Razmerje med Irci in Angleži 300 let so Irci tlačanili Angležem Odkar je postala Angleška pod Henrikom VIII. protestantska, Irska pa ostala zvesta katoliški veri, je zlorabljala angleška gospoda svoj položaj v to, da je irske podložnike izžemala. Angleži so odvzemali Ircem zemljo, da so jo delili med angleške lorde (plemenitaše), ki so živeli od dohodkov v Londonu, ne da bi se le zmenili za usodo irskih zakupnikov ter poljedelskih delavcev, ki niti za vsakdanji kruh niso zaslužili. Kljub vsej brezobzirnosti pa Angležem ni uspelo Irce tako podjarmiti, da bi se izjavili pripravljene za angleško nadvlado. Angleški vojaki so IrGe tako temeljito premagali, da se niso upali očitno upirati. Poslužili so se pa napram tlačiteljem taklh odpornih načinov, da so storili angleški posestniki vse, samo da bi se poravnali z delovnim irskim narodom. Irci se za mirno poravnavo niti zmenili niso. Rajši, ko bi bili sklenili navidezno pomirjenje, so bili pripravljeni na največje žrtve. Boj med Angleži in Irci se je od 1840—1850 tako poostril, da je začelo irsko prebivalstvo stra- hovito nazadovati. Rajši kakor bi bili skupno delali z angleškimi veleposestniki, so puščaliirski zakupniki zemljo neobdelano v očigledgladovanju Od leta 1845—1851 se je skrčiloirsko prebivalstvo od 8K- na 6!4 milijona>" , .v. ".. , • _„ k;i;. iQirr.fQ Vzroki tohkega nazadovanja so bili. lakota.bolezni m lzseljevanje. lIrska postane angleški dotninijon Iz ravnokar označenega razmerja je raz-vidno, da so storili Irci med svetovno vojnovse, da bi se bili otresli angleških tlafi-reliev.Roger Caument, eden od irskih voditeljev, jeskušal aprila 1916 zanetiti med domacmi uporproti Angležem. Angleži pa so ga ujeli ter obesili. Šele po svetovni vojni je začela Anglija kazati več zanimanja za tlačeno Irsko. Spomladi leta 1918. se ni upala angleška vlada raztegniti splošne vojaške obveznosti na Irce. Decembra istega leta so bile razpisane volitve, pri katerih je izvojevala irska narodna stran- ka od 106 irskih poslanskih mest 73. En delfteh poslancev se je strnil februarja 1919 v^irski narodni parlament, ki je proglasil neodvisnost Irske. Leta 1921. se je začel angleški vodilni politik Lloyd George z Irci pogajati. Pogajanja so dovedla do tega, da je morala priznati Anglija Irski značaj samostojnega dominijona. Angležem nenaklonjene organizacije De Valera, današnji irski voditelj, vztraja na neodvisnosti Irske, na nevtralnosti in zahteva priključitev 6 protestantskih grofij na Irskem k irski republiki. Dokler slednje vprašanje ne bo rešeno, noče De Valera ničesar slišati o kakem skupnem angleško-irskem obrambnem programu. Ravno to dela položaj Irske v sedanjih časih izredno težaven. Danes je še precej Ircev, ki so Angležem veliko manj prijateljsko naklonjeni kakor pa njih voditelj De Valera. Kar se tiče nenaklonjenosti, je na prvem mestu irsko gibanje za popolno odcepitev od Anglije, ki je znano pod imenom »Ira«. Vodi•telji te organizacije so izpovedali pripravljenost za skupen boj s Hitlerjem proti AngleŽem. Prijatelji Nemcev so tudi irske modre srajce ali fašisti, katerim načeljuje general D'Duffy. Ta general se je boril v španski državljanski vojni na strani generala Franca. Tretja skupina ljudi, ki so na Irskem nevarni Angležem, so pripadniki od Nemcev organizirane pete kolone. Nekateri so inozemci, mnogo je pa Nemcev in amerikanskih Ircev. Omenjena skupina bi znala postati tem nevarnejša, ker je Irska še danes v diplomatskih stikih z Berlinom. Branitelji sodelovanja Irske z Angleži Napram vsem tem nemškim prijateljem na Irskem je De Valera odločen branitelj irske neodvisnosti v okvirju angleškega svetovnega vladarstva. Še bolj odločno kot De Valera so za popolno spravo z Angleži irski katoliški škofje, ki vidijo v narodnem socializmu nasprotnika katolicizma. Današnje razpoloženje med Irci Ker so na Irskem močnejše one struje, ki so za borbo ob strani Angležev, je obramba Irske znatno napredovala. Glavno mesto Irske Dublin je ravno tako zavarovano glede napadov iz zraka in po morju kakor London. Vse irske ceste so prepletene z žičnimi ovirami. Povsod oblast skrbno opazuje tujce. Irska ima že celo svojo lastno mornarico, ki obstoji sicer iz ribiških čolnov, ki pa stalno nadzorujejo irsko obal, da bi ne prišlo do kakega nenadnega izkrcavanja.