanska banka je v juniju sklicala posvet svojih predstavnikov v tujini glede možnosti nabave tujih kreditov, ki naj bi te tokove spodbudili. K tej obliki smo se zatekli tudi mi in uspeli precej počistiti neplačane dolgove v tujini.« Iz pričevanja obeh naših odgovornih delavcev je čutiti, da tako ne bo moč dolgo delati, ker se ak-tivcem slabijo vezi s tujino, doma pa nastaja vrsta problemov, ki imajo dodatne negativne finančne učinke. Tečaj dinarja se naglo slabša, proizvodnja je glede osnovnih tkanin in rezervnih delov precej nestabilna, ker uvoženo blago le počasi prihaja. Za razrešitev vseh teh vprašanj, ki so pri lesarjih še toliko izrazitejše, smo v Labodu poiskali delegatske poti na vseh ravneh, za kaj več pa smo nemočni. zavest o spošto vanju prava Za samoupravljanje in njegovo pravno varnost je bistveno, da ponovno uveljavimo vlogo prava, ki je zapisana v našem sistemu, še zlasti pa načela ustavnosti in zakonitosti. Boj za ustavnost in zakonitost mora biti notranja potreba kolektivov in posameznikov, saj je to sredstvo za varovanje njihovega položaja. Zveza komunistov mora spremeniti sedanje nezadovoljive razmere pri oblikovanju prava in njegovem izvajanju. Zdaj je poglavitno, da okrepimo zavest o nujnosti spoštovanja prava, saj je od tega odvisna stabilnost in učinkovitost družbe ter uresničevanje človekove svobode, pravic in odgovornosti. Pri tem bo zveza komunistov — še zlasti ko gre za njene člane — odločno nasprotovala praksi, da zakone uresničujemo v tolikšni meri in na takšen način, kot to ustreza nosilcem odgovornih funkcij v zveznih, republiških, pokrajinskih in občinskih organih, v bankah in organizacijah združenega dela, onemogočila pa bo tudi da zakone kršijo tudi tisti organi, ki bi jih prvi morali spoštovati in izvajati. Zveza komunistov se bo hkrati postavila po robu pretiranemu normativizmu, tako državnemu kot samoupravnemu, pri urejanju tistih družbenih odnosov, v katerih je učinkovitejša in tvornejša moč samoupravne morale in družbene zavesti, samoupravne iniciative in zavesti o odgovornos- ti ter solidarnosti delovnih ljudi; državni regulativi odnosov, ki v našem sistemu pripadajo področju samoupravnega prava; hipertrofiji in neracionalnosti pravnih norm, zaradi katerih so le-te težko izvedljive, neučinkovite in nesposobne za širše vplivanje na ekonomske zakonitosti, oziroma si bo prizadevala, da jih spremeni; premajhni in neustrezni zaščiti družbene lastnine kot temeljnega družbenega odnosa in kot materialnega bogastva družbe; nedoslednemu uresničevanju načel, da je materialni in družbeni položaj človeka odvisen izključno od njegovega dela in rezultatov dela. Boj proti normativizmu kot svojevrstnemu izrazu birokratizacije pravnega in političnega sistema terja vztrajen boj proti hipertrofiji državnih in paradržavnih ustanov, proti formalizaciji sistema odgovornosti in družbenega vpliva, zlasti na delo tistih ustanov, ki izvajajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Od tega je odvisno tudi uresničevanje vsakodnevnih potreb in eksistencialnih pravic delovnih ljudi in občanov ter učinkovitosti samoupravne kontrole nad sredstvi, namenjenimi za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Pravica slehernega državljana je, da natančno ve, katere so tiste službe in organizacije, ki so odgovorne za uresničevanje njegovih pravic, in da ima zagotovljeno učinkovito varstvo pred neodgovornostjo, zlorabo, birokratsko samovoljo in manipuliranjem. Če se bo še naprej širila mreža nejasnih predpisov in neučinkovitih odlokov, ki jo poraja uradniška miselnost in volja, in če ne bo vedel, h komu naj se zateče za uresničevanje svojih pravic in interesov, se bo človek počutil nemočnega... Na 13. kongresu ZKJ - resolucija o nalogah ZK pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije bucike Več ali manj z odgovornostjo spremljamo gibanja, ki so tako ali drugače povezana z našim gospodarjenjem. Razmišljamo o izkoristku delovnega časa, o kvaliteti našega dela, o odnosu do druibene lastnine... To niso samo teme sestankov in odgovornih, saj ne morejo niti mimo vseh ostalih, ki sicer niso neposredno povezani z nalogami na teh področjih, se pa jih vendarle tičejo kot delavce tega našega kolektiva. Veliko zdravih, kritičnih, kreativnih razmišljanj je na te teme, ki ostajajo zaprte znotraj ozkih krogov. Zakaj jih ne bi objavili? Zakaj se ne bi poslutili našega časopisa v njegovi osnovni nalogi — kot tribune delavcev! Zapišimo svojo misel ali vsaj opozorimo nanjo, da jo zabeleiimo tisti, ki »smo zato tu«. Kot uvod k temu vabilu naj sluti razmišljanje o delu delegacij in delegatov, ki se je porodilo na zadnji seji delavskega sveta DO. Za naslednjo številko prič okujemo vaše pobude, napotila, usmeritve, prispevke. Zakaj vas bi določeni odkloni boleli in bi o njih razpravljali samo zase. Sprostite svoje ustvarjalne sile in oglasite se nam v »bucikah«. UREDNIŠTVO samo prisotnost ni dovolj Vloga delegata in delegacije je vsem jasna in razumljiva. Delegat ali delegacije v delavskem svetu ima tako pravico kot tudi dolžnost izraziti stališče delavcev, ki so ga izvolili, o vseh vprašanjih, o katerih ta organ odloča, usklajevati ta stališča, obveščati delavce o tem... Da pa bi delegati izpolnili to svojo nalogo, morajo priti na seje pripravljeni. O teh osnovah naj bi bilo pravzaprav odveč pisati, saj bi morale biti same po sebi umevne. Pa vendar le ni tako. Zadnja seja delavskega sveta je bila vzorčen primer za to, kakšno ne bi smelo biti delovanje delegacij. Pa smo še nedavno tega ponosno pohvalili, da je samoupravno delegatsko delo pri nas na zadovoljivi ravni, da ga razvijamo, da ga gradimo na zdravi osnovi. Smo tudi mi tako zelo sredi krize, kot je (baje) samoupravljanje in naša družba sploh? Ta kriza je zaenkrat pri nas predvsem kriza odgovornosti delegacij, delegatov in strokovnih služb v tozdih do dela delavskega sveta. Kajti gradivo je bilo pravočasno in nazorno pripravljeno, vabila so bila razposlana, delegacije pa so bile v veliki večini nepripravljene. Takega samoupravljanja pa ne potrebujemo, tako delegatsko delo zares prinaša samo stroške in razmetavanje časa, česar si v naši situaciji nikakor ne bi smeli privoščiti. Nekaj bo treba storiti. Kaže organizirati seminar za delegacije ali vsaj za vodje delegacij. Določili smo jih zato, da bodo zagotovili zares ustvarjalno delo delegacije in dosegli kvalitetno povezavo svojega delovnega okolja z najvi- šjim organom upravljanja. Pri tem seminarju naj ne bi šlo za teoretično razglabljanje, ampak za življenjske napotke, kako vsebinsko speljati delo delegacij, kako se povezati z odgovornimi in s strokovnimi službami, kako se pripraviti na sejo, speljati pravočasno in vsebinsko razpravo ter kako oblikovati stališče, ga prenesti na sejo in informirati bazo o poteku te. Skratka, kako dati delegatskemu delu tisto vsebino in težo, ki jo ta mora imeti. Samozavestno in odgovorno je treba nastopiti, za to pa so seveda potrebni delovni delegati, zavzeti, željni novih znanj, poštenega dela, z občutkom odgovornosti... Pri pripravah na volitve smo velikokrat opozarjali na zahtevnost delegatske funkcije, na to, da izbere- mo zares najboljše med nami.naj-doslednejše, najzavzetejše. Seveda pa je treba z delegacijami tudi delati, ne v smislu pokroviteljstva, superiornosti in avtoritete, ampak v smislu sodelovanja na poti k enotnemu cilju. Gre za nudenje ustrezne strokovne pomoči za argumentirana stališča, za enakopravno in vsebinsko bogato sodelovanje za obojestransko odgovornost. Recimo, da je bila seja delavskega sveta prva po dopustniškem vzdušju in je zato morda delavnost in odgovornost delegatov malce zatajila. To seveda ne sme biti opravičilo, je pa dejstvo. Upamo lahko le, da je bil primer 2. seje delavskega sveta DO izjema, ki se ne bo več ponovila. LIDIJA JEŽ stanovanja v zali Od leta 1982 je Zala namenjala denar predvsem za nakup stanovanj, letos prvič po tolikih letih pa so razpisali tudi posojila za gradnjo. Prosilcev je bilo kar 20, denarja pa 5 milijonov. Komisijo torej čaka težko delo, čeprav dela na osnovi pravilnika in na osnovi ogledov razmer, obsega gradnje ipd. Z namenskimi sredstvi je Zala kupila 2 stanovanji, za eno pa je sodelovala pri nakupu z Eto. Poleg teh dveh in pol lastnih stanovanj pa ima Zala že pet stanovanj od rudnika živega sreb- ra, ki, kot vemo, že nekaj časa ne obratuje. Z rudnikom so podpisali pogodbo o prenosu pravice za oddajanje stanovanj za dobo petih let. Pogodbo bo po preteku tega roka možno podaljšati, seveda ob določenem plačilu. Tako rešujejo v Zali stanovanjsko vprašanje, kjer pravzaprav ni nikoli dovolj denarja, zato se je treba znajti tako ali drugače. nadzor nad bolniškimi izostanki v libni V tozdu Libna se že dlje ubadajo z visokim odstotkom bolniških izostankov. Lani na primer je znašal 13,23 odst., letos v šestih mesecih 16,06 odst., kar je glede na planirano število, ki znaša 12 odstotkov, zaskrbljujoče. Težave niso nove in tudi prizadevanja za zmanjšanje bolniške ne. Tesno so povezani z zdravstvenim domom, s katerim sodeluje tudi novo ustanovljena komisija za nadzor nad bolniškimi. Sklep o formiranju te so v Libni sprejeli na zboru delavcev, sestavljajo pa jo poslovna sekretarka, članica samoupravne delavske kontrole in predstavnica brigade, v kateri je bolni- Marsikatera delavka iz tozda Ločne se še spominja težkih delovnih pogojev v starih prostorih. Letos poleti mineva 20 let od preselitve na današnjo lokacijo. Izgradnja sedanjih prostorov je bila velika zmaga, ki je dala nov polet in predvsem nove moči za doseg boljših rezultatov in razvoj Laboda. ški stalež najvišji. Komisija deluje v skladu s 181. členom pravilnika o delovnih razmerjih. Pravna služba je izdelala obrazec za zapisnik, za obiske pa se odločajo na osnovi vsakodnevnih poročil o prisotnosti, ki je narejen poimensko po brigadah. Pred obiskom s? pozanimajo pri zdravniku glede diagnoze in napotil, ali je bolnik lahko pokonci, so priporočljivi sprehodi, je obvezno počivanje ipd. Težave pa so v tem, da delavke Libne obiskujejo različne zdravstvene domove, glede na to, kje stanujejo. Do sedaj so obiskali 14 bolnikov, v bodoče pa so se odločili, da bodo obiskovali predvsem tiste »vprašljivejše« primere. Razmišljanje o formiranju komisije za nadzor nad bolniškimi lahko na prvi pogled izzveni kot nekaj grobega, inšpekcijskega, nehumanega. Vendar tako visok odstotek bolniških izostankov narekuje nove posege za zmanjševanje tega. Ne gre samo za špekulante, ki recimo, niso bolni, gre tudi za zares bolne ljudi, ki kljub svoji bolezni iztiskajo iz sebe še zadnje moči za dodatna opravila doma. Gre za to, da se bo sleherni delavec zavedal, da je bolniška na-menjenea izključno zdravljenju, da ni samo pravica, ampak tudi dolžnost zdraviti in pozdraviti se in, seveda, pred tem še preventivno delati in živeti tako, da bomo zdravi. letos že 8. ex-tempore Na jesen, ko se začenja nova kulturna sezona, organiziramo v Labodu ex-tempore. Letos bo to že 8. prireditev po vrsti. Trdimo lahko, da si je v celotnem slovenskem prostoru ustvarila lep renome, daje odmevna in dajo radi obiščejo številni stalni sodelavci, zanimiva pa je tudi za mnoge slikarje, ki se je do sedaj sicer še niso udeležili. Med letošnjimi udeleženci pričakujemo slikarje amaterje in akademske slikarje, naše stalne goste in nekaj novih imen. Želimo nadaljevati s kvalitetnimi deli, saj je prav rast v zahtevnosti in kvaliteti del vidna iz leta v leto. Teme bodo tudi letos vezane na Novo mesto in njegovo kulturo ter naravno dediščino. Nekaj bo tudi organizacijskih novosti, vendar o tem ob prireditvi sami. Povejmo le, da bomo z odkupnimi nagradami tokrat pridobili osem novih likovnih del. Sotlerjevi, nekdanji lastniki hiše na Sromljah, so po celem svetu. Sin Sotlerjeve hčerke, ki je svojo mladost preživela na Sromljah in se nato odselila v daljno Avstralijo, je s svojo družino obiskal tudi materin dom in Labod. Bili so navdušeni nad Sromljami, z zanimanjem pa so si ogledali tudi našo proizvodnjo. Z veseljem, pravijo, bodo povedali materi, kije stara 82 let, da njen dom še vedno stoji, da je lep in skrbno negovan. Ob zamisli o organizaciji ex-tempora smo si zadali dvoje ciljev. Pomagati slikarjem in širiti likovno kulturo v Labodu in v našem celotnem prostoru. Prireditev je vsa ta leta nazaj doživljala velik odmev. Bila je strokovno vodena in zato je imela tudi vzgojni oziroma izobrazbeni značaj, za udeležence same kot tudi za delavce Laboda oziroma obiskovalce razstav. Labod in s tem Novo mesto ima tako že lep fond likovnih del, med katerimi so tudi slike priznane Vide Slivnikar-Balantič in Veljka Tomana. Tu so dela Beroviča, Kotarja, Maznika, Vovkota... če se spomnimo tudi naših domačih slikarjev. Vendar ne gre samo za bogatitev zbirke slik, gre tudi za bogatitev našega odnosa do likovne ustvarjalnosti, do kulture prostora, do kulture nasploh. Seveda nismo vsi enako dojemljivi za umetnost in kulturo, eni sprejemajo to prej, drugi kasneje. Dejstvo pa je, daje današnjemu človeku kulturno življenje, pasivno ali aktivno, potrebno. Da je nujno za razvoj in rast njegove Letos že osmič pripravljamo Labodov ex-tempore. Organizacija take prireditve pa zahteva ogromno priprav in dela, v katerega je vključeno lepo število labodovcev pa tudi slikarjev amaterjev. osebnosti in za razvoj humanih medsebojnih odnosov. Delovna organizacija, kot je Labod, ima gotovo širše ambicije kot samo izvajanje golega proizvodnega programa. Zavedamo se, da bo naša delovna organizacija dosegla svoje cilje, če bo ob dobrih delovnih rezultatih uspela dvigovati tudi skrb za človeka nasploh. Tu je skrb za okolje, za delovne prostore, za duševno in telesno zdravje delavcev, za širjenje telesne kulture in seveda za širjenje kulture sploh... To skušamo doseči s finančnimi pomočmi društvom, organizacijam ipd. in tudi z neposrednimi aktivnostmi na omenjenih področjih. In če se sedaj vrnemo k ex-temporu kot osrednji Labodovi kulturni prireditvi, moramo priznati, da ima poleg velikega kulturnega poslanstva za slikarje in za naše delavce tudi velik propagandni in konec koncev tudi materialni učinek. Glas Laboda se tako razširi širom naše domovine in prek republiških in tudi državnih meja. Gre za spontano reklamo, ki pa ni prav nič manj odmevna kot na primer organizirana. Kot sem že omenila, ostajajo za vsem tem tudi dela, ki imajo poleg svoje materialne tudi umetniško vrednost. Pripravimo se torej na letošnjo prireditev Labodov ex-tempore. Organizacijski odbor ima velike naloge, ki jih ni tako enostavno izpeljati. Delavci pa lahko pokažejo spoštovanje do ustvarjalcev in do organizatorjev s primerno udeležbo na otvoritvi razstave, čeprav je izven delovnega časa. Marica Božinovič: »Lahko trdimo, da so bile težave, s katerimi smo se srečale ob prejšnjem obračunu. predvsem sistemske in niso nastale zaradi našega dela. V tem mesecu so bile tudi te odpravljene in ta drugi obračun je stekel že mnogo lažje.« Jožica Trškan (Tip-top); »Sedaj je vse jasneje in lažje, na samem začetku pa je bilo kar težko. Prvič je bil tu kup podatkov, ki smo jih morali, ne glede na naravo teh, vnašati same, pa tudi cel prehod je bil hud. Morda bi morali imeti pred tem kakšen tečaj ali vsaj malo več inštruktaže, tako pa smo bili postavljeni pred delo in ni bilo lahko.« — Zaenkrat lahko vnašate podatke le v Novem mestu, kmalu pa boste lahko tudi ta del posla opra- vile v svojih tozdih, saj PTT obljublja linije. Dragica Kovačič (Delta): »Potovanja postavljajo velik napor, zato se bomo zares oddahnili, ko bo tudi to vzpostavljeno. Če že pripotujemo v Novo mesto, bi morali imeti zagotovljene vse podatke, tako pa se je zgodilo, daje prišlo do zapletov in smo prišle zastonj.« Jožica Zorko (Krško): »Ko bodo vzpostavljene linije, bo seveda vse veliko lažje. Veliko pa nam je pomenilo tudi to, da smo se med seboj spoznale delavke, ki delamo na obračunih OD. Skozi delo pa se najlažje in najlepše lahko zbližamo.« — Prehod, kot so dejale tudi delavke same, ni bil lahak. Nešteto ur je bilo vloženega dela, ki je teklo ne glede na dan v tednu, ne glede na uro dneva. »Čas nam je hitro mineval, saj je bilo ogromno vsega, kar smo se morali naučiti,« pravi Anica Mikec iz Ločne. »Sicer pa je to področje, ki bi moralo zanimati še koga drugega, ne samo neposredne delavce na obračunu OD. Tega zanimanja je bilo premalo, zato so morda v nekaterih tozdih naletele delavke iz obračuna na nerazumevanje in težave.« — Ali bi se ponovno odločile za star sistem obračuna OD? Vse v en glas sp dejale, da ne. Menijo, da je največja kvaliteta obračuna OD prek računalnika bistveno manjša možnost napak. Če bodo vsi, ki so dolžni posredovati podatke, to opravili pravočasno. tudi pri vnosu ne bo naglice in s tem bo seveda tudi manjša možnost napake. Manj je papirja, manj pisarjenja... Boža Longar iz Temenice pravi, da je delo sedaj precej bolj zanimivo, da ni več suhoparnega preračunavanja in pisanja kuvert, ampak posredovanje oziroma vnos podatkov in da je bil strah na začetku zares odveč. Storjen je velik korak. Nič ne skrivajo dekleta, da jih je bilo sprva kar groza, kasneje pa so z veseljem nabirale nova znanja. Za naprej si žele, da bi imele urejene pogoje za delo, tam, kjer še niso, da bi bile čim prej vzpostavljene PTT linije in da bi še tudi sodelovale, posebno pa da bi se predpostavljeni bolj zanimali za to delo. Računalniška obdelava OD je prinesla tako vsem nam veliko novosti in ugodnosti. Kuverta je zelo pregledna in nam da zares bistvene informacije, za same delavce na področju obračuna OD pa je novost prinesla veliko manj pisanja in večjo usklajenost ter predvsem manjše možnosti za napake. Po zaključenem delu nekoliko bolj sproščeno vzdušje med delavkami na obračunih osebnih dohodkov. Pogovor z delavkami na obračunu OD Septembrsko izplačilo osebnih dohodkov je bilo že drugo po vrsti, ki je steklo na računalniški obdelavi osebnega dohodka. Prehod iz »peš« obračunavanja pa do računalniške poti ni bil lahak. Vendar pa je delo steklo po začrtanem programu in v dobrih treh mesecih se je v službah obračuna OD vse zasukalo za veliko stopinj. Poleg magistra Ureka iz razvojne službe je levji delež pri inštruk-tažah in pri delu samem odnesla Marica Božinovič, ki sicer za obračun OD za tozd Commerce. »2. aprila smo začeli vnašati podatke, nato smo računalniško obdelali regres in za tem že redno izplačilo za mesec julij in sedaj za avgust. Dela je bilo veliko, saj je bilo za vsakega posameznika potrebno vnesti med 60 in 80 različnih podatkov. Ker pa je bil program prehoda natančno zastavljen, smo ga uspeli tudi realizirati,« pripovedujejo delavke na obračunu OD. — Ste v mesecu dni med obračunom prejšnjega OD in OD za mesec avgust uspeli prebroditi težave, ki so nastale pri prvem rednem obračunu OD? V septembru je stekla rekreacija na delovnem mestu. V Temenici, od koder je posnetek, so delavke telovadile na štetje, ker še nimajo ozvočenja. To pa ni vplivalo na počutje in celo navdušenje nad aktivnim odmorom. nikoli več po starem ' Elektrika — dragocena in draga energija kako varčevati Priprava tople vode v gospodinjstvu z manjšo porabo električne energije Električne grelnike vode ali bojlerje štejemo med največje porabnike energije v gospodinjstvih, saj pride na pripravo tople vode okoli 10% celotnih energetskih potreb gospodinjstev. Res je, da je električna energija le eden izmed možnih energetskih virov za pripravo tople vode, je pa najbolj razširjen vir pri posamični toplovodni oskrbi. Vzroki za to so predvsem v enostavni, stroškovno ugodni in precej zanesljivi preskrbi z električno energijo. Poleg tega je tudi trg prav z električnimi grelniki najbolj založen. Najbolj ugodno energetsko sliko imamo, če upoštevamo možnost segrevanja vode z električno energijo prek toplotne črpalke. Vendar je uporaba črpalke v naših gospodinjstvih zanemarljiva zaradi precejšnjih investicijskih vlaganj, potrebnih pri nakupu črpalke in izdelavi instalacije. Zaradi navedenega ne mislimo svetovati, da za ogrevanje vode ne bi uporabljali električnih bojler-jev, vendar želimo vplivati na čim bolj smotrno rabo električne energije. Kako varčevati pri pripravi tople vode? Poraba električne energije pri pripravi tople vode z električnimi RADNA ORGANIZACIJA TRGOVINSKI PROMET "CRVENA ZASTAVA Bro^ !_.q2-n/&’&. . i .__19°6 -E. VRN JACKA BANJA Prilog: ___JL__menica, — .. .5. _ jotvrde o prijemu menica. še ena cvetka Na račun našega imena smo doživeli že kar nekaj »prekrstitev«. Tokrat se jim pridružuje še ena cvetka. Vprašamo se, kakšna je poslovnost in natančnost pošiljateljev dopisa, na drugi strani pa tudi to, zakaj naše ime še ne zveni tako »domače« in popularno, da bi nas poimenovali pravilno. Gotovo bomo morali pri prodiranju našega imena še veliko postoriti... RO "LA10D"T01AČNA TOZD COMMERCE .01L4ČNI MESTO: NOVO MESTO C.SUJ Mi od ra Letošnjega izleta sto žensk na Triglav se je udeležila tudi labodovka Marica Praznik in nam poslala vesel triglavski pozdrav. grelniki je odvisna predvsem od dvsem tako, da ne segravamo več količine segrete vode in njene vode, kot je potrebujemo in da je temperature. Varčevali bomo pre- tudi preveč ne ogrevamo. Jr |kgjgg^f p «* •• ;x