!V-vv.(
00M0Z.W4vSK/:'. ^ ODDEuiK
Kis
m
^AD
^005-1 ^ f a
Glasilo* ki j s pred vami., le prispevek učencev na.se šole ob ivšJDulaOik '1, LliU OT.i.žOKAu Pod peresi otrok so nastali sestavki, otroško delo so risbe* otroške misli prevevajo vsako stran naše šAJtlHOJCš-k
Šolsko leto je skoraj naokrog« le še slab mesec nas loči od dneva9 ko se bodo za nami zaprla šolska vrata« Nekaterim za dva meseca, drugim za zmeraj«
Kakšno je bilo to leto ? Je izpolnilo pričakovanja > Upajmo, da je o .dicer smo pa sami krivi, če ni vse tako, kot smo želeli in načrtovali« Irevečkrat smo pozabili, da naše delo ni nabijanje žoge, pač pa učenje«
Vendar se lahko pionirji naše šole pohvalimo« Dosegli smo uspehe pri učenju in izvenšolskih dejavnostih« In o teh drugih vam bo marsikaj povedalo naše glasilo« Nismo želeli pripraviti samo zbirke spisov, čeprav tudi teh ne manjka, temveč predstaviti svoje celoletno delo«
Obenem čestitamo učencem sedmih razredov, ki so bili sprejeti v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije«
Uredniški odbor
O

£. h - ‘ i f; ?■ X 7 u
I .? Z. ‘	t >. '
Edvardu Kardelju v spomin
V soboto j lOo februarja, je po hudi in težki bolezniv ki je trajala z večjo ali manjšo močjo polnih pet letvunrl Ed ■ vard Kardelj4 član predsedstva EEkJ in CK ZKJ, narodni heroj in junak socialističnega dela«,
Edvard Kardelj se je rodil v Ljubljani leta Iglo v delavski družini - oče je bil nameščenec socialdemokratske stran-.-ke, mati pa delavka v tobačni tovarni v Ljubljani o Studiral je na učiteljišču in se s šestnajstimi leti vključil v BKOJ« Zaradi svoje napredne miselnosti je zelo težko dobil službo kljub obljubam, kopici listin , spričeval«
?.o letnega so v času Obznane vtaknili v politični zapor, pa čeprav ni ničesar naredil; njegova edina ^napaka” je bila ta, da je pel v pevskem zboru ^Evoboda"«,
Edvarda Kardelja je težko delo in socialni položaj delavcev vedno bolj spreminjal v revolucionarja. Kot učiteljiščnik je videl največjo moč revolucije v delavskih strankah, pri čemer pa je že takoj opozarjal na prisotnost OkJUNE« Iri organiziranju stavk se je trudil z vso svojo močjo in znanjem marksistične teorije, da bi bil i •.gov delež čimvešji. Zaradi tega so ga poslali v beograjske zapore in nato za dve le- -ti v PožarevaCo Sledila je cela vrsta zaporov - Maribor, Glav njača, Bileca„
Po letu 1932 so delavske demonstracije zavzele še širši razmah; kot sin delavskega razreda je javno ali ilegalno so • deloval pri njih«.
Leta 1941 je hitlerjevski škorenj o svojimi hordami zasedel Jugoslavijo« V tem trenutku je KPJ na čelu s tov« Titom predramila naš proletariat ter popeljala množice v odkrit boj s sovražniki«, Tudi takrat je bil Kardelj najtesneje povezan z usodo jugoslovanskih narodov«
Delovna soba Edvarda Kardelja je prazna, globoko v nas je nastala praznina, ki jo bomo izpolnjevali s tem, da se bomo borili za njegove in naše ideale, da ne bomo klonili, tal:o kot ni klonil on
GLAVA mTJ !
Evgenija FULKO, 4,a
V nedeljo, 25» marca IS79» smo v Hajdini pozdravili zvezno štafeto in poslali predsedniku republike tovarišu Titu ob njegovem sedeminosemdesetem rojstnem dnevu naslednjo čestitko ;
Dragi naš tovariš Tito I
Veliko čestitk Ti je bilo in Ti še bo izrečenih ob Tvojem rojstnem dnevu« A tega, kar v resnici čutimo, ne znamo povedati«
Nenehno so med nami Tvoje misli, kajti izpolnjujemo naloge, ki si jih pred nas postavil Ti s svojimi prijatelji in soborci« Vemo, da ljubimo Tebe, če ljubimo svojo domovino , vemo, da ljubimo svojo domovino, če ljubimo Tebe«
0 Tebi se učimo, ker Ti želimo biti podobni« To ni zme -raj lahko, toda srečni smo ob vsakem uspehu«
Ali je kaj lepšega od trenutka, ko prvošolček sam napiše Tvoje ime ? Ali je kaj mogočnejšega od znanja, ki ga sprejemamo mladi v šoli V
Zato naj bo naše darilo Tebi vsa tista zakladnica v naših glavah, ki jo vsak dan povečujemo s Tvojim imenom na ustih, s Tvojim likom pred očmi, s Tvojimi besedami v ušesih«
Vedi, da bodo Tvoje misli večno mlade, saj postajajo last stotin in tisočev mladih, ki jih sprejemamo za svoje
Hajdina, 25«IIIo 1979
Pionirji in mladinci osnovne šole Hajdina
O b r a m b n i dan
Vsako leto organiziramo na šoli obrambni dan, Ta preizkuša naše znanje iz različnih tem«, od požarne varnosti do prve pomoči.
Od 12o do 16, marca smo na naši šoli organizirali tako ime novani obrambni teden«, Nanj smo se pri urah fizike, zgodovine in telovadbe učenci že prej pripravljali, saj smo dobili vprašanja in odgovore, ki bi naj v tem tednu preizkušali naše zmogljivosti, Povečini smo se ta vprašanja naučili ali jih vsaj bežno pregledali, da bi si pridobili čimveč znanja, saj smo se zavedali, da tista skupina, ki zbere največ točk, zastopa našo šolo na občinskem tekmovanju v Ptuju«
že v torek smo se učenci obeh sedmih in osmih razredov zbrali v gramozni jami, kjer smo preizkusili svoje znanje v streljanju z zračno puško« Izkazali so se dečki, ki so že pred tem imeli medrazredna tekmovanja« V četrtek smo si ogledali dva filma, v petek pa smo ob alarmu izpraznili šolo,
V sredo, 14» marca, smo se zjutraj učenci višjih in nižjih razredov zbrali pred šolo skupaj z učitelji, predstavniki občine Ptuj in krajevne skupnosti« Pobili smo še zadnje napotke in startni list, na katerem je bila označena pot«
Ob Go je krenila na pot prva skupina in za njo vs.. ostale o Že pred prvo postajo so nastale težave, ker so mnogi odšli po napačni poti in že takoj izgubili čas, kar je pri seštevku pomenilo velik minus«
Pri prvi točki smo morali odgovoriti na zgodovinska vprašanja, ki so v glavnem zahtevala poznavanje NOB« Pot nas je nato vodila po hribu, vendar se je hitro končala, saj je bi la pred nami druga naloga, in sicer iz znanja prve pomoči« Nalogo smo hitro opravili in že se je vila naša pot po prašni poljski cesti, po kateri smo prišli do tovariša hišnika, kjer naf. je čakala tretja, ne preveč zavozlana naloga« Poiskati smo namreč morali predmet in to nam ni vzelo dosti časa« Kljub utrujenosti smo pot nadaljevali; po asfaltirani cesti v Gerečjo vas, Tu smo se ustavili ob za našo skupino najbolj zapleteni nalogi«, to je ob ravnanju s kompasom« Čeprav z nekaj zamude, smo se zatem odpravili k nalogi, ki je
vsebovala vprašanja iz civilne zaščitec Ta točka nam ni delala preglavicv ker smo bili nanjo dobro pripravljeni. Pot smo nato nekaj časa nadaljevali skozi gozd in zavili na nogomet no igrišče v Gerečji vasi. Tu je bila pripravljena naloga, podobna pikadu metanje žogice v tarčo, nismo se najbolje odrezali, saj nam zadeti tarčo ni in ni uspelo. Jonee je ved no bolj pripekalo, večala se jo naša utrujenost, do cilja smo imeli le še dve kontrolni točki in morali smo pohiteti, saj se urni kazalci niso hoteli upočasniti. Prišli smo v drugo gramozno jamo. Tu sta bila dva predstavnika gasilskih društev in na:"’ zastavljala vprašanja iz požarne varnosti. Pot je dalje peljala po makadamski cesti do naslednje gramozne jame, kjer je potekala zadnja preizkušnja naše spretnosti, nošenje ranjenca na nosilih od določenega mesta do drugega v najkrajšem času in, seveda, brez napak„ Od tod smo imeli še nekaj metrov do cilja, kjer se je končala približno šest kilometrov dolga pot. Na cilj so prispeli tudi učenci nižjih razredov, katerih pot je bila nekoliko krajša.
Vsi smo si prizadevali, da bi dosegli čimboljši rezultat, zmagati pa je uspelo skupini 7.a razreda. Vsem pa nam je ostala zavest, da smo pokazali precejšnje znanje iz obrambe. Kajti le kdor kaj zna, lahko koristi domovini.
Darja NAhtidkGJk,
8. b
Po poteh revolucije v Mostje
Neprijazno vreme, ki se je nakazovalo v soboto zjutraj, me je spravilo v slabo voljo. Toda v šoli, na našem zbornem mestu, je bilo vzdušje veselo vsi z mano vred so na pohodu pričakovali veselih dogodkov.
Razdelili smo malice in počakali na avtobuse. Potem se je cela višja stopnja stlačila v dva avtobusa in odpeljali so nas v Ptuj na Slovenski trg. Tam smo sicer še malo počakali, potem pa krenili po ptujskih ulicah in nato na podeželje.Vzdušje je bilo veselo, utrujenosti še ni bilo. Hodili smo večinoma po asfaltu, na desno vinogradi, na levo gozdovi, travniki ali njive. Ti in tam je bila kakšna domačija. Po teh krajih
sem hodila prvičv vendar so se mi takoj priljubili„ Utrujenost se nas je že lotevala, saj je bila pot vedno težja« Postalo je vroče in počasi so se začele prazniti zaloge, ki srno jih prine ■ sli s sabou Vse teže smo čakali na polurni postanek za malico« Včasih je komandir hajdinske čete povedal kakšno žalo, da je bilo bolj veselo« Končno smo le prišli na kraj, kjer srno se malo odpočili in pomalicali. Razpasli smo se kot uši po, pobočju in si potešili prazne želodce« čez pol ure smo spet krenili« Prišli srno do kanalov za odvod vode, ki jih je tam selo veliko. Zagledali smo zastave in letala ptujskega Aerokluba so preleta-la spominski park.
Zadnji koraki tega pohoda so bili hitri, saj smo bili vsi utrujeni in potem se je prostor, kjer smo se ustavili, spremenil v pravo ležalnicoc Jledil je program« Najprej odkritje spomenika in sprejem novih članov v ZKJ, Podeljena so bila priznanja za zvesto delo, nato pa je bil izveden še kulturni program.
Odpočili smo si, avtobusi so nas že cakakli in nas odpeljali do šole.
Pohod sem si sicer drugače predstavljala, vendar je bilo lepo in ni mi žal,
h arija HikVjJN okK,
6 ob
Postala sem pionir
Ko je imela domovina rojstni dan, smo tudi učenci prvega razreda imeli velik praznik. Vsi smo se zbrali v prosvetni dvorani v Hajdini, Tam smo postali pionirji. Ko smo v dvorani končali, smo se napotili v šolo, Tu nas je čakala malica. Imeli smo se zelo lepo. Ko smo se namalicali, smo se napoti-• li domov,
.Slavica ti Tiki,
Iv a
Naš razred
Naš razred je čist, v našem razredu so okna„ V našem razredu imamo Jakca. Imamo zelo lepo tablo, V našem razredu imamo luči, V šoli imamo tovarišice.
Metka SLAilBtiRGPR, l,b
Sončno ne P 3 Pisno .jutro o „ Toda tega dne smo zvedeti, da se na^im b::-atom v Urni gori zgodilo neka: hudega<, Zgodaj Zjutraj jih je ynizadel močan potres devete sto^n s„ ckateri so otožno sedeli na prostem in gledali ruševine. nekateri so z grozo in solzami v očeh čakalis da bodo njihove drage rešili težkega "bremena ruševin«
l-o vsej domovini in drugod po svetu se je takoj raz ve de -lo. kaj se je zgodilo« Začele so se akcije zbiranja šotorov* spalnih vreč., sanitetnega materiala, hrane in drugih potrebnih stvari«. Primanjkovalo je pitne vod.-., obleke in vsega drugega« Bolniki, kolikor jih je preživelo to katastrofalno nesrečo, .so bili na prostem« keševali so jih pripadniki JLA in reševalne ekipe vsega sveta«
Iz domovine in tujine so začel- prihajati vedno nove pošiljke „ Tovarne ir drugi kolektivi delajo za ponesrečence in s tem kažejo solidarnost z brati. Tudi mi učenci smo zbirali denarno pomoč za prebiralce nesrečne črne gore.
Zopet se je pokazalo bratstvo red ns.ši-vd nerodi in narodnostmi. Pomagali smo, saj smo pomislili tudi na to, kako potrebna bo pomoč nekom nar samim«,
Irena PILILAJA, e. b
L a a o i a a m r a j i a g
Moji mami je ime Ilirija. Pomagam ji pri delu. Una mi pomaga pri nalogi. Mamica me ima zelo rada. Pomagam ji na vrtu. Vesela je, če ji pomagam. Zjutraj, ko vstanem, me mamica pokliče k zajtrku Mamica dela >a banki 7 Ma-*
riboru. Ko se zbudi, grs v službo.
Tamara r .111L GA,
l.b
Moji mami je ime Mežika« Imam jo zelo rad. kad ji pospravljam« Pad pomivam posodo« Mamica me ima zelo rada. Pomaga mi pri nalogi« Moja mamic o ima rjave lase,
Danilo LELJAK, l.b
Dan JLA
6« aprila 19*1-1 so fašistične sile napadle Jugoslavijo = Nemci,j Italijani in Madžari so razkosali našo prelepo domovino in našemu ljudstvu odvzeli vse pravice,.
Ljudje niso mogli trpeti tujčeve oblasti«. Prijeli so za puške in odšli v gozdove, da si izbojujejo lepšo in boljšo prihodnosto Niso se ustrašili morilskega klanja tujcev, temveč so 'e pogumneje kljubovali sovraž" ikom„ Mnogo ljudi je za svobodo žrtvovalo svoja življenja. Tega ne smemo nikoli pozabitio Braniti moramo domovino, kot so jo branili naši dedje, očetje, matere in tudi najmlajši • kurirji-
22« decembra leta 194-1 je bila v majhnem bosanskem mestu Budu ustanovljena prva proletarska brigada« Sestavljali so jo pripadniki vseh narodov in narodnostiTo je bila prva brigada in zadala si je nalogo, da pomaga vsem enotam, ki so v stiski« Teh hudih dni ss vsako leto spomnimo in jih počastimo s praznikom ••• dnevom JLA«
Vojna nas jc izučila, da moraš biti nanjo vedno pripravljen« Zato smo do danes zgradili vojsko, ki je močna, in z njo bomo branili domovino do zadnje kaplje krvi« Bazvita je močna kopenska vojska, letalstvo in mornarica« Nihče nas ne more tako presenetiti, kot se je to zgodilo 6« aprila 1911«
Naša država je članica OZN« Bori se za mir« Toda tudi sedaj e vse države ne mirujejo«. Vsi si želimo« da bi ne bilo več vojne, ki prinese toliko gorja, strahu in grozot«
bvgenija HJLKO,
4- o a
P r a z n i k JLA
22o december je za nas vse zelo pomemben praznik« 21«XII« je bila v majhnem bosanskem mestu Budu ustanovljena prva proletarska brigada« Ustanovil jo je naš predsednik Tito« Izbral jo je iz najboljših partizanskih čet. Čeprav so ljudje mislili, da ne bo zmogel tega, se je njegov načrt uresničil«. Bil je zelo prizadeven človek« Za domovino je bil pripravljen dati življenje.
Brigada se je morala že drugi dan spopasti s sovražnikom. To je bilo 22. XII.1941. Ta vojska je potem zelo napredovala«, saj nam je leta 1945 zasijala luč svobode.
Ko fantje dopolnijo 18 let, gredo služit vojaški rok. Tam se naučijo streljati, vadijo pa se tudi raznih spretnosti. Večkrat morajo na stražo. Ob nedeljah imajo prosti dan, lahko gredo na sprehode, v kino in posedet v park«, iia voljo so jim razna športna igrišča, de pa se vojak posebno izkaže, dobi nagradni dopust«,
Naša vojska je dobro oborožena. Nihče nas ne more presenetiti, kot nas je sovražnik leta 1941, ko se je kralj Jeter ustrašil in pobegnil v Veliko Britanijo. uar.'2s imamo razne tanke, minomete, puške, letala, mornarico itd.
22. decembra prirejamo razne proslave, na katerih n.isto • pajo tudi vojaki.	Irena GO.uOGv
4«, a
22. d e c e m b e r - da n J L A
( Odlomek )
že od nekdaj so delili vojsko na tri dele : kopensko, mor narico in aviacijo.
Kopensko vojsko sestavljajo pehota, oklepna vozila, inženirji, letalska obramba, motorizacija ...
mornarico sestavljajo razne sodobne ladje ir. podmornice.
Letalsko vojsko sestavljajo najsodobnejša letala in helikopterji.
Vojska se ne samo vojskuje, temveč tudi brani domovino, čuva meje, pomaga pri elementarnih nesrečah ( povodnji, po- • tresi, požari ), priskoči na pomoč pri pospravljanju pridelkov, kopanju vodovodov in še bi lahko naštevali pomoč vojakov.
Dokler imamo takšno vojsko, se nam ni treba bati nobenega sovražnika.
Samo ilxAST, 4.a
Vojna -- n a j o t r a š n e j a a o t v ar na
svet u
2;e sama beseda vojna pom: ni nasilje,, suženjstvo, zatiranje narodov in posameznikovo ikozi vse dobe človeštva so bile vojne«, Že pračlovek se je boril za lastno ognjišče« uta-ri Slovani so si z vojnimi pohodi osvajali zemljišča* Naši pradedje so se borili proti Napoleonu.
/Najstrašnejša vojna vseh časov je bila Šeruga, v kateri je Hitler hotel zasužnjiti in ponemčiti vso jSvropo„ Ni izbiral sredstev., s katerimi je -množično uničeval« V taboriščih so umirali otroci«, žene in starci. Tudi naša domovina, je bila žrtev njegovega 'nasilja. Hotel jo je ponemčiti. Zažigal je na še domove, izseljeval ljudi., jih množično streljal in zverin sko mučil.
Toda ni se mu posrečilo« Naši zavedni ljudje so stali kot granitna skal,:.,, čeprav jih je bila samo peščica. Bili so to prekaljeni borci revolucije s tovarišem Titom na čelu. Naša vojska je ras tla, mladi fantje; dekleta«, šene«, vse, kar si je želelo svobode, je odšlo v hoj. Iz peščice so zrasle brigade, bataljoni., zrasla uo nova jugoslovanska vojska. Bred sabo je podilo sovražnika z našega ozemlja. Štiri leta krvavega boja, leta upanja so minila, na pragu je bila svoboda. Svoboda, ki sije današnjim 2? o do vok. in vendar jih opozarja, da lahko danes ali jutri svet sproži novo vojno.
"Vsi se moramo boriti za nar, vsi prispevati svoj delež za svobodo. Vojna je s tre ah in trepet vsega sveta.
Me tka TR.ik.išLA.
5.b
M o j b r a t
Mojemu bratu je ime Hobi. Jtar je devet let. Hodi v tretji razred. Včasih me tepe„ Včasih se imava rada.
Natalija KAI;hši,JB.dšG ši,
l.b
Krvodajalstvo-' najbolj humana
a k c i j a
Krvodajalstvo jo izraz globoke povezanosti med ljudmi, izraz humanizma ter moralnega zavedanja, da človek ni sam na. svetu, da moramo drug drugemu pomagati, kajti le tako bo naša sreča popolna«
Krvodajalec se zavesla, da je njegova kri dragocena, da kri ni zdravilo, ki bi ga lahko izdelali v tovarni ali za drag denar kupili v lekarni. Krvi ne darujemo, da bi bili slavni ali bi obogateli, temveč da z njo r-šujemo življenja tisočem -mater, ponesrečence m in težkim bolnikom.
Pogosto slišimo presunljivo zavijanje sirene, beremo ali pa smo sami rpiče težkim prometnim nesrečam, nezgodam ne de ■ lu, naravnim katastrofam in ns pričakovanim boleznim, ki tako kruto pose' e jo v 'ivijenja naših najbližjih, sorodnikov, pri ■ jateljev znancev, In ob teh primerih se krvodajalec veliko kratzamisli ; Horda bo prav moja kri rešila to dragoceno človeško življenje„“ Zakaj le kri lahko nadomesti kri.
Znanost se zadnja leta hitreje razvija, v bolnišnicah so zaloge krvi polne, toda znanost brez človekove požrtvovalnos--ti je popolnoma nemočna. Letno da kri približno 80 ooo krvodajalcev, oziroma 2oo vsak dan« Kri lahko darujejo vsi, ki dopolnijo Id let, če je seveda njihova kri zdrava in je imajo sami dovolj„
Tudi na naši šoli imamo organizacijo Rdečega križa. Člani večkrat obveščamo ljudi o naslednji krvodajalski akciji, pobiramo star papir in obiskujemo starejše občanke ob osmem marcu. Letos smo bili učenci o ■ mili razredov sprejeti v organizacijo Rdečega križa, prvi razredi pa v organiz -tcijo m.la- • dih članov .. dečega križa. Trudili se bomo, da bo naše delo koristilo nam in celotni družbi.
Kra evna organizacija Rdečega križa vsako leto organizira proslave, kjer krvodajalcem podarijo značke in priznanja za požrtvovalno delo.
Oddelek za transfuzijo krvi pa ima vedno polne roke dela, kajti geslo krvodajalcev je:Darujte kri danes, morda vam bo že jutri rešila življenje, -1	Darja GLAZ AR, G. b
Dr a m s k i k r o ž e k
V dramskem krožku sodeluje letos štirideset učencev. Ji cer pa krožek deluje že precej let. V' njem nastopamo učenci od tretjega do osmega razreda* vodi pa nas tovarišica karta mirovnik.
Za letošnjo uprizoritev mladinske igre Bedak Pavlek smo se začeli pripravljati v mesecu decembru prejšnjega leta. Odziv na obvestilo,, da vabimo h krožku vse* ki radi nastopajo* je bil zelo velik« Zbralo se nas je dovolj* da smo si razdelili vse vloge v igri. Med tistimi* ki smo se udeleži li prvega sestanka* nas je bilo veliko* ki smo sodelovali v krožku že prejšnja leta. 1-ri,javili pa so se tudi drugi učenci.
Organizirali smo prve govorne vaje. Ko se je vsak naučil svojo vlogo* smo začeli z vajami na improviziranem odru v razredu. Imeli smo jih po pouku ob 12. uri in popoldan ob 16.30. ha začetku so seveda bile še nekatere napake pri sa ■ meni igranju* vendar smo jih z vajami odpravili. Trudili smo se* da bi se čimbolj vživeli v .svoje vloge. Pri tem pa nam je veliko pomagala tovarišica tiirovnikova.
Po trimesečnih vajah smo najprej igrali za učence naše šole. Po tej predstavi smo čez nekaj časa igrali za občane krajevne skupnosti Hajdina. Obe predstavi sta bili v dvorani v Hajdini. Občane smo obvestili o predstavi z vabili., na vidnih mestih v Hajdini* Skorbi* Gerečji vasi in v U.ajdošah pa smo pritrdili plakate.
Da pa bi ne bil naš trud zaman* smo sklenili* da bomo šli gostovat na druge šole. Odslej smo vadili še bolj zavzeto* saj smo vedeli* da moramo biti za gostovanje zelo dobro pripravljeni. najprej smo igrali na osnovni šoli v Cirkulanah. Učenci so bili nad našo predstavo zelo navdušeni. Gostovali smo tudi v gledališču v Ptuju* kjer smo igrali za učence O,. "Franc Osojnik. Občutki* da igramo v pravem gledališču* so nas prevzeli in zaigrali smo izvrstno, nastopili smo še v Zavrču* Gorišnici in Markovcih za učence tamkajšnjih šol. Igri je ta ko videlo okrog 1650 učencev.
Res je* da smo skupaj s tov« Sirovnikovo v ir.ro vložili ve liko prostega časa, vendar nam ga ni šal, nasprotno, prav ponosni smo., da smo tudi mi pionirji predstavniki kulturne ga življenja pri nas«
Samo JiikSLaC,
6 = b
Prvič sem nastopal
Bil sem pionirsko oblečen« kelel sem nastopati« Zbrali smo se v dvorani« Nastopali smo pred ljudmi« meni je bilo lepo« Ljudje so nam ploskali« V šoli nas je čakala dobra malica« Na odru smo postali pionirji« Dobili smo rdečo rutico in modro kapico«
Robi GONTAN, l«a
Postal sem pionir
Ko sem postal pionir, smo imeli proslavo« Obljubili smo tovarišu Titu in pionirjem, da se bomo pridno učili« Po obljubi smo prejeli pionirsko rutico in kapico« Potem smo peli« Po proslavi smo bili pogoščeni v šoli« -Tudi plesali smo v
Damijan PLGTNRciiK, 1« a
Nastopala sem
Nastopam zelo rada« Nastopala sem za dan žena« Lepo je bilo« Nastopala sen pri dedku Mrazu« tie bi rada nastopala« Za nastop so me pohvalili« Vaje smo imeli v šoli«
Mateja JAGADlN, l«b
Moja sestra
Imam sestros ki je leto dni mlajša od mene„ Ime ji je Natalija« Je velika in suha s temnimi očmi« Rada se gleda v ogledalo,, zato ji mama pravi* da je domišljava« Tudi ne ve, kaj bi si oblekla, da bi bila lepa kot večina deklic« Toda to ne ni najhuje, zelo prepirljiva je in me včasih opraska« Ge pride med nama do ,.vojne", kot temu pravi mama, moram popustiti,drn gače gre predaleč«
Moja sestra Natalija pa ima tudi lepe lastnosti in je zato zelo priljubljena pri mami„ Zelo lepo zna pospraviti kuhinjo in svojo sobo, kar se meni ne posreči, ker se mi vedno mudi na nogometno igrišče« Natalija je včasih prav zabavna, ker ^ušpiči" kakšno sebi podono polomijo« Tako jo mama nekega dne pošlje po kruh« Natalija ti lepo kupi kruh in se mimogrede ustavi pri svoji prijateljici. Ker zbira Natalija med drugim tudi kaktuse, je naprosila od prijateljice vrsto kaktusa, ki ima polno skoraj nevidnih bodičk« Vsa vesela vrže svojo novo vrsto kaktusa v vrečo s kruhom« Na moje veliko veselje je jedla kruh prva, z njmi pa je okusila tudi bodice, ki so s - prijele kruha in nato tudi njenega jezika« 0, uboga Natalija in šele mama, ki je s pinceto iskala v ustih bodičke.
Takšna je moja sestra, vendar *■ brez nje bi mi bilo dolgčas« Zelo rad pa bi imel še enega, bratca, ker imam rad dojenčke «
Franci VOGRINNC,
5 o a
Moj p a p a g a j
Mojemu papagaju je ime Miki» Z njim se igram« Miki je moj prijatelj in ga imam rada« dkačc po kletki in se pogovarja po svoje = Tudi skrbim zanj, da ni lačen in žejen« Moj Miki je svetlo modre barve« Na nogi ima siv obroček« Okrog vratu ima črne pike za ogrlico. Okrog oči in kljunčka ima belo barvo, oči ima črne.
Mateja SAGADIN, l„b
M o j a sestrica
Moja sestrica hodi v tretji razred. Moji sestrici je ime Jolanda, Jolanda zelo lepo piše, Jolanda hodi na postajo. Moja
'sestrica ima zelo lepe ocene.
Tamara SMRUGA, l„"b-
Martina, mamica, očka in jaz smo doma v Gerečji vasi, Martina in jaz sva bili v gozdu. Najrajši se igrava kuhanje, Martina je stara dve leti. Martina spi zraven mene. Rada hodi k
teti Zdenki „ Martina me ima zelo rada,	, ,rr. ,T ,
Lilrjahd ANGmL, l.a
Moji sestrici je ime Karolina, Hodi v šesti a razred. Zelo dobro se uči. Homa smo v Hajdošah. J Karolino se večkrat igrava.
Robi TMi.GNT, l.a
Moja sestrica me ima rada. Ime ji je Leonida. Stara je 21 let. Skoraj vsako nedeljo in soboto pride k nam. Doma je v Zgornji Hajdini. Včasih pride s sinom Sašem. Imam jo zelo rada.Za rojstni dan mi je prinesla bonboniero in barvice. Tudi čestitala
mi	Alenka ROZMAN, l.a
M oj bratec
Mojemu bratcu je ime Aleš, Star je dve leti pa pol. Priden je pri mizi. Imam ga zelo rada. Priden je, ko pišem račune, Ven me podi s šibo. Če se ne igram, me nič ne uboga, Rad spi, Rad se potepa, Rad lovi ribe. Rad je. Vosi se s kolesdm. Moj brat ima bele lase.	Karmen IVANOIu,, l.b
Doma sem v Zgornji Hajdini. Imamo številko 15. Z bratcem se dostikrat skregam. Ime mu je Branko. Mojega bratca mnogokrat ni doma. Branko hodi v 8. razred. Očka naju opazuje. Rad je doma. Pomaga očetu. Moj brat me uči računati.
Mateja HRMN, l.a
Mojemu bratcu je ime Leon, Imam ga zelo rada. Star je pet mesecev. Včasih ga previjem. Včasih se igrava.
Mateja TURK, l.b
Bil sem bolan
Lani med počitnicami sem bil prehlajen, moral s e... k zdrav nikUe ilekel je, da moram biti operiran na mandeljnih, Jal mi je napotnico za bolnišnico v Mariboru, Ko je prišel tisti datum, sem moral iti v Maribor, Ko sva prišla v bolnišnic o, k e je pregledal zdravnik in ugotovil, da sem spet prelila j n. Rekel je, naj pridem čez en teden, Sel sem spet z m.'.mo. lokr.vt so me sprejeli.
Peljali so me v otroško sobo. Dobil sem posteljo in omarico, Bil sem največji. Pripeljali so majhnega otroka in jaz sem moral iti v moško sobo, V začetku me je bilo sram, ker sem bil med samimi starejšimi, potem sem se navadil. Tretji dan sem bil operiran, Malo me je bilo strah, ker sem videl, kako so moje prijatelje peljali speče.
Bil sem na vrsti, ne str a je prišla pome, iJtrah je bil ved • no večji. Ko sem prišel v operacijsko sobo, sem legel na posteljo, Narkozo sem dobil z injekcijo, Laspal sem.
Zbudil sem se na postelji . Prve dni sem težko jedel. Imel sem same dobrote, ki so ni jih prinesli starši. Vedno, ko so bili obiski, je prišel nekdo k meni, V naši sobi so znali vsi igrati šah. Meni ga je prinesel brat. Vse sem premagal razen sedemnajstletnega mladeniča, ki mu je bilo ime Mladen, Dobil sem prijatelja, s katerim si dopisujem, To je Darko iz Velke, Proti koncu .mi je bilo zelo dobro. Bil sem čisto zdrav, ko so prišli pome. Moral sem domov,
V bolnišnici je zelo dobro, če si zdrav, če si bolan, ni v redu. Ko sem prišel domov, sen ugotovil, da je boljše biti zdrav doma kakor bolan v bolnišnici,
Miran MURKO,
5 c a
P o g u m
•** Minko, si bil pogumen pri zobozdravniku ( vpraša ponosni ouka svojega sina,
- Jasno, sploh ga nisem pustil blizu I
( Vse šale je zbrala Pirnica PULKG, C,b,)
V šoli
- Zdaj bomo oblikovali stavke s samostalnikom voda« do.. Peter! •- Pod je poln«
■' Kje pa je voda ?
'■ V sodu!
Moja b r a t c a
Mojima bratcema je ime Peter in Stani« Stani me ima zelo rad. Peter pa bolj malo. Moja bratca se rada iprata. Stani je pri-
d8n°	Jelko ŽUMER^ l.b
M a m o i m a m n a j r a j š i
Mamica mi je pripravila kosilo, o svojo mamico s-m šla v Ptuj. Kupila mi je nove šolske copate. Mamica me ima najrajši« Hodi v službo. Mamica ms uči računati. Moja mamica je sled.:..
Sabina FUL.JKS l.a
Moja š o
Iška torbica
Moja šolska torbica je lepa. Je rdeče barve. Ko pridem is so-le, jo moram dati na klop.Jaz jo čuvam. Moja torbica ima tri predale. V torbico si dam reči. Moja torbica je zelo težka. Torbice ne smem brcati. Nosim jo na ramenih. Na torbici imam nalepko. Mamica mi je rekla, da jo moram hraniti, mamica mi
jo je kupila.	Suzana	l.a
M oj brat
Mojemu bratcu je ime Janko. Je še zelo majhen. Moj bratec je st.or dve leti. Včasih je zelo poreden. Ima me zelo rad. Tudi jaz imam njega r /.da.
Metka MALIHGSR, l.a
K a k o se ni vzljubi la k n j 1 g o
Spominjam se še, bila sem majhna, mama mi je ob večerih pripovedovala bajke in pripovedkew
Zunaj je bila zima, bilo je pred novoletnimi prazniki«
Mama stopi v sobo s skrivnostnim izrazom na obrazu« Jede na posteljo in vzame v roke knjigo« Bila sem razočarana«
•kMama, ali mi ne boš povedala pravljice!,! sem ji očitala« i.-Nocoj bom pravljico prebrala« Lepo, novo in zanimivo«
Mirno, lepo, gladko je brala tako, da me je povest prevzela. Ko je končala, sen že spala« Težko seri čakala vsakega večera in nove povesti« Vedno bolj sem si želela, da bi se naučila brati« To se mi je izpolnilo ob vstopu v šolo„ Tu sem pa tudi spoznala, da je v knjigah še veliko več kot samo v
pravljicah in povestih« Pisatelji in pesniki zlijejo v knji...
go svoja čustva, izkušnje, veselje in žalost, vse, kar jih je spremljalo na njihovih poteh življenja« Tu so njihove duševne bolečine in stiske, veselje in radosti, katerih niso mogli deliti s drugimi« Zapisane so v zgodbah in pesmih, to so njihovi spomeniki«
Vsaka knjiga me zanima« iz nje sc tudi nekaj naučimo, predvsem to, da se življenje deli na dobro in slabo« Dobra in poučna knjiga pa je lahko-vsakemu zvesta prijateljica na poteh življenja« Ljudje bi morali brati čimvec lepih in dobrih knjig, pa bi bil tudi svet lepši in boljši«
Metka TRAFBLA,
pob
Moja p r i j a t e 1 j i c a
Moja prijateljica je pridna učenka« Ime ji je M.etka, piše se pa Vidovič« Metka zelo lepo piše« Imam jo zelo rada« Včasih greva skupaj domov« Metka je zelo pridna. Doma je v Jkor-■ bi. Ima sestro Alenko, Pomaga ji pri nalogi« nekega dne sem šla po njo« Z Metko se imava radi«
Mateja JaGADIK, l.b
Moji prijateljici je ime Metka« Odlična bo v prvem razredu« zelo lepo je oblečena« Zelo glasno bere« Pri narekih ima same
petke« Lase ima zelo lene« Zelo lepo piše«
Natalija KAISLRSBERGER, l.b
Bil je hladen dan- Odpravili r?mo ne 1: n c toku lovit ribe„ Tedaj ni je pr-ijatelj dejal ;„Zdaj bodi tiho in pasi, kod hodiš,." Bil je t.o velik fant- Had se je šalil in se pretepal« Rad se je potepal in zafrkaval ljudi, .oj dru&i prijatelj pa je bil pravo nasprotje., miren in resen, dedno je bil v /saki stvari odločen,, uče mu je umrl že v rani mladosti«
V vodo 3330 vrgli tr.s.ck in čakali na prijem. Kar naenkrat začujemo korake po blatu« lil gledamo«, gledamo in nič ne vidimo« mislili smo, da je -to kakšen popotnik, ki je pač šel mimo o Umirimo se in lovimo naprej, dasnlrat zaslišimo šumenje in pokanje po šarju« Vsi poležemo in čakamo, kaj bo, mislili smo., da je čuvaj«, ki nam je prepovedal lovit j, v potoku« Ko nismo veo nič slišali,, smo, pošteno prestrašeni«, počasi vstali, Zelja,, da bi ulovili kakšno ribo«, nas je premagala« Lovili smo naprej«, in ko smo ribo dobili., smo že mislili iti domov« Toda Joža je rekel,, da bi bilo škoda pustiti ribolov sedaj,, ko ribe prijemajo« Prižgali smo si vsak eno cigareto in lomili naprej« Naenkrat pa zaslišimo glas ..
.. K a j p a del a t e, g o s p o <1 j c ; '1
o strahom smo v tem človeku prepoznali jeznega čuvaja« 21 e smo mislili uteči, toda strah nam tega ni dovolil... Poten., reče Joža ■
;iRibe gledamo . "
Čuvaj je pristopil, mr potegnil iz roke ulovljeno ribo in rekel :
,;Vaj pa je to ;i
Spogledamo se in že miolino zbežari. vendar začutimo trdo čuvajevo roko, ki nas vleče za ušesa« Planili smo v jok, čuvaj pa se je smejal in na,, vlekel za ušesa« Dejal je :
..Samo enkrat vas še dobim, pa vam potrgam ušesa! Jasno‘h" Potem pa nas je vse vrgel v vodo«.
Ko sem prišel tako moker zvečer domov, sem jih dobil še od očeta, ki se je drl :
,;Nav smrkavecda si boš zapomnil,, kdaj si padel v vodo!"
Razjokal sem se in sklenil* da nikoli več ne bom šel lovit or z ribiškega dovoljenja« Zdaj ga imam in semzvest člar. ribiške družine Ptuj«
Miro MBTLIuAn, 7«b
Bil je hladen dan v Odpravili smo se !.: 'potoku lovit ribe* Tedaj mi je prijatelj dejal p,Zdaj bodi tiho in pazi,, kod ho- • dieu" Bil je to velik fant* Rad ne je šalil in se pretepal« Rad se je potepal in zafrkaval ljudi* Roj drugi prijatelj pa je bil pravo nasprotje* miren in resen. Vedno je bil v vsaki stvari odločen* Oče mu je umrl že v rani .mladosti,
V vodo smo vrgli trnek in čakali na prijem« Kar naenkrat zaoujemo korake po blatu« Mi gledamo* gledamo* in nič ne vidimo* Mislili smo, da je to kakšen popotnik* ki je pač šel mimo* Umirimo se in lovimo naprej« Naenkrat zaslišimo šumenje in pokanje po čarju« Vsi poležemo in čakamo* kaj bo« Mislili smo* da je čuvaj* ki nam je prepovedal loviti v potoku« Ko nismo več nič slišali* smo* pošteno prestrašeni* počasi vstali« Zelja, da bi ulovili kakšno ribo* nas je premagala« Lovili smo naprej* in ko smo ribo dobili*• smo že mislili iti domov. Toda Joža je rekel* da bi bilo škoda pustiti ribolov sedaj* ko ribe prijemajo« Prižgali smo si vsak eno cigareto in lovili naprej« Naenkrat pa zaslišimo glas ,
.;Kaj pa delate, gospodje?"
S strahom smo v te'1 človeku prepoznali jeznega čuvaja« Ze smo mislili uteči* toda strah nam tega ni dovolil. Potem reče Joža s
iRiibe gledamo.. ■'
Čuvaj je pristopil* mi potegnil iz roke ulovljeno ribo in rekel :
,;Kaj pa je to "
Spogledamo sc in že mislimo zbežati, vendar začutimo trdo čuvajevo roko* ki nas vleče za ušesa« Planili smo v jok, čuvaj pa se je smejal in nas vlekel za ušesa« Dejal je r
»Samo enkrat vas še dobim, pa vam potrgam ušesai Jasno ; :: Potem pa nas je vse 'vrgel v vodo.
Ko sera pri'gel tako moker zvečer domov, sem jih dobil še od očeta, ki se je drl :
,:Na, smrkavec, da si boš zapomnil, kdaj si padel v vodo!"
Razjokal sem se in sklenil, da nikoli več ne bon šel lovit brez ribiškega dovoljenja. Zdaj ga imam in s en zvest član ribiške družine Ptuj,	...	r.._ .
J	Miro MUTLiuaR* 7«b
M a m o imam najraje
Mama kuha kosilo« Mami rad pomagam« Moji mami je ime Marija« Pomaga mi pri nalogi« Mamo imam zelo rad«
Poldi HMIGOC,
1« o
Polomljena igrača
Ko sem bil- še majhna, sem se zelo rada igrala« Nrjljubia igrača so mi bile kocke« Nekega dno sta prišla k nar-’ n,, obisk stric in teta, ki sta mi prinesla majhno in 1juuku punčko«
Bila sem je zelo, zelo vesela« Od takrat naprej me isc več zanimale kocke, veliko raje sem imela punčko« lala sem ji tudi ime« Z njo sem se pogovarjala in se igrala kot s pravim človekom«
Toda kaj se je nekega dne zgodilo«
Zunaj sem se nek - ga - d a. igrala, in ko sem punčko prijela za roko, mogoče oulj t.vdro, se ji je odtrgala roka« Ko sem prišla do man:... v sem začela na ves glas jokati« Mama me je vprašala, kaj se je zgodilo, jaz pa sem ji pokazala punčko z odtrgano roko« Mama me j e hotela potolažiti, toda nisem se mogla« .drugi dan mi je bilo malo boljše, toda ko sem jo zagledala, sem zopet planila v jok« Počasi sen jo pozabila, vendar še ne popolnoma« Počasi sera jo pozabila, vendar še ne popolnoma« Potem sem dobila druge punčko, morda je bila lepša, toda zame je bila veliko lepša punčka z odtrgano roko«
Se sedaj rada obujam spomine na otroštvo, saj so bili včasih veseli, včasih pa hudi« Zelo rada pa se še spomnim punčke z odtrgano roko, katero sem imela zelo rada in je še sedaj, ko sem še tako velika, ne morem pozabiti«
Valerija AMBROŽ,
5 o a
H oj prijatelj M e d o
Sosedovemu psu je ime Pie do. Večkrat mu nesem hrano« Me do me dobro pozna« čuva tudi našo hišo« Najrajši je meso« Medo je tudi hud«
Nataša KRANER, 1«b
Moja šolska torbica
Moja torbica je rdeča in rumena« .3 torbico ne smem ep?do ravnati« 'V torbici imam reči« Torbice ne smem brcati« Moja šolska zorbica ima dva predala« dvojo torbico čuvam« Ko pridem iz šole., jo moram dati na klop« Moja torbica je lepa« Na njej sta narisana dva partizana«	Bojana MLAKAR,
l«a
Moja štirinožna prijateljica
Moji muci je ime Miki« Muca je dobila mucke« Rada lovi miši« Ž muco se igram. Moja muca je težka in velika«
Sandi VIBOVIČ,
l«a
Zvonček
Jaz sem zvonček. Rastem na travniku. Imam bel cvet, stebelce, roke, ki jim ljudje rečejo suličasti listi, v zemlji imam čebulico in koreninice, na vrhu imam tulec in plodnico s semeni, Ko sera lačen, si s koreninicami črpam hrano« Zraven mene cvetijo moji bratci zvončki, sestrice vijolice, trobentice in marjetice« Sem prva pomladanska cvetica.
Nekega dne so prišli otroci« Bački so igrali nogomet, deklice pa so nabirale bratce in sestrice« Tisti dan šc nisem bil tako razcveten« Neka deklica me je utrgala« Ko je videla, da nisem razcveten, me me je vrgla na cesto, ki je bila tam blizu« Potem so otroci odšli« Po meni so vozili avtomobili« Pešci pa so me pohodili«
Tako sem umrl,	Darja DREVBNBnlK,
2»b
Moja sestrica
Moji sestrici je ime Sabinea. Imam jo zelo rad« Moja sestrica že hodi, Rada se igrava. Moja sestrica ima bele lase,
Danilo LbLJAK, l,b
Pri 1 o v c u
Ko smo prišli v šolo, nam je tovarišice, povedala, da bomo šli k lovcu« Sli smo peš, pa vseeno pob ni bila dolga« lovec stanuje v isti vasi, koi, je šola«
Prispeli smo do lovčeve hiša, se preobuli in lovec nas je pospremil v lovske prostore« tfajpre j smo si ogledali živali : divjega pet lina, ptice roparic:, veverico, medveda, srnici, podlasico, gamsa, srnjaka, fazane, jerebice, šojo in še mnogo živali, ki jih morda v življenju ne bomo imeli priložnosti videti« Lovec nam je o vsaki teh živali nekaj povedal : kako se lovijo, kdaj in zakaj se ne smejo loviti in kako jim moramo pomagati pozimi« Bil jo zelo prijazen in nam je odgovoril na vsako vprašanje, ki nas je zanimalo«
Na koncu smo bili še postreženi s slaščicami in kompotom, se naigrali na dvorišču in tako se je naš obisk končal„
Natnlija ¥0GAINPC,
4« b
li o j š t i r i i. o ž n p rijatelj
Našemu psičku je ime Keks .. a as Bojan hoče iti k njemu«
Keks je imel mlade« Nekega dne ja bruhal« Brani rta ga je odpel« Ko je bil sneg, ga v; ata ;r iveza'1 na -ar' v * Če pride kdo k nam, potem laja«
V a 1 er i j a KNA.l. G, l«a
M o g a m u c
Ho j i muci je bilo ime .i f,i« Hiška j zale rada spala.Moja muca se je tudi rad: igrala z menoj in z golobčki na dvorišču« Najbolj sem bila žalostna, ko mi je ati povedal, da
3e muco povozil avto«
i le tke. VliV v iC,
1 = 0
M oj bratec
Miran me ima rad« rodi v četrti raarod.	g- zelo rad«
Včasih brcava žogo. Miran se dobro uči«
Darilo ■
Moj štirinožni prijatelj
Mojemu psičku je ime Bobi. Tudi potepa se. Rad gre poleg mene = Malo je naučen. Imel je bolhe. Ko pridem iz šole, mi priteče naproti.
Sandi DRdlVdSŠIK,
1. a
Moj psiček je bil črne barve. Ime mu je bilo Bobi. Bil je zelo priden. Vsak dan je skakal po meni. Ko sem bil v šoli, so psička prodali. Jaz sem ga imel zelo rad.
Izidor PULKO,
1 o a
Najrajši imam psička. Ime mu je Piko. Najraje se igra z žogo. Kadar pridem domov iz šole, cvili in skače po meni= Vsak dan je pripet na verigo. Včeraj je skopal dve luknji, eno veliko, eno majhno. Najraje pije mleko in je meso.
Alenka ROZMAN,
1. a
V gozdu
V četrtek smo bili v gozdu. Tam smo imeli uro spoznavanja narave in družbe. J tovarišico učiteljico smo si ogledali gozd. Gozdov je mnogo. V njih rastejo iglasta in listnata drevesa. Tu raste mnogo gozdnih sadežev in plodov. V gozdu se zadržujejo tudi živali, dedaj je gozd postal ves zelen. Drevesa že brstijo in cvetijo. Kukavica se oglaša in ptički žvrgolijo.
Bilo je prijetno. Na koncu sprehoda smo imeli še telovadbo.
Marija MARKOVIČ,
2.	a
Moj hrček
Doma imamo majhnega hrčka. Ime mu je Mišo. Večino dneva prespi, pozno zvečer in ponoči pa je buden. Rad je solato, zrnje, sončnično seme in posebno hrano za hrčke. Je rjave barve
in ima bel trebušček. Vsi ga imamo zelo radi.
Darko ČddNBZNL, l.b
Ilustracije so izdelali :
1.	Naslovna stran : Leto otroka; Nevenka LENART,6.a
2.	Otroci -spomladi; Karolina TEMENT, 6.a
3.	štafeta; Bojan VAUDA, 8. a A. Na pohodu; Magda KLASINC,?.h
5.	Potres; Roman ŠOLAR,8.a
6.	Planica ’?9; Anton LEŠNIK, 8„b
?. Glavi - kubizem; Slavko STEINER,8.a
8.	- Športniki; Samo STRELEC,6.b
9.	Golob miru; Irena HORVAT,8.a
10.	Deklica pred šotorom; Boris VIDOVIČ, 6.a
11.	Igra; Danica GLODEŽ, ?.b
12.	Triglav; Brigita ZUPANIČ,8,a
13.	Ribe; Srečko ŽUNK0VIČ,8.a 14-. Premet; Zdenko MAHER , 6.a
15.	Na obrambnem dnevu; Marija DREVENŠEK ,6.b
16.	Tihožitje s knjigo; Cvetka BEDRAČ, 8.b 1?. Zvonček; Cvetka BEDRAČ,8.b
Tisk ovitka in ilustracij nam je brezplačno omogočil naš patronat Ptujska tiskarna, za kar se jim iskreno zahvaljujemo .
Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1979
373.3(497.12 Hajdina)
6002155,1
COBISS o
5
O'
■V
£

Izdaja
Osnovna šola Hajdina Uredniki
člani literarnega krožka
Likovne priloge člani likovnega krožka
Mentorji
Jože Šmigoc, Anica Kotar, Jože Ekart
Tisk: Ptujska tiskarna Ptuj, 1979
KNJIŽNICA IVANI