. ,■ i r\ A ) O v 60 0Sr£ONJ^ K^.lUNlC* &'oi^ER Primorski gp ii S neviuk Posunua piačana v guiuvuii i« Abb. postale i gmppo Lena 4UU lir Leto XXXVH. St. 75 (10.897) TRST, nedelja, 29. marca 1981 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel izhaiati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 m v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski ] P_ NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA VODSTVA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE PICCOLI POTRDIL PODPORO FORLANIJEVI VLADI IN POZVAL OPOZICIJO K * NARODNI KOHEZIJI» Tajnik KD zavrnil tako Visentinijev predlog o «vladi strokovnjakov» kot Craxijeve teze o «velikih institucionalnih reformah» RIM — Zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije se bo končalo sicer danes, a vse kaže, da ni težko napovedovati, da bo stranka relativne večine, kot ob vsaki priložnosti, ko začuti nevarnost za svojo tradicionalno hegemonijo nad oblastjo v državi, strnila vrste in da bo izšla tudi iz tokratne razprave vsaj na zunaj enotna. Poročilo tajnika Piccolija, ki je obsegalo skoraj 120 strani, je bilo namreč bržkone namerno vseobsežno in je posamezne temeljne probleme italijanskih kriznih razmer obravnavalo v takih tonih, ki naj bi bili sprejemljivi tako za staro kongresno «preambulsko* (zapr-’ tost do leve opozicije) večino, kot za strankino levico, ki se zbira o-krog Zaccagninija, Gallonija in Andreottija. Osrednje smernice političnega predloga tajnika KD ne vsebujejo sicer nobene novosti, ki bi odpirala jasnejše perspektive v novih, poslabšanih gospodarskih in političnih razmerah v Italiji: Pic-coli je potrdil popolno podporo Forlanijevi vladi, izbiro o sodelovanju s PSI in laičnimi strankami, nujnost večje notranje e-notnosti v KD in v okviru vladne večine za izhod iz gospodarske krize in za rešitev institucionalnih problemov. In ravno tu, ker si pač ni mogel zakrivati dejstev glede šibkosti vlade pred parlamentom in neučinkovitosti državnih ustanov, je vnesel edino novost: pozval je opozicijo ne več k ♦narodni solidarnosti*, ki je pripadala zaradi neizvajanja obvez, ampak k «narodni koheziji*. Tajnik KD je v poročilu povezoval notranja gospodarska vprašanja in mednarodne politične razmere kot temeljna problema sedanjega trenutka. Pri prvih je zagovarjal zadnje vladne sklepe, za katere je dejal, da jih je treba dopolniti s klestenjem po javnih izdatkih, z zajezitvijo stroškov za delovno silo, z vlaganjem predvsem v kmetijstvo in gradbeništvo, opuščajoč »dobrodelnost* pri reševanju podjetij v krizi. Piccoli je zavrnil tako predloge predsednika PRI Visentiniia o ♦vladi strokovnjakov*, kot Craxi-jeve ♦velike institucionalne reforme*, «narodno kohezijo* je pa opredelil kot pritegnitev KPI k soodgovornosti (toda zunaj vlade) za reševanje temeljnih problemov države, če bi pa komunisti take ponudbe ne sprejeli, bo šla vlada svojo pot- PREJ SE BO SESTAL CENTRALNI KOMITE PZDP Pogajanja med Solidarnostjo in vlado odložili na jutri Na Poljskem ugodno ocenjujejo dejstvo, da se pogajanja niso prekinila - Položaj ostaja še vedno izredno napet Piccoli, Forlani in Gava na včerajšnjem zasedanju vsedržavnega sveta krščanske demokracije (AP) OSTER ODGOVOR TAJNIKA KPI NA NAMIGE 0 »KOHEZIJE BERLINGUER: ZA OBNOVO DRŽAVE PRVI POGOJ FORLANIJEV ODSTOP Komunisti potrjujejo predlog o «demokratični alternativi» in pozivajo druge stranke k soočanju SASSARl — Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer je na rodni Sardiniji v priložnostnem govoru posredno odgovoril na Piccolijev poseg na zasedanju vsedržavnega sveta KD. «Prav zato, ker je gospodarska kriza huda in ni mogoč izhod samo na osnovi monetarnih u-krepov, je naglasil Berlinguer, je potrebna drugačna vlada, ki naj uživa zaupanje.* Dovolj je kabinetov, ki vladajo v smislu ozkih stru-jarskih interesov in zasedbe blasti, je nadaljeval tajnik KPI in se zavzel za vlado, katere moralnost mora biti neoporečna. »Država se je naveličala prijateljev in botrov raznih Sindon in Musselli-jev,» je dejal, sklicujoč se na najnovejše škandale. Glede zadnjih monetarnih ukrepov vlade je zatrdil, da ne nudijo nobenega jamstva za zajezitev inflacije, ker ne vplivajo na njene vzroke. Silijo le k recesiji gospo- •uMiiiMnMmHiniiMMinimiHiiiiiiiiiimmiMHiMriHMMiimMuiiiiiinHiiuiiiiiMiiinmiiiiiiMiMMMHMMMili NOVI DRAMI V MANAGUI IN BANGKOKU Kar dve preusmeritvi venem samem dne vu Indonezijsko letalo na pristajalni stezi v Bangkoku (Telefoto AP) MANAGUA - BANGKOK — Po uspeli letalski preusmeritvi v Damasku, ko so pakistanske oblasti, prvič v zgodovini, klonile zahtevam zračnih gusarjev, je bilo pričakovati ponovni razmah tovrstnih terorističnih podvigov. In res, tiskovne agencije poročajo kar o dveh preusmeritvah, ki so jih «gusarji» izvedli včeraj in se še nista iztekli. Člani neke honduraške levičarske organizacije — štirje moški in ena ženska — so tako preusmerili letalo, ki je potovalo iz New Orleansa (ZDA) v Tegucigalpo ter prisilili pilota, da pristane v m-karagujski prestolnici Managui. Ugrabitelji, ki so zajeli 89 potnikov (34 pa so jih že izpustili) zahtevajo osvoboditev 15 salvadorskih levičarskih rodoljubov, ki so zaprti v Tegucigalpi in ukinitev desničarskih vežbališč v Hondurasu, ki so uperjena proti Nikaragui. Druga preusmeritev pa zadeva letalo DC-9 notranje indonezijske linije, ki je potoval na relaciji Džakarta - Medan. Skupina muslimanskih aktivistov z otoka Sumatre ga je preusmerila najprej v Pe-nang (Malezija), kjer so letalo oskrbeli z gorivom, potnikom in ugrabiteljem pa so dali hrano, nato pa v Bangkok. V letalu je 51 potnikov in pet članov posadke, ugrabitelji pa zahtevajo izpustitev 20 somišljenikov, ki so zaprti v indonezijskih zaporih, vendar točnega seznama še niso sporočili. Obe letali torej še vedno stojita na stranskih pristajalisčih letališč v Managui in Bangkoku, v pričakovanju razpleta pogajanj. Indonezijske oblasti so kasneje pristale na zahteve zračnih gusarjev in sporočile, da so pripravljene izpustiti njihove somišljenike, ki so zaprti v državnih zaporih. Pričakujejo torej, da se bo zadeva kmalu srečno izteki*. darstva in proizvodnje, k povečanju brezposelnosti, k poglabljanju družbene neenakosti, k zaostrovanju podrejenosti Juga in otočnih dežel. ♦Namesto da bi se sramovali prizora, ki ga nudijo državi, je Berlinguer ostro dodal, se voditelji KD in vlade obračajo patetično h komunistični opoziciji,* s pozivi k «narodni koheziji*, ali s Forlanijevimi zatrjevanji po televiziji o ceni sami družini*. ♦Komunisti pa nismo v nobenem sorodstvu s tistimi, ki so prejemali denar od Sindone.* Berlinguer je nato potrdil predlog KPI o «demokratični alternativi* demokrščanskemu sistemu o-blasti kot pogoj za izhod iz gospodarske, družbene in politične krize države. Na tej osnovi so komunisti pripravljeni primerjati svoja stališča z vsemi demokratičnimi silami, prvi pogoj pa je, da Forlani jeva vlada odstopi, ker ♦je ni mogoče upoštevati kot sogovornika*. Priznal je tudi, da terja gosnodarska kriza nekatere žrtve, toda ljudje jih bodo mogli sprejemati le, če bodo mogli zaupati vodstvu države, da bodo služile ozdravitvi gospodarstva, ne pa klientelam KD. Tajnik KPI je sklenil svoj govor s pozivom drugim demokratičnim silam, naj pridejo na dan s svojimi predlogi za izhod iz krize, tudi če ne soglašajo v celoti s stališči KPI. ♦Komunisti smo pripravljeni soočati se z njimi,* je dejal Berlinguer, «toda s pogojem, da so usmerjeni, pa čeprav le delno, k stvarni ozdravitvi in obnovi države.* (Iv) na ter usmerjena h kršitvi javnega reda in mira, temveč predvsem v sovražnih geslih proti jugoslovanskemu sistemu in jugoslovanski enotnosti, kar jasno odkri- va, kateri so cilji sil, ki se skrivajo za neredi. Fazlija je povedal, da so 26. marca aretirali 21 oseb, v neredih pa je bilo 23 študentov in 12 miličnikov ranjenih. Pri tem gre ugotoviti, da je prištinska univerza v desetih letih postala ena od treh največjih vseučiliščnih ustanov v Jugoslaviji in da šteje nad 48 tisoč študentov, kar je dvakrat toliko, kolikor je bilo študentov na vseh univerzah pred drugo svetovno vojno. VARŠAVA — Odločilno besedo o pogajanjih med vlado in samoupravnim poljskim sindikatom Solidarnost bo izrekel centralni komite PZDP, ki sp bo sestal danes. Pogajanja so namreč odložili na ponedeljek prav zato, da bi počakali na sklepe vrhovnega partijskega organa. Včerajšnji pogovori med vladno delegacijo, ki jo je vodil namestnik predsednika vlade Rakowski in delegacijo Solidarnosti, ki jo je vodil Lech Walesa so trajali tri ure in pol, zadevali pa so predvsem poročilo ministra za pravosodje Bafie o dogodkih v Byd-goszczu, do katerih je prišlo 19. marca. Solidarnost je izrazila svoje mnenje o tem poročilu, ki ga ima za «poštenega», kot so izjavili njeni predstavniki, nakar so oblikovali posebno delovno skupino, ki bo morala pojasniti še zadnja nesoglasja glede omenjenih dogodkov. Gre za majhen korak naprej, kot ugotavljajo v sindikalnih krogih, ki pa je velikega pomena za rešitev tega spora. Vodja MKZ iz Szczecina Ma-rian Jurczyk je včeraj menil, da že samo dejstvo, da se pogajanja nadaljujejo, priča o volji vseh strani, da bi dosegle sporazum. Sporazum bo vsekakor treba doseči v ponedeljek, je dejal, ker bi v nasprotnem primeru bilo zelo težko preklicati splošno stavko, ki je že oklicana za torek. Sklep o odložitvi pogajanj na ponedeljek potrjuje domneve, po katerih bo moral rešiti poljsko krizo centralni komite partije, k|* se lahko odloči za eno od obeh nasprotujočih si tendenc. Lahko se odloči za frontalno konfrontacijo s sindikatom ali pa za trajen sporazum z njim. na podlagi katerega bi se Solidarnost lahko organizirala. V vsej Poljski vlada mrzlično pričakovanje za odločitve centralnega komiteja, kar izhaja tudi iz številnih resolucij, ki so jih sprejele partijske organizacije na bazi in v katerih zahtevajo, naj pride na Poljskem do stvarnega preobrata in naj se izločijo iz vodstva tisti, ki so odgovorni, da so pripeljali državo na rob katastrofe. Kljub pozitivnemu dejstvu, da se pogajanja med vlado in sindikalnim gibanjem niso prekinila, ostaja položaj na Poljskem izredno napet. Temu vsekakor prispeva dejstvo, da so manevre o-boroženih sil varšavskega pakta na poljskem ozemlju podaljšali za nedoločen čas. Včeraj so celo začele krožiti govorice, da je poljska vojska okrepila svojo prisotnost v neposredni okolici glavnega mesta. Potniki, ki so prileteli na varšavsko letališče pa poročajo, da so okrog mesta videli večje število helikopterjev in oklopnih vozil. Zanimivo je tudi dejstvo, da so prepovedali vsem tujim letalom, da bi' letela nad poljskim ozemljem in siepr od 22.30 včeraj do 3.30 danes. Ugotavljajo vsekakor, da gre za u-krep, o katerem so poljske letalske oblasti obvestile tuje letalske družbe že 17. marca. Komunistični senator Paolo Bu-falini obravnava poljsko vprašanje v članku, ki ga je napisal za glasilo italijanske partije Unita, v katerem pravi, da Poljska doživlja dramatične ure in se mora opredeljevati za odločitve, ki bi lahko bile usodne. Bufalini podčrtuje, da so Poljaki dokazali velik čut odgovornosti, obenem pa izraža priznanje vsem družbenim in političnim silam, ker niso nikoli dopuščale dvomov o socialistični usmeritvi Poljske, o njenih zavezništvih, o njeni pripadnosti varšavskemu paktu. To noč se je začela poletna ura Vse tiste, ki so zamudili avtobus, vlak, letalo, važni sestanek. nogometno tekmo ali zmenek, skratka pozabljivce in tiste, ki površno berejo naš dnevnik opominjamo, da je z današnjim dnem stopila v veljavo poletna ura, ki bo trajala do 27. septembra. Ob 2. uri so kazalce po vsej zahodni Evropi, pa tudi v nekaterih vzhodnoevropskih državah pomaknili za eno uro naprej. V Jugoslaviji pa je še vedno veljavna sončna ura. Pred 40 leti tiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiMfiiiiiiiisiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitttiiitiiiiHiiiin Poseg slovenskega predstavnika na kongresu VZPI-ANPI NAKAZANO VPRAŠANJE SLOVENCEV V ITALIJI (Od našega poročevalca) GENOVA —' V tretjem dnevu kongresa VZPI - ANPI velja posvetiti posebno pozornost nastopu tržaške delegacije bivših borcev in sicer bivšega deželnega svetovalca Dušana Lovrihe, ki je delegate pozdravil v slovenščini. Govor bivšega dolinskega župana je predvsem nakazal vprašanje slovenskega življa v Italiji na sploh in na Tržaškem še posebej ter splošne družbene in gospodarske probleme, ki tarejo 1Yst in njegovo okolico. Potem ko je poudaril pomembnost razvoja in krepitve odnosov s SR Slovenijo in SFR Jugoslavijo na splošno, za kar se je treba zahvaliti v večji meri osimskim sporazumom, je Lovriha obravnaval splošna politična vprašanja terorizma v I-taliji. V tej zvezi je poudaril, da terorizem nosi v naših krajih predvsem fašistični pečat, kar Walesa (prvi z desne) in podpredsednik vlade Rakowski (drugi z leve) med včerajšnjimi pogovori dokazujejo nenehne oskrunitve in atentati na spomenike padlim v NOB v boju proti fašizmu. Lovriha je tudi zahteval, naj se končno uresničijo določila tretjega in šestega člena ustave o enakopravnosti vseh državljanov. V zvezi s tem je govornik omenil razne, zakonske osnutke o globalni zaščiti Slovencev v Italiji Zdi pa se, je dejal, da italijanska vlada ne namerava še predložiti parlamentu zakonskega osnutka, čeprav se je v tem smislu obvezala z osimskim sporazumom. Lovriha je tudi obravnaval vprašanje mnogih borcev in aktivistov. ki jili italijanske vladne oblasti ne priznavajo, a ki so že od 1941. leta dalje žrtvovali svoje mladostne moči. Prav zato obstaja politična in moralna obveza. da se poseže z naj večjo odločnostjo za ponovno odprtje rokov za njihovo priznanje kot partizanskih borcev. Na koncu .je tržaški predstavnik pozdravil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je predvčerajšnjim zvečer v gledališču Margherita v Genovi žel velik uspeh. Od včerajšnjih nastopov na kongresu naj omenimo še predstavnika VZPI-ANPI iz Vidma Lizzera, ki se je prav tako zavzel za uresničitev globalne zaščite Slovencev v Italiji. Izredno pomemben je bil pozdrav načelnika generalštaba i-talijanskih oboroženih sil admirala Tirrisija, ki je poudaril povezanost vojske s partizani. Komunistični poslanec Giancarlo Pajetta pa je spregovoril o žgočem vprašanju enotnosti v odporniškem gibanju. Pajetta je ta problem združil s sedanjo krizo, ki jo preživlja Italija in se zavzel za okrepitev te enotnosti v boju za ohranitev povojnih demokratičnih zmag, ki jih mednarodni položaj, gospodarska kriza in dogodki, kot je razsodba v Catanzaru. resno ogrožajo. VLADIMIR KENDA V Prištini obsodili študentske nerede PRIŠTINA - Kot poroča tiskovna agencija Tanjug, se je v Prištini sestala občinska konferenca socialistične zveze Prištine, na kateri so soglasno obsodili nerede, do katerih je prišlo 11. in 26. marca v glavnem mestu avtonomne pokrajine Kosovo. Gre za poskus notranjih in zunanjih sovražnikov, da bi izkoristili trenutna družbena in gospodarska protislovja za protijugoslovansko dejavnost. Študentske manifestacije je predsednik socialistične zveze Prištine Aslan Fazlija označil za sovražne, organizirane in podpihova ne od sovražnih sil ter del skupnih sovražnih tendenc, katerih namen je destabilizirati in razbiti enotnost Jugoslavije. Ta sovražni značaj se odraža ne samo v obliki izražanja, ki je protisamouprav- HISTORIA VITAE MAGISTRA? Golo Mann piše na začetku svoje ^Nemške zgodovine 19. in 20. stoletja*: «Evropski genij je dosti iznašel in svetu dosti dal; dosti dobrega in zlega, povečini stvari, ki so obenem dobre in zle. Med njimi državo; med njimi narod*. Ob branju tega stavka sem se spomnil Borisa Pahorja, ki je pred kratkim odgovoril na moje spotikanje ob njegovi interpretaciji Kardeljeve misli o narodu z dolgim sestavkom, naslovljenim *Historia vitae magistra?* češ, tebe. butca, zgodovina res ničesar ni naučila. V marsičem se z Borisom Pahorjem najbrž razhajava, v enem pa sva si edina: namreč v tem, da je dobro, če se misli krešejo, če se mnenja spopadajo, v prepričanju, da molk nikomur ne koristi, razen onim, ki ljubijo zapečkarsko življenje. No, in zato bom skušal Borisu Pahorju na kratko odgovoriti. Zakaj sem citiral v začetku Mannov stavek? Zato, ker zelo jasno izpoveduje tisto, kar bi hotel tudi sam poudariti. Namreč, da je narod zgodovinski pojav, vezan na socialne, ekonomske, kulturne, geografske pogoje. Da se narod kot kategorija pod pritiskom spremenjenih razmer spreminja. Mislim tudi, da si ni težko predstavljati, da bo narod, tako kakor se je v določenem trenutku zgodovinskega razvoja obli koval, prej ali slej tudi izginil. Prepričan sem celo, da si je takega stapljanja razcepljene človeške družine v celoto, pa čeprav odmaknjeno v utopične daljave. treba želeti kot premagovanja partikularizma in iskanja izgubljene harmonije. V tem smislu je po mojem govoril Kardelj, h v tem smislu je — pa nai Boris Pahor reče kar hoče — deloval tudi Mazzini, največji branilec nacionalne ideje v 19. stoletju. Relativizirati nacionalno misel, dati ji zgodovinske meje, seveda ne pomeni odreči se ji ali jo celo zanikati. Nasprotno prav zaradi tega, ker vem. da kategorija narod. pa čeprav ni absolutna, raste iz neštetih živih dejavnikov, ne bom do nje indiferenten, ampak jo bom vključil v svojo vizijo sveta kot dragoceno vrednoto, ki jo je treba varovati m čuvati. Zavest o njeni začasnosti pa me bo z druge strani čuvala pred hipertrofijo nacionalizma. Mislim, da je to operacijo Edvard Kardelj dosledno izvršil in tudi s svojim delom na političnem polju dokazal, da ne govori tja v tri dni. Kajti, nai Boris Pahor še tako negativno sodi o sodobni Jugoslaviji, eno ji menda ne bo odrekal; da je namreč zavzela do nacionalnega vprašanja nadvse razsvetljeno stališče in skušala pospeševati, gojiti in krepiti vse narodnostne osebke, ki žive v nje- nih mejah. Pač po Kardeljevem receptu: ♦Današnja Jugoslavija se ne razvija in se ne krepi kot hegemonistična superdržava, temveč kot socialistična in samoupravna enota enakopravnih narodov...* V polemiki s to teorijo in prakso Boris Pahor po mojem povr- šno in netočno zožuje Kardeljevo misel v stavek, da bo s kapitalizmom umrl tudi narod. V Jugoslaviji je kapitalizem izginil, narodi pa še žive, in celo novi se pojavljajo, če naj verjamem kolegu. ki mi je pred kratkim povedal, da Dako-romani v Istri zahtevajo priznanje svoje identitete pod imenom ♦Ciribini* Proti takemu krivičnemu (predvsem do naše publike) poenostavljanju ugovarjam. In to javno, ker je Boris Pahor vidna, pa čeprav včasih, nai ne zameri, ihtava osebnost našega javnega življenja. JOŽE PIRJEVEC Na 5. strani današnjega dnevnika začenjamo objavljati v nadaljevanjih dogajanja pred štiridesetimi leti in še nekaj več, ko se je nacistična Nemčija s svojimi italijanskimi, madžarskimi in bolgarskimi zavezniki začela pripravljati na napad na Jugoslavijo in jo po vdoru 6 aprila 1941 v nekaj dneh tudi zasedla in razkosala med svoje vazale. Iz takratnih dogajanj si bomo ponovno priklicali y spomin, kako klavrno je kapitulirala vladajoča jugoslovanska buržoazija s pristopom k trojnemu paktu Berlin Rim - Tokio (25. marca 1941), kako odločno so na to sramoto reagirali beograjski napredni demonstranti z geslom ♦Bolje rat nego pakt* (ob vojaškem puču dva dni kasneje) in kako čudovito so na izdajstvo vladajočih klik in na okupacijo odgovorili jugoslovanski narodi z narodnoosvobodilnim bojem pod vodstvom komunistične partije kot edine sile, ki je s Titom na čelu znala in mogla popeljati jugoslovanske množice na pot boja in re volucije za narodno m socialno svobodo. Slovenski narod je stopil na to pot z ramo ob rami z ostalimi narodi Jugoslavije. 27. aprila 1941 so se njegove najnaprednejše sile združile v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v katero so vstopili komunistična partija, levo krilo Sokolov, krščanski socialci in skupina slovenskih kulturnih delavcev, za njimi pa vse svobodoljubne sile, ki niso pristale na okupacijo in na kakršno koli sodelo* vanje z okupatorji. Kmalu za tem zgodovinskim dogodkom je v neposredni bližini Ljubljane počila prva partizanska puška in plamen osvobodilnega boja se je začel nezadržno širiti po vsej slovenski zemlji neglede na meje. ki so dotlej po volji tujih imperialističnih sil velik del slovenskega naroda prepustile v milost in nemilost tujim državam. Primorci, težko preizkušeni pod fašističnim jarmom, a tudi preizkušeni v odporu in boju proti fašizmu, smo na klic Osvobodilne fronte odgovorili s plebiscitarnim odzivom zavedajoč se, da je napočil zgodovinski čas, da si skupno z ostalimi Slovenci izbojujemo svobodo in združitev. Še pred kapitulacijo Italije smo imeli svoje partizanske brigade in gosto razpredeno mrežo narodnoosvobodilnih odborov po vsej Primorski in Istri vključno s Trstom in Gorico, po kapitulaciji Italije S. septembra 1943 pa je v navdušujočem valu osvobodilnega boja valovala vsa dežela od Triglava do morja. Veličastne strani svobodoljubja, junaštva, žrtvovanja in trpljenja smo izpisali v tem boju, v katerem smo imeli na svoji strani ne le ves slovenski in jugoslovanske narode pač pa tudi demokratične sile italijanskega naroda, s katerimi smo v skupnem boju proti skupnemu sovražniku postavljali temelje novim odnosom ne samo med sosednima državama, marveč tudi sožitju v enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in prijatelj* stvu med sosednimi narodi. štirideset let bo kmalu poteklo od tistega zgodovinskega dne, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda in kot ves slovenski narod, tako bomo m vso upravičenostjo in z vsem ponosom tudi mi na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini proslavljali ta datum in njegovo letošnjo štiridesetletnico, svesti si, da mora naše proslavljanje upoštevati temeljno vsebino Osvobodilne fronte na Primorskem: najširšo enotnost Slovencev in povezanost z demokratičnimi silami italijanskega naroda. V okviru Slovenske kultumo-go-spodarske zveze in drugih slovenskih ter skupnih borčevskih organizacij, ki imajo v svojih programih zapisane svetle ideale osvobodilnega boja, so že v teku dogovarjanja in priprave, da bi proslave bile čim številnejše, čim bolj uspele in enotne, da bi zajele vse naše ljudi in zlasti še mladino, tisto, ki je dedič pridobitev NOB in ki nosi v konkretnih pogojili in okoliščinah našega zamejskega življenja naprej plamenico boja za narodno in socialno svobodo, za mir, enakopravnost in demokracijo pri nas in v svetu. Mesec, Id je pred nami, naj bo zato v tem smislu mesec angažiranja na široki demokratični fronti. TRŽAŠKI DNEVNIK 29. marca 1981 l VČERAJŠNJE TISKOVNI KONFERENCE REKTORJA DE FERRE Za vsestranski razvoj tržaške univerze je potrebno okrepiti njene strukture Raziskovalni center in sinhrotron najpomembnejša dejavnika za qen razmah Kakšno je stanje na tržaškem vseučilišču in katere so perspektive njegovega razvoja: to so glavna vprašanja, ki jih je prof. Gianpao-lo de Ferra, rektor tržaške univerze, včeraj obravnaval med javno tiskovno konferenco. Takoj v uvodu je poudaril mednarodno razsežnost in pomen, ki ju je preko stikov in sodelovanja z univerzami na Reki, v Ljubljani, na Dunaju, v Zagrebu, Ifu (Nigerija), Regensburgu (ZRN) in Wroclawu (Poljska), pridobila v zadnjih letih tržaška u-niverza. To mednarodno sodelovanje na najvišji znanstveni ravni se bo v prihodnjem še razvilo, saj so v teku pogajanja za poglobitev stikov z univerzami v Krakovu in Varšavi ter politehničnim inštitutom v New Yorku. Z nastankom Raziskovalnega centra ter z izgradnjo sinhrotona (ki bo najbolj verjetno na tržaškem Krasu), se bo naše vseučilišče povzpelo v sam vrh znanstvene razi- skave in tehnologije. Perspektive za razvoj tržaške univerze so torej zelo konkretne in široke, za njihovo uresničitev pa je potrebna okrepitev vseučiliških struktur, je dejal de Ferra. Pri tem pa so številne težave, ki ne vzbujajo preveč rožnatih upanj. Gre za birokratski sistem, ki preprečuje racionalno načrtovanje dela, za težave v zvezi s pomanjkanjem stalnega osebja in predvsem za fi ančna kritja. Poglejmo nekaj podatkov. Državni prispevek znaša 3 milijarde in petstodeset milijonov lir letno, od teh gre za tekoče stroške (ogrevanje, čiščenje itd.) skoraj tretjina sredstev, 1 milijarda in sto milijonov lir za delovanje posameznih inštitutov, preostalo pa za u-pravne stroške. Univerza deli torej denar predvsem za vzdrževanje same sebe, za svoje bistvene naloge (kot so didaktika in raziskava) pa vloži le tretjino sredstev. Pri tem je rektor poudaril tudi nerešeno ZA OBČANE IZ OKOLIŠKIH VASI Sedež zdravstvene enote SAUB od 1. aprila v Ul. Ghiberti Nova enota bo pristojna tudi za občane x območij okrog Oberdankovega trga Prihodnjo sredo, 1. aprila, bo začel delovati v Trstu nov sedež enotne zdravstvene ustanove (SAUB), in sicer v prostorih bivše ustanove ENPAS v Ul. Ghiberti 4 (med ulicama Udine in Ghega). Ustrezni sklep je iz organizacijskih razlogov, pa tudi z namenom, da bi olajšal občinstvu dostop k zdravstvenim ustanovam, sprejel na zadnji seji deželni odbor, in sicer na priporočilo odbornika za zdravstvo Antoninija. Novemu sedežu SAUB so dali karakteristično številko 24. S tem se je število sedežev SAUB v tržaški pokrajini povečalo s štiri na pet: štev. 09 v Ul. Nordio, štev. 10 ,na Famedu, štev. 11 pri Sv. Soboti, štev. 12 v Miljah in že omenjena štev. 24 v Ul. Ghiberti. Novo ustanovljenega SAUB se bodo posluževali občani z naslednjih območij, ki so doslej pripadali SAUB na Famedu: občine Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik; Križ, Prosek, Kontovel, Bani, Opčine, Trebče, Padriče, Gropada in Lonjer; Barkovlje, Greta, Rojan, Kolonja in Škorklja; dalje občani, ki so doslej pripadali SAUB v Ul. Nordio in ki prebivajo na območjih Trga Liberta, Trga Dalmazia, Trga Panfili, Trga Vittorio Veneto in v Ul. Cellini, Ghega, Geppa, Galatti, Corsi, Lavatoio, Beccaria, Cicerone, (Jiustiniano, na Trgu Oberdan, v Ul. XXIV maggio in v Ul. Milano, na Korzu Cavour, v Ul. Trento, Roma, Filzi in XXX ottobre ter v Ul.. Car-ducci do križišča z Ul. Milano oz. Coroneo ter v Ul. Coroneo do hišne številke 18. vprašanje organika, saj bistveno vpliva na tako izdatne stroške, v kolikor mora upravni svet dajati v zakup razne storitve in to seveda stane dvakrat več. De Ferra je podal tudi podatke o vpisanih študentih (12.605) in o rednih ter izrednih profesorjih, katerih je okrog 1.160, poleg mladih raziskovalcev -štipendistov. Univerza ima 10 fakultet in 29 specializiranih šol, ki so posejane po 41 poslopjih. Da so izkoriščeni prostori popolnoma nezadostni za tak obseg delovanja, je vsem jasno, je poudaril de Farra. Zato pa je upravni svet pripravil zelo konkreten načrt za izpopolnitev vrzeli na področju prostorov. Tu izstopa predvsem izkoriščanje štirih stavb v komprenzori.ju bivše psihiatrične umobolnice in izgradnja potrebnih prostorov za medicinsko fakulteto v okviru katinarske bolnice. Omenil je tudi preureditev prostorov, kjer je sedaj pedagoška fakulteta, izkoriščanje hotela Regina (bivši Balkan), ki ga je dežela darovala univerzi ter nakup stavbe za potrebe leposlovne fakultete. Kot je bilo že prej omenjeno, pa je tržaška univerza izredno pomemben činitelj tudi za dve pobudi, ki bodo »lahko popolnoma spremenili industrijski videz v našem mesto, kot je de Farra dejal. Gre za Raziskovalni center (za katerega so že pripravljena upravna poslopja v bivšem begunskem taborišču pri Padričah) ter za sinhrotron. Glede slednjega je bilo včeraj rečeno, da tržaški geološki inštitut končuje v teh dneh proučevanje najbolj prikladnega področja v okolici Padrič ter da je predvidenih za njegovo izgradnjo okrog 100 milijard lir, za katere bi prispevale država, dežela in EGS, vsaka komponenta po približno eno tretjino. Objekt, za katerega je potrebnih 30 hektarjev zemlje, bo pomenil pomemben korak naprej v raziskavah na kemijskem, biološkem in medicinskem področju, po predvidevanjih pa naj bi zbiral nad 2 tisoč znanstvenikov z vsega sveta, kar bi bistveno pripomoglo v uveljavljanju tržaške u-niverze. Ambicije so torej velike, potrebno pa je, kot je poudaril de Ferra, da se tako osrednje kot krajevne oblasti zavedo teh možnosti in da poskrbijo za-'zadovoljivo finančno kritje. , (nf) : Liberalni predstavniki včeraj v Trstu Včeraj so se v Trstu zbrali najvišji predstavniki evropskih in italijanskih liberalcev, da bi razpravljali o možnostih vključevanja severnega Jadrana v proces evropske integracije in to z večjo uporabo tržaške in tržiške luke. Tako so bili že dopoldne na tiskovni konferenci na sedežu časnikarskega krožka prisotni načelnik liberalne skupine v evropskem parlamentu v Strasbourgu Martin Bangemann, bavarski poslanec Ulrich Irmer, predsednik PLI Aldo Bozzi, tajnik stranke Valerio Zanone ter evropski poslanec in tržaški župan Manlio Cecovini, ki je evropskemu parlamentu predložil tudi «načrt za Trst». Uvodoma je na tiskovni konferenci spregovoril prav Cecovini, ki je dejal, da pomeni prisotnost najvišjih predstavnikov liberalcev v Trstu prvo priložnost za konstruktiven pogovor v evropskem okviru za razvoj Trsta in celotne dežele FJK, Bangemann pa je dejal, da bodo evropski liberalci podprli Cecovini-jev predlog. Predsednik PLI Bozzi je nato govoril o tehnični plati načrta, nakar je tajnik PLI Zanone poudaril, da zadobiva tržaško pristanišče ob vstopu Grčije v EGS in ob sporazumu med EGS in Jugoslavijo vedno večji pomen. O teh vprašanjih so popoldne razpravljali na okrogli mizi v krožku Einaudi. V GALERIJI TRIBBIO JOŽE CIUHA PONOVNO RAZSTAVLJA V TRSTU Eden vrhunskih slovenskih likov nih umetnikov Jože Ciuha je prišel tretjič razstavljat v Trst. Doslej ie dvakrat in sicer 1973. in 1977. leta razstavljal v tržaški galeriji «La Lanterna», ki je pred leti utirala pot umetnikom iz Slovenije v tržaški likovni svet. sinoči pa se je v galeriji «11 Tribbio» na Piazza V ec chia zbralo veliko tržaških ljubiteljev umetnosti, ki so prav gotovo prišli na svoj račun, saj je Jože Ciuha poslal na razstavo v Trst kakih 30 svojih grafičnih listov z novejšimi letnicami. Gre za njegove večbarvne litografije s sicer mračnim ali celo črnim tonom, toda za dela, ki dokazujejo umetnikovo izredno sporočilnost tudi v razmeroma skromni a popolni konstruk ciji del. Kot je bilo pričakovati, je odprtje njegove razstave privabilo v tržaško središčno in zahtevno galerijo veliko občinstva, med katerim je bilo veliko umetnikov in umetnostnih kritikov, med drugimi je bil navzoč iudi Črt Kolenc, predsednik odbora za kuliurne stike s tujino pri Slovenski kulturni skupnosti. Jože Ciuha, ki ga na odprtju razstave ni bilo. ker je trenutno na svoji veliki razstavi v Parizu, bo razstavljal v našem mestu do 10. aprila Openski tramvaj do Fernetičcv? V četrtek so se sestali nameščen- j ci in delavci ACT, ki pripadajo j demokrščanski stranki. Na seji, ki j sta se je udeležila tudi predsednik | podjetja De Gavardo in deželni i odbornik za promet Rinaldi, so med j drugim razpravljali tudi o razvoju ! javnega prometa v naši deželi. Odbornik Rinaldi je v tej zvezi dejal, da bo dežela v okviru novega j »avtobusnega* načrta nabavila 300 avtobusov, od tega 90 v letošnjem j letu. Vozni park v Trstu se bo okre- : pil z 20 novimi avtobusi. Na kon j cu so prisotni sprejeli resolucijo, j v kateri se med drugim naglaša umestnost podaljšanja tramvajske proge Trst - Opčine do tovornega postajališča pri Fernetičih. iiiiimiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V DOGOVORU Z DRUŽBO «CHINA ARTS AND CRAFT» V NAŠEM PRISTANIŠČU OPERATIVNI CENTER ZA BLAGO IZ LR KITAJSKE V tržaškem pristanišču bodo v kratkem uredili poseben «operativ ni center* za blago iz Ljudske republike Kitajske. Center, kateremu so namenili začetno površino 3.500 kvadratnih metrov v novem prista nišču pri Sv. Andreju, bo upravljala družba China Arts and Craft Co d.d. s sedežem v Milanu, prva italijansko-kitajska družba za skupna vlaganja oziroma joint-venture v Italiji. Ustrezni sporazum je bil podpisan 13. marca letos na sede žu kitajske ambasade v Rimu, v prisotnosti ambasadorja LRK Zhang Jua in drugih funkcionarjev amba sade. Listine sta podpisala pred sednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Michele Zanetti in podpredsednik družbe «China Arts and Craft* Mario Tschang. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu pristaniške upeave — konference se je. Udeležil tudi podpredsednik rrr:šane Danes maša na Kolonkovcu na razlaščenem zemljišču Na Kolonkovcu bo danes ob 11. uri slovenska maša na odprtem na zemljišču, ki je bilo razlaščeno in na katero naj bi prihodnji teden vdrli buldožerji. Kraj, kjer bo maša, ki .jo bo daroval g. Jakomin, bo primerno označen, da ga bodo lahko našli brez težav tudi tisti, ki bodo prišli iz mesta. ZAHTEVA SENATORKE JELKE GERBEC V SENATU Parlament naj čimprej začne razpravo o globalni zakonski zaščiti Slovencev """^_________________________________________________________________________________ Sumljiva preciznost Seofašisti so začeli te dni deliti meščanom letak, o kateremu opo zarjajo na «krivico», ki da jim jo je storil upravni svet glavne bol nišnice v Trstu, ko je dal odstra niti iz veže bolnišnice stenčas MSI. medtem ko sta na svojem mestu ostala stenčasa PSI in KP1. Letak vsebuje vrsto provokatorskih ob tožb na račun demokratičnih strank v stilu, ki ga žal vsi predobro po znamo in k temu ne bi imeli kaj pripomniti, saj si drugačnih izlivov iz teh krogov pač ni mogoče pričakovati. Opozorili pa bi na de-nuncumtsKO navedbo na samih letakih ne le imen vseh članov upravnega sveta bolnišnice in strank, katerim pripadajo, temveč celo njihovega točnega osebnega naslova z ulico in hišno številko. Čemu taka preciznost na protestnem letaku? Morda zato, da bi znale tolpe pre-napetežev najti uprave ciliez svojim «patriotičnim» pohodom? Med razpravo o proračunu v senatu je slovenska senatorka Jelka Gerbec opozorila na nekatera vprašanja, ki pobliže zanimajo našo narodnostno skupnost. Senatorka se najprej sprašuje, kaj je italijanska vlada doslej storila na področju u-resničevanja osimskih sporazumov po raznili zagotovilih, ki jih je bila s tem v zvezi dala. Gerbčeva je zato pozvala vladne predstavnike, da o tem čimpej poročajo v okviru tretje senatne komisije. Kar zadeva gospodarsko plat italijansko-jugoslovanskega sporazuma, je bilo doslej storjenega zelo malo, ugotavlja senatorka, še nič pa ni Italija ukrenila, da bi se začel uresničevati tisti del sporazumov, ki zadeva reševanje vprašanj etničnih manjšin. Ko je vlada umaknila svoj dekret o slovenski narodnostni skupnosti, ker ni odražal stvarnega položaja in ni odgovarjal potrebam slovenske manjšine, je v svojem govoru dejala senatorka Gerbčeva, so vladni predstavniki zagotovili, da bodo poskrbeli, da bi italijanski parlament sprejel zakon za globalno zaščito, ki jo slovenska narodnostna skupnost v Italiji terja že dolga leta. Od takratnih zagotovil so minila že tri leta, vendar zakonski osnutek za globalno zaščito še ni prišel v razpravo. Gerbčeva je tudi poudarila, da je vladna komisija. •HiiHiiiiiiraiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnii Komorni zbor iz Kranja navdušil miljsko občinstvo Akademski komorni zbor iz Kranja je eden tistih umetniških an samblov, za katere bi srčno radi, da bi nas pogosto obiskovali in nas dvigali s svežino in visoko kvaliteto svojega izvajanja. Pevci tn pevke iz Kranja so nas s svojo pesmijo osrečili. Zasluga za lep umetniški večer gre tudi organizatorjem, društvu Slovencev miljske občine in Zvezi slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Umetniška pot zbora se je pričela leta 1969 in se danji zbor je naslednik gimnazijskega zbora iz Kranja. Trenutno šteje ansambel 60 pevcev. Z zanesljivo roko in oretanjenim okusom pa jih vodi dirigent Matevž Fabijan. Zbor je gostoval tudi v Avstriji, na Nizozemskem, v Franciji in Italiji. Redno sodeluje na tekmovanju v Mariboru. Lani je odnesel zlato plaketo. Sinočnji koncert je zborovo kvaliteto v vsem potrdil. Pred koncertom je goste pozdravil mešani zbor Jadran št Milj, ki ga vodi Cveto Marc. Pri srčno dobrodošlico jim je izrekel rrredsednik društva miljskih Slovencev Kiljan Ferluga, ki je poudaril predvsem namen, da bodo v Miljah podobna srečanja še prirejali, kljub temu, da niso vsem po godu. Lepemu petju gostov iz Kranja sta prisostvovala tudi predstavnika občine Milje, odbornika Vodopivec in Tremul. Ris Tudi danes bo na programu Radia Koper že tradicionalna oddaja »Sosednji kraji in ljudje*, namenjena Slovencem na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. V tokratni oddaji bodo mladi kmetovalci in študenti agronomije spregovorili o problemih kmetijstva na Tržaškem. Sledila bo reportaža iz Trebč, v kateri bodo predstavniki domačega društva »Primorec* orisali njegovo delovanje in tudi načrte za bodočnost. ui je imela nalogo, da prouči probleme slovenske manjšine, že zdavnaj končala svoje delo, zaradi česar ni več prav nobenega razloga, da bi se v parlamentu ne pričelo s tolikokrat zahtevano obravnavo tega vprašanja. Od tu njen ponoven in odločen poziv vladi in političnim silam, da se dogovorijo za čimprej-šen začetek razprave. Skupnost San Martino in Čampo prireja tečaj za prostovoljce, ki se ukvarjajo z mladoletnimi emargini- Zastopstvo SSS pri šolskem skrbniku Včeraj 28. marca 1981, se je zastopstvo Sindikata slovenske šole sestalo s tržaškim šolskim skrbnikom dr. Ottavianom Čorbi jem, da bi mu obrazložilo stališče sindikata o zadevi otroškega vrtca v Lonjerju. Zastopstvo je izrazilo mnenje, da tržaška občinska uprava na splošno ne izpolnjuje svojih zakonitih dolžnosti glede prostorov za slovenske državne vrtce, kot to dokazujeta primera tretje sekcije na Opčinah in obljubljenega sedeža za otroški vrtec v Bazovici. Po mnenju sindikata, zadeva otroškega vrtca v Lonjerju ne more biti stvar naključja, saj se je komaj zaključila afera v zvezi z osnovno šolo, ni pa minilo mnogo časa odkar je prišlo do napetosti v zvezi s srednjo šolo n? Katina-ri. Ne glede na politični vidik, je sindikatu jasno, da gre v različnih navedenih primerih za neizpolnjevanje obveznosti s strani občinske uprave. Zato je zastopstvo zaprosilo šolskega skrbnika, da energično opozori tržaško občinsko upravo na njene dolžnosti do slovenskih državnih otroških vrtcev na splošno in do tistega v Lonjerju še posebej. Šolski skrbnik je zagotovil, da si bo v kratkem ogledal lo-njerski otroški vrtec v spremstvu slovenskega ravnatelja in italijanske ravnateljice, nato pa bo posredoval pri občinskem odborniku. ranči. Tečaj se prične jutri in bo potekal ob ponedeljkih in sredah, od 18.30 do 20. ure. Zainteresirani se lahko obrnejo na št. 774-188. Radikalci za sodelovanje med Lpf in levico V alternativi sporazumu, ki se snuje med KD in Listo za Trst in katerega znaki so že vidni v delovanju tržaškega občinskega sveta, predlagajo radikalci drugačno rešitev: sodelovanje med listo in levico, vključno s komunisti. Radikalni občinski svetovalci v svojem tiskovnem poročilu namreč ugotavljajo, da bi bilo nesmiselno, ko bi lista sodelovala s KD, se pravi s tisto silo, ki je kriva za propad našega mesta in proti politiki katere je lista nastala. Pač pa naj lista — pravijo radikalci — «preizkusni sposobnost levice in vmesnih sil, da sodelujejo v skupnem programu, ki naj izrazi in uresniči voljo Tržačanov po spremembah*. Zato radikalci pozivajo Listo za Trst, naj sproži pobudo za nadaljnja srečanja z levičarskimi in manjšimi vmesnimi strankami, ki naj privedejo k sporazumu za upravljanje tržaške občine, morda pa tudi drugih krajevnih ustanov. V torek, 31. marca, ob 20. uri se na sedežu v Ul. Caprin 18 sestane šentjakobski rajonski svet. družbe Tschang — je predsednik Zanetti naglasil, da bodo prve po šiljke kitajskega blaga, namenjene na zalogo operativnega centra, prispele v Trst že v letošnjem maju. Zaenkrat so najavljeni pretežno o brtniški izdelki (iz pletenega vrbja, keramike itd.), pozneje pa naj bi se razvil tudi dovoz raznega drugega blaga, vključno blaga v razsutem stanju (npr. premoga) in v tem primeru bo skladiščni prostor na razpolago LRK razširjen na 10 tisoč kvadratnih metrov. Od te nove pobude si tržaško gospodarstvo lahko obeta več ugodnosti. Predvsem bo tu nastala za loga kitajskega blaga, ki ga bo mogoče v najkrajšem času dobavljati raznim evropskim in sredozemskim tržiščem. Drugič bo vzpostavljen določen pomorski promet v smeri Kitajska - Trst, medtem ko so doslej Kitajci v naši luki bla go (poprečno po 500.000 t»n-f>e leto) le vkrcavali. Tretjič bo Trst .postal pomemben povezpvato čta,j med italijanskim m kitajskim gospodarstvom, kar bi lahko privedlo tudi do skupnih pobud v okviru brezcarinskih con na Tržaškem in Goriškem. Končno je treba omeniti, da predstavlja nova pobuda tudi korak naprej na poti, ki naj bi prej ali slej privedla do tega, da bi na sejmišču pri Montebelu uresničili «evropsko» razstavo kitajske proiz vodnje, za kar si sejemska uprava prizadeva že nekaj let. Danes zvečer zabava s prof. Bustricom «Danes zvečer sijajna predstava* — to je predznak prireditve, ki jo bo danes ob 20.30 v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) vodil prof. Bustric, znani igralec, mim, rokohitrce in čarovnik, skratka »izvedenec za vsako potrebo*. Izredno zanimivo pobudo, ki bo prav gotovo razveselila stare in mlade, prirejata Center za kulturne usluge in izmenjave ter gledališče «11 Can-tiere*. do maja). V posebni lestvici najbolji obiskanih filmov, ki jo vodijo v Aristo-nu, je medtem še vedno na prvem mestu ameriški film Luisa Malle-ja »Atlantic city - USA*, njemu sledita madžarski «Angi Vera* in japonski film »Kagemusha*. «Podesta» naj se odstrani iz galerije portretov Predstavniki demokratičnih strank v občinskem svetu so vložili skupno resolucijo, s katero zahtevajo, naj občinski odbor poskrbi za takojšnjo odstranitev iz občinske galerije portreta zloglasnega »podesta* Paganinija, ki je bil razobešen pred dnevi. Resolucija ugotavlja, da uvrstitev Pagninija med osebnosti, ki so vodile tržaško občino, bi pomenilo izkazati javno priznanje človeku, ki je bil imenovan za »podesta* v času, ko so se v Rižarni godila nečloveška grozodejstva in ki so ga na to mesto postavile iste oblasti, ki so ta grozodejstva počenjale. Mesto, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno za doprinos k odporniškemu gibanju, ne more trpeti take žalitve. «FeslivaI festivalov* bodo podaljšali V kinodvorani Ariston bodo ljubitelji filma še dalj časa lahko sledili izboru najboljših in najbolj nagrajenih filmov. V program »Festivala festivalov* je zaradi velikega uspeha, ki jo je prireditev dosegla med publiko in med kritiki, vključilo svoje filme še več produkcijskih hiš. Tako je direkcija Aristo-na sporazumno s pokroviteljem Ital-noleggio dnematografico sklenila podaljšati trajanje Festivala, in sicer tja do julija (prvotno je bila prireditev zamišljena od januarja IHIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMIIIIIMH1IIIIIMIIIIMI1111111111111111111111111 MIMI MIMIIMMIIMIIIIIIIIIII VIDNO BOU lASKRBlJtUOČ POJAV Smrtna nesreča mladega motorista Kanlavtor Šifrer sinoči v Križu Včeraj je v ljudskem domu v Križu nastopil slovenski kantavtor Andrej šifrer. Koncert so priredili mladinski krožki in odseki, ki delujejo v Trstu in v okolici. Mlada publika je bila nad izvajanjem navdušena, saj je Šifrer v svojih pesmih govoril o preprostih vsakdanjih stvareh ’ in o problemih mladih. Zapel je o ljubezni, o odnosu fanta do dekleta, o družbenih problemih ter v u-vodu še podčrtal, da hoče biti v svojih pesmih iskren ter z njimi izraziti svoje misli. Kantavtorjev namen je namreč, da je na strani tistih, ki se borijo za pravičnejši svet, za družbo, v katero lahko stopiš že, če si človek, brez posebnih izkaznic. s. p. Na pobudo Slovenskega kulturne ga kluba je bila sinoči v Peterlinovi dvorani razprava o gledališki predstavi »Ženski na podeželju*, ki je v zadnjem času vzbudila toliko neupravičenih polemik. O predstavi sami. pa tudi o drugih aspektih našega kulturnega in družbenega življenja so spregovorili ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser Boris Kobal, kritik Zora Tavčarjeva in psiholog Egidij Košuta. O zanimivi razpravi bomo vsekakor še poročali. Padec z mopedom Na ortopedskem oddelku so včeraj nekaj po 18. uri sprejeli 76-letnega Hermana Kralja iz Bazovice št. 50, ki je malo prej na cesti med Trebčami in Bazovico padel z mopedom. Zdraviti se bo moral 30 dni zaradi zloma leve rame in poškodb, ki jih je zadobil na nosu. Motorno kolo postaja mimo prevoznega sredstva, ki te poceni prepelje na zaželeni kraj, tudi simbol »mladostne* in ne bolje opredeljene želje za uveljavitev «prostosti», »razigranosti* in podobnih emocij, ki jih izdelovalci raznih suzukijev, benellijev in hond vsiljujejo mladim preko sredstev obveščanja. V beležnici črnega kronista pa se kopiči vedno več primerov preranih smrti voznikov teh tako privlačnih, a nevarnih jeklenih konj. Dejstvo je toliko bolj zaskrbljujoče, saj bo z lepim vremenom v prihodnjih mesecih zapeljalo na cesto na stotine mopedov in motornih koles. Smrt 24-letnega mehanika Elvezia Daua, iz Ul. Melara 32, ki je včeraj podlegel poškodbam na oddelku za oživljanje, naj bo v opomin vsem, kajti življenje je pomembnejše od vihranja las med vožnjo z motorjem. Verjetno je prav prevelika hitrost botrovala včeraj pozno popoldan smrti mladega Elvezia, ki se je na motorju kavasaki 90U pe ljal po Ul. S. Pasquale proti mestu. Iz nepojasnjenih vzrokov je izgubil nadzorstvo nad motorjem in je z vso silo treščil v obcestno drevo. Njegovo stanje je bilo takoj videti brezupno, saj si je prebil čelno kost, zlomil medenico, v trebušni votlini je imel poškodbe, ki so povzročile močno notranjo krvavitev. Smrt je nastopila ob i8.20. T■ 1 je obsojenci zcradi koka veselic na pros!„ ti Trije od štirih obsojencev zaradi znanih koka-veselic so že na prostosti. Tržaško prizivno sodišče je namreč sprejelo priziv Riccarda Dai-neseia, Marca Pizzija in Marina Turella, ki so bili obsojeni na skupnih 7 let in 8 mesecev zapora. V zaporu je tako ostal samo Milančan Cesare Tudda. JUTRI, V PONEDELJEK, 30. MARCA, OB 20. URI BO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA skupna seja glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in glavnega sveta Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo razprava o KMETIJSTVU NA TRŽAŠKEM s poubnim ozirom na razlaščanje slovenska zemlja Zaradi izredne aktualnosti vprašanja so člani obeh organov vabljeni k polnoštevilni udeležbi! Ob bridki izgubi Željka Čoka Izre ka družini svoje sožalje KD Union. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi IVAN SANCIN Pogreb bo v torek, 31. marca, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: žena Marija ter sinova Karlo in Danilo z družinama Dolina, 29. marca 1981 Dne 19. mai-ca je nepričakovano stopila v večno življenje naša predraga mama in stara mama MARUA GORENJŠČEK vd. STRGAR Iskrena hvala msgr. Kretiču za opravljeni obred in tople besede, darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti ter vsem tistim, ki so se je spomnili v molitvah. Družine De Matteis, Krnic in Cesini Devin, Reka, Gradišče 29. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FERDINANDA KRIŽMANA se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju bolnišnice na Obelisku ter dr. Grudnu za njihovo dolgoletno zdravljenje, darovalcem cvetja in vencev, g. župniku, vsem sorodnikom, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh žalostnih trenutkih ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala nosilcem krste in gospe Danici Jokupinovi ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Repen, 29. marca 1981 Žalujoči svojci ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti naše ljubljene MARIJE CERG0L por. ČAČ se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.' muuoou.« a« j t ona ovo/icL Mož, sinova z družinama in drugi sorodniki Trst, 29. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FRANCA GOMBAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ' na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 29. marca 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega ŽELJKA ČOKA se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoča žena in otroci PocUonjer, 29. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ANTONA GOMBAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala župniku iz Mačkolj. SVOJCI Oreh, 29. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JANKA KRALJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način po častili njegov .spomin. Posebna zahvala Domjo. Športnemu krožku SVOJCI Samatorca, 29. marca 1981 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) ATMARVDNO SREČANJE ŽENSK V GLEDALIŠČU F. PREŠEREN Zenske iz Slovenile Io zamejstva iz izkusiva o problemili odgovornega materinstva »Zelo koristen in pomemben je konkreten razgovor o temi. ki .ie skupna vsem ženskam, o temi, ki je v času gospodarske in politične zaostritve še kako aktualna, o temi, ki jo vse razumemo, čeprav govorimo v različnih jezikih.* Tako je na kratko, toda zelo nazorno, povzela pomen in namen včerajšnjega srečanja žensk treh sosednjih dežel na temo — Ženska in materinstvo, zakonsai predpisi m njihovo izvajanje — v svojem posegu Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL Slovenije. Pobudo, ki je rezultat že vspo-stavljenih stikov med raznimi organizacijami. je v dolinskem občinskem gledališču realiziral deželni odbor Zveze žensk Italije za Furlanijo - Julijsko krajino. Udeležila se ga je zelo številčna delegacija iz Slovenije, ki so jo poleg Tilke Blaha sestavljale še Živa Beltram, predsednica Koordinacijskega odbora za načrtovanje družine pri pred sedstvu republiške konference SZDL, Marjana Lubej, tajnica Sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk, ter še predstavnice občinskih svetov tega organizma iz Izole, Pirana, Kopra, Postojne, Nove Gorice in Tolmina. Prisotni sta bili še dele gaciji iz Buj in Kočevja kot predstavnici pobratenih občin z nabre žinsko. oziroma dolinsko občino. S samostojnimi poročili sta na srečanju nastopili še Milena Groe-blacher v imenu Zveze slovenskih žena, ki je včlanjena v Zvezo slovenskih organizacij za Koroško, ter Maria Kranzl, prav tako s Koroške, ki pa je zastopala Zvezo demokra tičnih žen Avstrije. V razpravo pa je nadalje posegla še Marta Mar-kuža kot predstavnica Ženskega ini ciativnega odbora iz Gorice. Izhodišče razprave je seveda bil položaj ženske z ozirom na materinstvo, spolnost in splošno na zdravstvo in to tako s teoretičnega, kakor praktičnega vidika Položaj v Furlaniji - Julijski krajini, kar zadeva pravno ureditev in ustanavljanje ter organiziranje raz nih družbenih služb, sta opisali v imenu organizatorja Ester Pacor in Nad.ia Pahor. Prva je že uvodoma poudarila, da je treba izbrano temo tolmačiti zelo široko To so seveda besede, toda veliko tega, kar želijo povedati ie moč uresničevati preko družinskih posvetovalnic, ki so tiste družbeno zdravstvene strukture, ki so v najtesnejšem stiku s prebivalstvom in njihovimi potrebami-zahtevami. O 6911-1 je obširneje govorila Nadja Še zlasti je skušala prikazati da našnji položaj, ki je izraz težnje, da bi tako kompleksno vprašanje kot je načrtovanje rojstev reševali v smislu interdisciplinarnosti. Odgovorno in načrtno odločanje za materinstvo, oziroma očetovstvo, mora namreč temeljiti na določenih pogojih: na medicinskem področju so to preventivni posegi (kontracepcija), na vzgojno-informativnem predhodno osveščanje, na družbenem ustrezne služnosti, ki se ne omejujejo več samo na ustanove otroškega varstva, temveč tudi v stanovanjsko politiko in tako na prej. O stanju na Koroškem sta seveda govorili koroški predstavnici: Maria Kranzl nekoliko splošneje, Milena Groeblacher pa je podčrta la dodatne težave slovenskih žensk. Posegi so bili zelo različni po vsebini in tonu, da jih ni mogoče strniti: vendar pa so vsi ob koncu pripominjali, da morajo še danes, in to povsod, ženske vsakodnevno premagovati številne težave, če hočejo uveljaviti pravico-dolžnost do proste izbire materinstva, pravico-dolžnost do svobodnega doživljanja spolnosti, pravico-dolžnost, da ohranjajo svojo telesno in duševno integriteto. (bp) Franc Tomšič praznuje 85 let Gledališča V teh dneh praznuje svoj lep življenjski jubilej — 85 let starosti — Franc Tomšič, znani borec delavskega razreda in osvobodilnega gibanja. Že pred vojno je mnogo let sodeloval v antifašistični organizaciji «Rdeča pomoč», od leta 1941 dalje, skupaj z ženo Nežo in hčerko Rezi - Alenko, pa v vrstah Osvobodilne fronte. Zaradi delovanja v osvobodilnem gibanju ga je fašistična policija spomladi leta 1943 zaprla, nato spet v jeseni 1944, ter ga zlasti drugič strašno mučila, tako, da je dolgo občutil posledice nečloveškega fašističnega početja. Tudi po osvoboditvi je Tomšič nadaljeval svoje delovanje na družbeno - političnem in kulturnem področju, dokler so mu moči dopuščale. Franc Tomšič se je rodil v Zagorju 31. 3. 1896, a je že s 14. letom zapustil domači kraj ter odšel v Trst. Zaposlil se je v tovarni strojev pri Sv. Andreju, kjer je delal do upokojitve. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prenovljene Delavske zadruge bodo odslej še bolje služile interesom delovnih ljudi V polnem teku so volitve za odobritev novega statuta in obnovo upravnega sveta ■ Poziv sindikalne federacije Pahor. Kfltkimn-tu -t C. Volitve za odobritev novega statuta Delavskih zadrug in za obnovo upravnega sveta so v polnem teku. Volitve potekajo na osnovi zakona, ki ga je deželni svet odobril januarja lani in ki poziva Delavske zadruge, naj svoje statute uskladijo z določili civilnega zakonika. Gre za dejanje pravice, ki naj popravi posledice fašističnega obdobja, ko so skušali odpraviti zadružni in ljudski značaj Delavskih zadrug. S tem zakonom so italijanski in slovenski demokratični zadružniki dosegli važno izhodišče, iz katerega lahko z boljšimi upi gledajo v prihodnost, seveda ob upoštevanju tega, kar so zadruge pomenile v preteklosti v boju za zaščito interesov delavcev. Toda žal so člani zadrug v vsem povojnem času lahko le malo vplivali na življenje ustanove, saj niso niti glasovali o proračunu, ki je bistveni element v življenju vsake ustanove. Naloge, ki pritičejo novim upraviteljem, so zelo važne. Najprej bo treba organizirati sekcije članov ter tako pospešiti aktivno sodelovanje baze, ki 'mora imeti vedno večji vpliv v izbirah politike za brzdanje cen, v zaščiti zdravja potrošnikov/ skratka, v uresničevanju zadružnega samoupravljaj nsin jlp< C Proces demokratizacije, ki se je z obnovo enotnosti zadružnih 1 gibanj,"sb konkretno podprle demokratične politične sile, še posebno z odobritvijo reforme, ki je pomenila uspešen zaključek dolgotrajnega boja. Zelo izčrpno pa je razvoj gledanja na odnos ženska-materinstvo in tudi zakonskih predpisov s tem v zvezi v Sloveniji in posredno v celi Jugoslaviji orisala Živa Beltram ........................ Celestina Španger por. Briščik je včeraj slavila 80. rojstni dan i« mi Na svojem domu na Proseku je včeraj slavila visok jubilej — 80. rojstni dan Celestina Španger por. Briščik (z Lasca). Njeno življenje je bilo že v mladih letih težko, to pa ni okrnilo njene vedrine, njenega dobrega značaja in njene želje po življenju. Zelo si je prizadevala za pravilno vzgojo otrok in bila zelo navezana na svoj dom. tako kot tudi njen mož Gigi z Lasca. s katerim se je poročila leta 1922. Med drugo vojno, z nastankom OF in z odhodom starejšega sina v partizane, poleti 1943, je bila skupaj z možem, hčerko ter mlajšim sinom aretirana in odvedena v jezuitske zapore, od koder se je vrnila domov po kapitulaciji Italije. Takoj se je vključila v delo OF na vasi in bila zelo aktivna v ženski organizaciji. Med nemško okupacijo je večkrat vodila skupine tovarišic, ki so nosile hrano in druge potrebščine partizanom s Proseka v Krajno vas. Kljub nevarnosti nemških patrol je večkrat obiskala sinova partizana, ko sta se mudila na Krasu ali v Vipavski dolini. Po vojni ni prenehala z delom v ženski organizaciji in veliko prispevala k njeni krepitvi. Že med vojno je prebirala Partizanski dnevnik in drugo ilegalno literaturo, po vojni pa se je takoj naročila na Primorski dnevnik, ki ga še danes vestno prebira. Svojci ji kličejo: še na mnoga leta! Enotna sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL je naslovila na delavce poziv, v katerem označuje kot zgodovinski dogodek povratek Delavskih zadrug k članom. To zadružno podjetje, je še rečeno v pozivu! ki ima tako važno mesto v tržaški in deželni tradiciji, si zadaja sedaj, po zaslugi enotnih pobud zadružnega gibanja in stalnega prizadevanj delavskih organizacij, novo obličje, ki bolje ustreza ne samo zakonodaji, ampak tudi pričakovanjem delavcev in potrošnikov. Dokument sindikalne federacije se zaključuje s pozivom delavcem -članom, naj se polnoštevilno udeležijo volitev. Poziv zadružnih gibanj in sindikalnih central je seveda namenjen tudi slovenskim članom Delavskih zadrug, ki so dali tako važen prispevek k nastanku in razvoju zadruge. Važnost volitev je tako velika, da se nam zdi potrebno opozoriti vse člane, da je na razpolago le še nekaj dni za glasovanje po pošti. Na volitvah se predstavlja ena sama lista, ki je enotni izraz Zadružne zveze in Konfederacije zadrug. In še nekaj navodil za volitve: Za odobritev statuta: kdor soglaša, i novinf\4ftltutorn' ha.i prekriža kvadratec" z'','napisom »APPROVO*. kdor pa ga ne želi odobriti, prekriža kvadratec z napisom «NON APPROVO*. Za nove člane vodstvenih organov: kandidati bodo izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem po proporčnem sistemu. Glas za listo se odda s prekrižanjem številke, ki označuje listo, ali kvadratca. ki jo vsebuje. V tem primeru se smatra, da je bil glas oddan za vse kandidate liste. Vsak član pa lahko glasuje tudi za največ sedem kandidatov za člane upravnega sveta, za dva kandidata za člana nadzornega odbora in z enega namestnika. Volivec lahko zbriše enega ali več imen na listi ter doda druga imena do največjega števila kandidatov, za katere lahko glasuje. S. G. Anica Kralj - Briščiki, tel. 227-327 ter Sonja Lazar Repen, tel. 227-229. Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin prireja tridnevni izlet v Beograd od 1. do 3. maja z obiskom hiše cvetja, muzeja 25. maja in ogled kul-tumo-zgodovinskih spomenikov v Beogradu. Povratek bo preko Novega Sada, Sremske Karlovce — ogled trdnjave Petrovaradin, Slavonskega Broda, Zagreba, Ljubljane na Opčine. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener vsak dan od 17. do 19. ure do vključno 11. aprila — pri vpisu vplačilo. Združenje Union-Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov. Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. Izleti VZPI-ANPI Sekcija v Križu, or ganizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Biha-ča, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160.000 lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel. 220251. kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Na razpolago je še nekaj prostorov v drugem avtobusu. Vpišejo se lahko tudi interesenti iz okolice in iz mesta. Vpisovanje do 13. a-prila. ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rde ča zvezda in VZPI - ANPI občin Zgonik in Repentabor organizarajo avtobusni izlet 24., 25. in 26. aprila na grob tov. Tita in ogled Beograda. Cena izleta 120.000 lir. Vpisovanje: Srečko Budin - Salež, tel. 229-252, Včeraj sta se poročila VOJKO SLAVEC in SILVANA VALOPPI Vso srečo na novi življenjski poti jima želi sekcija KPl občine Dolina. ‘M'Ji lil On J »HilMiU« i i , £>an'čš sičphti na novo skupno življenjsko pot LIVIANA STANČIČ in STOJAN ŽAGAR Obilo sreče jima želijo mama Pina, nona Ika in sestra Magda z družino. Danes stopita na novo življenjsko pot STOJAN ŽAGAR in LIVIANA STANČIČ Vso srečo jima želi PD Slovan — Padriče Danes se poročita STOJAN ŽAGAR in LIVIANA STANČIČ Iskrene čestitke, sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želijo sorodniki. Danes stopita na skupno življenjsko pot STOJAN ŽAGAR in LIVIANA STANČIČ Obilo sreče ter medsebojnega razumevanja jima želi balinarski odsek ŠD Zarja Zaradi dobrega in odkritega zna čaja je bil Tomšič spoštovan med tovariši na delu in v družini, zlasti v okraju Sv. Magdalena, kjer so Tomšičevi mnogo let živeli in kjer so vso dobo NOB vsi aktivno sodelovali kot vodilni aktivisti v vseh naših organizacijah in je bil njihov dom ena izmed najbolj pomembnih točk za naše osvobodilno gibanje v Magdalenskem okraju. Slavljencu želimo vsi. posebno soborci iz OF, še mnogo srečnih in zdravih let. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju ...................................iiiiiii.........................................................................................................iiinniuuuiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiimHninnnunnitn Danes, NEDELJA, 29. marca CIRIL Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.29 — Dolžina dneva 12.38 — Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 12.14 Jutri, PONEDELJEK, 30. marca BRANIMIR Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 11,9 stopinje, ob 18. uri 16,5 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Christian Krumi, Marco Macchia, Christian Zotti, Ca-terina Biasiol. UMRLI SO: 77-letna Teresa Ri-barich vd. Poropat, 74-letna Maria Martucci por. Stefani, 89-letni Pie-tro Martinelli, 70-letni Rodolfo Frank, 80-letni Antonio Lussa, 58-let-na Amalia Žigon vd. Collavo, 18-let-ni Fabio Stringaro. OKLICI: industrijski izvedenec Mario Pecorari in laboratorijski tehnik Rossana Serdi, inštalater Antonio Furlan in trg. pomočnica Arian-na Corda, industrijec Gianni Prešel in študentka Roberta Gant, študent Roberto Cociani in uradnica Marina Millo, uradnik Paolo Benigni in univerz, študentka Bruna Bi-saro, zdravnik Franco Poillucci in uradnica Giuliana Orzan, uradnik Včeraj-danes Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel, 213-137; Milje: tel. 271-124. Diego Casavecchia in solnica Maria D’Alvise, uradnik Silverio De-grassi in gospodinja Graziella An-dreassich, trg. pomočnik Giuseppe Famoso in gospodinja Giuliana Furlani, delavec Gianni Nesich in trg. pomočnica Rossella Grubelli, trgovec Giovanni Cottur in šolnica Giu-lia Valenti, uradnik Paolo Ugrin in uradnica Giovanna Bradamante, pomorščak Vittorio Blasotti in korektor Desanka Miklavec, uradnik Raf- faele Maccari in gospodinja Giovanna Natala Restuccia, uradnik Clau-dio Battisti in uradnica Leonora Ro-manato, elektronski izvedenec Gior-gio Vorich in šolnica Laura Castal-do, uradnik Tullio Cianciolo in študentka Claudia Graziani, častnik javne varnosti Francesco De Nar-dis in učiteljica Rossella Derossi, težak Giuseppe Smotlak in gospodinja Natalia Jerele, trgovec Antonio Radovini in uradnica Giulia Cheri-ni, šofer Domenico Satalino in uradnica Patrizia Endrigo, delavec Er-nesto Pellizzari in študentka Omel-la Trampuž, tiskar Fabio Zuppar in trg. pomočnica Ornella Giacomin, mehanik Valter Babic in uradnica Donatella Davanzo, šofer Sergio Palombieri in uradnica Roberta Vi-doni, uradnik Luigi Morrone in študentka Natalia Forlano, uradnik Roberto Fortunato in uradnica Fulvia Muni, šofer Demetrio Carcangiu in bolničarka Romanita Bani, uradnik Fabio Zarli in uradnica Gabriella Leone, računovodja Jordan Kalc in študentka Cinzia Skerlavaj, delavec Edi Sokolič in uradnica Daniela šain. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LOTERIJA BARI 59 13 75 72 4 CAGLIARI 84 40 68 7 55 FIRENCE 69 55 28 52 30 GENOVA 59 90 66 20 56 MILAN 66 80 10 18 77 NEAPELJ 20 54 50 26 13 PALERMO 55 61 50 28 2 RIM 47 81 71 56 75 TURIN 62 34 3 53 37 BENETKE 34 17 84 29 18 ENALOTTO X 2 2 X 2 1 X X 2 X X 2 GLASBENA MATICA TRST 8. abonmajski koncert Sezona 1980 - 81 V sredo, 1. aprila 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ENSEMBLE SLAVKO OSTERC Solista: Jože Falout — rog Božo Rogelja — oboa Dirigent: IVO PETRIČ Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: bel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; KVOTE: 12 - 11.500.000 lir 11 — 477.100 lir 10 - 39.900 lir Sv. Ivan - Vrdela - Podlonjer ' Skupnost vrtnarjev - vinogradnikov Sedež: Lonjerska cesta 177 PRIREDI jutri, 30. marca, srečanje z agronomom V. Sancinom. Pogovor bo obravnaval: 1. rezultate analiz vzorcev vina 2. dela v vinogradu in kleti Srečanje bo v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masac-cio 24. Vljudno vabljeni! /v T prireja v nedeljo, /SPDTl 12- aprila, avtobusni 1 “ 1 spomladanski izlet na BELOPEŠKA JEZERA z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/IL i ■ i » ii ■ »'i i ‘»■lll'h|IJ 1 .*« . . Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 7. redni občni zbor ki bo dne 10. aprila 1981, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razno MLADINSKI ODBOR SKGZ PRIREDI v sodelovanju z mladinskimi krožki in odseki s Tržaškega in Goriškega od 17. do 20. aprila mladinski izlet v Bosno. Prijave na sedežu MO SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/3, telefon 744249 ter v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84-644. Ob vpisu prejmejo interesenti tudi podrobna pojasnila. ŠD MLADINA baletni odsek priredi v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu BALETNI NASTOP GOJENK Vljudno vabljeni! KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV obvešča, da je zaradi tehničnih razlogov zadnje predavanje iz ciklusa •Razvoj nacionalnega vprašanja na Primorskem* preneseno na ponedeljek, 6. aprila. Razstave “saaBj® GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN MRAK PROCES himnična trilogija danes, 29. marca, ob 17.' uri v cerkvi na KATINARI jutri, 30. marca, ob 20. uri v cerkvi v ŠKEDNJU. VERDI Danes ob 16. uri (red G za vse vrste prostorov) osma uprizoritev Bellinijeve opere »Mesečnica*. Dirigira Oliviero de Fabritiis. Pri blagajni gledališča se prične danes prodaja še razpoložljivih vstopnic. ROSSETTI Danes ob 16. uri gostuje Stalno gledališče iz Turina z VVedekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: prva nedelja. AVDITORIJ Danes ob 16.00 bo na sporedu delo G D’Annunzia «11 piacere* z Ludo vico Modugno in Gigijem Angelil-lom. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: prost. Zadnja predstava. Koncerti AVDITORIJ Danes ob 11. uri bo v Avditoriju v Ul. Torbandena sedemnajsti koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zan nerinija. Na programu Beethoven in Rossini. Solist Giorgio Selvaggio. Pri blagajni v Pasaži nrotti se nadaljuje prodaja vstopnic. Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra iz Wiirttemberga. Razstava kočevskih likovnikov bo odprta do 10. aprila v srenjski hiši v Mačkoljah s sledečim umikom: ob delavnikih od 18. do 21. od praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 21. ure. f Čestitke Kino Ariston 15.30 «A11 that jazz — Lo spettacolo comincia*. Režija Bob Fosse. Roy Scheider, Ann Rein-king, Leland Palmer, Jessica Lange, Erszebet Foldi. Jutri isti film. Eden 15.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mar.v Tyler Moore. Jutri isti film ob 17.30. Ritz 16.00 «Laguna blu*. B. Shields, Jutri isti film ob 18.00 Excelsior 17.00 «Elephant man*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film. Grattacielo 15.30—22.15 «Uno contro 1’altro, pratieamente amici*. R. Pozzetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti filnj,;flfe46.3Qi, oudiMaou Fenice 16.00 »Ricomincio . da tre*. Jutri isti film. Aurora 16.15''«T!le BlvtčS brothers' — I fratelli Blues*. ., Jutri isti film ob 16.30. Cristallo 16.30 «Vestito per uccide-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti-film. Vittorio Veneto 15.00 »Chissži per-che capitano tutte a me*. Jutri isti film ob 16.30. Capitol 16.00 «H piccolo lord*. Jutri isti film ob 16.30. Moderno 16.00 «Bianco, rosso e ver-done». Jutri isti film. Moderno matineja ob 10.30 «Le av-venture di Pinocchio*. Lumiere 14.30 «Esce il drago, entra la tigre*. Bruce Lee. Jutri ob 16.00 «La grande abbuf-fata*. Mignon 15.30 «Questa e TAmerica, parte seconda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 16 30. Nazionale 15.45 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 15.30. Filodrammatico 14 30—22.00 «Sogni proibiti di una coppia particola re». Prepovedan mladini pod 18 letom. Jutri isti film. Radio 15.30 «Labbra aperte*. Pre-vedan miaHini pod 18. letom. Jutri isti film. Volta 15.00 «Star Trek*. Od jutri do petka zaprto. MATURANTE ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi v Sloveniji, obveščamo, da zapade rok za pred-vpis 4. aprila. S predvpisom si zagotovite vpis na fakultete, ki imajo orrejen vpis in pravočasno vse ostale informacije. Prijavnice lahko dvignite na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/in. in v Gorici, Ulica Malta 2. Dne 26. marca je praznoval 70. rojstni dan OSKAR ŠONC Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestita in želi še mnogo zdravja in sreče žena Marica Čestitkam se pridružujejo hči Majda z družino, družina Gorup ter bivši kolegi Radia Trst A. Dragemu možu, očetu in nonotu FRANCU TOMŠIČU, ki praznuje visoki življenjski jubilej, čestitajo in želijo mnogo zdravja in zadovoljstva žena, hčerka, vnuk in ostali svojci. Dne 31. marca bo slavil 85. življenjski jubilej tovariš FRANC TOMŠIČ. Ob tej priliki mu čestitajo in želijo zdravja in zadovoljstva Marica, Alma in Grozdana. Včeraj je praznoval 12. rojstni dan SANDI. Vse najboljše mu želijo mama, oče, sestra, tete, strici in noni. Danes praznuje rojstni dan draga nona IVANKA, jutri pa očka MITKO. Obema želi vse najboljše Ivana. KD Rdeča zvezda organizira danes, 29. marca, ob 18. uri v osnovni šoli Lojze Kokoravec-Gorazd v Saležu KULTURNI POPOLDAN Sodelujeta dramska skupina KD Primorec iz Trebč z igro «Boston 1908» v režiji Draga Gorupa in «Tržaški oktet*. Vabljeni SPD IGO GRUDEN NABREŽINA Danes, 29. marca, bo ob 18. uri v društveni dvorani dramska skupina Jaka Štoka Prosek - Kontovel zaigrala veseloigro GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA Vabljeni! SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU PETINTRIDESETLETNICA GLEDALIŠKEGA DELA ZLATE RODOŠEK in JOŽKA LUKEŠA DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR v torek, 31. marca, ob 17. uri ABONMA RED H — mladinski v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri ABONMA RED H - mladinski v petek, 3. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski v soboto, 4. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri. Danes, 29. marca, bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 25) KONCERT ANSAMBLA TAIMS Začetek ob 17. url. Vabljeni SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 v torek, 31. marca, ob 20.30 K ZAPUŠČINE^ SILVESTRA GODINE ~ Njegova dela je družina pokojnega slikarja podarila slovenski javnosti — Ob odprtju bo spregovoril Milko Rener. Nato bo nastopil še TRŽAŠKI OKTET pbd vodstvom Janka Bana, ki se bo prvič predstavil javnosti s polifonskimi, . ljudskimi ki umetnimi pesmimi predvsem domačih skladateljev: Merkuja, Vodopivca, Hareja, Špahonje NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na 5. predavanje ITALIJANI IN SLOVENCI ZA ČASA RISORGIMENTA (1830-1870) iz cikla Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina Predava univ. prof, dr. JOŽE PIRJEVEC v sredo, 1. aprila 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE PRIMORSKA POJE 81 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH 3. APRILA OB 20.30 Nastopajo: zbori iz Gorice, Bertokov, Saleža, Komna, Mačkolj, Dvorov nad Izolo, Dutovelj, Deskel, Nove Gorice, Pirana, Kopra in Vrtojbe. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član ! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju dne 3. aprila 1981 ob 8. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 5. APRILA 1981 ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 z naslednjim DNEVNIM REDOM A) Izredni del Dokončna odobritev spremembe zadružnega statuta — členi 1, 3, 6, 7, 15, 20, 22, 23, 24, 26 in 28. B) Redni del 1. Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora 2. Razprava o poslovnem obračunu 1980 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3. Določitev zneske, ki ga morajo doplačati novi člani d) sprejemu v zadrugo 4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze Hranilnic in posojilnic Furlanije - Julijske krajine za nepremičninsko investicijo 6. Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jamstvenega sklada Hranilnic in posojilnic na redno rezervo 7. Pooblastilo Upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic 8. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat 9. Volitve nadzornega odbora in predsednika nadzornega odbora 10. Določitev sejnin in honorarjev za upravitelje in nadzornike 11. Slučajnosti UPRAVNI ODBOR Prunor?la Tfiievmk GORIŠKI DNEVNIK 29. marca 19C1 SEJA RAJONSKE SKUPŠČINE V ŠTANDREŽU Obrtniška zadruga GOMETAL v težavah zaradi šibkega električnega toka Izkupiček od podražitve plina bodo investirali v obnovo omrežja v Gorici Na izredni seji rajonske skupščine v Štandrežu, ki je bila pod vodstvom predsednika Valterja Reščiča v prostorih Doma Andreja Budala, so ob prisotnosti predsed nika občinskih podjetij dr. Marina in odbornika za javna dela Maria Del Bena razpravljali o ojačenju električnega toka in pritiska v plin skem omrežju. Na začetku seje je Dredsednik Reščič obudil spomin na dr. Gior-gia Massija, predsednika sveto-gorske rajonske skupščine. Dejal je, da je bil pokojnik edini, ki se je na sestanku predsednikov rajonskih skupščin zavzel za uvedbo slovenskega jezika na sejah teh teles. Reščič je nato navedel težave, s katerimi se srečujejo rajonske skupščine zaradi premajhnega števila o-seb na županstvu, ki so zadolžene za spremljanje delovanja decentraliziranih teles. Kot prva posledica te šibkosti je ravno zamuda pri sestavljanju zapisnikov. Dokler ta služba ne bo urejena, rajonske skupščine ne bodo mogle stvarno posegati v upravljanje javnih zadev. Poleg tega ta telesa že šest mesecev čakajo na okvirni sklep občinskega sveta, s katerim bi jim priznali pristojnost v upravljan iti javnih objektov in sprejemanju od ločitev tudi v zvezi s finančnim poslovanjem. Podžupan Del Ben it te pripombe vzel na znanje in po vedal, da jih bo sporočil občinskemu odboru. Na vprašanja o nekaterih javnih delih in o avtoportu je odbornik za javna dela Del Ben odgovoril, da smo v razdobju var čevania in da se bodo morda lotili prve faze izgradnje avtoporta. Valter Reščič je nato odorl pogovor o nihanju jakosti električnega toka, kar ima za posledico, da se 220-voltni tok spremeni v 180-volt nega. Pri tem so zlasti prizadeti obrtniki. Reščič je specifično na vedel težave zadruge Gometal. ki si je s svojimi sredstvi zgradila obrtniško halo. njeni člani pa so si s svojimi sredstvi nakupili tudi električne stroje, ki jih pri tako šibkem toku ne morejo uporablja ti. Zaradi neizpolnienih obveznosti ENEL ta zadruga ne more zaposli ti več delavcev in zaradi tega ne more pomagati pri odpravljanju zaposlitvene krize, ki nastaja žara di krize industrijskih podjetij. Sprva je kazalo, da bo ENEL napel;ala tok (zadruga Gometal je plačala tudi prispevek Bucalossi). sedai pa zahteva sedem milijonov lir za izgradnjo transformatorske postaje. Predsednik občinskih podjetij dr. Marino Marin je bil zadovoljen, da je lahko prisostvoval seji ra jonske skupščine (v Štandrežu se mu je to zgodilo prvič), potem pa je povedal, da podjetja nimajo zadostne avtonomije pri svojih odlo čitvah, ker se morajo podrejati občinskemu svetu. Povedal ie. da bodo v Gorici uvedli samo 220 volt-no omrežje. Kar zadeva gradnjo trafopostaj, pa je povedal, da so jih sprva imeli v načrtu 16. po stopoma pa so število zniževali m prišli na 14 postaj. 12 v Gorici in dve v Štandrežu. Te objekte bodo zgradili do konca prihodnjega leta. Sedaj je že v teku postopek za razlastitev zemljišč. Kar zadeva plinsko omrežje in sploh dobavo plina, pa je Marin rekel, da bodo ta kalorični vir podražili na 302 liri kub. meter. Od izkupička bodo lahko investirali samo 10 odstotkov. Večji del sredstev bodo investirali v obnovo o-mrežja v mestu, kjer so stare cevi, skozi katere se veliko plina izgubi. ZARADI ŠIRJENJA STEKLINE Smrtna obsodba za lisice Širjenje stekline je privedlo pokrajinski odbor za lov do sklepa, da upošteva priporočilo pokrajinskega veterinarja in dovoli gozdnim čuvajem in vsem, ki imajo orožni list, lov na lisico ob vsakem času, tudi ponoči. Ustreljene lisice morajo prinest; pokrajinskemu odboru za lov, da jih pošlje na pregled. Ukrep so sprejeli zato, ker so v Grgarju ustrelili steklo lisico. Po tem primerku je mogoče sklepati, da se je steklina ob levem bregu Soče razširila tudi na italijansko ozemlje Steklino prenašajo lisice, za to boleznijo, ki je neozdravljiva, pa obolijo tudi druge gozdne živali (zlasti srne, gamsi), če jih lisica ugrizne. Nevarnost okužbe obstaja tudi za domače živali, za pse in mačke. Stekla lisica namreč spremeni svoj značaj, ne skriva se več, ampak se približa hišam in tudi človeku. Zaradi bolečin v čeljustih je zelo popadljiva in hoče gristi. Kadar obolijo domače živali, govorimo o urbani steklini. Družino Brede in Aleša Ho-bana je osrečil mali VANJA Z njima se veselijo člani pevskega zbora in kulturnega društva Oton Župančič, malemu Vanji pa želijo vse najlepše v življenju. VSE GLOBLJA KRIZA GOSPODARSTVA Dopolnilna blagajna kmalu tudi v podjetju Safog? V tej tovarni so ostali brez naročil - Poseg po dopolnilni blagajni bo nujen, če do 10. aprila ne bo novih naročil Stotinam delavcev kovinsko-pre-delovalnih podjetij na Goriškem, ki so v dopolnilni blagajni (Simo, Acciaierie Alto Adriatico, Detroit) se bodo v prihodnjih tednih po vsej verjetnosti pridružili tudi delavci goriškega podjetja Safog. Tako je mogoče sklepati iz tiskovnega poročila tovarniškega sveta, ki so ga izdali v petek zvečer, po skupščini, kjer so razpravljali o kritičnem položaju. V podjetju so se namreč znašli brez naročil. Vodstvo podjetja je že sporočilo, da bodo od jutri dalje v nekaterih oddelkih delali samo v eni izmeni, nekaj delavcev pa bodo poslali na «obvezni» dopust. Če do 10. aprila ne bo novih naročil, bodo morali zaprositi za dopolnilno blagajno. Delavci so na skupščini sprejeli nekaj ukrepov, ki naj bi pomagali premostiti težko obdobje. Tako bodo prekinili z nadurnim delom ob sobotah ter opravili v tovarni vsa dela, ki jih sicer ob normalnih razmerah dajejo v zakup izven tovarne. Dopolnilna blagajna v Sa-fogu bi pomenila nov, hud udarec že močno razmajanemu gospodarstvu na Goriškem. Dvodnevni sestanek med MSKS in SSk Na Plešavem pri Krminu se je včeraj pričelo dvodnevno zasedanje med številno delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo vodi Mateuž Grilanc in delegacijo Slovenske skupnosti, ki io vodita predsednik Andrej Bratuž in politični tajnik Drago Štoka. Včeraj so si predstavniki slovenske narodnostne skupnosti iz Koroške in iz Italije izmejali informacije o svojem delu. danes pa bodo pogovore nadaljevali ob 11. uri v Doberdobu. POGOVOR Z VILMO GERG0LET NA P0UANAH Od tveganih odgovornosti kurirke do aktivistke v ženskem gibanju Vmes pa vrsta dejavnosti, za katere je imela Sobanova hiša vedno odprta vrata Ko sva začela pogovor, je ravnokar stisnila krompir, ko sva ga sklenila, so bili na štedilniku pripravljeni štirje krožniki krompirjevih cmokov z omako. So ljudje, ki se lahko pogovarjajo in delajo, o-boje hkrati in vse z enako intenzivnostjo. Tega je očitno zmožna tudi Vilma Gergolet, poročena Ju-ren, aktivistka iz mladih medvojnih let, ena redkih, ki vse do danes ni popustila. Zadnjič smo jo kot aktivno žensko srečali na letošnji proslavi osmega marca v Doberdobu. Gergoletovi s Poljan so ena tistih družin, kjer so bila za vse pobude v našem gibanju vrata vedno na stežaj odprta. V to hišo na Poljanah je prišel prvi Primorski dnevnik, ta družina je dolga leta raznašala naš list, družina, pravimo, zakaj poleg očeta in mame so ga nosili tudi otroci, zlasti takrat, ko starši niso imeli časa. Skoraj v ........................................................................................umu...................................................................iiiimtiiiiiiiiiiiiii.. PEREČ PROBLEM V STAREM DELU MESTA OB 60-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA V Ajdovščini v petek simpozij umetnostnih zgodovinarjev Razpravljali so o slovenski likovni umetnosti med obema vojnama - Prikaz ustanovitve in razvoja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva - Včeraj so si udeleženci ogledali nekaj spomenikov v ajdovski občini V prostorih Pilonove galerije v Ajdovščini, sredi Pilonovih portretov in pokrajin, se je v petek, 26. t.m. vršil simpozij Slovenskega u-metnostnozgodovinskega društva, ki je bil načrtovan že nekaj časa. Ob udeležbi kakih 50 umetnostnih zgodovinarjev iz vse Slovenije so posamezni člani društva prispevali k uresničitvi bogatega programa predavanj in posegov na temo «S'o-venska likovna umetnost med obema vojnama*. Delovno srečan.je, ki so mu pred sedovali prof. špelca čopičeva, dr. Nace šumi in Stane Bernik, je po pozdravnem nagovoru predsednika skupščine občine Ajdovščina L. Batagelja, uvedla čopičeva, nakar je sledil CevčeV'-prikaz.-ustanovitve in razvoja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva’, ki se je osnovalo prav' v pomladnih dneh leta 1921 (februarja 1921 odobrena pravda, aprila pa že 1. občni zbor) in potem v šestih decenijih opravilo velikansko delo, ki ga v tako kratkem zapisu ni mogoče podrobneje navesti. Potem ko je bila leta 1918 ustanovljena v Ljubljani Narodna galerija, potem ko je bil na mladi slovenski univerzi uveden študij umetnostne zgodovine, potem ko so se pri delu našli trije veliki učitelji in znanstveniki, kakršni so bili Izidor Cankar, France Stele in Vojeslav Mole, ki so gradili tudi na predhodnikih (Avguštin Stegenšek in njegov Ljubitelj krščanske umetnosti), je torej zaživelo novo društvo, v katerem so bili tedaj poklicni umetnostni zgodo’, inarji in tudi amaterji, požrtvovalni raziskovalci umetnostnozgodovinskega gradiva. Društvo so vodili F. Komatar, Iz. Cankar, Stelč, Mole in Steska, in tako je po zaslugi teh postalo hrbtenica stroke. Med najvidnejše uspehe, ki so vidni še v našem, času. gre vseka- Priznano mr d n a rod n o avloprrvo/,niško podjetje LA GORIZI AN A GORICA - Ul. Duca DAosta 180 - tel. 84-845 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA T=J POHIŠTVO serijsko in po meri jjahtu Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 - Tel. 31087 Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE kor šteti ustanovitev Zbornika za u-metnostno zgodovino (ZUZ), ki je do druge vojne izšel 20-krat, od 1951, kot nova vrsta, pa že 16-krat, in je zadnja številka pred nami prav te dni. Seveda se je društveno delovanje pokazalo tudi v izdajanju umetnostnih topografij in drugih pomembnih publikacij (npr. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji), s proslavami (60-letnica Jakopiča), se borilo za ustanovitev SAZU itd. Društvo se je po 1945 preosnovalo v strogo strokovno društvo, izgubilo nekak stik z «amaterji» in o-pustilo vrsto drugih nalog, ki so jih prevzele galerije in podobne ustanove. Po vojni je priredilo več simpozijev (Radovljica, Slovenj Gradec,-Celje) in-jugoslovanski kongres v Celju. Prišlo je tudi do premika v programu, tako da ne vključuje več Je ožje umetn.-zgodovine, temveč tudi obrobna področja. Na Cevčeve ugotovitve je navezala svoj poseg čopičeva, ko je ugotavljala negativne ali senčne strani medvojnega stanja v Sloveniji: slovenski umetniki so se morali še nadalje šolati v tujih umetnostnih središčih (Praga, Dunaj, kasneje Zagreb), medtem ko so se srbski in hrvaški umetniki zadrževali v tujih študijskih središčih kar dolge dobe, so slovenski le redko šli na tuje in še takrat le za kratke čase, kar je povzročilo, da smo : 3 umetniško nekako zaprli v ozek notranji krog. Sledilo je nato 14 predavanj, referatov, ali posegov. Tako je Peter Krečič govoril o slovenski likovni kritiki med obema vojnama in vnesel nekaj novih podatkov in spoznanj v gradivo, ki ga je že 1976 objavil. Milček Komelj je skušal posredovati. in dokaj prepričevalno, duhovne težnje slovenskega ekspresionističnega slikarstva. Iztok Dur-java je razpravljal o socialnokritič-ni likovni umetnosti na Slovenskem, Meta Gabršek - Durjava o odmevih Nove stvarnosti v slovenskem slikarstvu med obema vojnama, nakar se .je z izvirnim prijemom lotil Vena Pilona Jure Mikuž — v nekak honmage slikarju, v katerega rojstni hiši in galeriji se je vršil simpozij, špelca čopičeva je kot strokovnjak za spomeniško u-metnost obdelala to v razdobju med obema vojnama, jo razdelila po skupinah (npr. spomeniki padlim v 1. svetovni vojni, dinastični spomeniki. spomeniki velikim osebnostnim). Jelka Pirkovič - Kocbek je razmišljala o urbanizmu pri Slovencih, se pravi o idejnih in strokovnih temeljih slovenskega urbanizma prve polovice 20. stoletja. Cene Avguštin nam je podal sliko Vurnikovega dela za regulacijo Kranja ter načrt za Narodni dom v Kranju. Čeprav se simpozija nista udeležila, so vseeno prebrali vsaj v povzetkih referata Jožeta Curka o komunalni in gradbeni aktivnosti Maribora kot primeru prostorskega urejanja na selbine med obema vojnama, ter Mirka Kambiča o slovenski fotografiji med obema vojnama, prav tako pa tudi referat Elizabete Pe-truša o oddelkih in zbirkah Arhitek- turnega muzeja v Ljubljani, o vprašanju dokumentiranja gradiva s področja arhitekture in oblikovanja. Na podobno temo se je navezovalo razmišljanje Staneta Bernika o perečih nalogah raziskovanja arhitekture, urbanizma in oblikovanja med obema vojnama, v katerem je spregovoril o obdelavi tega gradiva, o zbiranju in obdelovanju arhivov stavbenikov in stavbnih podjetij, zapuščin arhitektov in oblikovalcev in sistematični obdelavi periodičnega tiska ter o koordiniranem objavljanju obdelane dokumentacije. Novost je bil prispevek Barbare Rupel o gledališki scenografiji na Slovenskem med obema vojnama, v katerem je bilo tudi marsikaj primorskega elementa (Klemenčič. Delak), Edini referat, ki je posegel preHo meja Slovenije, je bil Jutr-škov prispevek o življenju in de'u slovensko-ameriškega slikarja H. G. Prushecka - Peruška. Zaradi pomanjkanja časa. saj so ga z referati dobesedno nabili, se je debata, ki je sledila, omejila le na nekaj posegov (šumi, Železnik, in še kdo). Simpozij je bil dobro pripravljen, prinesel je tudi kvantitativno mnogo gradiva, žal, da, stisnjen na en sam dan (sobotni dan so udeleženci posvetili obisku nekaterih umetnostnih spomenikov ajdovske občine), ni mogel biti na kvalitetni ravni e-nako prepričevalen, kar bi bila lahko deloma opravila temeljita in po globljena diskusija. Vsekakor več kot primerno in častno praznovanje 60-letnice tako plodovitega društva, kakor je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Naj bi tudi v nadaljnjih deset letjih tako uspevalo. M. BRECELJ Včeraj ponovna odložitev 8 stanovanjskih izgonov Za izgnane najemnike iz Ascolijeve ulice naj bi za rešitev poskrbela IACP - V prihodnjih dneh novi izgoni v Ul. Del Santo in Ul. Favetti mm KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR priredi od 17. do 20. aprila VELIKONOČNI IZLET z avtobusom k Plitvičkim jezerom, v Zadar in Split. Cena 155.000 lir. Informacije in vpis: Turistična agencija GOTOUR, Gorica, Korzo Italija 205, tel. 33 019. Kljub večkratnim odložitvam sodnih izgonov je stanje za nekaj desetin goriških družin še vedno dramatično. Gre prevsem za najemnike stanovanj v nekaterih poslopjih v starem delu mesta, v ulicah A-scoli, Favetti in Del Santo. Rok za večino teh izgonov je zapadel decembra lani, vendar so ga takrat podaljšali še za nekaj mesecev. Tako bi morali več izgonov izvesti v teh dneh, oz. čez kak teden. Sodni izvrševalec bi moral včeraj izvesti 8 izgenov, med katerimi jih je 7 zadevalo stanovalce enega samega poslopja v Ascolijevi ulici. Isto stavbo so že zapustili 4 najemniki. V resnici pa včeraj ni prišlo do nobenega izgona, ampak do niihove odložitve za mesec dni. do 24. a-prila. Kaže namreč, da je že v teku procedura z^od^p^menjene stavbe v Aseoli.ieEjjjjgjJfočtrani ustanove za gradnjo "uoim hiš IACP, ki naj bi poskrbela^* popravila in obnovo danes skoraj podirajočega se poslopja. Problem je seveda najti začasno rešitev za sedanje stanovalce, tj. za tistih 7 družin, ki niso še našle drugega stanovanja. Rešitev naj bi bila v tem, da bi v času, ki bo potreben za obnovo njihovega sedanjega bivališča, nudila IACP sedmim družinam začasno stanovanje v najem. Kaj točnejšega v zvezi s tem bo mogoče izvedeti verjetno šele 24. aprila, ni pa izključeno, da bodo takrat zopet odložili izgone. Poleg omenjenih primerov grozi v kratkem izgon štirim družinam iz ulic Del Santo in Favetti, ki jih bo sodni izvrševalec obiskal že v torek, 31. t.m. Tem izgonom naj bi aprila sledili še številni drugi, ki v glavnem zadevajo stanovanja v istem mestnem predelu. Med stanovalci Ul. Del Santo jih je le 5 doseglo odložitev ■’j 31. oktobra letos. Jasno je, da bo treba za vse omenjene primerne čimprej najti trajno pozitivno rešitev, ker je vprašanje stanovanja za številne družine preveč pereče, da bi ga reševali z začasnimi ukrepi in odložitvami. V Sovodnjah pokopali Franca Nanuta V sredo so v Sovodnjah pokopali 76-letnega Franca Nanuta, skromnega in priljubljenega vaščana, u-rarja samouka. Dolgo let je delal — zaposlil se je takoj po koncu prve svetovne vojne — kot kovač in kasneje kurjač v tržiški ladjedelnici. Vojaški rok je odslužil v italijanski mornarici, kamor je bil oonovno vpoklican leta 1942, da se ne bi mogel vključiti v narodnoosvobodilno gibanje. Po zlomu Italije se je vrnil domov, od jeseni leta 1944 do konca vojne pa je bil mobiliziran v delovno četo na področju Šempas - Vitovlje. Poleg trdega dela V ladjedelnici pa je imel tudi svojega konjička, razvedrilo. Bil je namreč urar samouk in se je v prostem času bavil s popravilom ur. Tudi takih, ki so jih «uradno priznani* urarji zavrnili, češ, da se ne dajo popraviti. Imel je pač veselje, veliko potrpljenja in kajpak vztrajnosti. S tem opravilom se je ukvarjal še na dan svoje smrti. , ,(i. Zapušča žepjo Pepco, sina Cvetka ter hčerko Marijo, lii jim ob boleči izgubi izrekamo naše sožalje. Vilma Gergolet vsaki vasi smo svoj čas imeli takšno družino. Prva leta po vojni prosvetna društva niso imela svojih sedežev, mladi pa so želeli peti. Na Poljanah in v Dolu so gojili petje, imeli pa so tudi harmonij, na katerem je Pavlina Komel, še poprej pa njen oče, pevcem dajal tone. «čez dan smo harmonij hranili v sobi, zvečer pa smo ga prinesli v kuhinjo, kjer so bile pevske vaje. V kuhinji so vadili tudi zato, ker je bilo pozimi topleje,* je obudila spomin na tiste čase naša sogovornica, njen brat Julko pa je pristavil, da je nekoč z zborom odšel pet na radio Koper. »Nisem imel posluha in tudi nisem zahajal k vajam, ampak sem šel, za število, sicer zbor, ki je bil številčno šibak, ne bi nastopil.* Vilma Gergolet se je naši stvari zapisala že kot mlada kurirka, ko je prenašala pošto v Novo vas, na Vrh, v Doberdob, Dol in Opatje selo. «Partizansko pošto sem nosila en dan manj kot je dni v enem letu, vsak dan,* je povedala. V vasi je bil minerski vod, prek vasi so šle partizanske zveze in mladi so opravljali nenadomestljive naloge. Na Poljanah so domačini odšli k partizanom še pred kapitulacijo Italije. Skupina sedmih mladincev, v kateri je delovala tudi Vilma, je šla v hribe 23. avgusta 1943. leta. Od teh so štirje padli. Po 8. septembru pa se je začelo, oenrekin.ie,-no in množičnp, delo. Od tega {časa dalje ima Vilma priznana .aktivistična leta. -« 1 iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiimiiHiniiiimuKiiiMiniiiimiimiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiH v pctck zvečat v eoRia Trčenje med motornim kolesom in avtomobilom v Hure ranjen 17-letni Davide Perzan iz St and reža - Nesreča tudi na Bukovju v Steverjanu V petek zvečer sta se na goriških cestah pripetili dve prometni nesreči, pri katerih so bile tri osebe ranjene, precejšnja pa je bila tudi škoda na vozilih. Prva GLASBENA MATICA ZVEZA SLOVENSKIH KUL TURNIH DRUŠTEV - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Koncertni abonma 1980 -81 2. aprila 1981 ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici nastopa ENSEMBLE SLAVKO OSTERC Solista: Jože Falout — rog Božo Rogelja — oboa Dirigent: IVO PETRIČ ■ IIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniillllMIMMIIIinillllllHlMIIMlIlllllMlillllllllIMlIlllllIllIlMIIIIMIIIMIIlMllllIliliMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMM NA POBUDO OBČINE V FARI Zaselek Colmello bodo preuredili v kmečki muzej Pred kratkim je občinski svet soglasno odobril sklep o najemu zaselka za dobo trideset let . Zamisel pa bodo izpeljali postopoma, predvsem s prispevki dežele se je pripetila okoli 20. ure v Ul. Max Fabiani, v naselju Sv. Ang, kjer je 17-letni Davide Perzan iz Štandreža, Ul. Montenero 38, čelno trčil z motornim kolesom v fiat 127, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je mladenič dobil močan udarec v glavo ter rane po levi nogi in zapestju. Zdravil se bo 30 dni. V 8 dneh bo okrgval njegov sopotnik, 14-letni Gianfranco Paladino iz Ul. Cipriani 10. ki se je odrgnil po obrazu in glavi. Nekaj po 23 uri se je na Bukovju v Števerjanu ponesrečil 47-letni Martin Koren iz Števerjana, Ašči 5. S svojim fiatom 125 je vozil v smeri Gorica - števerjan, ko. je iz nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste in trčil ob nasip na njeni desni strani. Škoda na avtomobilu je velika. Korena so pridržali za 15 dni na zdravljenju. Razna obvestila Prosvetno društvo Sovodnje vabi danes na prostovoljno delovno akcijo za čiščenje okolice Kulturnega doma. Zborno mesto pri Kulturnem domu ob 8. uri. V naši deželi je že nekaj ustanov in muzejev, ki se ukvarjajo z zbi ranjem in ohranjevanjem starega kmečkega orodja in zapisovanjem izročil ljudske kulture. V prihodnjih letih bomo na Goriškem, kot vse kaže. dobili po-doDno ustanovo. Občinski svet v Fari je namreč pred kratkim soglasno odobril sklep, da občina za dobo 30 let najame zaselek Col mello, kjer naj bi postopoma uredili kmečki muzej. Istočasno je občinski svet odobril tudi statut nove ustanove. Napravljen je bil torej prvi stvaren korak pri uresničeva- j nju sicer že stare zamisli, da bi zaselek, ki šteje ducat stanovanj škili in gospodarskih poslopij in ki je zadnja leta skoraj povsem za puščen, spremenili v muzej, pod pokroviteljstvom občine. Lastnik nepremičnine je delniška družba Piave Isonzo, ki ima v bli- žini tudi precej zemljišča. Pri obravnavi vprašanja ureditve lastninskih odnosov smo vzeli v poštev tri možnosti, nam je te dni povedal župan iz Fare: odkup nepremičnine, najem nepremičnine, ali pa u-stanovitev posebne ustanove. Od ločili smo se da zaselek, ki ie zdaj skoraj v celoti zapuščen, vzamemo v najem za dobo trideset let z možnostjo obnovHve pogodbe za nadaljnjih trideset let. Glede popravila in ureditve po slopij, računajo v Fari. da jim bo dežela v znatni meri priskočila na pomoč, kajti z lastnimi sredstvi bi lahko napravili bore malo. Vsekakor gre za dolgoročen načrt, k: ga bodo uresničevali postopoma. Občina bo poskrbela najprej zn pripravo ustreznega načrta za po pravilo in preureditev celotnega objekta, ki je nekdaj služil kot bivalni prostor kolonom. Obstaja že tudi okvirna zamisel o ureditvi muzejskih zbirk in pri tem je treba priznati, da meniju v Fari stvari prikazati zelo na široko. Tako naj bi bilo v posebnem oddelku prikazano družinsko življenje v stari kmečki hiši, poseben oddelek bi bil namenjen samo kmečkemu orodju, poseben oddelek prikazu kmečke hiše. hleva in drugih gospodarskih poslopij. Seveda bo treba ob tem poskrbeti tudi za osebje,, ki bo za tako ustanovo skrbelo. Postopoma bodo rešili tudi to vprašanje, pra vijo na občini, prvi korak pa je bil le napravljen. Ob tem velja opozoriti na podobno pobudo, ki .jo uresničujejo pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev v Števerjanu, kjer polagoma nastaja naš, slovenski kmečki muzej in je zbranega gradiva že kar preoaj. Predavanja V prostorih PD Jezero v Doberdobu bo jutri, ob 20. uri drugo zdravniško predavanje o hitri pomoči. Predavanja prireja Ženski od sek PD Jezero. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. Spominja se partizanske šole v vasi, rednega pouka otrok s priložnostnimi učitelji. Mladina je vsak dan stražila vas, da jih ne bi okupatorji presenetili. Tako so mladi sredi najhujših bojev bili deležni pouka v materinščini. Že med vojno je postala sekretarka SKOJ in se v tem svojstvu udeležila konference v Svetem, leta 1945 pa kongresa mladine v Ljubljani. Pozneje so prišla na vrsto aktivna leta s telovadnimi nastopi v Trstu, Sovodnjah in v Ljubljani, pa politično in prosvetno delo. V zadnjem času je Vilma angažirana v ženski organizaciji. Kot članica Ženskega iniciativnega odbora se udeležuje srečanj zamejskih žena na Koroškem, na Jesenicah, v Boljuncu vmes pa skrbi za svojo družino, ne stanuje več v stari hiši, kjer je živela s starši, ampak v novi hiši čez cesto. Okoli njene hiše pa so hiše vseh treh bratov, Jul-kota. Jožeta in Maria. »Gergoletovi smo, po domače pa imamo tri različna imena: za Do-berdobce smo Bezgovi, za Vrhovce Dajžetovi, za Jameljce in Doljane pa Sobanovi*, je povedala Vilma. «Za Poljance smo Sobani in tudi sami se imamo za takšne. To ime nam ostaja od očeta naše none, ki je stanovala v tistem mlinu v Mo-ščenicah, ki so ga podrli, ko so zgradili avtocesto,* je zaključila pogovor. Ravno ob času, da je družina sedla k mizi in se lotila cmokov, ki so se že začeli hladiti. Jutri, v ponedeljek, se v Doberdobu sestane občinski svet. Župan dr. Mario Lavrenčič, ki je sejo sklical za 15. uro, je pripravil dnevni red s 13 točkami. Kar zadeva javna dela, bodo svetovalci odobrili obračun za ureditev cest v znesku 20 milijonov lir, razpravljali bodo o dodatni pristojbini na električni tok, odobrili sklep občinskega odbora o izredni zaposlitvi pomožnega uradnika, ponovno bodo odobrili pravilnik za javni natečaj, po katerem bodo zaposlili tehnika, sestavili bodo občinski komisiji za trgovino in javne lokale, prodali zemljišče v Jamljah vojaški oblasti. Izleti Slovensko planinsko društvo sporoča, da je še nekaj neoddanih mest v avtobusu za izlet »Po poteh Avnajo®,''ki' bo od 30. maja do 1~ junija.,...Vpis in podrobnejša pojasnila,, nai sedežu društva. Društvo obenem sporoča, da je nekaj prostih mest tudi za spomladanski izlet v Repen, ki bo 20. a-prila. Goriška sekcija VZPI - ANPI bo od 27. aprila do 6. maja priredila avtobusni izlet za člane in prijatelje z obiskom kulturnih in zgodovinskih spomenikov na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji, Črni gori in Dalmaciji. Prijave sprejemajo pri goriški sekciji združenja do 5. aprila. Kino (i urica VERDI 15.30-22.00 »Due sotto il di-vano*. W. Mattau in G. Jackson. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «L’oca selvaggia colpisce ancora*. G. Pečk, Roger Moore. VITTORIA 15.30-22.00 »Venerdi 13 — il film del thrilling*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri in v torek zaprto. Iršič PRINCIPE 14.00-22.00 »Una vacan-za bestiale*. Jutri: 17.30-22.00 EXCELS10R 14.00-22.00 »The bluea brothers*. Jutri: 16.30-22.00 Nora (torica in okolica SOČA 10.00 »Popajeve norčije*. Ri-sflnkfl 16.00— 18.00—20.00 »Močan pekinški človek*. Hongkonški film. Jutri: 18.00—20.00 »Dram - zadnji mandingo*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «Tarzan in sirene*. Ameriški film. 18.00— 20.00 «Deklica iz zoološkega vrta*. Ameriški film. Jutri: 18.00—20.00 »Močan pekinški človek*. Hongkonški film. DESKLE 17.00—19.30 »Nori seks*. Italijanski film. Jutri zaprto. Prispevki N. N. daruje 30.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. V spomin na Karla Kumarja darujeta Pavel in Tuša Lutman 20.000 lir za Slovensko planinsko društvo Gorica. Ob 17. obletnici smrti moža Viljema daruje Angela Nanut 20.000 lir za kulturno društvo Oton Župančič. Dano Tomšič je za KD Oton Župančič daroval 14.000 lir. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega CVETKA NANUTA se lz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, predstavnikom društev in posameznikom, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Žena Marija, hči El-da In drugo sorodstvo štandrež, 29. marca 1981 PRED NAPADOM NEMČIJE IN ITALIJE^ NA JUGOSLAVIJO (1) Razvoj dogodkov pred štiridesetimi leti Kakšen je bil položaj in kaj se je dogajalo v letih 1939 in 1940 do podpisa kapitulantskega pakta 25. marca 1941 izdajalske beograjske vlade s silami osi «Leto 1981 je za nas Slovence leto bridke štiridesetletnice okupacije in hkrati pomembnega leta u-stanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda . . je zapisal njen nekdanji predsednik Josip Vidmar v prvi letošnji številki revije BOREC. Toda brez posega v leto 1940 in tudi 1939 je pač nemogoče pisati ob letošnji štiridesetletnici ne le bridkega, temveč delno tudi strašnega leta 1941. Oglejmo si najprej stanje v Italiji, kjer Mussolini 10. junija 1940 napovedal vojno Franciji in Angliji; pravzaprav jo je hotel napovedati šele 15. junija, toda 6. junija so Nemci že prodrli v smeri Pariza čez Weygandovo linijo (povezano z znamenito Maginoto-vo), zato je moral pohiteti, saj so Hitlerjeve čete že 14. junija vkorakale v Pariz in 22. junija so že podpisali francosko - nemško premirje, čez dva dni pa še francosko - italijansko. Toda z zmago nad Francijo še ni bilo konca vojne, kot so mislili italijanski fašisti. Anglija je z vojno nadaljevala in Italija z njo — ob nezadovoljstvu množic in pod strahovite ne ugodnimi pogoji ter z nezadostnimi sredstvi. Zato se ni nihče začudil, ko je majhna grška vojska jeseni 1940 takorekoč premagala ogromno italijansko armado, jo vrgla čez svoje meje in vkorakala v Albanijo, čeprav je do tedaj veljala za najmanj borbeno in hrabro vojsko v Evropi. Hkrati so tudi Angleži povzročili v novembru italijanski mornarici hude izgube pri Tarantu. Prišlo je tudi do prvih sporov med Mussolinijem in njegovimi pajdaši p>o eni strani in med temi in fašistično bazo po drugi strani. Pa tudi v vojaškem poveljstvu. Marsikateri katoliški izobraženec se je pridružil antifašistom. Tudi vzroki obsodb posebnega fašističnega tribunala in rednih sodišč so v letu 1940 značilni: odklanjanje orožja, defetizem, protivojni letaki, žaljivi napisi po zidovih itd. Udarce pa so pretrpeli v tem letu antifašisti z aretacijo L. Longa in Di Vittoria v Petainovi Franciji, ki pa ju je izročila Italiji v konfinacijo na otok, kjer je takrat že bil naš Franc Štoka. V matični Jugoslaviji pa je vlada Cvetkovič - Maček poskrbe la za poostritev zakona o zaščiti države že v decembru 1989 «zw a« Bileči in Lepoglavi. Komunistično;.: p>artijo Jugoslavije je začetek vojne postavil pred nove naloge Takrat je predvsem poudarjala protivojna gesla — proti vključevanju Jugoslavije v vojno in za naslonitev na Sovjetsko zvezo. To pa nikakor ni pomenilo, da je zane marila fašistično nevarnost. Seveda KPJ ni nikoli gojila iluzije, da se je nacistična Nemčija kakor koli spremenila po piodpisu nenapadalnega pakta s Sovjetsko zvezo ali p>a se je odrekla svojim osvajalnim namenom do Jugosla vije. KPJ je smatrala, da je bil interes narodov in narodnosti Jugoslavije, da v tedanjem mednarodnem položaju ostanejo izven vojne in da «z borbo dosežejo tak šno vlado, ki bi zadovoljila njihove osnovne nacionalne, gospodarske in politične zahteve in da bi se i-stočasno v zunanji politiki naslonila na ZSSR*, se ugotavlja v »Pregledu zgodovine ZKJ* in je »organizirala številne akcije delavcev, kmetov in drugih delovnih ljudi, katerih materialni položaj se je zaradi draginje nenehno slabšal. . . Stavke in borbene akcije se v letih 1939 in 1940 spreminjajo v akcije proti političnemu sistemu v Jugoslaviji in petokolonaški politiki režima*. Med temi je najbolj znana decembrska splošna stavka v Splitu leta 1939, ko je bil ubit delavec Vicko Buljanovič in prav ta tragični dogodek je vključen v televizijsko nadaljevanko VELO MISTO, ki smo jo v preteklih tednih lahko gledali v Vseh nedelj- ZGODOVINSKA PETA KONFERENCA KPJ Po enem letu vojne, zlasti po o-kupaciji Francije, je postalo jasno, da grozi narodom Jugoslavije neposredna fašistična in nacistična nevarnost, ki jo je vlada Cvetkovič - Maček s svojo izdajalsko politiko krepila. O tem vsebuje po vojni objavljeni dnevnik — DIA-RIO grofa Galeazza Ciana (najnovejša izdaja je izšla lani) kar precej dokazov. Te nevarnosti se je najbolj zavedal CK KPJ s Titom na čelu in zato sklical danes že znamenito zgodovinsko važno vsedržavno PETO KONFERENCO v zagrebškem predmestju Dubra-va, ki je trajala štiri dni (od 19. do 23. oktobra 1940), t.j. samo pet mesecev pred aprilskim napadom na Jugoslavijo. V poročilu centralnega komiteja, ki ga je podal Tito, in v referatu o mednarodni in notranji situaciji, je bilo med drugim poudarjeno, da je treba pakt o nenapadanju med Nemčijo in ZSSR, katerega bistvo nekaterim delegatom konference ni bile jasno, presojati kot namen ZSSR, da kolikor mogoče dolgo zajamči mir na svojih mejah. Hkrati pa je konferenca ugotovila, da se ne smejo gojiti iluzije, da bo ta mir dolgo trajal. «Toda pakt o nenapadanju ne more vplivati na KPJ, da spremeni oceno značaja fašistične Nemčije, njene osvajalske politike do Jugoslavije in naloge partije v zvezi s takšno politiko,* se poudarja v «Pregledu». Zato je konferenca soglasno sprejela deset osnovnih nalog. Glavna pa je bila: «Borba proti imperialistični vojni in proti vključevanju Jugoslavije vanjo, proti vsem agentom e-nega ali drugega imperialističnega bloka, ki ogrožata neodvisnost narodov Jugoslavije; proti kapitulantski zunanji politiki vlade Cvetkovič - Maček, za naslonitev na Sovjetsko zvezo, in za sklenitev pakta o vzajemni pomoči z ZSSR*. Ostalih devet nalog pa je zadevalo borbo KPJ za demokratične pravice in svoboščine; proti politiki vlade, ki bremena vojne prevrača na ramena delovnega ljudstva; za nadaljevanje borbe za narodno enakopravnost vseh narodov Jugoslavije; za gospodarske zahteve revnih kmetov; za enotnost delavskega razreda; za delo z mladino in ženami; za organizacij- sko, krepitev partije in končno, da vadbo koncentracijskih taborišči' - Bilo* in tom^Lvi Komunistično..: ix)štatne mridžICnA. sedemčlanski politbiro CK pa so delegati 'fzčillili tudi Kardelj: in Leskoška. Po številu delegatov in po važnosti sklepov je imela ta konferenca značaj kongresa. Jeseni leta 1940 je Hitler v okviru svojih priprav za napad na Sovjetsko zvezo, začel z osvajanjem držav jugovzhodne Evrope. Že v oktobru — ko je bila peta konferenca KPJ — je' nemška vojska vkorakala na Madžarsko in v Romunijo, kjer sta obe vladi že pristopili k Trojnemu paktu Nemčija -Italija - Japonska. Komaj teden po zagrebški peti konferenci je Italija 28. oktobra napadla Grčijo ob znanih neuspehih, tako da je Hitler sklenil intervenirati preko Bolgarije, ki je že bila pred pristopom k trojnemu paktu in ki mu je pristopila 1. marca 1941. Istočasno se je povečal Hitlerjev pritisk na Jugoslavijo n. — kot že rečeno — se je neposredno postavilo vprašanje njene neodvisnosti. Hitler je sklenil napasti Sovjetska zvezo že pozimi 1. 1940. «Za demokratični kot za fašistični svet je postalo zelo važno, kam se bo Jugoslavija končno odločila*, je zapisal v svojem obširnem in temeljitem »Pregledu zgodovine NOB v Sloveniji* zgodovinar Metod Mikuž. Potem ko je ugotovil, da sta se hrvaški in slovenski kapital »povezala s tistim delom jugoslovanskega kapitala, ki je zagovarjal naslonitev na fašistični kapital, poudarja, da je bil v Jugoslaviji kapital zahodnih demokratičnih sil močnejši od fašističnega, navaja o tem naslednje podatke (tudi o dolgovih); «Leta 1939 na začetku druge svetovne vojne je bil tuji kapital v Jugoslaviji udeležen s 75 odstotki v jugoslovanskih podjetjih, kontroliral pa je še 15% podjetij, kar pomeni, da je bilo v rokah tujega kapitala do 90% jugoslovanskih podjetij. Če je imela Jugoslavija v obtoku okrog 6 milijard dinarjev, je znašala vrednost v Jugoslaviji vloženega kapitala 5,5 milijarde. Od tega je bilo kapitala zahodnih demokracij do 2,7 milijard, fašističnega samo pol milijarde, ostalo pa je bil kapital «nevtralnih» in drugih držav . . . I^eta 1939 je bila Jugoslavija dolž- PIŠE STANISLAV RENKO na ZDA 36,1 milijonov dolarjev, Franciji 1.966 milijonov frankov, Nemčiji 8,8 milijonov mark, Angliji 25.000 funtšterlingov in Švici 4 milijone frankov. Vsekakor je bila Jugoslavija tudi kot dolžnik v večji meri vezana na Zahod kot na Nemčijo. . .» MUSSOLINI SE JE PRIPRAVLJAL NA NAPAD ŽE OD FEBRUARJA 1939 V Italiji se je Mussolini že od februarja 1939 pripravljal na napad na Jugoslavijo, vodil pogajanja z Mačkovimi odposlanci in v ta namen v Sieni pripravljal Paveliča in njegove ustaše. Grof Cia-no je namreč pisal v svojem DIA-RIU: 4. FEBRUAR 1939; »Stojadino-vich si e dimesso: manovra o ca- duta vera? Vedremo. Comunque la cosa ci disturba.* (Razumljivo: s sporazumom iz 1. 1937 je postal Stojadinovič zanesljiv fašistični zaveznik, ki je nad usodo Slovencev in Hrvatov napravil križ za vse večne čase .. .) 5. FEBRUAR 1939: «Kriza me ne zanima toliko zaradi odnosov z Beogradom . . . Mislim ' boli na Albanijo: ormai eravamo a buon punto . . . Con Stojadinovich, spar-tizione tra noi e Jugoslavia. Sen-za Stojadinovich, occupazione no-stra senza Jugoslavia e se del čašo contro la Jugoslavia.* 7. FEBRUAR: «... S Stojadino-vičevim odhodom je jugoslovanska karta izgubila 90 odtotkov svoje vrednosti. . .* (Zato sta Mussolini in Ciano zaigrala na ,«samo» udesetpro-centno» karto Vladimira Mačka, a igra je izgledala takole — vse kot si je zapisoval grof Galeaz-zo Ciano:) 20. MAREC 1939: »Sprejel sem inženirja Cameluttija, odposlanca Mačkovega. Je italijanskega porekla . . . Brat je bil celo v naši konzularni službi . . . Povzel sem v kratkem zapisu, kar mi je povedal. Skratka: Hrvati so proti Nemcem, toda pripravljeni so pasti v objem Beriina, če bi jih mi odbili, samo da se izognejo srbskemu tiranstvu. Kot program je ponovil: . . . pogajanja za dosego avtonomističnih koncesij od Beograda, če pa ta ne bi uspela, vstaja in zahteva italijanske vojaške pomoči. Ustanovitev Hrvaške republike povezane z nami z za- vezniškim paktom, podobnim tistemu, ki ga imamo z Albanijo z dodatno carinsko in denarno unijo. Druga faza: personalna unija z Italijo. Duce mi je ukazal, naj na hrvaški program pristanem. — Jutri bom govoril s Carnelut-tijem . . .» 21. MAREC 1939: «. . . Canferisco con Carnelutti e gli dico: 1. Cer-care 1’accordo con Belgrado, se non altro per guadagnare tempo; 2. se cio fallira e insorgerete, noi, chiamati dal governo croato, in-terverremo; 3. astenetevi da ogni contatto con Berlino e pieavvisate-ci in temDo delle vostre azioni . .» (Pa naj še kdo reče da se zgodovina ne ponavlja . . .) Toda minila sta dva meseca, ko se je Mačkov zaupnik spet oglasil pri nesrečnem ducejevem zetu, ki ;e v svoj dnevnik zapisal: 18. MAJ 1939: «Camelutti, Mačkov odposlanec, hoče vesti o naših pogovorih in morebitnih obveznostih s Pavlom. Z naše strani ni nič novega, ker Beograd ni prevzel nobene formalne obveznosti glede pristopa k Osi. — Nato mi sporoči sledeče: 1. Maček ne namerava sporazumevanj' z Beogradom; 2. obnovil ,bo svoje akcije za ločitev; 3. zahteva posojilo 20 milijonov dinarjev; 4. na našo zahtevo je pripravljen na upor . . .» Čez nekaj dni se je o tem Ciano pogovarjal v Berlinu z Ribbentropom in Himml-erjem, po vrnitvi v Rim pa že zopet s Cameluttijem, kar zvemo iz Cianovega dnevnika, a o tem prihodnjič. (Nadaljevanje sledi) niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiifiiiiiiM RAZGOVOR Z NJEGOVO ŽRTVIJO FRANCEM KORITNIKOM NACISTIČNI KRVNIK DRUSCHKE BO LE PRIŠEL PRED SODNIKE? V Hrušici je osebno sodeloval pri poboju 45 nedolžnih talcev in mučil ujetega partizana Koritnika - Z njim bo na zatožni klopi tudi gestapovec Heinz Linche? HEIDELBERG — Ko smo v začetku leta 1977 intervjuvali nekdanjega partizana Franca Koritnika, ki je [josvetiljtrideset let svojega življenja in celo premoženje iskanju nacističnega zločinca Cle-mensa Druschkeja, nam je rekel: «Moj življenjski cilj, odkar sem bil leta 1942 priča pokolu nedolžnih talcev iz Hrušice, je bil najti gestapovca, ki je ta pokol zakrivil in ga spraviti pred sodišče.* Kaže, da se bo sedaj ta cilj uresničil. Državno pravdništvo je Clemensa Druschkeja, nekdanjega SS • unter-sturmfuhrerja in poveljnika Gesta-pa v Jesenicah, obtožilo zaradi u-mora Lovra Ažmana in Ivane Se-kardi ter zaradi nečloveškega ravnanja z ranjenim partizanom Francem Koritnikom. Skupaj z Drusch-kejem je državno pravdništvo obtožilo tudi drugega bivšega gestapovca Heinza Linekeja, še dolgo po koncu vojne policijskega funkcionarja v Bonnu. Za pokol 45 nedolžnih talcev, ki so jih nacisti pokončali v Hrušici, Druschke sicer ne bo odgovarjal, saj so to obtožbo črtali, češ da ni dovolj dokazov, pred porotnim sodiščem, ki ga lahko samo oprosti ali obsodi na dosmrtno ječo, pa se bo moral le zagovarjati. Proti obsodbi ni priziva. Obtožnica, ki jo je sestavil državni pravdnik dr. Miin-stermann, obsega nad 100 tipkanih strani, ne da bi pri tem računali vseh stotin strani zapisnikov izpovedi, ki so jih dale razne priče. Morda ne bo odveč, če nekoliko obnovimo dolgo pot, ki io je prehodil Franc Koritnik od trenutka, ko so ga ranjenega ujeli gestapovci do takrat, ko je stopil v stik z dunajskim lovcem na nacistične Clemens Druschke zločince inž. Simonom Wiesentha-lom. Ko je zasumil, da ga Nemci imajo na piki, potem ko je nehote prisostvoval pokolu talcev v Hrušici, je Koritnik pobegnil k partizanom, s katerimi je sicer že sodeloval. Pri neki akciji je bil prestreljen v prsi in je padel v roke nacistom. Zaprli so ga v begunjski zapor, kjer je ležal dva dni brez kaplje vode, ne da bi si lahko na kak način pomagal. Potem so ga skušali prepričati, naj izda svoje tovariše. Ko jim to ni uspelo, so ga spet pustili samega na tleh celice. Preteklo je nekaj dni, nakar so ga peljali k poveljniku, k Dru-schkeju, od katerega je zahteval, naj ga peljejo k zdravniku. Gesta povec mu je takrat dal odgovor, ki ga bodo skoraj 40 let kasneje zapi- skih TV oddajah. ............Hilli...min.minili.imunimi............m.. «Biti in čutiti se manjšina» Poseg predstavnika tipanske občine v Beneški Sloveniji na nedavnem zasedanju o jezikovnih skupnostih v Vidmu Na zasedanju o jezikovnih skupnostih v Italiji, ki je bilo v Vidmu )1 januarja in L februarja letos, je spregovoril tudi odbornik za kul-;uro pri občini Tipana Giordano Michelizza. Čeprav z zamudo, v centi obljavljamo njegov poseg, ki je glede na stvarnost te benesko-ilovenske občine nadvse aktualen. . . . Sedanjo občinsko upravo v Tipam vodi krajevna lista, ki je na tadnjih volitvah zamenjala nazadnjaško 10 letno oblast krajevne KI). Prejšnja uprava je v odgovor na formular, ki ji ga je naslovil takratni predsednik vlade Andreotti, v občinskem svetu izglasovala dokument, ki ga je navdihovalo politično «priporočilo». To dokument je vseboval znatne, dvoumne in v zmoto zavajajoče netočnosti gteae etnično-kulturne stvarnosti naše občine, v kateri živi izključno prebivalstvo slovenske narodnosti. Sedanja občinska uprava je z reso lucijo, ki smo jo soglasno sprejeli, popravila nepravilnosti, pojasnila dvoumnosti in s tem na jasen in odločen način definirala naravo, obličje in duha naših vasi. Vse to smo naredili zato, ker smo resni coljtibni in ker spoštujemo sami sebe, svoje prebivalstvo in svoje pred nike. O tem dokumentu je tisk obširno poročal in se zato k njemu ne bom vračal. Po lem obveznem sporočilu naj povem, da bi temo svojega pose ga tako opredelil: biti in čutiti se manjšina. Znana je trditev da je bodočnost človeka v njegovi svobodi in v možnosti, da to bodočnost sam načrtuje. Zaupati je treba torej človekovemu razumu, njegovi predvidljivosti, možnosti organizacije in realizacije, vendar je treba tudi zaupati sposobnosti človeka, da loči žito od plevela, odpadke od žlahtne kovine, da uvidi resnico in laž. da občuti odkritosrčnost in hinavščino. In prav to zaupanje je osnova za vsako obvezo in razpravo na področju kulture. Neki velik pesnik je dejal, da se prepušča toplemu in zanesljivemu srcu ljudstva. Mislim, da s lem ni govoril tamo o emotivnih in ču- stvenih reakcijah ljudstva, ampak da je, kljub temu, da je poezija osnovana predvsem na čustvih, mislil tudi na staro modrost, ki je osnovana na racionalnosti. Človek, ki je angažiran na kulturnem področju, ali, kulturni operater, kot mu pravijo z zelo neposrečenim izrazom, mora zaupati v razumevanje ljudi. Kadar ga ljudje ne razumejo, mora iskati napako v sebi. Našel jo bo v načinu, kako zastavlja problematiko, v jeziku, ki ga uporablja, v neprimernosti sredstev, s katerimi razpolaga, v slabi izbiri časa, nikoli pa ga ne bo našel v možganih tistih, katerim je njegovo delo namenjeno. To je poštenost in skromnost intelektualca, o katerem tako pogosto govorimo. Vendar preidimo k vprašanju *biti in čutiti se manjšina». Manjši na, različnost, drugačnost so izrazi, ki jih mora kultura vedno predstaviti n negativni luči, upoštevati mora nevarnost, da se ob teh izrazih človek čuti odtujen ali razdvojen. Treba si je prizadevati, da se nihče ne bo čutil »manjšina*, pa čeprav to številčno je. Na tem zasedanju smo slišali, katera so sredstva, pravne in institucionalne poti, da to dosežemo. Zdi se mi po zelo pomembno, da se predvsem po-j trudimo, da se ta načela razširijo, da se bodo teh vprašanj vsi zavedali. Kajti četudi bi dosegli take zakone, ki bi zadovoljili vse. ki jih ta problem prizadene, bi tvegali, da bi sprejeli napredno pravno določilo v zaostalem kulturnem kontekstu. Sešili bi obleko, ki bi ne bila primerna človeku, ki jo moral nositi. Samo če bodo postala načela, na katera se sklicujemo, skupno bogastvo vsega naroda, ne bodo naše besede brezuspešna akademija. Samo tako bomo pripomogli k odpravi notranje razdvojilve, tistih , tveganj, ki ogrožajo *poražence vseh sporazumov, kjer se določajo meje*. Ta načela morajo zato zadobiti pomen, rekel bi celo težo sploš nosti. Samo če bo do tega prišlo, bodo tljudje kulture» lahko rekli, da so izpolnili svojo dolžnost. šali v obtožnico kot obremenilno o-koliščinotff «Zato, d« zdravnik ni potreben.* Potem je moral leči nh kičjU pokrili Št> ga! Z deko in Zšteli pretepatlLddklei'' se ni onesvestil. Postopek se je nekaj dni ponavljal, medtem pa je večkrat moral čakati pred vrati in ob tistih priložnostih je slišal presunljivo kričanje moških in žensk, ki so jih Nemci pretepali. Izredno močna narava mu je o-mogočila, da je mučenje preživel in da mu je končno uspelo pobegniti. Po vojni je šel s trebuhom za kruhom, dokler se ni ustavil ob o-balah Comskega jezera, kjer sta z ženo Greto odprla motel. Nekaj pa mu ni dalo, da bi mirno živel in u-žival sadove svojega dela. Čutil je dolžnost, da doseže pravico za talce, ki so jih Nemci poklali v Hrušici. Zato se je posvetil iskanju nacista Druschkeja. Leta in leta je bilo njegovo iskanje zaman, o Dru-schkeju ni bilo nobene sledi, zdelo se je, da ga je zemlja požrla. Naposled sta z Greto sklenila, da se obrneta na Simona Wiesenthala, ki pa Druschkeja ni imel v svojih seznamih vojnih zločincev. Kljub temu jima je obljubil, da jima bo pomagal. In v resnici je nekaj časa zatem sporočil, da Druschke živi v Heidelbergu, kjer je odprl gostilno na hribu Heilige Berg, nedaleč od mesta. Kako je prišel do te informacije, ni hotel Wiesenthal nikoli povedati Sledila je prijava nemškim oblastem, Franca Koritnika so zasliševali ure in ure, da bi ugotovili ali gre za mitomana-ali pa za človeka, ki hoče res doseči pravico. Končno so ga soočili z Druschke-jem. Slednjega so postavili skupaj z drugimj moškimi v vrsto in Koritnik ,ie moral povedati, kateri izmed njih se mu zdi znan. Preizkus so ponovili večkrat in Koritnik je vedno pokazal na Druschkeja. I-stočasno pa se je zavedal, da ga je njegov nekdanji rabelj prepoznal, čeprav je vedno vztrajno trdil, da nikoli ni bil na Jesenicah in da je bil majhen funkcionar obmejne policije v Radovljici. Preiskava se je nato vlekla še nekaj let, preiskovalci pa so zaslišali na stotine prič v Nemčiji, v Avstriji in v Jugoslaviji in ob koncu je državni pravdnik sestavil obtožnico. Duschkeja in Linekeja obtožujejo, da sta v okviru boja proti partizanskim enotam kazala vedno veliko brezobčutnost do trpljenja drugih ljudi, da sta bila brez us-miljanja, da sta mučila jetnike, da bi od njih dosegla informacije. Vsega tega nista počela po ukazu svo jih nadrejenih, temveč samovoljno in na svojo pest. Obtožnica predvi deva le dva primera, vendar za ta dva obstaja izredno bogato dokaz no gradivo. Prvi zadeva umor blagajnika OF na Jesenicah Lovra Al mana, ki sta ga Druschke in Lin-cke tako nečloveško in brutalno pretepla, da je mož nekaj dni zatem umrl. Obtožnica natančno opisuje, na podlagi pričevanj očividcev, da sta nacista Ažmana vrgla na tla in ga začela obdelovati s tež kimi vojaškimi škornji. Pri tem sta se dobro zavedala, da Ažman zaradi težkih notranjih poškodb IVAN FISCHER (Nadaljevanje na '0. strani) OBISK NA POLJSKEM V RAZCVETU «SOLIPARNOSTI» DRAMA 0 STARIH DOGODKIH l MISLIJO NA DANAŠNJOST Drama, ki ima sedaj v Varšavi največji uspeh, Nikjer tega ni mogoče morda tako živo obču-se imenuje Poloneza in govori o dogodkih proti titi kot v Gdansku, tem nenavadnem mestu ob koncu 18. stoletja, ko se je Rzecz pospolita zaradi Baltiku. Za popotnika iz Trsta je Gdansk še po- razprtij med plemiškimi klani in šibkosti posled- sebno zanimiv, ker je njegova preteklost tako njega kralja Stanislava - Avgusta Poniatoivskega podobna tržaški. Pristanišče, kjer sta se srečala, nagibala v zaton. Dogodki na odru so nabiti s sodelovala, a pod pritiskom nacionalizma tudi spo- tragiko propada, a obenem z vero v preporodne prijela na življenje in smrt, Nemec in Poljak, je sile naroda: v eni od zaključnih scen nas avtor Gdansk vendar dokaz, kako se lahko razbohoti namreč iz razkošja *ruskega in poljskega dvora, mesto,, ki je živo povezano s svojim zaledjem, iz pisanosti Sejma povede v preprosto kmečko Danes ima Gdansk skupaj z bližjimi središči krčmo, kjer Tadeusz Kosciuszko že govori o upo- Sopotom Jn Gdynio, ki so se zlila v celoto, 'okrog ru. V zanos revolucije, ki jo Poljaki iz svoje 800.000 prebivalcev. Vse kipi od življenja — mar- zgodovine še predobro poznajo, pa se prepleta sikaj bo manjkalo v Gdansku, a dela ne manjka, kakor trpko spoznanje celih generacij tudi zavest, Ne manjka tudi spomenikov, ki morda še bolj da boj ni lahak, da je morda tudi brezizhoden. kot v Varšavi zgovorno pričajo o preteklosti in Nad gledalci visi namreč s stroph dvorane ogro- sedanjosti. Staro mesto, ki je tudi tu bilo skoraj men srebrn carski dvoglavi orel, ves oborožen in popolnoma uničeno, a je tudi tu čudovito resta- našopirjen, kakor moreča nočna prikazen. vrirano, pripoveduje o bogastvu davnih stoletij, Publika polni večer za večerom gledališče z pa tudi o nenavadnih zapletih sodobnega poljskega istim nagibom, s katerim so v antiki Grki hodili življenja. Greš v katedralo, ki te presune zaradi gledat Aishilove tragedije: dogodki, ki se razvijajo svoje mogočne praznine, in na tabli z zgodovin- na odru, so ji znani do zadnje potankosti: toda skimi podatki prebereš, da je bilo svetišče kalo- to nikakor ne more zasenčiti simbolnega pomena liško da 16. veka, nato luteransko vse do vojne, drame, ki v bistvu govori Poljakom o njihovih nato bombardirano in uničeno, restavrirano od današnjih revah in težavah. Popotnik, pa četudi poljske ljudske republike ter izročeno 1952. spet nevešč jezika, ne more kaj, da ne bi zaslutil po- katoliškemu kultu. Treba je bilo komunistov, da sebnega vzdušja, ki se ustvari v dvorani, zme- je gdanski katoliški škof lahko prestopil prag senega iz trpke zavesti, da so razmere pač ka- starodavne Marrine cerkve. kršne so, iz skoraj obešenjaške ironije in iz volje Kaj pa na p).mer spomenik Jana Sobieskega, po novem, po spremembi. Odkriva se mu tudi poljskega kralja, ki je leta 1683 s svojo konje- skriti značaj poljskega naroda in v novi luči za- nico premagal Turke pod Dunajem ter s tem re- čenja videvati njegovo zgodovino in sedanjost. šil celo srednjo Evropo strašnega poraza? Posta- Reči, da je preteklost Poljske tragična, je ma- vili so ga v 18. stoletju, a tisoč kilometrov jugo- lo. Stopiš na cesto v Varšavi, ozreš se naokoli vzhodno od Gdanska, v Lvovu. Po drugi svetovni in s srhom poslušaš, kako so Nemci načrtno ru- vojni je Lvov in celotno deželo, ki je bila nekoč šili hišo za hišo, spomenik za spomenikom, da bi pod poljsko oblastjo, zasedla in si priključila mesto popolnoma izbrisali z zemlje. Greš v sre- Sovjetska zveza. Spomenik so podrli in ga spra- dišče proti kraljevski palači in katedrali in se vili v skladišče, kajti vsako sled poljske prete- čudiš nenavadnemu naporu, ljubezni in spoštova- klnsti v Litvi, Belorusiji, Ukrajini je bilo treba nju, s katerimi so Poljaki po vojni obnovili stare izbrisati. Še danes je za Poljaka — tako je dejal palače in ,priklicali v življenje preteklost, od ka- neki študent — lažje iti na luno kot v Vilno ali tere je ostalo samo kup ruševin. Okoli tega ob- v Lvov. No, Jan Sobieski se je smel vrniti v do- novljenega osrčja se je razgibala nova Varšava. movino in danes kraljuje na trgu pred starodav- ki te preseneča zaradi velikopoteznosti svojega ni mi vrati svobodnega mesta Gdanska ter opazuje mestnega tkiva, kljub arhitektonskim strahotam vse drugače, še bolj tragične spopade. Icakor so Stalinovega časa in mastodontski sivini modernih bili tisti med njegovimi vitezi in Turki pod Du- stanovanjskih blokov. najem. Leta 1970 je v njegovi bližini prišlo do Beseda, ki jo popotnik najpogosteje sliši in vidi, hudih neredov med stavkajočimi delavci in oboro- je rSolidarnošč». O novem svobodnem sindikatu ženi mi silami. Padlo je okrog sedemdeset ljudi vsi govorijo, mnogi nosijo na prsih značke iz pla- in demonstranti so v njihovi krvi omočili poljške stike z njegovim imenom, na stenah, v časopisih, zastave ter jih potisnili kralju v roko, da jih je na univerzi, povsod ga je srečati. Poleg te sim- z višine svojega vranca vihtel v strašen opomin bolične besede, v katero Poljaki polagajo svoja in očitek. upanja za boljšo bodočnost, pa so na ustih vseh Nedaleč od njega, prav ob glavnem vhodu v tudi bolj prozaične besede: olje, sladkor, čokolada, mogočno Leninovo ladjedelnico, stojijo trije jekle- zelenjava, meso,- kruh, vodka. Vsega zmanjkuje, ni križi s pribitimi sidri, ki so jih dvignili delavci vsega je premalo, vse je predrago. Na cestah decembra lani v spomin na svoje padle tovariše, stoje v dolgih vrstah gospodinje in potrpežljivo In za vogalom, komaj dva koraka od Sobieskega, čakajo, da bodo lahko kupile kakšno malenkost je v samotni ulici stavba gdanske centrale vla- za pod zob. Poglavitno opravilo današnje Polja- dujoče potiske delavske stranke ki so io demo- kinje? Tavanje po mestu, da pravočasno izve, strantje 1970. sežgali in so jo oblasti znova sezi- kje je mogoče dobiti maslo, riž, kavo. dale ter jo sebi v sramoto spremenile v nekakšno Ta boj za vsakdanji kruh pa z druge strani trdnjavo, vendar ne more zamegliti živahnosti kulturnega in Toda Gdansk ni samo to, je tudi tPoljska intelektualnega življenja. Popotnik, ki ima srečo, pošta*, ki so jo Nemci pred vojno napadli in da pride v družbo ljudi, ki delajo na univerzi ali porušili, je renesančna Gosposka ulica, je predrta akademiji, je prijetno presenečen nad njihovo vsem Baltik s svojimi neskončnimi plažami, dol- odprtostjo, razgledanostjo, nekonformizmom in pri- gimi valovi, ki hite drug za drugim v mogočnem pravljenostjo fcou6folQflui 'Pogovarja' aeiiooisecialixr-b-iqagonu,' in na katerih v velikih jatah plavajo lamu, sprašuje ,ise z-.njimrVka}!, je.sociabaemr-in.skuc.clbodii.-vaiebi. divje race. Je predvsem veter, ki paj z njimi ugdtavlja1, da saejalizmd brez svobode,■' -piha od morja, in prinaša, kakor pravi poljsh. brez sodelovanja najširših ljudskih1 rrmržia"vhr KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE Pestra in kvalitetna glasbena ponudba Premiera baletnega večera v Operi - Trije koncerti simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - Koncert simfoničnega orkestra RTV - Nastopi mladih opernih pevcev-študentov Ljubljanska kulturna ponudba v zadnjih štirinajstih dneh preseneča s svojo mnogovrstnostjo, pestrostjo in kvaliteto, pa najsi imamo v mislih glasbeno, operno-baletno, gledališko ali likovno področje ustvarjanja in poustvarjanja. če ob tem posebej ne omenjamo, da je izšlo v teh dneh nekaj novih zanimivih knjig (na primer Javorškova ali Borova, Cevčeva monografija o slovenskem kiparstvu med gotiko in barokom ali Kržišnikova monografija o kiparju Slavku Tihcu), in ne razpredemo niti pramen s kulturnopolitičnega področja. Če smo pred kratkim poročali o krizi v Operi in Baletu SNG Ljubljana, pa je baletni ansambel pripravil, nekako v zatišju bolj izpostavljenih kriznih tem, novo premiero-baletni večer za soliste, ansambel in baletni par z odlomki ali deli tujih avtorjev. Potemtakem smo bili prikrajšani za v začetku sezone napovedan večer s slovenskimi baleti, med katerimi1 naj bi- spoznali tudi novo delo Alojza Srebotnjaka. Tako pa smo gledali sicer dobro pri- pravljen večer, katerega osrednja privlačnost je bil nastop madžarskih gostov Nore Szony in Imra Dozse. tako v koreografsko mojstrski «Chopiniani» Mihaela Fo-kina na glasbo Frederica Chopina in v orkestraciji Aleksandra Gla-zunova, še bolj pa v pas de deuxu «Cedra» na glasbo Hidasa Frigyesa ter doživel glasno odobravanje v nekoliko spektakularnem »Gusarju* Adolpha Adama v koreografiji Laszla Seregija. Tu je prišla najbolj do izraza njuna izdelana baletna tehnika, atraktivna in v nasprotju s klasično umirjenostjo in eleganco zasnovano celoto programa. Razumeli in sprejeli smo jo kot neke vrste ekshibicijski nastop. V «Madrigalu» na Mozartov klavirski koncert št. 21 v C-duru sta v koreografiji Vlasta Dedoviča plesala naša prva solista Magda Vrhovec in Mojmir Lasan z lirično občutljivostjo. V «Plesih na temo Magnificata* J. S. Bacha V koreografiji Milka šparembleka iZ'leta 1977 in v obnovi Vlasta Dedoviča, je ljubljanski baletni ansambel s solisti Lidijo Milo, OB 150-LETNICI ROJSTVA ZASLUŽNEGA «MLADOSLOVENCA» Matija Valjavec - «Kračmanov» pisec narodnih pesmi in pravljic Pesnjenju se je posvečal pretežno v dijaških, narodnemu blagu v varaždinskih, jezikoslovju pa v zagrebških letih življenja Slovenska književnost je ostala še nekaj let po Prešernovi smrti pod vplivom struje tstarosloven-cev», ki je proglašala Koseskega za «prvega slovenskih pesnikov*. Voditelj te struje je bil dr. Janez Bleiuieis, ki je s svojim glasilom »Novice,, usmerjal javno življenj — tudi kulturno — slovenskega naroda. Toda sredi petdesetih let se je začel oglašati mladi rod ustvarjalcev, ki niso hoteli več slediti svojim starejšim predhodnikom; ubrali so nova pota. u-stanovili svoja glasila (Slov. Bče-la. Slov. Glasnik, Slov. narod). Skratka nastala je nora struja imenovana «mladoslovenci». Glavni pobudnik te struje, posebno na slovstvenem področju, je bil Fran Levstik, kateremu so se pridružili slcoro vsi mladi književniki: Stritar, Trdina, Valjavec, Cegnar, Jurčič, Jenko in še mnogi drugi. Ker letos poteka 150 let od rojstva pesnika Matije Valjavca, zaslužnega predstavnika «mladoslovencev», se ga spominjam s tem kratkim zapisom Matija Valjavec se je rodil 17. februarja 1831 r Srednji Beli blizu Predvora na Gorenjskem. Bil je prvi od deseterice otrok. Na dimu se je pravilo pri tKrač-rnami*; zato je pozneje kot pesnik dodal k svojemu imenu vzdevek *Kračmanov». Kot otrok se je zelo narezal na svojo babico in ji rad prisluhnil, ker mu je pripovedovala lepe pravljice o svetnikih, o živalih, ki govorijo in podobno. Vse to pripovedovana stare matere ni ostalo brez v/.lira na malega Matičeta. saj se ie prav v pisanju legend, basni in bajk odlikoval pozneje v svojem slovstvenem ustvarjanju. Ker v domačem kraju tedaj še ni bilo redne šole, so ga poslali v bližnji Kranj. In kot se bere, je živahni dečko že v prvih dveh dneh občutil učiteljevo strogost; namreč pri poimenskem klicanju učencev — verjetna gnan od pesniškega navdiha — ni odgovoril samo rhier* (tukaj), ampak o intimnih liričnih zanosih Potova-nV po indi iški podcelini, ki je o-čitno navdihnilo te pesmi, predstavlja avtorju sicer bizarno, toda zavezu:očo priložnost za spraševanje o tujstvu in domovini, svobodi in zavezah, od katerih se ni mogoče odtrgati, o vagabund-stvu in domotožju ter o ljubezni. Geografski pojem Indije prerašča pri Osojniku, kajpada, v simbol: podeba daljne in svojevrstne, odprte dežele, kot jo je mogoče doživeti na klateškem potovanju, se v pričujočih stihih uveljavlja za vsakršno eksotiko, hkrati pa s svojo «tujskostjo» izziva v stiku s pesnikovo — radikalno drugačno — percepcijo, vznemirljiva, tudi dramatična doživetja tesnobe, pa spet patosa, gnusa in predanosti. Ta doživetja se potem z demonstrativno razvidnostjo prelivajo v «poezijo». Druga knjiga te zbirke so »Novelete* Toneta Peršaka. Že naslov te prozne zbirke, ki hkrati opredeljuje uporabljeno literarno zvrst, daje bralcu slutiti, da se pisec zavestno naslanja na nekoliko v pozabo tonečo literatur-no tradiciio. konkretno na romantični realizem klasikov s konca devetnajstega stoletja. V pisatelju se taji velika nostalgija po tem. četudi za obupujočem verovanju, z njo in ob njej si brusi svo.io dokaj tekočo in razvidno realistično dikcijo, v znamenju želje po ponovni večnostni inavguraciji svojega jaza plete zgodbe svojih samotnih, nemočnih, predvsem in še posebej ljubezensko neuslišanih junakov. V vseh teh s historično patino obsijanih no-veletah se en in isti mladenič v takih ali drugačnih okoliščinah kot vseskozi trajajoči sanjski mori ne more ljubezensko in s tem osebnostno (ontološko) izpolniti. Dosledno v vseh primerih je tik pred tem zdajci, po katerem navadno hrepeni, že spet praznih rok, na novo izpraznjen in znova potrjeno sam. V naslednji zbirki Nova slovenska knjiga izhajajo literarna dela (proza, poezija, dramatika, e-sejistika) že uveljavljenih domačih avtorjev. Pet knjig je v letošnjem programu te zbirke in sicer delo Branka Gradišnika »Zemlja zemlja zemlja*. Z besedili, zbranimi v tej knjigi, nam avtor ponuja tip proze, ki si neprenehoma zastavlja temeljna vprašanja človeka, njegovega mesta in vedenja v svetu in ki to počne na samosvoj, zrel in vabljiv način. Kljub tem zaposlitvam ostaja namreč izredno berljiva, v marsikaterem odlomku prav »napeta* proza, v kateri se poljud-nost v najboljšem pomenu besede premišljeno prepleta z zahtevnejšimi miselnimi konstrukcijami. Domiselno in marsikdaj slikovito fabuliranje pa enakovredno streže ljubezni do pripovedovanja in volji do izrekanja tehtnejših podmen. Naslednja knjiga te zbirke je delo Dušana Jovanoviča »Osvoboditev Skopja*. Knjiga prinaša pet dramskih besedil enega najizrazitejših avtorjev današnjih slovenskih gledaliških stremljenj. Dramatika Dušana Jovanoviča li- živa polno veljavo tudi drugod po Jugoslaviji, saj je drama Osvoboditev Skopja, po kateri je knjiga dobila naslov v kratkem času doživela pet uprizoritev in 'prejela Sterijino nagrado v Novem Sadu. Med izbranimi igrami v tej knjigi so objavljeni naslednji teksti: Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni, I-grajte tumor v glavi in oneznaže-nje zraka. Generacije in Karama-zovi. Tretja knjiga te zbirke je delo Milana Kleča «Tavla». Zbirka pripoveduje o poeziji kot poeziji (kot pojmu, pojavu), seveda v odnosu do avtorja samega. Pesnik se v treh etapah (tridelna racionalna zgradba: teza - antiteza -sinteza) spopada s poezijo. V prvi se ji. naivni - prvinski - čutni, upira ves razdvojen, nepristen, nemočen. V drugi seji vda in si jo hkrati osvoji. V tretji jo por izjeva: poje. Vse tri stopnje spremljajo (in se v njih prepletajo) ‘tri oshovne slogovne, idejne intonacije: paradoksni sarkazem, ljubka ironija, barokni sentiment; Tudi naslednje delo te zbirke, je pesniško. Pesniško knjigo Borisa .A. Novaka «Hči spomina* sestavljajo troje poem. Prva, Kamnita A-frodita, upesnjuje pesnikovo doživljanje znamenitega aritjčhega kipa, druga, Otroštvo, ‘obnavlja svet (pesnikovih) otroških let in razbira njegove sledi v odrasli, moški dobi, • tretja, Let čaša,- pa upesnjuje zaporedje letnih čaše«', kot se kažejo, pesnikovemu sprejemanju sveta ter razumevanju in izrabi besednega gradiva. Ena največjih dragocenosti Novakove zbirke je bogastvo jezika, ki se skozi njegovo poezijo odkriva znova kot temeljna vrednota, bogastvo ritmičnega verza in str&ge gradnje podob. Temeljni pesnikov odnos do sveta in gibalo njegove poezije je nenehno čudenje in pritrjevanje. Naj gre za u-metnost kot ustvarjalko lepote, naj gre za srečni svet otroštva, svet nezavrte domišljije in samodejne ustvarjalnosti ali za naravo in njene lepotije ter njeno povezanost z vsakim človeškim življenjem posebej — vse najde v pesniku zamaknjenega občudovalca in prefinjenega ubesedovalca ugledanih čudežev, zazrtega v neznano in še-ne-vidno. Zadnje delo je knjiga Marjana Rožanca »Iz krvi in mesa* in je to besedilo, ki se v podnaslovu imenuje »eseji o slovenskih mitih* ter pripoveduje v seriji (zgoščenih) aforističnih meditacij o vrsti najpoglavitnejših duhovnih in kulturnih razsežnosti (modernega) slovenskega sveta, in sicer tako, da skuša neprenehoma, kolikor mogoče metodično soočati njegovo splošno zavest, ki se nikdar ne sprašuje sama o sebi, ampak sprejema te razsežnosti zmerom kot sa-moumljive — z bolj ali manj radikalno osebno mislijo, ki skuša splošnim stvarem pogledati pod kožo in ki potemtakem vztraja pri avtorefleksiji. V naslednjo zbirko Kultura so uvrščena tista domača in prevedena dela, ki imajo za naš narod večji kulturni pomen. Tri knjige bodo izšle v tej zbirki letos in sicer Matjaža Kmecla «Rojstvo slovenskega romana*. Predmet Kmeclove razprave je dvojen. Najprej mu gre za roman kot problem v slovenskem kulturnem prostoru 19. stoletja, središčno pozornost pa usmeri na pojav te literarne zvrsti v slovenski literaturi v šestdesetih in sedemdesetih ter deloma še osemdesetih letih 19. stoletja. V obeh primerih gre predvsem za delo Josipa Jurčiča, saj je knjiga, kakor nedvoumno pove motto, napisana v počastitev stoletnice smrti prvega mojstra slovenske pripovedne proze. V ta namen je Kmecl po eni strani skrbno zbral in tolmačil članke in pomembne zapiske v pisateljevih beležnicah, po drugi strani pa se ponovno skrbno poglobil v Jurčičeve romane od Desetega brata do nedokončanih Rokovnjačev in Slovenskega svetca ter izluščil iz njih mnoge še nezapa-žene značilnosti. Vendar se tako pri teoretičnih razglabljanjih kot pri analizi romanov ni omejeval zgolj na Jurčičevo delo, ampak ga je vseskozi opazoval v koordinatah prostora in časa in v kontekstu sočasne slovenske literature. Naslednje delo je knjiga I-vana Cesarja »Poetika pripovedne proze Cirila Kosmača*. Delo predstavlja sistematične pretrese Kosmačevih tekstov z vidika vrste temeljnih strukturalističnih, to je povsem imamentno literarnih kategorij in prinaša ob upoštevanju doslednejših raziskav slovenske literarne vede, ocen literarne kritike in ob širokem poznavanju u-strezne literarne teorije vrsto zanimivih, svežih in tehtnih zaključkov. Gotovo je ta razprava pomemben korak naprej, kar zadeva predmet raziskovanja, sveža pa v slovenskem prostoru tudi s svojimi metodološkimi lastnostmi. Tretje delo pa je Levstikov »Martin Kerpan z Verha*. Najboljši Levstikov pripovedni spis Martin Krpan bo tokrat izšel o-bogaten z izvirnimi umetniškimi podobami Borisa Koljeta. Povest je nastala pred 123 leti kot zgled literamoestetskih načel, ki jih je bil pisatelj izpovedal v znamenitem Popotovanju od Litiie do Čateža. Levstikov Martin Krpan sodi torej med temeljna dela slo-D. ?.. (Nadaljevanje na 7, strani) KULTURA •. rt- * -t >t ; r- 29. marca 1981 PRED NOVO PREMIERO SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA^ S Coburnovim delom «Partija remija» igralski jubilej Rodoško ve in Lukeša Zlata Rodošek in Jožko Lukeš že več kot 35 let razdajata zvestemu gledališkemu občinstvu čar odrske umetnosti Prihodnja premiera Slovenskega italnega gledališča bo tudi proslava petintridesetletnice gledališkega dela Zlate Rodošek in Jožka Lukeša. Jubilejna predstava bo Coburnova igra Partija remija, v kateri bosta slavljenca kot e-dina interpreta lahko najlepše proslavila zavidljivo življenjsko obletnico. Oba sta že zelo zgodaj občutila veliko ljubezen do gledališča in igralske umetnosti. Lukeš sam pravi, da mu je bil ta poklic prirojen, tudi Zlata Rodošek je s svojimi nastopi začela zelo zgodaj. Njeno pravo srečanje z gledališčem pa je bilo v Novem Sadu, kjer je spoznala in vzljubila Nu-šiča in kjer si je pridobila tistega južnjaškega duha, ki jo je še Cankar - Delakovega «Hlapec Jernej in njegova pravica», 2. decembra leta 1945. Ta dan je Zlati o-stal v najlepšem spominu, saj je takrat imela tudi svoj pravi gledališki debut z vlogo Manice v Jurčičevem Desetem bratu. Izredno je bilo vzdušje, ki je tedaj prevevalo slovenske ljudi v zamejstvu. Po petindvajsetih letih preganjanja in poniževanja so lahko spet poslušali slovensko besedo in njihovega navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Jokali so, ploskali in vzklikali. Igralci so doživljali aplavz za aplavzom in skoro niso mogli do besede sredi te mrzlične zagnanosti velike množice. Lukeš je prvo sezono po vojni .preživel še v Mariboru in bil an- obraz in tiste poteze, s katerimi se lahko še danes ponaša in ki mu omogočajo, da lahko s ponosom stopa ob vseh drugih slovenskih gledališčih. Skoro bi ne mogli prešteti vseh vlog, ki sta jih v teh letih oblikovala Zlata Rodošek in Jožko Lukeš. Nastopala sta v dramskih in komičnih delih, v klasičnih in modernih; srečamo ju lahko v salonskih in ljudskih igrah; posvečala sta se številnim karakternim vlogam in ustvarila celo paleto najrazličnejših značajev. Poleg poklicnega dela v gledališču sta oba vedno opravljala tudi izredno pomembno nalogo po terenu. Režirala sta po raznih krožkih in društvih, pripravljala proslave, učila dikcijo in se udejstvovala pri vseh narodnobuditeljskih pobudah. S posebno ljubeznijo sta gojila in še vedno gojita recitacije. Veliko sodelujeta na radiu, te- leviziji in pri filmu. Z vso skrbjo se posvečata otrokom in mladini po šolah. Lukeš je tudi režiral številne mladinske igre v našem gledališču. Sam je napisal okrog 35 radijskih iger za otroke. Naj omenimo tudi njegovo igro Prgišče zemlje, ki jo je gledališče uprizorilo v sezoni 1960-61. Prehojene poti je bilo torej o-gromno. Težave so bile včasih velike. spremljali pa so jih tudi trenutki izrednega zadoščenja in navdušenja. Gotovo se slavljenca, kljub mnogim letom dela, ne bosta ustavila pri tem mejnem jubileju. V svoji zagnanosti in želji po napredovanju bosta lahko našemu gledališču in slovenskim ljudem v zamejstvu še veliko nudila. Vsi jima želimo, da bi nadaljnje življenje obema prineslo še veliko zadoščenja in pa zavesti, da sta naši skupnosti potrebna. FRANKA FERLETIČ JOŽKO LUKEŽ, letošnji jubilant SSG, med zadnjimi pripravami za nastop v Coburnovi igri »Partija remija* PRVI DVE REVIJI LETOŠNJE PRIREDITVE ■»PRIMORSKA POJE* V Pivki in Gorici je nastopilo 21 zamejskih in matičnih zborov Tržaški oktet pod vodstvom Janka Bana prvič na reviji - Iz zamejstva še zbori: ženski iz Štandreža, Stu ledi iz Trsta, dekliški Danica z Vrha, mešani iz v _ Stmavra, mešani iz Rupe, Tržaški mladinski zbor in moški V. Vodnik iz Doline ZLATA RODOŠEK, od prvega dne članica SSG in letošnja jubilantka, med pripravami za igro »Partija remija* najbolj približal Primorcem. Lukeš je svojo gledališko dejavnost začel v Mariboru. Tu je najprej sodeloval pri Ljudskem odru, potem pa pri Avantgardističnem gledališču. Ko je nastopila vojna, so Lukeševo družino zasilno preselili v begunsko taboreča V. Slavonsko Požego. Niemu -samemu se je nekaj časa zatem., posrečilo, da je odšel v Sarajevo, kjer je stopil v stik s tamkajšnjim gledališčem. Pot ga je pozneje zanesla v Zagreb in tako je Lukeš imel možnost, da je tudi tu spoznal gledališki ambient. Zlata Rodošek je čas pred vojno in obdobje med njo preživljala v Ljubljani. Tu je pod Kreftovim vodstvom začela s štatiranjem v Drami, nato pa je v njej igrala tudi manjše vloge. Po vojni se je takoj odločila za tržaško gledališče in je tu nastopila že v otvoritveni predstavi gažiran v tamkajšnjem gledališču. Potem pa je tudi on prišel v Trst in tu začel svojo dolgoletno uspešno kariero. Prva leta niso bila lahka, saj ni poznal niti mesta niti ljudi, vendar je tudi njega kaj kmalu zajelo navdušenje in velika, želja, po vsestranskem de lovanju. Oba z Zlato se rada spominjata1 tistih let, ko-se je ansambel da kamionu med kulisami vozil po vsej Primorski in nastopal v nemogočih pogojih. Ljudje so igralce sprejemali s transparenti kot osvoboditelje, vabili so jih na svoje domove in jim dajali na razpolago, kar so imeli. Tako so stopili v ozadje vse težave in napori in nihče ni tožil nad nezakurjenimi dvoranami in mrzlimi odri. Vse je grelo navdušenje in ljubezen do gledališke umetnosti in do ljudi. Ti igralci so tedaj postavljali temelje sedanjemu gledališču. S svojo dejavnostjo in prizadevnostjo so mu gradili tisti V Pivki je nastopilo enajst zborov: moški iz Šempetra pod vodstvom Franca Bizjaka, moški iz Budanj pod vodstvom Joža Pračka, mešani zbor finančnih delavcev iz Nove Gorice pod vodstvom Marijana Cigliča, Tržaški oktet pod vodstvom Janka Bana — vsi ti so se revije udeležili prvič — dalje moški zbor iz Ponikev pod vodstvom Miloša Pegana, moški zbor šoferjev in automehanikov iz Idrije pod vodstvom Stanke Močnikove, moški'me. Cerknega pod vodstvom Pavl* Magajne, ženski iz Štandreža pod > vodstvom Stanka Benka, ženski iz Sežane pod vodstvom Edvarda Marčiča, moški iz Levpe pod vodstvom Štefana Mau-rija in mešani iz Divače pod vodstvom Edija Raceta. Značilno za prvo revijo je dejstvo, da so le štirje zbori dosegli sprejemljivo raven, kar zadeva določeno stopnjo vokalnih priprav v vidu stremljenj na poti k zlitju in splošni glasovni uglajenosti, kakor tudi v prizadevanjih pri oblikovanju interpretiranih del. Če «rem po vrsti, naj najprej omenim določen napredek v petju indrijskega NA 10. TEKMOVANJU ŠTUDENTOV GLASBE V SR SLOVENIJI V MARIBORU Prepričljiv uspeh gojencev šole naše Glasbene matice Marko Feri (kitara), Zoran Lupine (rog) in Miran Košuta (klarinet) osvojili v svojih kategorijah prvo mesto, Peter Filipčič (violončelo) pa tretje mesto Kakšen je položaj glasbenega šolstva na Slovenskem? Dokaj jasen odgovor na to vprašanje je bilo nedavno jubilejno 10. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije, ki sta ga Zveza društev glasbenih pedagogov SR Slovenije in Skupnost glasbenih šol SR Slovenije priredili letos v Mariboru. Vsako takšno tekmovanje je priložnost, da glasbene šole seznanijo širšo javnost s svojimi dosežki, pa tudi s hibami in pomanjkljivostmi. Ob takšnih srečanjih se bogatijo izkušnje tako pedagogov kot gojencev in :,e oblikujejo nova spoznanja, ki lahko koristijo v prizadevanjih za vsestransko izpopolnjevanje glasbene vzgoje. Vsako tako tekmovanje pa obenem pokaže tudi na vrsto mladih ljudi, ki bodo morda čez čas postali znani v glasbenem •svetu. Tako je bilo tudi na letošnjem mariborskem tekmovalnem srečanju učencev in dijakov glasbenih šol, ki se je pričelo 17. marca s posvetovanjem pedagogov o glasbenem šolstvu v usmerjenem izobraževanju, to je o temi, ki je v SR Sloveniji še posebno aktualna spričo uresničevanja šolske reforme, ki sloni ravno na usmerjenem izobraževanju. O tem so izrazili razna mnenja številni glasbeni strokovnjaki in pedagogi ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, začenši s predsedni kom skupnosti glasbenih šol SR Slovenije Matijo Terčeljem ki je v svojem uvodnem refaratu orisal zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem, pomen glasbene vzgoje in kadrov ter prednosti, ki jih prinaša usmerjeno izobraževanje, in pedagoškim svetovalcem za glasbo pri zavodu SR Slovenije Francem Okornom, ki je razvil vprašanje vzgojno-izo- braževalnih programov, po katerih se bo izoblikoval bodoči rod slovenskih glasbenikov. Če je bil začetni del mariborskega glasbenega srečanja posvečen zgolj načrtovanju bodočega ustroja nižjega in srednjega glasbenega izobraževanja, je tekmovalni del posredoval podobo obstoječega v slovenskem glasbeno izobraževalnem sistemu. Osnovna ugotovitev, ki je izšla s tega republiškega tekmovanja, je predvsem ta, da je zaznati občuten premik v kategoriji trobil in pihal, tako glede vedno večjega števila mladih, ki se za te glasbene inštrumente odločajo, kot glede kakovosti, ki jo s temi glasbili dosegajo. Nasprotno pa beležimo pri godalih, ki bi morala prednjačiti, znatno nazadovanje. Tekmovanje je obsegalo kategorije pihal (kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet in saksofon — ocenjevalni komisiji je predsedoval prof. Mihael Gunzek, v njej pa so bili še pror. Boris Čampa, prof. Valter Petrič, prof. Jože Pogačnik in prof. Božo Rogelja). trobil (rog, trobenta in pozavna — komisijo so sestavljali prof. Jože Falout, prof. Božidar Cvetrežnik. prof. Albert Kolbl, prof. Dragiša Miškovič in prof. Ivan Rožič) godal (violina in violončelo — komisija prof. Ciril Veronek, prof. Oton Bakle, prof. Tomaž Lorpnz, prof. Miloš Mlejnik in prof. Ivan Pal) kitare in zborov ter komornih vokalnih skupin (komisiji je predsedoval prof. Stane Jurgec) Skupno se je tekmovanja udeležilo 255 solistov. Naj.številneje je bila zastopana mariborska glasbena šola, ki je tudi pokazala najvišjo kakovostno raven, tako da jo danes lahko uvrščamo med najuspešnejše v Sloveniji. Dobre u-spehe je dosegi« tudi koprska glasbena šola. Nadvse pozitiven vtis pa so na mariborskem tekmovanju zapustili gojenci tržaške šole Glasbene matice. O tem velja zapisati nekaj več besed. Kot smo že poročali, so štirje tržaški tekmovalci odnesli kar tri prva in eno tret;e mesto v svojih kategorijah. V drugi kategoriji kitar se je s prvim mestom odlično odrezal Marko Feri (šola prof. Tullia Možine), ki si je tako zagotovil tudi nastop na zveznem tekmovanju učenčev in študentov glasbenih šol SFR Ju-goslavne 22. aprila v Sarajevu. V četrti kategoriji se je s prvim mestom uveljavil rogist Zoran Lupine (šola prof. Nika Pertota), ki si je z visoko uvrstitvijo zagotovil poleg nastopa v Sarajevu tudi nastop na nedel iškem zaključnem koncertu najboljših v mariborski Unionski dvorani. Prvo mesto in nastop na zveznem tekmovanju si je pribori! v četrti kategoriji tudi klarinetist Miran Košuta (šola prof. Marcella Ma-nuellija), v peti kategoriji violončela pa se je mladi Peter Filipčič uvrstil na odlično tretje mesto. Mimo izvrstnega uspeha, ki je prav gotovo v ponos in spodbudo naši Glasbeni matici in zgovorno potrjuje njeno strokovno izobraževalno kakovost, pa je treba poudariti dejstvo, da so se gojenci Glasbene matice najbolje izkazali s pihali in trobili. Tako se tudi v zamejstvu nekako odraža stvarnost, ki je značilna za vso Slovenijo da veliko hitreje rasteta kakovost in zanimanje za pihala in trobila kot za godala. Za Glasbeno matico je mariborski uspeh tudi potrditev pravilnosti določene izbire, to je spodbujanja gojencev, da se odločajo za pihalne in trobilne inštrumente. zbora, ki je zvenel precej čisto in skladno, pa čeprav ne razpolaga z nič kaj boljšimi glasovi kakor podobno številčno sestavljenimi drugi zbori. Tu je očiten trud in vnema, ki sta se odrazila predvsem pri prvi Gallusovi pesmi. Še boljše pa bi bilo, če se občasno ne bi oglašali posamezni glasovi z ne povsem preciznim znanjem, ki šibi ubranost in kompaktnost delovanja s celoto, kar je bilo najbolj opazno pri Maroltovi Travniči, deloma iptoniMščno pri nekaterih pevcih, tu di v tretji pesmi. Dirigentka je u-.bga^flta^popfttj.ki naj ji zbor sle di pri nadaljnjem delu. Pri ženskem zboru iz Štandreža moramo pohvaliti dobro izgovarjavo. Dovolj čisto petje in ubranost je bila pri prvi, najprepričljiveje interpretirani pesmi neznanega avtorja iz XVI. stoletja. Manj gotovosti je bilo pri ostalih dveh pesmih, ko so nekateri prvi soprani nekam oklevajoče sledili dirigentu na začetku Liparjeve, kjer je bila zaradi tega razrahljana kompaktnost in enotnost oblikovanja. V glavnem so pevke zadržale lanski nivo, ki bi ga veljalo v bodoče ven darle preseči in se skušati dokopati do bolj nazornih poustvaritev. Tržaški oktet: za učinkovitejšo izvedbo Gallusove Quam pulchra es bi bilo potrebno glasovne skupine, posebno še prvotenorsko, glasovno znatno bolj oplemenititi v vidu prizadevanj za večjo homogenost, pri upoštevanju, seveda, vseh za to potrebnih vokalnih priprav. Ker tega ni bilo dovolj, je predvsem odpovedovala vzdržljivost intonacije. Najboljša in prepričljivo izoblikovana je bila Hare-jeva Grmada kres. Pripomnil bi le, da bi bilo potrebno ob f-mestih kontrolirati včasih nekoliko pregrobe base. Tudi tretja pesem je in-terpretacijsko nazorno uspela. Soliden pristop k delu z ženskim zborom iz Sežane je pokazal zborovodja Edvard Marčič. Pri Gastoldi-jevi pesmi je povedel zbor v dolgo oblikovanih frazah v precej kompaktno in čisto petje. Tudi interpretacija ostalih dveh je bila sprejemljiva. Pri nadaljnjem delu bi bilo koristno posvetiti več pozor nosti homogenosti, ki ošibi zaradi pojavljajoče se glasovne razpršenosti na večjih dinamičnih razponih in s tem bolj oplemehititi zvok ter njegovo uravnoteženost v celoti. Mislim, da bodo ostali pevci in pevovodje lahko razmišljali o navedenih pripombah ter nasvetih, da bodo pri svojem nadaljnjem delu lahko marsikaj upoštevali in skušali realizirati tudi pri svojih zborih. Zlasti velja to za novo nastale zbore, ki vsekakor kažejo s svojo prisotnostjo veselje do petja, vendar je vsak začetek težak in treba se bo uporno in vztrajno truditi za večjo glasovno plemenitost in in-terpretacijsko žlahtnost. Zboroma iz Levpe in Divače, ki smo ju svoječasno opredelili na o-snovi njunih rezultatov med uspešnejše, pa bi svetovali, da revidirata znanje in preciznost nekaterih pevcev, ki ne oblavadajo vselej določenih pesmi ali njihovih delov. Nekateri včasih ubirajo popolnoma svoja pota zlasti na občutljivih modulacijskih mestih, pokazale so se slabosti v intonaciji, zlitosti in lepoti tona, pojavila se je zlasti pri drugem zboru česta glasovna razpršenost v glavnem premočnem petju, v katerem ni moglo priti do bolj plastičneje oblikovanih fraz in gradn je. Tudi so pevci premalo ob vladali zahtevne skladbe. Izstopal je Vrabčev Rdeči zaton po svoji dobro nakazani interpretaeijski zasnovi. vendar vokalno še ne izdelan. Kolikor pa poznamo uspehe zbora, bodo pesmi pri nadaljnjem prizadevanju govolo bolj dozorele. V Gorici je nastopilo deset pevskih zborov: ženska skupina Stu ledi iz Trsta pod vodstvom Nadje Kriščak, dekliški zbor Danica z Vrha ped vodstvom Magde Ferfo-lja - Devetakove, mešani iz Štma-vra ped vodstvom Gabrijela Devetaka, moški zbor Kogoj Justin iz Dolenje Trebuše pod vodstvom Vla-dimira Jana, mešani iz Trnovega pod vodstvom Zdravke,Mik uHipe-ve, moški zbor . Dragotin: Kette Jz: Ilirske Bistrice pod vodstvom Dimitrija Grlja, mešani zbor iz -Rupe pod vodstvom Zdravka Klanjščka, Tržaški mladinski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča, učiteljski ženski zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere elemente - Koičeve in moški zbor Valentin Vodnik iz Do line pod vodstvom Ignacija Ote. Ni bilo mešanega zbora iz Ljes, ki je bil predviden za nastop na tej reviji. Če gremo mimo v ljudskem slogu zapetih pesmi ženske grupe Stu ledi, naj omenimo še pet zborov. Po vrstnem redu nastopanja je prvi dekliški zbor z Vrha, ki je nudil trenutke zrelega muziciranja v nazorno in prepričljivo izoblikovani Pri polžku Ignacija Ote, pa tudi pri Bučarjevi Uspavanki je dirigentka težila k zlitju lepih in svežih glasov, medtem ko pevke niso še obvladale Srehotnjakove Kraška vas, ki je za začetnice nekoliko pretežka. Sodeč po splošnem uspehu in volji, ki se v njem odraža, bo gotovo pri nadaljnjem delu premagana še marsikatera druga težava. Priporočil pa bi več pozornosti na pravilno dihanje. Tudi pri mladih glasovih zbora iz Dolenje Trebuše je očitna težnja zborovodje, da bi dosegel čim bolj čisto intonacijo in zlitost ter pravilno izgovarjavo. Moški zbor iz Ilirske Bistrice je bil letos vsekakor bolj solidno pripravljen: napredek je v večji kompaktnosti in glasovni enotnosti, če izvzamem izstopanja posameznikov na f-mestih, zlasti baritoni. Zboru se pozna, da ga osvežujejo mlajši glasovi, potrebno pa bi bilo za boljše ravnovesje upoštevati dejstvo, da je pr-votenorska skupina glasovno šibka v odnosu na ostale glasove, ki jo v ff skoro pokrijejo in nastane praznina. Tržaški mladinski zbor ima lepe dekliške glasove, moški pa v p do mf pojo nekam zastrto, da potem v f nenadoma spremenijo barvo, ki odraža nagnjenost h guturalnemu načinu petja: problem nastavka in zastavka pa s tem povezanega dihanja, čemur bi priporočal več pozornosti pri nadaljnjem delu. Zbor sicer v celoti zazveni mestoma zelo ubrano, v večjih dinamičnih stopnjah pa se pojavljajo posamezni sforsrrani moški glasovi. Nastop pa je zapustil vtis solidnega, resnega pristopa in prizadevanj zborovodje. Seveda bo treba tudi še marsikaj poglobiti, kar zadeva oblikovanje. Učiteljski ženski zbor iz Tolmina je pel čisto in ubrano, kar potrjuje solidno znanje in natančno delo zborovodkinje. Vendar je bilo nekoliko preveč zadržanosti v glasovnem okviru celotnega delovanja, kar je vplivalo tudi na oblikovanje, kajti dobro zastavljene inter-pretacijske znmisli bi v bolj sproščenem miziciranju lahko prišle do nazornejšega učinka. Moški zbor iz Doline ni zadržal nivoja, ki ga poznamo. Nastop je pokazal, da se bo moral soočiti pri nadaljnjem delu in pripravah s problemom glasovnega zlitja in intonacije pa pevske discipline, kar je bilo najbolj očitno pri Crocejevi Cantate Domino in tudi Simičev Triptih terja preciznejšega znanja določenega dela pevcev, kar zopet napeljuje na proolem skupnih vaj celotnega števila pevcev. Hočem reči, da imenovani pesmi terjata od pevcev mnogo več, kaker Pre-Iovčeva Škrjančku, ki sloni v glavnem na solistu in ki je bila najbolje ter prepričljivo izvedena. Ni mogoče, da bi se spuščali v večje podrobnosti pa tudi ne v za-pažene probleme pri drugih zbor h, vendar bi na splošno poleg že o-menjenih pri navedenih,>l,s»rilj.cpo-zoril na vprašanje pravilna, izso-. varjave, kateri nekateri pevovodje posvečajo premalo pozornosti,- da lje dihanja, ki ga nekateri pevci povsem zanemarjajo, s tem je povezan problem načina petja, ki zadnje čase vse bolj pri nekaterih zborih prehaja v odprtost in s tem v glasovno plehkost krčevito zastavljenih glasov, ki prehajajo včasih v kričavost in ne dopuščajo v svoji razpršenosti potrebne homo genesti ter zlitja. To pa so vprašanja, ki bi jih mogli obravnavati le na posebnih posvetovanjih in bi s tem bolj pomagali pevovodjem kakor zborom. IVAN SILIČ PO IZIDU MERKUJEVE KNJIGE PRI ZTT (5) Slovenska plemiška pisma družin Marenzi - Coraduzzi s konea 17. stoletja EMC/št. 6. Prosem eno malo rožemarina. Moja perserčna gospa hči, se lepu zahvalem za škatola no se razveselim, da so vse zdrave i no, da so kerstili fanta is častitem botram. Buh dej, da bi vam k eni veseli ino Bogu k časti gori zrastul Ga(se) je pa moj kolač otu, kader se kersti. Moje serce, jest se veliku čudem, da mi denarje pošleš za sočivje. Nimam zadosti moj križ, pa me še ti mortificiraš. Bodi božja ino če sili koker si, te povem: bi našla eno sočivje kupet, ma kupe j ga Buh, kadar ga ni. (Be bla?) zde j denarje nazaj poslala, pa na zaupam temu ino kadar konja bom dobila, bom od mojega poslala: graha, boba, ješpren no kaša, ma fižola no leča nimam no ga na morem dobet. Se lepu zahvalem za bela vina, ma dokler ti meni denar,e pošleš, toku tudi mi pusti vedet, po čim je vino, drugače na bom poslala pojfn, da be do smerti vina na pila. Sej videm, da vse kar na sveti živi, to me sovraži. O, Buh, dej mi zgodej smert, zakej bom disperat ratala. Vobno sem družino, strah me je ven iz hiše (it) Nemaren far, dokler sem imela vino, no sem ga po libri in 4 roperje kupila, tistikrat je bil pri meni, zde j kar je zima ustala, je šu v Čabar gorki(o) hiša sest. Governaj se, baba, sama! taku se eden uči komu dobro stort. Da bi vedla, da ti ali tuj gospud, če pristave na boste uzeli, gvišno jo bom zročila ino njive no grunte cirkvam dala. Jest čem u en klo-šter ali špitau it, da usaj u miru bom umrla, zakaj me ni mogoče več terpet. Noč no dan jočem no cagujem. Buh se čez me smile! Se vsem kupeje lepu perporočim ino ostanem luoja nevredna mati. P.S. Pošlem ena škatelca kolina ino ena frišna posterv. Ta Jo-žof mi je doužan 4 krone, name nič na da, prosem, da be ga šla terjat, nej mi da vino ale kar oče, ali ga bom tožila. Op. Uobno sem deržino: sem ob družino . . . Gospoda Krištofa so imeli Marenzijevi radi, večkrat je šel k njim v Trst. Ni imel svoje župnije, «ga fajmošter na more videt, no ga na pusti mašovat*, pravi g. Ester. Stanuje občasno kot gost v gradu pri g. Ester, s svojo družino pa se večkrat podaja v Čabar. Vse kaže, da je bil g. Krištof še eden zapoznelih predikantov. Gabrijele, prvorojenec Marije Izabele Marenzi (U. 1. 1687 - 3.1. 1746). Poznejši večletni član Tržaške patricijske republike in nazadnje tudi »Giudice cesareo*, eden od treh «giudice rettore*. imenovan od cesarja Karla VI. Cesar Karel VI. — oče cesarice Marije Terezije — ni imel jasne predstave o vrednosti Tržaškega zaliva. Že leta 1709 so mu poslali iz Trsta predlog za ustanovitev proste luke. Gorica je nato s svoje strani 1. 1716 poslala prošnjo naj bi ustanovili prosta pristanišča v Devinu, Červinjanu in Ogleju. Za prosto luko se je zavzemala tudi Reka. Za takratni avstrijski promet bi seveda zadostovalo tudi samo devinsko pristanišče. Odgovora ni bilo, zato pošlje Trst na Dunaj Gabrijela Maren-zija in Kasimira Dcnadonija k cesarju s prošnjo in pojasnili. Cesar je nato vprašal vlado v Graz za mnenie in dobil 1'dgovor. da je že vse odločeno. Cesar Karel VI. je namreč dajal pi st Reki. Vztrajni Marenzi, ki je imel močne zveze v Gradcu, n. -Jnehal, obrnil se je na prijatelje princa Eugena Savojskega in na princa Alfonza Por-zio ter dosegel, da so 18. 3. 1719 izdali diplomo proste luke istočasno za Trst in za Reko. Trst je bil takrat zanemarjeno, siromašno mesto s komaj 5 tisoč prebivalci, kjer je bilo nekaj trgovin, ki so jih imeli v rokah pa-trieiji in 3 «taveme» — oštarije. Teda kronist pravi, da so takrat v Trstu spili do sto orenc vina na dan. Soline so bile zanemarjene, iz njih se je razširjal smrad in povzročal malarijo, patriciji so opuščali svoje trgovine in živeli skromno, največ od pridelanega vina. kajti oljke so že zapustili, ker niso bile rentabilne; seveda so na svc'ih njivah, ki so jih obdelovali koloni, pridelali tudi žito in zelenjavo. V tej revščini in nebogljenosti jih je neprijetno spreletela 1. 1728 vest, da pride v Trst njegovo Veličanstvo cesar Karel VI. Niso ve-de'i kaj storiti. V tej revščini so se obrnili v Benetke, da so jim poredili sto madracov (blazin), rjuhe in pogrinjala za postelje. Sposodili so si tudi španske dvorne obleke za spremstvo; postavili so po mestu 83 »taMlov*,, od nekod so tudi nrivlekji velik baldahin. Ves teden1 ko odvažali iz mesta gnoj in blato s cest ter jih posipali s 'jSbskltkn1 in’ža*goVlhbT V Grljanu so spodili kapucine iz samostana, da ~‘M&- laMtb »ahtlvcjSROartiraii* visoke goste.1*03' Tržaški patriciji so imeli svoj «mestni štatut* — stare republiške pravice in ro se z vsemi kriplii upirali cesarskim ukrepom ter ščitili svoj starokopitni preživeli red. zato se je v njihovi sredi porodila napredna stru.a Tej struji je načeloval Gabrijel Marenzi, ki je imel na svoji strani vse na novo naseljene prišleke, ki so se takrat naselili zunaj mestnega obzidja kot trgovci, obrtniki in delavci. Ti prišleki so bili patriciiem trn v peti. Marenzi je šel svojo pot. Zatožil je ratrici:e na Dunaj, da nasprotujejo prosti' luki in da so: «govemo di nen risretti, sospetti e dispetti* in je predlagal reformo «del regime ccmunale*. Cesar .je potrdil Marenzijev predlog ter ga istočasno imenoval za glavnega «giudice rettore* — »giudice ce-sareo*. Tako je Marenzi razmaial staro okostenelo patricijsko republiko in vnesel vsai malo naprednosti v to stoletno trdnjavo. Po njegovi zaslugi se je Dunai rametno odločil, da je dobil Trst prosto luko in je tu zaplato novo življenje. Novosti na knjižnem trgu MARTIN KERPAN Z VERHA Mladinska knjiga izdaja faksi milirane izdaje nekaterih posebnih del slovenske literature. Zdaj je izšel Levstikov Martin Krpan v posebni izdaji, ki sicer ni fak-similirana izdaja originala ali rokopisa, je pa posebna izdaja za bibliofile. Gre za Levstikovega Martina Krpana v knjigi, ki ima posebno vsebino in opremo. Naj prej je objavljen tekst v docela taki obliki kot je leta 1858 izšel 'v Slovenskem glasniku. Sledi dva najst reprodukcij barvnih ilustracij, ki jih je napravil arhitekt in slikar Boris Kobe. Nato sta objavljeni dve kratki razpravi. Boris Paternu piše o Levstikovem Martinu Krpanu med mitom in resničnostjo. Ivan Sedej pa raz pravlja na splošno o ilustracijah Levstikovega Martina Krpana. V knjigi, ki sicer ni posebno obsežna, saj obsega le 33 strani velikega formata, je torej zbrano dra goceno gradivo: tekst povesti in ilustracije ter dve razpravi o tekstu in ilustracijah Vse na temo Martina Krpana. Gre torej za zanimivo knjigo, pomembno toliko bolj. ker so prav Levstikovega Martina Krpana ilustrirali mnogi znani slovenski slikarji, zgodba sama, ki je postala že slovenska ljudska povest pa je doživljala nešteto najrazličnejših izdaj. Janko Kersnik: RCŠLIN IN VERJANKO V prikupni zunanji podobi z modernim ščitnim ovitkom, se nam predstavlja roman Janka Kersnika »Rošlin in Verjanko* in to v izdaji založbe Mladinska knjiga in njeni zbirki Levstikov hram. Knjiga ima krajšo spremno besedo Matjaža Kmecla, ki opozarja na ta manj cenjen in manj bran Kersnikov roman, kot na izpoved pisateljeve življenjske filozofije. Roman, ki je po obsegu sicer kratek, je obenem najčistejša izpoved pisateljevih življenjskih nazorov, hkrati pa vendar dovolj privlačna, romantično pobarvana pripoved iz preteklega stoletja. V taki lepi izdaji kot prihaja zdaj ta Kersnikov roman med bralce. bo pritegnil marsikaterega današnjega prijatelja domačega branja. Sl. Ru. > Pri Mladinski knjigi (Nadaljevanje s 6. strani) venske pripovedne proze, zato se je Mladinska knjiga odločila za izdajo, ki bo tako postala dragocenost vsake družinske knjižnice. K temu bosta pripomogli tudi temeljni spremni študiji dr. Borisa Paternuja in dr. Ivana Sedeja. V zbirki Levstikov hram izhaja izbor tujih in domačih pripovednih del, starih in novih, letos pa bosta izšli dve deli in sicer »Nil* Emila Ludwiga ter kratki in malo znani roman Janka Kersnika »Rošlin in Verjanko*. »Nil* je obsežno dokumentarno pripovedno delo znanega nemškega pisatelja in biografa med obema vojnama. Pr nas ga poznamo po delih Napoleon in Freud. Nil je roman - biografija reke in z njo povezane zgodovine Egipta od davnine do novejših časov. Delo je prevedel Jože Kastelic. Naslednja zbirka nosi naslov Krog in je v primerjavi z Levstikovim hramom manj zahtevna, čeprav so tudi v njej programirana vredna dela. Dve deli sta letos na sporedu in sicer roman Grahama Greena »Človeški faktor* ter spomini Andreja Zlobca »Za blagor očetnjave*. Z romanom »Človeški faktor* se pisatelj vrača domov v Anglijo in k svoji priljubljeni snovi — vohunstvu. Njegovo delo je globoko humana kritika manipulacije z ljudmi «za višje cilje* v okviru poznega, s popuščanjem napetosti zaznamovanega obdobja hladne vojne. Roman je prevedel Jaka fttu-lar. Zanimivi spomini Adreja Zlobca pod naslovom »Za blagor o-četnjave* zajemajo prvo svetovno vojno, čas med obema vojnama in drugo svetovno vojno, ki jo je Zlobec večina preživel v ljubljanskih zaporih. Besedilo je polno zanimivih podatkov iz »prve roke* tudi za čas, ki je že zbledel v naši zavesti, in za dogodke, za katere nemara sploh nismo vedeli (boji v Albaniji, v Turčiji). Že zato je knjiga kot po- ljudno zgodovinsko delo polpretekle dobe zelo zanimiva. Drugi del knjige .je živ in redek zapis o ilegalni Ljubljani, o mučenjih in človeški solidarnosti znotraj jetni-ških zidov pod fašistično okupacijo. > Kulturno pismo iz Ljubljane (Nadaljevanje s 6. strani) sto vsebino, v kateri prevladuje situacijska komika z obveznim srečnim koncem za vse protago-niste-bodoča pevka Garparina mora svojemu pevskemu učitelju Donu Pelagiu hliniti ljubezen, da bi lahko obdržala tudi trgovčevega sina Don Ettora, ne ponuja kakih večjih interpretacijskih nrž-nosti, več pa domiselnosti in prepričljivosti v igralskem deležu. Če pomislimo, da je bil za skoraj vse nastopajoče to prvi pevsko igralski nastop na opernem odru. smemo oceniti predstavo kot uspelo. Potekala je igralsko duhovito in prepričljivo, pevsko dokaj zanesljivo, brez spodrsljajev, bolj spontano kot profesionalno strogo, skratka na zelo solidnem študentskem nivoju, V naslovni vlogi je nastopila mlada sopranistka Irena Vremšak, Don Pelagio je bil Karlo 'erič, sicer tenorist ljubljanske Opere, v preostalih vlogah so nastopili še Kristina Beck, Zdenka Gorenc, Vera Mlejnik, Matija Pliberšek in Husref Pivač. Ob tej predstavi velja poudariti vsaj še dvoje-naj-prej možnost študentskega opernega odra v Ljubljani in primernost srednje dvorane Cankarjevega doma za komorne glasbeno-scenske predstave. Dodati velja, da sta bila scenografa predstave študenta Akademije za likovno umetnost Štefan Ranflak in Stojan Grau in tudi orkester je bil študentski, sestavljen iz vrst AG. Potemtakem se ob ljubljanski opemo-ba letni krizi vendarle ponujajo tudi nekatere nove in drugačne ugotovitve, ki jih ne moremo zanemariti v celoti umetniškega in kulturno političnega u-tripa Ljubljane. NA RAZSTAVI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI I GOVORICA SLOVENSKE KMEČKE NOŠE [■ Naša preteklost, način življenja, socialne razmere, o vsem tem govori razstava g Y/////SJ % V/////A «Slovenska kmečka noša od sredine 19. stoletja do današnjih dni» je že tretja razstava o noši našega kmeta, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani; avtorica je dr. Marija Makarovič, dolgoletna raziskovalka slovenske ljudske noše. Njej in strokovni ekipi muzeja smo obiskovalci tudi dolžni zahvalo za bogastvo razstavljenih noš, za privlačno postavitev le teh, ki so nam tokrat spregovorile predvsem s svojo vizualno govorico. V treh prostorih ni bilo mogoče razstaviti vsega, pravijo v Muzeju, kar imajo še izpred vojne v muzejskih depojih, predvsem pražnje noše, potem pa kmečke noše, tudi tiste delovne, ki so jih zbrali po vojni po različnih slovenskih pokrajinah in nekaj sposodili tudi pri zasebnikih na Stu-dorju, Jezerskem in v Ratečah v zgornji Savinjski dolini. Iz vsega tega narodnega bogastva lahko slovenski in tudi tuji obiskovalec na razstavi, ki ho odprta vse do junija, pogleda v preteklost in današnje življenje našega podeželja, ki se vedno bolj spreminja in je noša, obleka, po kateri sega podeželski človek, eden najbolj vidnih znakov tega spreminjanja. Zato so se organizatorji tudi odločili za govorico kmečke noše, saj prav ta, takšna, kakršna je, s svojimi raznoterimi znaki, izpričuje njen kulturni, verski, družbeni, pokrajinski, poklicni stanovski, moralni in funkcionalni pomen. Laik se pri nekdanjih sloven. skih nošah največkrat navdušuje nad bogastvom pražnje noše, nad prelestnimi avbami gorenjske noše, nad belino blaga belokranjske in prekmurske ženske noše, kvečjemu si še postavlja vprašanje, zakaj imajo na Štajerskem možje pri delu plave predpasnike, katerih se ne odrečejo niti v pozni starosti, potem ko so se morali delu skoraj povsem odpovedati. Kaj dlje pa se ob kmečkih nošah ne sprašujemo, mnogokrat tudi kmečko nošo in njen pomen zamenjujemo z narodno nošo. Ta je ostala živa le še v nekaterih območjih in le pri delu kmečkega prebivalstva. V zadnjih letih se kmetje udeležujejo v narodni noši različnih turistično-za-bavnih prireditev (kmečka poroka v Ljubljani, pa kmečke poroke v Ziljski dolini in na Tržaškem itd.), in tako opravljeni posredujejo, z redkimi izjemami, prav tako kot drugi nosilci narodnih noš, izkrivljeno predstavitev o nekdanji kmečki noši. Zanimivo bi bilo slediti zgodovinskemu razvoju na našem podeželju, ki je z ukinjanjem, tfačan-stva prineslo toliko spremerflb na vasi, da se je s prebujanjem do tlej po večini zapostavljenih kmečkih slojev in industrijski revoluciji, ki je izpodrivala doma izdelana trpežna in dolgo trajajoča blaga, vidno spremenil tudi način oblačenja našega kmeta. Spremembe so bile tolikšne, da so se meščani jeli zaskrbljeno obregovati ob nje: Kar je dobro za meščana, ni prav za kmeta! Na ljubljanski razstavi vidimo res čudovite kmečke pražnje naše iz srede preteklega stoletja in izmed mnogih, ki nas vizualno mikajo, da si vzamemo dovolj časa za ogled, ne vemo, katera je lepša. Če se ustavimo pri gorenjskih, košatih nošah premožnih kmetov, potem nas po svoje zasvojijo nežne bele noše iz najbolj južnega dela Bele Krajine, toda najlepše so vendarle primorske, tiste iz okolice Trsta: iz Skednja, Boljunca, Doline, z Brega nasploh in iz slovenske Istre. Značilno žensko spodnje oblačilo, ki je veljalo deloma kot vrhnje, to je dolga bela platnena srajca s širokimi rokavi, okrašenimi s čipkastim vložkom, je resnično nekaj izredno lepega! Noša je še v sredini 19. stoletja najvidneje razločevala prebivalce posameznih pokrajin in tudi nekaterih krajev med seboj. Samosvoja govorica moške in ženske noše: alpskega, panonskega in mediteranskega oblačilnega tipa je izpričana predvsem v krojih, barvah in bolj ali manj tudi v blagu, iz katerega so oblačila krojena. Moška noša je bila z razliko od .enske — le te so na pr. na Koroškem in v Beli Krajini imele povsem različna pokrivala — bolj enotna in se je tudi na Primorskem, razen na Krasu in slovenskem delu Istre, ujemala z moško nošo alpskega območja, to je s priležno krojenimi dokolenskimi hlačami. V bližini Trsta pa so možje imeli tudi dokolenske. toda neoprijemljive, široko krojene hlače. . Tako ima govorica kmečke noše naših prednikov, pa tudi še današnjih kmetov izredno pripovedno moč, le tipati moraš v pravo smer. Zato, pravi dr. Makarovičeva, je dolžnost muzejev, kustosov in vseh tistih, ki se ukvarjajo z našim nacionalnim blagom, da svoja dognanja publicirajo, predavajo o njih, pripravljajo razstave za široko publiko. Osveščanje mladih in starih generacij spreminja tudi odnos ljudi do vsega, kar nas obkroža, pa ne znamo ceniti, včasih tudi ne razumeti. Kmečka kultura, s katero nas se znanjajo strokovnjaki na podobnih razstavah, opozarja obiskovalce, da stare stvari čuvajo, da jih ne zametujejo. Željo, da bi se ohranilo kar največ dokazov o preteklosti našega naroda, je treba pri mladih vzgojiti, saj vemo, da mladost zavrača vse, kar je starega. Dolžnost je torej starejše in srednje generacije, da opozarja na vrednote, ki nas okrožajo. Posebno velika dožnost je tudi pri narodnostnih skupnostih, ki so v stalni nevarnosti spodrivanja in preplavljenja s strani večinskega naroda, s katerim so v vsakdanjih »tikih. Nacionalni moment je sicer Narodna noša iz slovenske Istre in sicer iz konca preteklega stoietja. (Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani) danes veliko bolj prisoten, kot ji tudi v Sloveniji, kjer so ponekod pristopili k ohranitvi dragocenih pričevanj o naši preteklosti na svojstven način. Tako so Korošci odkupili rojstno hišo Prežihovega Voranca, kmetu, ki je v njej živel, pa bodo zgradili drugo. Če se povrnemo k razstavi o slovenski kmečki noši, bi opozorili še na njeno gmotno, socialno govorico. Kroji oblačil, predvsem pa kvaliteta blaga in nekateri dodatki k noši, so še med svetovnima vojnama kar najvidneje pričali o gmotnem stanju nosilca. V nekaterih vaseh pod Napisom sp ijjneU pred prvo 'Svetbvftft 'vdjho Mirto premožnejši rrihn jšf1 Zčj) ftH1 suknji-' čil, poleg ve<*|čgh', za^šhrimjfeVtF' nje cigare. Prav tako je pomenila verižica z uro, posebej če je bila zlata ali vsaj pozlačena, v obdobju pred prvo svetovno vojno vaškega gruntarja. Mali obubožani kmetje je niso nosili ali pa le srebrne ali iz cenene kovine. V istem obdobju kot moški, so se tudi premožnejše kmetice ponašale z urami, obešenimi na srebrnih pa tudi zlatih verižicah, ki so si jih zatikale za pas. Premožnejše kmetice v tržaški okolici pa so se krasile ob večjih praznikih, pa tudi ob nedeljah, seveda le za v cerkev, z zlatimi uhami in prstani, ki so jili nosile tudi do dvoje ali troje n" ,'>'i reki. Še med svetovnima voinama je bilo splošneje v navadi, da so kmetje imeli pražnjo obleko le za večje praznike in slovesnosti. na pr. za veliko noč, binkošti, ali vaško žegnanje in za poroko. Vsako leto so si le premožnejše ženske kupile pražnjo obleko. Revnejše so se morale zadovoljiti le s kakšnim kosom obleke, ali z ruto. Zato so za marsikatero revnejšo kmečko žensko pomenili veliki prazniki najbolj črne dneve v letu, ko «raje nisem šla k maši, kot da bi me videli spet v stari obleki*, še danes trpko zatrjujejo. še eno zanimivost nam je nanizala avtorica razstave dr. Makarovičeva. Ko smo se pogovarjali. o , posebnostih oblačenja predvsem pa fčihčhhja ob različnih' '‘prilbžnbktiH,’ ' 'smo se dotak-• rifli tildi vo.jaškegd V&tibra. Šopki, ki jih še danes ponekod darujejo nabornikom njihova ali druga vaška dekleta in so narejeni iz svežih, voščenih ah papirnatih rož, že od daleč naznanjajo ljudem, kam so mladeniči namen je ni. Po prvi svetovni vo>ni so si ponekod v Sloveniji fantje zavezovali prek suknjičev trakove v barvah jugoslovanske ali slovenske zastave. Med svetovnima vojnama pa so zavedne.iši fantje iz postojnske okolice odhajali na nabor brez šopkov. V okolici Sežane so si v istem času nekateri fantje namestili namesto šopkov okrog klobuka — makarone nanizane na vrvico. Tako so tudi na ta način izražali svoie negodovanje. da morajo služiti tx>d tujo zastavo. Tiha govorica noše seveda oblastnikom ni bila všeč in so jo kmalu spregledali in pričeli preganjati. Govorica naše kmečke noše še ni povsem zamrla, skromnejša je, toda takšna, kakršna .je, izpričuje življenje in navade našega podeželja in vredna je pozornosti vseh, ki imajo do nje dostop ih zanimanje zanjo. DORICA MAKUC ► Nacist Druschke končno pride pred sodnike (Nadaljevanje s 5. strani) (nemški zdravnik je ugotovil, da sta Ažmanu zmečkala ledvice) ne bo preživel. Državni pravdnik ju obtožuje, da sta Ažmana namerno umorila. To se je dogajalo v začetku leta 1942, medtem ko je Druschke na zasliševanjih vedno trdil, da je bil v Nemčiji. Obtožnica nato govori o umoru Ivane Sekardi, matere partizana Staneta Sekardija. Tudi njo sta Druschke in Lincke tako pretepla, da je zaradi poškodb dva dni kasneje umrla. Primer družine Sekardi je še posebno žalosten. Stane Sekardi je dobil nalogo, da likvidira kolaboracionističnega župana Jesenic Lutmana. Skril se je v bunker, ki je bil na vrtu Sekar-dijeve domačije. Nekdo ga je izdal in nacisti, z Druschke jem na čelu, so bunker obkolili; Stane Sekardi se je tedaj odločil, da ne bo padel živ v roke nacistom in si je vzel življenje. V tistem ‘ renutku ni bilo nikogar od njegovih sorodnikov doma. Ko sta se mati in sestra vrnili s polja, so ju gestapovci aretirali.. Kakšnega postopka je bila deležna mati, smo že opisali, medtem ko so sestro Zoro deporti-rali v Nemčijo, kjer je umrla v zloglasnem taborišču Ravens-briick. Treba je dodati še nekaj. Priče so povedale, da so iz celice, v katero so nacisti .zaprli na smrt pretepeno Ivano Sekardi, ponoči slišali nečloveški krik. Kasneje so izvedeli, da so nesrečni ženski nacistične zveri prinesle truplo njenega sina. Ko so po vojni ekshumirali posmrtne ostanke Ivane Sekardi, so zdravniki ugotovili, da je umrla najbrž zaradi prebitja lobanje, saj je imela na sencih pravokotno vdolbino iz česar sklepajo, da so jo ubili1 z^udarcem š"kopitOm samokresa. ' ‘ Trstja točka obtožnice zadeva samo Druschkeja in se nanaša na mučenje Koritnika. Obtožujejo ga, da je ravnal skrajno okrutno in nečloveško, ko je Koritniku odrekel zdravniško pomoč, čeprav se je dobro zavedal, da je zaradi močnega krvavenja Koritnik v smrtni nevarnosti. Vse to je Druschke počel na lastno pobudo, ne da bi za to imel povelje od nadrejenih. Zato je obtožba poskus umora. Franc Koritnik je torej skoraj dosegel svoj cilj. Druschkeja in njegovega pajdaša Linckeja bodo torej le sodili, pa čeprav zaradi neznatnega dela njunih zločinov. To pa daje tudi upati, da je Zvezna republika Nemčija končno sklenila odreči podporo nacističnim zločincem, ki 36 let po koncu vojne še vedno nemoteno živijo na njenem ozemlju. Nedelja, 29. marca 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Družina Patridge — TV film 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 — Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje.. . 14.20 - 17.20 Športne vesti 14.45 Discoring — glasbena oddaja za mlade 16.00 «Pattuglia ricupero« — TV film 18.25 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 «Atsalut pader* — film 22.15 športna nedelja 23.15 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Risanke 10.20 Motor 80 10.50 Pregled, programov za prihodnji teden 11.05 Solist in orkester 11.45 DNEVNIK 2 — Atlas 12.15 Zdravo, Debbie! — TV film 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 McMillan in gospa — TV film 14.45 Crazy bus —- Nori avtobus 16.20 Harold Lloyd Show 16.50 - 19.40 DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi: Milan: Tenis Avtomobilske dirke: Velika nagrada formule 1 v Braziliji Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 — Športne vesti 20.40 Raffaela Carra: «Millemilioni» — «Tisoč milijonov* — glasbeno-za-bavni program 21.45 DNEVNIK 2 — Dosje 22.40 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 22.55 Solist in orkester (ponovitev) Tretji kanal 10.00 Hokei na ledu 14.00 DNEVNIK 3 -Neposredni športni prenosi 17.10 Težki časi 18.00 «Lo scatolone* 18.45 Pregled programov za pri-hodnii teden 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Kdo nas povabi? ..........................................iimi.mimi.nmii.. SMO V MEDNARODNEM LETU HANDIKAPIRANIH Kaj pravzaprav naša šola nudi fizično in umsko prizadetim ? Leto 1981 je bilo proglašeno za mednarodno leto haridikapiranih. O handikapiranih slišimo vsak dan po radiu in televiziji ali beremo po časopisih. Kako je v Italiji priskrbljeno za telesno in umsko prizadete ljudi? Še pred nekaj leti je bilo stanje zaskrbljujoče, ker je država handikapiranim nudila zelo malo ali nič. Ni bilo primernih zavodov za slepo in slušno prizadeto mladino ter za umsko prizadete. Kakšno je stanje danes? Stanje se je bistveno izboljšalo, a še vedno ni tako, kakršno bi moralo biti. Slepci imajo svoje ustanove in tako tudi ostali telesno prizadeti. Te skrbijo zanje in jim nudijo primerno pomoč, a ta še zdaleč ni zadostna. Naša družba je do handikapiranih preveč brezbrižna in pasivna. Fizično in umsko prizadeti potrebujejo mnogo ljubezni in pomoči, da se lahko uveljavijo v družbi in službi. V raznih evropskih državah, kot so Zahodna Nemčija, Francija, Anglija, Jugoslavija in druge, država pomaga tako, da invalidi in umsko prizadeti državljani dobijo spremljevalce za službo, pse vodiče, tehnične pripomočke kot voziček ali bergle in druge ekonomske ugodnosti. Pri nas je tega deležen le tisti, ki ima sam dovolj denarja, da si lahko privošči spremljevalca in druge ugodnosti. Vključevan.je umsko prizadetih je še težie in zahteva večie napore družbe in posameznikov. Toda napet) je treba vse sile, da dobijo tudi ti primemo mesto v družbi in da se ne bodo čutili iz te izključeni. Da bo umsko prizadeta oseba vsaj neka liko vključena v družbo, je treba začeti z vključevan iem umsko prizadetih otrok it v šoli, potem se bodo ti otroci laže vključevali v družino in družbo. V Italiji so bili do leta 1975 posebni razredi za umsko prizadete otroke. Toda ii razredi so pomenili ločitev prizadetih otrok od vseh ostalih in za njihov socialni razvoj je to bilo negativno. Leta 1976 so bili ukinjeni in umsko prizadeti otroci sedaj obi skujejo normalne razrede. Jasno je, da razredni učitelj ne more sam dati tem otrokom primerne vzgoje in nuditi neprekinjeno in celotno pomoč, ki jo otrok potrebuje. Zato je prosvetni minister izdal leta 1977 zakon 517 in 2. ter 7. člen tega zakona predvidevata uvedbo panožnega učitelja. ki skrbi za prizadete o-troke. ki so v razredu osnovne ali srednje šole. Ti učitelji bi morali biti specializirani za delo s prizadetimi otroki kot tr. izrecno predvideva zakon 970 iz leta 1975. Koliko pomožnih učiteljev na naših šolah ima to specializaci jo? Na slovenskih šolah so v službi pomožne učiteljice, ki nimajo zahtevane specializacije, čeprav i-mamo učiteljice, ki to specializacijo imajo, a je neveljavna, ker so se usposobile v Sloveniji. Je njihova pomoč zadostna? Na to vprašanje lahko odgovorimo, da je njihovo delo hvalevredno, a ni zadostno. Zato je na šolah neob-hodno potrebna psihopedagoška e-kipa, ki bi nudila vso potrebno pomoč prizadetim otrokom in zelo olajšala delo pomožnih učiteljic. Ne vem, koliko takih ekip deluje na italijanskih osnovnih šolah, toda na naših šolah ni nobene. Ni pa to edina pomanjkljivost: za vse slovenske šole je na razpolago le 5 pomožnih učiteljic. V takih pogojih rezultati ne morejo biti taki kot bi si želeli. Težave so tudi v pomanjkanju primernih prostorov za delo s han-dikapiranimi, ker se na mnogih šolah vrši dodatni pouk kar na hodniku! Ni primernega didaktičnega materiala, ki bi prizadetim otrokom pomagal pri dojemanju. Težave so tudi pri uradnem priznanju handikapiranih otrok, ker je treba skozi zapleteno in dolgo birokracijo, pa tudi starši niso vedno pripravljeni sodelovati z učitelji in specialisti. Starši bi se morali zavedati, da je dodatna pomoč za prizadete o-troke neobhodno potrebna in da bi otroci lahko dobili to pomoč, je nujno potrebno, da otrok opravi zdravniški pregled, na osnovi katerega šola lahko dobi pomožnega učitelja. Umsko in telesno prizadeti o-trori obiskujejo tudi otroške vrtce, toda ti otroci imajo še slabše’ pogoje od njihovih vrstnikov na osnovni šoli, saj nimajo niti pomožne učiteljice, ki bi jim sledila in pomagala, šele nov zakon glede handikapiranih bi pripomogel k rešitvi perečega problema umsko in telesno prizadetih otrok na šoli. Zakonski osnutek 1112 ima tudi nekatere člene, ki obravnavajo delovanje psihopedagoške službe na šolah, povečanje pomožnih učiteljic na šolah in uvedbo teh tudi v otroških vrtcih ter še druge izboljšave. Ali bo ta zakonski osnutek prišel že letos v veljavo? Bo prišlo že v kratkem do konkretnih dejanj in ne bo ostalo le pri'obljubah? Ob mednarodnem letu handikapiranih bi bila uvedba novega zakona pravilna in edina koristna počastitev tega leta. PAULIN MARKO 20.40 in 21.25 DNEVNIK 3 — Šport in Deželne športne vesti 21.45 «Glaglio, ciak si gira!» 22.15 DNEVNIK 3 22.35 «La tarantola di Basilicata* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 živ žav, otroška matineja 9.55 Hokej na ledu 12.00 TV kažipot 12.30 Ansambel Borisa Franka 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 R. Grlič — S. Karanovič: Na vrat na nos, TV nadalj. 14.55 Poročila 15.30 Pesmi za Dublin, predstavitev popevk za veliko nagrado Evrovizije 16.00 Levač, dok. oddaja 16.30 Poročila 16.35 Gola Zora, ameriški film 17.55 Modne novosti 18.00 Športna poročila 18.25 Rokomet: Slovan — CSKA 19.45 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, TV nadalj. 22.20 Pohorska zgodba, dok. 22.50 V znamenju 23.15 športni pregled Koper 16.00 Hokej na ledu 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.C0 Risanke 20.15 TV D — Stičišče 20.30 Telovadba in ljubezen — film 22.00 Programi tedna 22.15 TV film iz serije: Velika dolina- 23.10 Glasbeni nokturno Zagreb 14.35 Plamen in puščica — ameriški film 16.00 Nedeljsko popoldne 20.00 Risanke 21.00 Svetozar Markovič 22.25 Dokumentarna reportaža ŠVICA 15.55 Jutri je že danes 16.20 Tovarna Miškolina 18.30 Sedem dni 19.20 Glasbene prijetnosti 20.35 Boccaccio & Co. TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; £.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski--oder? »Detektivski mojster Blomkvisb; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Mesečnik»; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro: 8.20 Horoskop; 8.50 Detajli; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.30 Glasba; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.32 Kirn, svet mladih; 11.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.33 Razni motivi; 15.00 Stisk roke; 15.15 Naša diskoteka; 16.00 Free shovv; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Adriano Celentano; 19.30 Koncert; 20.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospired, objave; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne glasbe; 9.33 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Da-dio Koper na obisku; 16.15 Poje Ivo Mojzer; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Primorska poje — Pivka; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasba za praznični dan; 8.45 Naša zemlja, kmetijska oddaja; 10.13 Baletne vaje; 11.05 Black-out; 11.48 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Športne vesti; 14.00 Ra- dio 1 za vse; 14.35 Športne vesti; 17.20 in 19.20 Športne vesti; 19.55 Glasbeni program; 21.05 Tragedija. RADIO*«- 7.30, 8.30, 9.30, 11.30,'12.00, 12.30, 15.30, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 600 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 D baraccone: 11.00 Glasbena oddaja s Frankom Sinatro; 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit. Parade 2; 13.41 Glasba in kno; 14.30 - 19.15 V nedeljo z nami. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00,' 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši!; 11.05 Obisk; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Radio Ljubljana bo na svojem programu Val 202 objavil jutri, v ponedeljek, 30. marca, pogovor z dr. Marjanom Spetičem iz Trsta. Zdravnik okulist bo govoril o vzdušju v tržaški bolnišnici, kjer je zaposlen in kjer so odnosi med Slovenci in Italijani vzorni. Slovenski zdravniki predstavljajo tudi dejanski most pri povezovanju in sodelovanju zdravnikov oziroma njihovih organizacij iz Trsta ter sosednjih republik Slovenije in Hr-vatske. Podrobno je v pogovoru obravnaval tudi narodnostno zavest med našo manjšino, pri čemer je opozoril na potrebo, da bi poitalijančene priimke naših ljudi hitreje spreminjali v njihove izvirne slovenske oblike. Takšne spremembe priimkom bi bile zrcalo narodnostnega ponosa in samozavesti, je poudaril dr. Marjan Spetič. Pogovor z njim — začel se bo okoli 9.40 - je pripravil stalni dopisnik-komentator RTV Ljubljana v Furlaniji - Julijski krajini Marijan Drobež. Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.20 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč. Ponedeljek, 30. marca 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Tedenska oddaja o knjižnih novostih 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kapetani in kralj — TV nadalj. 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 šolska vzgoja: Znanost za vsakogar 15.30 Variety 16.30 Happv days — TV film 17.00 DNEVNIK 1 — Flash 17.05 3. 2, 1... Gremo! 18.00 šolska vzgoja: Obletnice 18.30 Vlakec 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Eischied - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 »La strada* — (Cesta) — film Režija: Federico Fellini 22.30 Posebna oddata Check-upa Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razemere Drugi kanal 12.30 Jedilni Ust 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Tri, šest 14.00 Ponedeljkove šcortne vesti: Avtomobilske dirke Italijansko nogometno prvenstvo B lige 16.30 Popoldan, dnevna rubrika 17.05 Mnenje Antonia GhireUija 17.10 Korak v dvoje 17.20 Ljubezenska pisma Program za mladino 17.30 čarovnica Bia — risani film 18.00 šolska vzgoia: Živeti mlado, živeti zdravo 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s. .. Supergulpom! Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Miwer — sto minut televizije 22.25 Zdravo, Debbie! — TV film 22.50 Protestantizem — dokumentarna oddaja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Italija: Srce in spomin 21.40 Šolska vzgoja 22.10 in 22.45 DNEVNIK 3 , in športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 - 15.55 TV v šoli: TV koledar, Povej mi. povej. Avgust Cesarec, Slovenščina, Materinščina, Risanke. Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 17.15 Minigodci v glasbeni deželi 18.30 Burleska Charlieja Chaplina 18.55 Pred izbiro poklica 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 B. Vulčičevič: Splav meduze, TV film 22.35 V znamenju 23.00 Rock festival v Essnu Koper 17.30 Narodna glasba 18.00 VeUki bazar — oddaja v službi potrošnika 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D — Stičišče Dve minuti 20.30 Dekle Georgy — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Faemina ridens — film Zagreb 19.15 TV koledar 19.25 Kronika občine Bjelovar 19.45 Mladinska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 22.40 Glasbeni trenutek 22.45 Mozaik, kulturna oddaja ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo, dok. oddaja 20.40 Doba riža — 2. del TV nadalj. 21.40 Gledališče in glasba v srednjem veku TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja;, 10-10 Radijski kopes^; . ^«#1»;,,; 11.40 Zimzelene, .irielopiie; 12.00. ,, Melodije cd vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Letošnja revija «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Fulvio Tomizza: «Roljše življenje* — 4. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18 00 Kulturno nismo. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9 32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Vokalna skupina Cino Mescoli; 10.32 Glasba; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;, 11.00 Do re mi; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Glasba; 15 33 Za bavno glasbeni program: 16.00 Življenje v šoli; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.45 Edig Galletti; 17.00 štadioni in telovadnice; 17.10 Dalmaciia in n'ene pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Jugoslovanska pop scena: 18.32 Operna glasba; 19.15 Skupina Franco Bertagnini; 19 32 Srečanje z našimi pevci; 20.00 Discoteca sound; 20.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25. 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14 05 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Izbrali smo; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku: 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodiia na vaš telefonski klic — 25-888; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8 30 Kombinacija; 9.02 Radin , ap^;jo„; glasbeno-govorni pro->;. ^l^. Jutranji variete; 12.03 i fpeijiina; ,12.30 Ulica Asiago tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.32 Master; 14.30 La via delle spe-zie e altre vie; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 Alice-jevo potovanje, radijska priredba; 17.03 Patchwork; 18.35 Šolska vzgoja; 19.30 Srečanje z gledališčem: Svanevit — Augusta Strindberga; 21.0 3 Osebnosti in dogodki med zgodovino in mitom; 21 30 Koncert; 22.00 Objektiv Evropa. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19 30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska nadaljevanka; 9.32 do 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Programi pristopanja; 11.50 Tisoč pesmi; 12.45 Radijski portreti: 13.41 Glasba in kino; 15.00 ,r 15.42 Radio 2 - ?131; 16.32 Disko klub; 17.32 Radijska priredba: 18.32 Generacija Italijanov se sprašuje. . .; 19.45 Prostor X - prvi del; 20.55 Gledališče Radia 2: Po Lydii; 22.30 Prostor'X — drugi del. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00. 10.00, 11.00,12.00. 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja: 9.40 Izberite pesmico: 10.05 Z ra diom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za .. .■ 12.35 Znano in priljubljeno: 13.10 Veliki orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 V gosteh; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.70 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18,00 Studiu ob 17. uri; 19.00 Na ljudsko temo;, 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba velikanov; 23.30 Po pevke; 24.05 Lirični utrinkiT24.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 31. MARCA DO 4. APRILA 1981 TOREK, 31. marca 1981 LJUBLJANA 10.00, 11.00 in 17.00 TV v šoli; 18.20 Poročila; 18.25 Lolek in Bo-lek; 18.35 Kolumbijska folklora; 19.05 Palčki nima,jo pojma; 19.35 Obzornik: 19.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 20.00 Knjiga; 20.25 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Marjana nc gre v šolo; 21.50 Dnevi upanja — angleška nadaljevanka; 23.35 V znamenju. KOPER 17.30 Film, ponovitev; 19.00 Odprta meja — program v slovenščini; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Ljubezen — film; 22.00 TV dnevnik; 22.10 Glasbena oddaja; 23.00 Baletna oddaja. SREDA, 1. aprila 1981 LJUBLJANA 10.20. 11.00 TV v šoli; 18.25 Poročila; 18.30 Zbis: 40 zelenih slonov; 18.50 Velike razstave; 19.20 Okrogli svet; 19.30 Obzornik; 19.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol; 20.15 Risanka: 20.30 TV dnevnik; 21.00 Solo sunny, film tedna; 22.40 V znamenju; 22.55 Rock festival v Essnu. KOPER 17.30 Film — ponovitev; 19.00 Visok pritisk — glasbena oddaja: 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Jedci buč — film; 22.00 TV dnevnik; 22.10 Dokumentarna oddaja. ČETRTEK, 2. aprila 1981 LJUBLJANA 10.00, 11.00 in 17.10 TV v šoli; 18.10 Poročila; 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.45 Slovenski kratki film; 19.20 življenje s tveganjem; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Studio 2; 23.00 V znamenju. KOPER 17.30 Film, ponovitev; 19.00 Odprta meja, program v slovenščini; 19.30 Jugoslovanski oevci: «Sve zvjezde* — I. del; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče: Dve minuti; 20.30 Sedem pištol za McGregorjeve — film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Tako sladka.. . tako perverzna — film. PETEK, 3. aprila 1981 LJUBLJANA 9.45 - 15.55 TV v šoli: 18.20 Poročila; 18.25 Družina Smola, ri sanka; 18.50 Domači ansambli «štirje kovači*; 19.20 Obzornik 19.30 Šah v svetu; 19 50 Varčeva nje z elektriko; 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka; 20 24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnev nik; 20,55 Vreme; 21.00 Ustvarja nje Titove Jugoslavije; 22.00 Za kaj ne Evans, angleška nadalj. 22.45 V znamenju; 23 00 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži, film. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.30 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček: 20.00 Programi tedna; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Podstrešna soba, film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Sonce vzhaja na vzhodu — TV nadalj.; 23.10 Baletna oddaja. SOBOTA, 4. aprila 1981 LJUBLJANA 9.10 Poročila; 9.15 Minigodci v glasbeni deželi; 9.25 Lolek in Bo-lek, risanka; 9.35 40 železnih slonov; 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.25 Palčki nimajo poj ma; 10.55 Marjana gre v šolo. aktualna oddaja; 11.40 Varstvo pri delu; 11.55 Emile Zola, fran coska nadalj.; 12.50 Ljudje in zemlja; 13.50 Poročila: 16.25 Nogomet: OKF Beograd - željezni čar; 18.30 Poročila; 18.35 Kekče ve ukane, slovenski mladinski film; 19.50 Naš kraj; 20.05 Zlata ptica; 20.10 Risanka; 20.40 TV nocoj; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Popevke Evrovizije '81; 23.35 Poro čila: 23.40 24 ur Les Mansa, film. KOPER 12.00 Veliki bazar: 17.25 Nogo met; 19.00 Odprta meja: 19.30 Visok pritisk; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Poslednji Mohikanec, film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Novi bog — film. PORT ŠPORT ŠPORT 29, marca 1981 SMUČANJE PO VČERAJŠNJEM VELESLALOMU P. Mahru svetovni pokal Američan je včeraj v Laaxu osvojil drugo mesto in tako prehitel v sklepnem seštevku Šveda Ingemarja Stenmarka - Na končni lestvici Bojan Križaj šesti - Včerajšnji veleslalom odličnemu Žirovu ODBOJKA V SINOČNJEM DERBIJU ŽENSKE B LIGE V NABREŽINI LAAX — Američan Phil Mahre, 23 let, je osvojil letošnji svetovni pokal. Gre nedvomno za zgodovinski podvig, saj je prvič, da prestižne kristalne lovorike ne osvoji kak Evropejec. Podvig Američana pa ima še večji čar, saj je leta prav po včerajšnjem zadnjem veleslalomu prehitel «kralja» Ingemarja Stenmarka, ki je tako, zaradi dokaj čudnega sistema točkovanja v tem pokalu, tudi letos izgubil naslov najboljšega, čeprav je na dlani, da švedski as v zadnjih tekmah ni smučal najbolje, pa je tudi res, da ostaja Stenmark še vedno dalpč najboljši in najbolj popularen smučar. Že dejstvo, da je v tej sezoni Stenmark osvojil v veleslalomu in slalomu kar deset zmag, Phil Mahre pa le tri, jasno kaže, da je Šved še vedno najboljši. Stenmark pa je že tretje leto zaporedoma, zaradi znanega sistema točkovanja, ostal praznih rok. Leta 1979 je pokal osvojil Švicar Peter Liischer, lani si je končno prvo mesto priboril predstavnik Liechtensteina Andreas Wenzel, letos pa je Stenmarka «ugnal» A-meričan Phil Mahre. Vse kaže torej, da je sistem tekmovanja v tem pokalu kot nalašč, da se na najvišjo stopnico povzpne smučar, ki ni... Stenmark. Tudi po letošnjem pokalu je torej pričakovati ostre polemike. In to verjetno zadnje, saj je Stenmark že večkrat omenil, da letos zadnjič nastopa v tem pokalu. Tako ali drugače letos je torej zmagal Phil Mahre pred Stenmarkom in odličnim Sovjetom Aleksandrom Žirovom. ki je zmagal tudi v včerajšnjem veleslalomu in je tako dokazal, da v «zadnjem delu pokala* sploh ni imel enakovrednega tekmeca, niti pri samem Stenmarku. Najboljši Jugoslovan je bil seveda Bojan Križaj, ki je na končni lestvici za SP osvojil šesto mesto. Od Bojana je bilo sicer pričakovati kaj več, toda ne gre pozabiti, da uvrstitev med prvo deseterico v tako ostri konkurenci predstavlja zares lep podvig. Glede včerajšnjega tekmovanja naj omenimo, da je Sovjet Žirov zmagal, potem ko je v drugi vožnji smučal skoraj fantastično. Po prvi vožnji je bil namreč Stenmark prvi, drugi Phil Mahre, šele tretjLpa1 Žirov. Medtem ko je Američan ob-, držal drugo mesto, pa je Stenmark’ zdrknil na tretje. Bojan Križaj, ki je bil po prvi vožnji deseti, je v drugi vožnji odstopil. Najboljši Jugoslovan je bil tako Boris Strel (11.). od Italijanov pa zopet mladi Eoppa (15.). VRSTNI RED VČERAJŠNJEGA VELESLALOMA 1. Žirov (SZ) 2’39”08 2. P. Mahre (ZDA) 2’40”05 3. Stenmark (Šve.) 2'40”24 4. Skajem (Nor.) 2’41”13 5. Spdss (Av.) 2’41’T3 6. Stock (Av.) 2’41”23 7. Strolz (Av.) 2’41”54 8. Halsnes (Nor.) 2’41”58 9. Andrejev (SZ) 2’42”01 10. Fournier (Švi.) 2’42”06 11. Strel (Jug.) 2'42”19 15. Foppa (It.) 2’42”34 18. Nockler (It.) 2’42”77 26. Kuralt (Jug.) 2’43”58 31. Benedik (Jug.) 2'46”55 KONČNA LESTVICA ZA SP 1. Phil Mahre (ZDA) 266 2. Ingemar Stenmark (Šve.) 260 3. Aleksander žirov (SZ) 185 4. Steve Mahre (ZDA) 155 5. Peter Muller (Švi.) 140 6. Bojan Križaj (Jug.) 137 7. Andreas Wenzel (Liecht.) 130 8. Harti Weirather (Av.) 115 9. Steve Podborsky (Kan.) 105 110 10. Christian Orlainsky (Av.) 105 KONČNA LESTVICA VELESLALOMA 1. Stenmark (Šve.) 125; 2. žirov (SZ) 115; 3. Phil Mahre (ZDA) 84; 4. Joel Gaspoz (Švi.) 71; Jean -Luc Fournier (Švi.) 65. Danes bo na sporedu paralelni slalom, ki seveda ne bo več nič odločal glede kcnčne lestvice za SP. KOŠARKA ČETRTFINALE «PLAY-OFF» Visok poraz Carrerc V včerajšnjem anticipiranem srečanju četrtfinala «play-off» je Turi-risanda v Vareseju premagala beneško Carrero s 84:62 (47:33). Najboljši strelec pri Turisandi je •bil Morse (25 točk), pri Carreri pa Haywood (23). Za Benečane ni igral poškodovani Dalipagič. OSTALI DANAŠNJI SPORED 15.00 v Milanu (tudi po TV, 3. program); Billy - Superga; 18.15 v Pesaru: Scavolini - Sinudyne; 18.15 v Cantuju: Squibb - Grimaldi. Zmaga Bora Intereurope po petih setih igre V moški B ligi je Bor JIK Banka klonil odličnim nasprotnikom iz Bergama v zelo napetem srečanju Bor Intereuropa — Sokol 3:2 (10:15, 15:10, 15:13, 2:15, 15:7) SOKOL: škerk, Capolicchio, Lozar, Pertot, L., V. in M. Legiša, Kralj, Mervič in Chemelli. BOR INTEREUROPA: Bolčina, Kus, E. in L. Maver, Fičur, Cer-golj, Glavina, Zupančič, Rauber, Debenjak. SODNIK: Guarducci (FI); stranski: Dobrilla; zapisničarka: C. Ma-lorgio. Pred polnimi tribunami in v res pravem derbijevskem vzdušju, v katerem ni manjkalo hrupnega navijanja obeh ekip, so Tržačanke po petih setih napete igre spravile na kolena ekipo Sokola, ki bo imela po tem porazu boj za obstanek med drugoligaši še otežen. Igra obeh ekip, kot celota, sicer tehnično ni bila na posebno visoki ravni, vendar pa je pomembnost tekme le doprinesla toliko, da je te pomanjkljivosti (vsaj v očeh gledalcev) nekoliko «prekrila», tako da liiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiP AVTOMOBILIZEM DANES VELIKA NAGRADA BRAZILIJE Brazilec Nelson Piquet (brabham) najhitrejši v poskusnih vožnjah Na drugo mesto se je uvrstil Reutemann • Patrese odličen četrti RIO DE JANEIRO - Nelson Pi-quet na brabhamu in Carlos Reutemann na williamsu bosta startala danes v prvi vrsti na avtomobilski driki formule 1 za Veliko nagrado Brazilije. Dirka bo ob 18.30 in jo bo prenašala italijanska televizija na drugem sporedu. Tudi po včerajšnjih poskusnih vožnjah je torej na dlani, da se bo danes za končno zmago bil boj med piloti na avtomobilih brabham in \villiams. Nelson Piquet, ki bo vozil pred lastnim občinstvom, bo seveda dal danes vse od sebe, da bi svojim navijačem poskrbel za veliko zadoščenje. Po drugi strani pa bosta Argentinec Carlos Reutemann nVMNiattSHL,rtl' §• pr sco»! vo B skupine Kalija v A skupini Visok poraz «plavih» ORTISEI — že dan pred koncem svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu si je Italija priborila končno zmago in s tem napredovanje v A skupino. Italijani so namreč včeraj visoko premagali Japonsko, medtem ko je Poljska odpravila NDR. Današnje srečanje med Italijo in NDR bo torej glede prvega mesta brez vsake vrednosti, saj imajo «azzurri» kar štiri točke več od vzhodnih Nemcev, tri več pa od Poljakov, ki se bodo danes spoprijeli z Jugoslavijo. «Plavi» so včeraj igrali izredno pomembno srečanje proti Norveški in, žal, visoko izgubili. Težko je verjeti, da bi Jugoslavija danes proti Poljski iztržila vsaj točko in zato bo usoda «plavih» odvisna od... izidov drugih srečanj. IZIDI 6. KOLA Italija - Japonska 9:2 (5:0; 3:2; 1:0) Norveška - SFRJ 6:2 (3:0, 2 0. 1:2) Švica - Romunija 8:3 (3:1, 3:0, 2:2) Poljska-NDR 7:3 (2:1, 2:1, 3:1) LESTVICA Italija 12, Poljska 9. NDR 8, Švica 6. Norveška 4, Jugoslavija 3. Japonska in Romunija 2. DANAŠNJI SPORED 10.00: Jugoslavija - Poljska 14.00: Norveška - Romunija 17.30: Švica - Japonska 21.00: Italija-NDR TENIS MEDNARODNI TURNIR V MILANU McEnroe in Borg finalista MILAN — Kot je bilo pričakovati, sta finalista mednarodnega teniške- ga turnirja v Milanu Američan John McEnroe in Šved Bjom Borg. Medtem ko je McEnroe v polfinalu z dokajšnjo lahkoto odpravil rojaka Sandyja Mayerja s 6:3, 6:4, pa je švedski as nepričakovano naletel na hude težave proti Italijanu Gianniju Oclepou in zmagal le s 7:5. 7:6. KOŠARKA DANES V DOLINI (18.15) Jadranovci v okrnjeni postavi proti Elcromu -ažuleo*? no.ot Današnje drugo povratno srečanje sklepnega.,turnirja za prestop v C-l ligo, v katerem se bodo jadranovci ob 18.15 v Dolini spoprijeli s peterko Elcroma iz Tržiča, je postalo za naše fante nenadoma dokaj težko. Kaže namreč, da bodo jadranovci nastopili brez Marka Bana in Petra. Žerjala, ki zaradi bolezni nista trenirala ves teden, poleg tega verjetno ne bo niti trenerja Spli-chala, ki je prav tako zbolel. Naši fantje bodo pred dokaj težko nalogo. Pomoč navijačev je torej danes več kot nujna. lahko ocenimo srečanje na splošno kot zanimivo in napeto. V prvem setu so borovke startalc silovito, toda domačinke so pod vodstvom izkušene Škerkove kmalu u-redile svoje vrste, krepko povedle in prišle prve do petnajstice. Drugi niz je bil do stanja 6:6 zelo izenačen, nato pa so Nabre-žinke nenadoma izgubile vso svojo borbenost, Tržačanke so izkoristile priložnost in stanje v nizih izenačile. V tretjem delu srečanja je bil Sokol že na robu zmage, saj je povedel kar s 13:8 (k temu je z odličnimi servisi največ pripomogla Kraljeva), toda v finišu so borovke zaigrale brez panike in so z umirjeno igro nevtralizirale prednost Sokola ter nato zmagale V četrtem setu je po krajši zmešnjavi pri zapisnikarski mizi Sokol z dokaj medlo igro povedel s 4:0, borovke so podcenjevale nasprotnice, na igrišču poleg tega niso bile razporejene najboljše, saj so zevale v njihovih vrstah precejšnje vrzeli in set se je zaključil kar s 13 točkami razlike. Le malo je manjkalo, da ni tržaška šesterica vrnila domačinom milo za drago v zadnjem nizu, saj je vodila že z 11:1. Toda v zaključku so Nabrežinke s skrajnim naporom znižale na 11:7. nato pa so storile več hudih napak in so tako tekmo izgubile. Pri Tržačankah je tokrat opravila mnogo dela na igrišču Bolčinova, ki je, kljub nekaj napakam, med najbolj zaslužnimi za uspeh svoje vrste. Pri Sokolu, ki je pokazal premalo ekipne igre pa sta poleg Škerkove. od časa do časa in z nekaterimi elementi izstopali predvsem Vida Legiša in Kraljeva. BOJAN PAVLETIČ * # * MOŠKA B LIGA Bor JIK Banka 2 Olimpia Karmak 3 ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Virtus Volley 3:0 (15:12, 16:14. 15:12) BREG: F. in D. Žerjal, K. in S. Slavec. Martinelli, Stepančič, Ole-nik, Trenta, Premolin, Kocjančič, Sancin. SODNIK: Burlini. Brežanke so v tem srečanju odigrale dokaj slab prvi set, saj so imele zelo neučinkovit sprejem servisa, bile so pa tudi nezbrane. Pri 12. točki pa jim je. vetidarle u-spelo izenačiti stanje ih nato osvojiti set. " V ostalih'dveh fiižlb'siri? 'ž^ŽStku zaigrale medlo, proti koncu so se zbrale in tedaj so bile nezadržne. Na splošno pa je bil nastop Brega nezadovoljiv, saj je pokazal raztrgano igro, igralke pa so tudi To je bil eden slabših nastopov Sloge, ki je igrala brez Hrovatinove, Ražmova pa je nastopila prvič po dveh mesecih. Ključne igralke so imele tokrat slab dan, poleg tega pa so tudi podcenjevale svoje nasprotnice, ki so zadnje na lestvici, vendar pa so tokrat igrale odločno in borbeno. Celinia s tako igro ob kdncu prvenstva prav gotovo ne bo ostala na repu lestvice. INKA ŽENSKA D LIGA Inler - Bor 0:3 (10:15, 15:17, 5:15) BOR:- Vodopivec, Furlanič, Jazbec, Birsa, Vigini, Tomšič, V. Klem-še, Šušteršič. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Volley 80 — Sloga 3:2 (12:15, 15:5, 15:12, 13:15, 17:15) SLOGA: Renčelj, Grgič, Canzia-ni, Drnovšek, Hrovatin, Škabar, Malalan, Adam, Petaros, Sosič, Purič. Kot: kaže-že sam rezultat, je bilo srečanje izredno izenačeno. Velja omeniti, da se je končalo šele po dobrih dveh urah, samo zadnji set pa je trajal kar 35 minut. Slogašice so tokrat dobro igrale, poznalo pa se je, da med tednom jih kar pet ni treniralo zaradi bolezni. V prvem in drugem setu so zaigrale mlajše, nato Pa je na igrišče stopila standardna postava. Kljub porazu, so vse izpolnile priča- > kovanja, nasprotnice pa so ob kon- ! cu le imele nekaj več športne sreče. \ B. M. j Breg — Vivai Busa 3:0 j (15:0, 15:9, 15:8) BREG: Ksenija in Vilma Kocjančič, Žerjal, Pečenik, Švab, Fonta-not, Ota, Maver, Alberti. Brežanke so brez težav premagale šibki Vivai Busa. S to zmago so sd priborile dve točki prednosti pred Sokolom in ekipo R Modulo. Domačinke so vseskozi igrale dobro in so se izkazale predvsem pri sprejemu servisa in v obrambi. Še vedno pa grešijo preveč servisov. Nasprotnice se tokrat niso borile NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina na težkem gostovanju v Forliju Še v dvomu je nastop Metle in Marianija V 25. kolu C-l nogometne lige čaka danes Triestino težko gostovanje v Forliju. Moštvo iz Forlija i-ma namreč le dve točki manj od Tržačanov in bo zato danes igralo na vse kriplje, da osvoji zmago in s tem dohiti na lestvici Bianchijevo enajsterico. Po drugi strani je za drugo mesto na razpredelnici že več kandidatov, kar seveda še otežkcča cilj Tržačanov, da bi končno napredovali v višjo ligo. Na današnjem gostovanju pa bo naloga Triestine verjetno še težja, saj je še v dvomu nastop dveh odličnih nogometašev, kot sta Coletta in Mariani. DANAŠNJI SPORED (16.30) Cremonese - Spezia : Enipoli - Mantova; Fano - CisaleTČVli'-. Tfp?-stina; Prato - .Modena,. .Reggiana * Parma: San^p^se, % dgiano; Trento - Piacenza; Treviso -Novara. A LIGA DANAŠNJI SPORED (16.30) _____________ ________ __________ Ascoli - Avellino; Catanzaro - U> psihično pokazale nezadovoljivo pri- dine-se; Fiorentina - Como; Inter - tania; Palermo - Milan; Rimini -Lazio; Sampdoria - Piša; Spal - Ce-sena; Taranto - Gsnoa; Varese -Pescara. pravljenost. MRS Sloga — Celinia 3:2 (15:11, 5:15, 15:10, 10:15, 15:10) SLOGA: N. in M. Grgič, T. in M. Križmančič, Zoch, Gulič. Milič, Ražem. Juventus; Napoli Bologna; Perugia - Pistoiese; Roma - Cagliari; Torino - Brescia. B LIGA DANAŠNJI SPORED (16.30) Atalanta - Foggia: Bari - Vero-ina; Vicenza - Lecce; Monz* - Ca- NA OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Z novimi prijemi postavljena trdna podlaga za nadaljnje delovanje in krepitev društva Izvedena je bila reorganizacija društva in so bile postavljene dobre materialne osnove ■ Sedaj več kot tisoč članov - Cez dve leti v tretjo fazo, v kateri bo glavna teža usmerjena v kakovost na vseh ravneh «Našega dela ne smemo vrednotiti le skozi prizmo telesno - kulturne dejavnosti, marveč predvsem kot aktivnost z veliko družilno-mo-bilizacijsko, usmerjevalno in vzgojno močjo. To moč in človeški potencial, ki se zbira okrog našega društva, bomo morali z vzgojnimi prijemi in s posredovanjem informacij sami, predvsem pa naša zamejska skupnost, še bolj izkoristiti.* V teh besedah, ki jih je na petkovem občnem zboru ŠZ Bor izrekel predsednik Mitja Race, je za-popadena sedanja usmeritev tega našega največjega mestnega društva, ki je svojo dejavnost usmeri- •iiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiuiiiHiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiKiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Srečanje med Gajo in Olimpio odložili Današnje nogometno srečanje med padriško - gropajsko Gajo in Olimpio, ki bi moralo odločati o drugem mestu na lestvici, s katerim bi si ena izmed obeh omenjenih ekip priborila pravico do dodatnega srečanja z drugouvrščeno enajsterico v skupini N za prestop v 2. amatersko ligo, je nogometna zveza iz doslej neznanih vzrokov odložila. Domneva se, da se je odločila za ta korak, ker mora še sklepati (ali pa je to že storila, vendar o tem včeraj ni bilo mogoče zvedeti) o protestu, ki ga je Gaja vložila po tekmi v Nabrežini, v kateri je prišlo do izgredov s strani navijačev domačega moštva. Če bi to srečanje nogometna federacija registrirala v prid Gaje (tekma se je končala neodločeno), bi padriško gropajsko moštvo imelo točko več od Olimpie in dodatno srečanje ne bi bilo več potrebno. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 29. marca 1981 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Ribiškem naselju: S. Mar-co - Vesna; 16.30 v Repnu: Kras - Rus andr«; 16.30 v Bazovici: Zarja • Campanelle; 16.30 v Dolini: Breg -Staranzano. * 3. AMATERSKA LIGA 16.30 v Doberdobu: Mladost - Pie-dimonte; 16.30 v Romjanu: Verme-gliano - Sovodnje; 16.30 v Tržiču: Italcantieri - Juventina. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Primorec - O-limpia; 10.30 v Repnu: Kras - Do-mio. NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Zaule; 9.45 na Opčinah: Roianese - Primorje; 12.00 v Trstu, Vrdelska c.: Triestina - Zarja. ZAČETNIKI 9.30 v Dolini: Breg Costalunga; 10.30 na Padričah: Gaja - CGS; 13.00 na Opčinah: S. Andrea A Primorje. KOŠARKA POULE C-l 18.15 v Dolini: Jadran - Elorom. PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Kontovelu: Kontovel -CUS; 16.00 v Dolini: Polet - La Talpa DEČKI 8.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Don Bosco. PROPAGANDA 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana Sokol. SMUČANJE KANIN 81 9.00 na Nevejskem sedlu: prireja SPDG. ODBOJKA «UNDER 15» - ŽENSKE 9.30 na Proseku: Kontovel - Breg; 10.00 v Trstu, Petrarca: OMA Za-nardo Sloga. NAMIZNI TENIS DEŽELNI POLFINALE PROM. LIGE 9.00 v Vidmu: Rangers Kras. DEŽELNI NASTOP DVOJIC 15.00 v Vidmu: nastopa tudi Kras. na tekmovalno raven, na predtekmovalno in lo ne samo ampak tudi potekmovalno, to je, da nudi svojim članom usluge od rane mladosti pa vse do zrelih let. Glede na dejstvo, da društvo sedaj šteje več kot tisoč članov iz Trsta in Milj in da gre predvsem za mladino, ki jo poleg šole v večini primerov prav šport pogosto edini opredeljuje kot člana naše skupnosti, je pravilnost take usmeritve več kot upravičena in utemeljena. Še zlasti v sedanjem trenutku, kot je poudaril Race, v katerem so se pritiski protislovenskih sil na našo skupnost povečali, ko je zastal proces za uzakonitev globalne zaščite, ko nam razlaščajo še zadnje metre naše zemlje v mestu, ko si sledijo atentati na naše spomenike in objekte. V skladu s temi smernicami so si zato pri Boru zastavili dolgoročni načrt dela. V preteklem obdobju sta bili izpolnjeni dve temeljni postavki. Izvedena je bila reorganizacija društva na novih delovnih in vsebinskih načelih, društvu pa so bile zagotovljene tudi tiste materialne osnove, brez katerih bi bila njegova nadaljnja rast nemogoča. Dogradili so novo dvorano, uredili težkoatletski in trim-ski kabinet ter staro dvorano, ki skupaj z drugimi pridobitvami spreminja stadion «1. maj* v enega najbolj funkcionalnih športnih centrov v tržaškem mestnem okolišu. Race je še omenil nove sekcije in aktive, športno šolo, ki deluje v okviru Bora, rekreacijsko skupino KRUT. ki jo sestavljajo starejši ljudje, upo kojenci in invalidi, ki vadi pod Borovo streho. Vse to pa je terjalo nove prijeme za pridobivanje denarnih sredstev, od članov pa tudi nove žrtve. Pri tej široko zastavljeni aktivnosti pa je društvo naletelo na veliko razumevanje pri družbenopolitičnih in gospodarskih krogih naše manjšine in matične domovine, katerim se je Race zahvalil. Zatem je Race nakazal še program razvojnega ciklusa, ki se bo zaključil čez dve leti, kc bodo prešli v tretjo fazo, v kateri bodo zlasti stremeli za kakovostjo na vseh ravneh, saj podmladka, ki to zagotavlja, res ne manjka. Pred branjem svojega poročila je predsednik Mitja Race pozdravil številne goste, med katerimi konzula SFRJ v Trstu Plečasa, predstavnika Intereurope iz Kopra (pokrovitelja ženske odbojkarske ekipe) Rasta Plesničarja, organizacijskega sekretarja pobratenega društva Slovan iz Ljubljane Marjana Rožanca, predstavnika odbora za telesno kulturo pri SKGZ Jožka Morelja, predstavnika SPDT Ervina Gombača in TPK Sirena Inka Starca, zatem pa so se z enominutnim molkom poklonili spominu nedavno preminulega bivšega društvenega predsednika Stanka Pertota. Po blagajniškem poročilu Franka Viteza, ki je jasno pokazalo, kakšno veliko finančno breme terja tako široko razvejanja aktivnost, so sledili pozdravi gostov. V imenu odbora za telesno kulturo pri SKGZ je spregovoril Jožko Morelj, za TPK Sirena Inko Starc, ki je še zlasti poudaril nove prijeme in strukturalne spremembe pri Boru, (povezovanje s šolo, delo v globino) in izrazil željo, da bi v bodoče načrtovali čim-več skupiih pobud, v imenu Intereurope je pozdrave prinesel Rasto Plesničar, v imenu pobratenega Slovana Marjan Rožarc, za SPDT pa Ervin Gombač, ki se je prav tako zavzel za še trdnejše sodelovanje med Borom, Sireno in SPDT. Sledila je razprava (volitve so vsaki dve leti, torej bodo na prihodnjem občnem zboru), ki pa ni bila posebno razgibana, glede na to, da vsaka sekcija samostojno rešuje svoja notranja vprašanja, medtem ko na občni zbor pridejo le skupna vprašanja. kot so finance, objekti in splošna športna pob tika. (db) 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Borac premagal Partizana Olimpija danes v Beogradu V anticipiranem srečanju 22. kola je včeraj v Banjaluki domači Borac nepričakovano, toda zasluženo premagal beograjskega Partizana z 2:1 (1:0). Strelci: Bedi (41.) iz e-najsunetrovke in Arnautovič (62.) za Borca; Živkovič (72.) za Par- ' Tega, ‘pg bo danes ob 15.30, v Beogradu, kjer bosta igrali pGsumv in ljubljan- ska Olimpija. DANAŠNJI SPORED (15.30) Crvena zvezda - Olimpija; Velež -Hajduk: Dinamo - Napredak; Slobo-da - Zagreb: Radnički - Rijeka; Željezničar - Sarajevo; Vojvodina -Budučnost; Vardar - Beograd. Na današnjem občnem zboru dežeine odbojkarske zveze Slovenska društva kandidirajo 1. Peterlina Danes bo v Trstu občni zbor Deželne odbojkarske zveze FIPAV, na katerem bodo izvolili novi vodstveni odbor, ki bo vodil deželno odbojkarsko politiko v novi mandatni dobi. Prijetna novost tega občnega zbora je v tem, da so slovenska odbojkarska društva, kot so potrdili tudi na petkovi odbojkarski komisiji ZSŠDI, postavila kandidaturo slovenskega izvedenca prof. Ivana Peterlina, ki ima ob napovedani podpori tudi ostalih tržaških društev realne možnosti za izvolitev. To bi predstavljalo vsekakor pomembno politično uveljavitev, saj moramo zamejski Slovenci stremeti za tem, da imamo kvalificirano predstavništvo na vseli tistih področjih, kjer delujemo. Delegate slovenskih društev torej pozivamo, naj se polnoštevilno udeležijo današnjega občnega zbora in plebiscitarno podprejo slovenskega kandidata. B. S. Obisk delegacije OTK SKGZ v Ljubljani Delegacija Odbora za telesno kulturo Slovenske kulturno gospodarske zveze se je v četrtek mudila na obisku v Ljubljani, gost Telesno-kultume skupnosti Slovenije. V samem začetku razgovorov je predsednik TKS Slovenije, Rajko Šugman, ki je vodil delegacijo, poudaril pomen, ki ga TKS daje stikom s športnimi organizacijami v zamejstvu. Poleg predsednika Šugmana sta bila v delegaciji TKS Slovenije še sekretar Marko Trškan in Zoran Naprudnik, predstavnik Zve ze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Delegacijo Odbora za teles no kulturo SKGZ pa je vodila predsednica Tamara Blazina. V nadaljnjem delu razgovorov sta strani preučili posamezne sklepe, ki izhajajo iz prejšnjega obiska TKS v zamejstvu (oktobra 1980), nato pa so se predstavniki dotaknili še ostalih možnosti medsebojnega so delovanja. Po uradnih razgovorih je delega cija OTK SKGZ obiskala še tovar no športnih artiklov Slovenijašport v Ljubljani, nato pa v popoldanskih urah še Visoko šolo za telesno kulturo v Mostah. Med dvema ognjema Na stadionu «1. maj* je bil včeraj turnir športne šole trst v igri med dvema ognjema za drugo skupino ekip. Zmagal je Kette pred Barkovljami in Milčinskam. kot v prvi tekmi, ko so igrale na domačem igrišču in to so seveda izkoristile Brežanke in zaigrale še boljše. Do konca prvenstva manjka samo še tekma proti II Modulu, ki bo odločala o končnem zmagovalcu skupine. Tekmo bodo odigrale v Dolini 1. aprila, ob 19.30. Mrs ATLETIKA Na ta nižje srednje šole Dolinska šola «S. Gregorcih daleč pred drugimi Dolinska šola «Simon Gregorčič* je s 3912 točkami premočno zmagala na atletskem tekmovanju za nižje srednje šole. Druga je bila šola «1. Cankar* z 2310 točkami, sledijo naslednji zavodi: «Fran Erjavec* 1325,5; «Sv. Ckil in Metod* 1274; ) 10 000 lir za pevski, zbor Srečko Kumar. Mariia Kodrič daruje 20.000 lir za Združenie aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Ferdi- I nanda Križmana daruje družina Ur-b-mčj? 20 000 lir za Kraško hišo. Namesto cvetia na grob bratranca Janka Kralja daruje Renato Doljak 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Angela Požara daruieio vnuki 15.000 lir za Ditoško matico. Ob 7. obletnici smrti sestre Vere Cotič in ob 2. obletnici smrti brata Ivana Cotiča darujejo sestre in mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vplačana glavnica in rezerve L. 1.879.442.167 Vpisana v Register podjetij pri sodišču v Trstu pod št. 4023 Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki bo v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20, v prvem zasedanju dne 11. aprila 1981 ob 9. uri, v morebitnem drugem zasedanju dne 12. aprila 1981 v istih prostorih in ob isti uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo Upravnega sveta; 2. Poročilo Nadzornega odbora: 3. Predložitev družbene bilance poslovnega leta 1980 in zadevni sklepi: 4. Izvolitev Upravnega sveta s predhodno določitvijo števila članov in odškodnine za seje: 5. Izvolitev Nadzornega odbora s predhodno določitvijo honorarja; 6. Razno. Opozarjamo gospode delničarje, da na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. 12. 1962, bodo imeli pravico glasovanja samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora. UPRAVNI SVET Trst. 27. 2. 1981 TRST Ul. F. Fllzl 10, tel. 61-446 - 68-881 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SRA. TRST Ul. Filzi 10-Tel.: centrala 61446/68881 Menjalni urad 68727 PPPfip V ZANESLJIVOST ISliSfe v domačnosti "‘‘HajL';** - učinkovitost POSLOVNOSTI Nudi pravim ljubiteljem kave 1 2 3 široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVF 200 lir Kovne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 bratje 10.000 lir za moški pevski zbor Vesna. Ob 28. obletnici smrti drage mame Alojzije in v spomin na nedavno preminulega očeta Ivana Zobca (Boršt 149) daruje hči Olga z družino 10.000 lir za pevski zbor Slovenec. Namesto cvetja na grob Janka Kralja daruje Sonja Milič (Zgonik 14) 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Željka Čoka darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Družina Rožine Cibic daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Željka Čoka daruje Anton Babič z družino 5.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na Vladija Sancina daruje žena 10.000 za Dijaško matico. 10.000 za Glasbeno matico, 10.000 za PD Ivan Grbec, 10.000 za dom Jakoba Ukmarja v Skednju in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Marijo Cergol-Čač darujejo za PD Kolonkovec: družina Savina Švare 10.000. Marija Kette 10.000. Elvira Žerjal 5.000, Pepca Luin 5.000 in Mira Šuman 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Nacita Metlike daruje Lojzka Riosa 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na predrago sestro Rozalijo ter njena padla sinova Milana in Maksa se jih spominja sestra oziroma teta z družino in daruje 10.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti očeta Franca, mame Alojzije in sestre Francke Kralj se jih spominja hči Marija z družino in daruje 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Pavla Sedmaka daruje Anica Škerlavaj Štoka 15.000 lir za SKD Tabor. Za popravilo slačilnic ŠD Primorec (igrišče Trebče) darujeta Dušan Košuta 20.000 in E. Sternad 10.000 lir. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ulica Buonarnttl 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-2*F96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03 71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE bor PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100 m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282 PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 — Boljunska cesta 280, Lakotišče. ČISTILKO išče podjetje v industrijskem predelu mesta. Telefonirati od 16. do 17. ure na št. 823-000. ALFA SUD TI 1500, letnik 1978 -december, ugodno prodam. Tel. 061/57-165 — Mavrič, Ul. Bratov Učakar 62, Ljubljana. ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos TRŽAŠKA POKRAJINA Obvestilo o natečaju Prot. št. 5/151-81 Predmet: zakup del za obnovo fasade Kasarne karabinjerjev v Ul. Cologna - Trst PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2.2.1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za zakup zgoraj navedenih del v obliki privatne licitacije (čl. 1 črka a) zakona na osnovi tajnih ponudb, v katerih naj bo naveden odstotek zni žanja na osnovni ceni dražbe Lit. 104.168.250. Interesenti lahko pošljejo svoje prošnje, na kolkovanem papirju, na to upravo (Ul. Geppa, 21 - Trst) do 12. ure dne 11. aprila 1981. z 12 odst. popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja. Naročila v društvenih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure. KUPIM hišico — največ 100 kv. m na kraški planoti ali v Miljah. Telefonirati v opoldanskih urah na št. 772-986. PREMOŽEN upokojenec išče v Trstu slovensko družino ali osebo, ki bi mu bila pripravljena nuditi stanovanje in hrano. Pisati pam železnina |V| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijsko cona) DOMJO, 132 Tel. 824-979 na Fermo posta centrale Trst — osebna izkaznica št. 42530106. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči beto in črno vino. OSMICO je odprl Ivan Kuzmič -Prebeneg 37. Toči beto in črno vino. OSMICO je odprl Mirko Bandi - Dolina 110. Toči beto in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino. 16-LETNA hitra strojepiska išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon številka 228-318. PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič, Rupa 8 Sovodnje ob Soči. Telefon 882-048. V SOBOTO, 21. marca, sem v Dolini izgubila denarnico z osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj telefonira na ŠL 231-164. PREDSEDNIK (dr. Gianfranco Carbone) MARIO BEVILACOUA TRST — Ul. Conti 9 — tel. 793071 VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO V našem skladišču Imamo tudi veliko izbiro rabljenih strojev in nadomestnih delov. OB SOBOTAH ZAPRTO! _ @#