- 2. Urejanje zemljišč 2.1. Priprava in opremljanje zemljišč Urejanje in opremljanje zemljišč mora v srednje-ročnem obdobju slediti širšim družbeno-ekonomskih ci-ljern v občini. Komunalna skupnost mora stremeti za tem, da bodo pravočasno in v zadostnih količinah pri-pravljena stalna zemljišča za industrijsko, poslovno in stanovanjsko gradnjo. Z ozirom na dolgotrajnost procesa priprave in oprem-ljanja stavbnih zemljišč, mora biti zagotovljeno dovolj časa za izvedbo vseh postopkov, ki okvirno zajemajo: — izdelavo zazidalnega načrta s kompletno doku-mentacijo 2—3 leta, — izvedbo postopka pridobivanja zemljišč 1—2 leti, — apremo zemljišča s komunalnimi napravami 1—2 leti, — skupen potreben čas za urejanje zemljišča je 4—7 let. Glede na te okoliščine, bodo v srednjeročnem ob-dobju 1981—1985 postopoma urejena naslednja območja: 2.1.1. Industrijske in poslovne cone: — poslovna cona Podutik §P 12 — dol industrijske cone Stanežiče ŠP 11 — industrijska cona MeP Medvode — del (razširitev) industrijske cone §M 1, SP 2. 2.1.2. Stanovanjske soseske in mešana poslovno-sta-novanjska območja: — Podutik SS 12, druga in nadaljnje faze — Stanežiče SS 11, prva faza, otoki 11-1, 11-2 — Medvode MeS 7a in MeS 19 Verje — Tacen, Šmartno, Gameljne — novi otoki — manjši otoki v naseljih Valburga, Bukavica, Utik idr. Razvoj dejavnosti urejanja stavbnih zemljišč je odvi-sen zlasti od usklajenosti drugih programov, zlasti pro-storskega načrtovanja temeljnih urbanističnih planov in programov izgradnje komunalne infrastrukture. Z ekonomskega vidika se mora urejanje zemljišča podrejati načelom materialne proizvodnje in streraeti za tem, da se stroški urejanja izravnajo s prihodki od od-dauih stavbnih zemljišč, izklicne cene pa se občasno z rebalansi izravnavajo na vsakokratni splošni nivo cen. Gospodarjenje s stavbnim zemljiščem pogojuje moč-no povezavo in aktivnost ekonomsko-tehničnih in urba-nističnih projektov, kar iztiaja iz sprejetih načel o po-gojenih izrabah zemljišča (Fsi) v industrijskih conah in gostotah zazidave v stanovanjskih soseskah. 2.2. Planirani stroški za odkup, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč znašajo: ' — za odkup stavbnega zemljišča 122,145.000.— — za generalno urbanistično doku- mentacijo, ki jo financira DPS 61,430.000 — ^ — ostala priprava stavbnih zemljišč 539,970.000.— — opremljanje s komunalnimi napravami kolektivne rabe 546,710.000.— — opremljanje s komunalnimi napravami individualne rabe 472,345.000.— — bančni stroški in stroški poslovanja 97,680.000.— Skupaj . ¦ 1.840,280.000,— 2.3. Zagotavljanje finančnih sredstev Finančna sredstva za nakup zemljišč se bodo zago-tavljala od investitorjev — bodočih uporabnikov zem-Ijišča in iz začasnih kratkoročnih ter dolgoročnih kre-ditnih sredstev poslovnih bank v naslednjem sorazmerju: — 25% lastna udeležba — 75 % krediti z obrestno mero 6 %—8 % in 3—5 letno odplačilno dobo. Za izredno kompleksne soseske (ŠS 11, ŠS 12) se odplačilna doba za najete kredite po-daljša za 3 leta (skupaj na 8 let). Oddaja stavbnih zemljišč se bo obračunavala po ce-nah, ki bodo določene z vsakoletnim izračunom povpreč-nih cen zemljišča na območju mesta Ljubljane (Ur. list SRS št. 11/72) in objavljenih natančnejših meril za do-ločanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča. V kompleksnih soseskah se bo skupna površina slavbnega zemljišča preračunala na dejansko neto zgra-jeno etažno površino. V soseskah za individualno gradnjo in za gradnjo poslovnih in industrijskih objektov se k funkcionalnemu zemljišču prišteje še pripadajoči del površin, ki služijo javnemu naraenu (ceste, zelenice ipd.). Finančna sredslva za pripravo stavbnih zemljišč se bodo zagotavljala od investitorjev, oziroma bodočih upo-rabnikov zemljišč in začasnih kratkoročnih in dolgoroč-nih investicijskih kreditov poslovne banke v naslednjem sorazmerju: — 25 % lastne udeležbe — 75 %. kreditna sredstva s 6—8% obrestno mero in 3—5 letno odplačilno dobo, odvisno od velikosti in kompleksnosti obračunskega območja. Priprava zemljišča se ugotavlja za posamezno obra-čunsko območje. Finančna sredstva za opremljanje zemljišč s kolektiv-nimi komunalnirai napravami se bodo zagotavljala od investitorjev, oziroma uporabnikov zemljišč in iz začas-nih kratkoročnih in dolgoročnih investicijskih kreditov poslovnih bank v naslednjih razmerjih: — 50% lastna udeležba, — 50% kreditna sredstva s 6 do 10% obrestno mero in za 3 do 5 letno odplačevanje v odvisnosti od veliko-sti soseske. Udeleženci sporazuma ugotavljajo, da objekti kolek-tivne komunalne porabe — sekundarne komunalne na-prave predstavljajo naložbe, ki se smatrajo v smislu 68. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list SRS št. ), kot proizvodni proces, za katerega ni potrebno zagotavljati investicijskih sredstev oziroma v naprej prijavljati investicije. Finančna sredslva za izgradnjo individualnih naprav se bodo zagotavljala: — 40 % udeležba komunalne skupnosti, — 60% krediti poslovnih bank za dobo 15 let in s 6 % obrestno mero. Vire za lastno udeležbo komunalne skupnosti pred-Elavlja del prerazporejenega stanovanjskega prispevka oiganizacij in skupnosti v združenem delu (20%, od 6% stanovanjskega prispevka delavcev, zaposlenih na ob-močju občine) za izgradnjo komunalnih naprav v stano-vanjskih soseskah. Sredstva za odplačilo anuitet najetih kreditov pa se bodo zbirala iz prispevka ob ceni, ki ga plačujejo upo-rabniki posameznih vrst komunalnih storitev. Prispevek ob ceni se plačuje sorazmerno od obsega izvršenih ko-munalnih storitev posameznih uporabnikov. Za lastno udeležbo se bodo koristila tudi sredstva, ki se zbirajo kot prispevek na priključno moč od inve-slilorjev industrijske in poslovne gradnje. Predvsem pa bomo uveljavljali naslednja določila in merila: — stroške, ki nastajajo pri urejanju stavbnega zem-ljišča na nivoju soseske, naj bi plačevali vsi investitorji (stanovanja, poslovni objekti, trgovski objekti, industri-ja, šole, vrtci, ustanove itd.). — Težiti je za spremembo določil zakona o razpola-ganju in urejanju s stavbnim zemljiščem v tem cilju, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja sklenitev po-godbe o plačilu deleža za stroške urejanja. — Urejanje stavbnega zemljišča na območju soseske je ])otrebno obravnavati kot proizvodni proces, oziroma kot gradnjo za neznanega kupca, ker je na ta način možno zelo poenostaviti postopek za pridobivanje grad-benega dovoljenja, kakor tudi sistem financiranja. — Za investitorje v zaključnih soseskah oziroma in-dustrijskih kompleksih, ki bodo združevali sredstva za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi samoupravnih sporazumov, naj stroški ne bi predstav-ljali obveznosti, ki se morajo plačevati iz čistega dohod-ka, pač pa je potrebno doseči način plačevanja direktno iz dohodka, oziroma pred ugotovitvijo čistega dohodka. — Hišne priključke in ureditev neposredne okolice mora vedno na svoje stroške zgraditi investitor in to pred izdajo uporabnega dovoljenja. Kaj se smatra hišni priključek in funkcionalno ureditev zemljišča, je potreb-no izdelati posebno navodilo. — Stroške za zemljišče je dolžan plačati investitor po ceni, ki je določena z odlokom v času oddaje. — Merila za obračun stroškov urejanja stavbnega zemljišča oziroma prispevka naj bi bila naslednja: Slanovanjske soseske: bločna in ostala gradnja Vsi stroški se obračunajo na neto etažno površino obračunano po JUS UC 2 100. ¦ ¦ . Individualna gradnja: Zemljišče po dejanski površini funkcionalnega zemlji-šča s pribitkom 25%. za zemljišča, ki so naraenjena za javno uporabo (zelenice, ceste, pločniki itd.) oziroma po dejanskih izmerah iz zazidalnega načrta. Pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na neto etažno površino obračunano po JUS UC 2 100. Induslrijske cone: Zemljišče, pripravo in opremljanje stavbnega zemlji-šča na površino funkcionalnega zemljišča. Za priključke na individualne komunalne naprave se posebno obračunajo še prispevki in sicer po dejanski priključni raoči. Adaptacije: ¦ . ¦ ~ Investitor, ki prizida ali nadzida obstoječi objekt, je dolžan plačati isti prispevek na način določen zgoraj navedenih kategorijah, toda le od pridobljene neto eta-žne površine, obračunane po JUS UC 2 100.