kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Letnik V, št. 1 Ponedeljek, 15. 2. 1988
GLASILO OK SZDL KOČEVJE ■
Odmev na »Okroglo mizo« o kulturi v Kočevju
Javna razprava o kulturi je mimo in med tem kar smo od nje pričakovali in kar smo dobili je precejšen razkorak. Vendar nobeno delo ni zaman, če se v njem potrudiš zazreti zrno od plevela. V tem smislu vidim razlog za komentar in rezime dane razprave.
Že na samem začetku nas je razočarala udeležitvena struktura. Med udeleženci ni bilo dovolj ne predstavnikov združenega dela, ne občanov z ulice in. tudi ne funkcionarjev, ki bi morali reči odločilno besedo že zato, ker so formalni nosilci družbene moči in odgovornosti.
Zaključimo lahko, da ni bilo tistih, ki znajo biti najbolj glasno kritizerski do vprašanj kulture in da se niso pojavili na mestu, ki je bilo primerno za konstruktivno kritiko in za soustvarjal-nost pri izboljšanju kočevske kulturne politike. Prav tako ni bilo tistih, katerih podpora lahko stanje na področju kulture odločilno spremeni.
Tako smo se znova zbrali tisti, ki se s kulturo bolj ali manj neposredno ukvarjamo in bi celotna zadeva skoraj izzvenela kot razširjena seja skupščine kulturne skupnosti oz. njenih strokovnih organov. TOREJ PREDSTAVLJAMO CELOTNO KULTURNO JAVNOST V KOČEVJU LE KULTURNIKI SAMI?!
Kljub temu pa okrogla miza ni izzvenela brezupno. Lahko celo rečemo, da je opozorila na nujnost rešitve nekaterih sicer že zelo starih problemov.
Beseda je tekla o novih organizacijskih možnostih, reorgani-zacijskih zahtevah, o nujnosti koordiniranega in enotnega delovanja, o novih oblikah združevanja sredstev, saj se za kulturo denar troši na različnih mestih, torej razdrobljeno in vprašanje je, koliko je to racionalno. Zatekati se bo treba tudi k novim tehnološkim prijemom v procesu upravljanja kot tudi v tehničnih vidikih,^saj je uporaba računalniške in avdiovizuelne tehnologije zelo'perspektivna.
V zvezi s tem' je bilo govora tudi o preseganju informacijskih pomanjkljivosti npr. vprašanje samih Kočevskih novic, ki naj bi bile drugače zasnovane, saj bi ob dopolnitvi z že davno obljubljeno in težko pričakovano radijsko postajo stvari dobile občutno drugačno podobo.
Širša debata se je razvila v zvezi s problematiko Šeškovega doma. O tem vprašanju, ki čaka na rešitev že dlje časa sta se v diskusiji oblikovali dve nasprotni mnenji. Nekateri menijo, da bi moral biti presežen čas gradnje spomenikov, saj moramo ob pomanjkanju sredstev poiskati sodobnejše ukrepe. Zastopniki tega mnenja so imeli v mislih zlasti bojazen, da Kočevci ne bodo imeli nadomestne dvorane,
če bi Šeškov dom postal nacionalni spomenik v tem smislu, da ohrani svojo prvotno podobo. Nasprotniki pa so svoja stališča argumentirali na drugačen način. Če bi težili k temu, da bi Šeškov dom ohranil svojo pristnost bi bili s tem deležni republiških sredstev, hkrati pa je za Kočevje dokaj pomembno, da si uredimo spomenik Slovenskega in jugoslovanskega pomena, saj gre pri tem za ohranjanje kulturno zgodovinske kontinuitete in tradicije. Pri tem pa je pomemben odgovor na vprašanje, koliko smo strokovno sposobni Šeškov dom aktualizirati tudi za sodoben čas .in za perspektive turizma. Možno je namreč spremeniti namembnost teh prostorov npr. urediti v njem razstavne prostore za originalne-grafike »Zbora odposlancev 43« akademskega slikarja Božidarja Jakca kot tudi oživeti muzejsko dejavnost z razstavami, ki so trenutno v depojih (etnološka, arheološka in lovska zbirka) in obogatiti z novimi zbirkami kot npr. o prenehanju kočevskega rudnika in železnice, o sokolski
dejavnosti, mesto na starih razglednicah itd. Mnoge šolske in turistične skupine potemtakem ne bi odhajale mimo Kočevja. Seveda pa se je treba ob tem spoprijeti tudi s problemom dvorane za prireditve.
Menimo, da je okrogla miza nakazala, da smo sicer ubrali pravo pot, ki pa ni gladka in zahteva še precej dela in napo-
rov"	Irena Trobentar
PRIPIS:
V kontekstu pravkar minulega kulturnega praznika — obletnice smrti našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, se mi je zdela vmesna objava tega članka, ki obravnava časovno sicer že nekoliko odmaknjeno dogajanje. Gre torej za okroglo mizo o kulturi, ki je bila 25. novembra 1987. O njej smo sicer že pisali v predhodni številki Kočevskih novic (198719), vendar, če pogledamo oba članka lahko ugotovimo, da imata skupno v bistvu samo samo obravnavanje dogajanja t.j. okrogle mize, ter uvodni del, kjer govorita o udeležbi na okrogli mizi. Zato se mi je zdelo prav, da objavimo tudi ta prispevek.
Urednica
Telesna kultura je pomembna bolj kot si mislimo
V decembru 1987 je bila javna razprava o osnutku republiške in zvezne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana za leto 1988. Znano je, da so usmeritve in poudarki v obeh dokumentih stabilizacijsko in antiin-flacijsko naravnani. Toda v tekstu je najti tudi predloge, ki hočejo življenje urejati po administrativni poti. Nekatere rešitve tako niso usklajene s temeljno usmeritvijo k ustvarjalnosti, tržnemu gospodarstvu, ter izkoristku obstoječih družbenih rezerv v znanju in kadrih. Podobno neskladje je zajelo telesno kulturo, ki v osnutku resolucije za leto 1988 ni niti omenjena. Že vrsto let smo priča, da sistemska sredstva za telesno kulturo, ki se zbirajo iz BOD, stalno upadajo. Nadaljevanje tega trenda tudi v leto 1988 bi imelo katastrofalne posledice za telesno kulturo. Tega se vsi zavedamo, vendar pa ni nikogar, ki bi znal ali hotel objektivno oceniti pomen in vlogo družbenih dejavnosti za zdrav družbeno ekonomski razvoj - torej tudi pomen telesne-kulture kot faktorja produktivnosti in kvalitete življenja.
Prvi vtis morda zanika zvezo med telesno kulturo in gospodarstvom. To je le vtis. V razvi-
Iz vsebine:
—	Dolgoletne želje mladih so se uresničile
—	Lastnikom koles in koles z motorji
—	Predstavljamo društva
—	Pisma bralcev
—	Šport
2
3
4 6 7
tejših državah so že zdavnaj spoznali, da je telesna kultura (šport in rekreacija) pomemben faktor gospodarjenja oz. celovite družbene reprodukcije. Vanjo vlagajo sistematično, saj ta kot sistematično delujoča prispeva k družbenemu proizvodu dva do tri krat več kot vanjo vlagajo.
Znano je, da smo po letu 1976 nekatera sodobna spoznanja o vlogi in pomenu telesne kulture postopoma začeli vnašati tudi v naše razvojne dokumente. V plan so bili vnešeni poudarki na šport mladih in športno rekreacijo. Tudi v dokumentih 10. kongresa ZKS in 13. ZKJ so zapisane izredno lepe besede o pomenu telesne kulture.
Ugotovimo lahko, da smo v Sloveniji dosegli lepe rezultate predvsem na področju športne rekreacije in množičnosti. Žal pa so ti in nekateri drugi spodbudni rezultati z znanimi administrativnimi ukrepi ogroženi, perspektiva telesne kulture pa negotova. Bistvo problema je v tem, da jo s takšnim razumevanjem že na samem začetku izključujemo kot faktor proizvodnje oz. razširjene reprodukcije, kot faktor ustvarjalnosti, zadovoljstva, kvalitete življenja in človekove osebne sreče.
Za izboljšanje položaja telesne kulture v naši družbi bi se morali zavzeti predvsem najodgovornejši družbeni dejavniki in posamezniki, gospodarstveniki, zdravstveni delavci, JLA, socialni delavci, šolniki in drugi. Kajti več kot bo telesne kulture, bolj bomo ustvarjalni in delovno sposobni, več bo zdravja, večja bo psihofizična sposobnost posameznika in naroda, večja bo obrambna sposobnost, produktivnost, dohodek itd.
Slediti akciji ZTKOS »Razgibajmo življenje« nekaj pomeni, njen cilj pa je povečati število tistih, ki se bodo aktivno ukvar-
r
i
i
z
i
/
i
/
t
z
i
z
i
z
i
z
i
/
\
i
/
i
z
i
i
z
i
i
/
i
i
/
t
*
z
i
i
*
t
z
i
z
i
*
i
i
/
i
i
z
i
/
i
i
c
i
z
i
i
/
i
i
z
i
/
i
z
t
z
i
e
i
e
\
z
\
z
i
z
\
z
t
z

ZDRA VUICA
Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile,
-srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, c mo zapet’? Bog našo nam deželo?
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je,
sinov sloveče matere!
V sovražnike ’z oblakov rodu naj nas ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke
si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bodo naša last!
Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke, . ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladen'či, zdaj se pije
Zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit' klical čas!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed boj mejak!
Nazadnje še, prijat’lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat’li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
L.

jali s telesno kulturo, od sedanjih 14 % na 30 % do leta 2000.
Da bodo cilji telesne kulture v letu 1988 skupaj z omenjenimi dolgoročnimi cilji doseženi, daje žarek upanja najnovejša republiška usmeritev glede telesne kulture ter kulture, ki pa se je ravno tako znašla na samem robu osnutka resolucije družbenega plana.
Ne glede na to bo sredstev za telesno kulturo v letu 1988 manj, usklajevanja med letom pa bodo morda to delno popravila. Tako bo tudi v naši občini, v kateri je
bilo doslej veliko razumevanja za ta del družbene dejavnosti.
Pri tem je pomembno povedati, da smo v občinskih merilih za telesno kulturo porabili celo do trikrat manj sredstev kot nekatere nam podobne sredine. Temu je botrovala predvsem »nerazširjenost« tekmovalnega športa v naši občini na eni strani in večja skromnost športnikov in športnih delavcev tako v izvaja,-nju dejavnosti (rekreacija, tekmovanje), kakor tudi v vzdrževanju, uporabi ali gradnji športnih objektov in naprav na drugi
strani. Slednje zasluži vse pohvalo. V preteklih letih so ljubitelji telesne kulture ob skopo odmerjenih finančnih sredstvih s prostovoljnimi akcijami zgradili prenekateri športni objekt v občini. Igrišča za tenis, kajak -kanu proga na Kolpi in SKI-center v Dolgi vasi, dograjeni v preteklem letu, so več kot prepričljiv dokaz kaj zmore entuzia-zem ob nesebični podpori občanov in gospodarstva in sprašujemo se, zakaj se tem ne bi »pridružile« še resolucije...
Jože Gorše
Urbano okolje mora biti predvsem za ljudi
Sredi januarja je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje (SPV) priredil posvet na temo »Varnost v cestnem prometu« s posebnim poudarkom na varnosti v naseljenih krajih. Posvet je bil pod pokroviteljstvom DO Avto-Kočevje v dvorani Centra usmerjenega izobraževanja Kočevje.
Uvodoma je bilo predstavljeno delo sveta v letu 1987. SPV je zelo dobro sodeloval s šolami, vrtci, s komisijami v krajevnih skupnostih, z AMD in ZŠAM, PM in drugimi. Organizirani so bili razni tečaji kot npr. 5 brezplačnih tečajev ž zaključnimi izpiti za vožnjo s kolesi z motorji - za 175 učencev, tečaji z zaključnimi izpiti za kolesarje — s 160 udeleženci in še razne druge akcije kot je bil pregled vozil kar na cesti (delavci milice, ZŠAM, AMD) in takojšnja manjša popravila. Kot vsako leto je bila tudi v preteklem letu organizirana akcija »Varna pot v šolo«, organizirana so bila razna tekmovanja itd.
Rezultati takega dela so vidni , saj kljub neugodnim razmeram
kot so slabe ceste in čedalje starejši avtomobili, v naši občini ni pretirano veliko prometnih nesreč. Smo med tistimi slovenskimi občinami, ki beležijo najmanj nesreč, kar se tiče otrok udeleženih v prometnih nesrečah pa jih je pri nas celo najmanj. Kljub takemu »ugodnemu stanju« v slovenskih okvirih pa je SPV sklenil, da bo izdelal program dela s katerim naj bi se prometne nesreče še zmanjšale.
Ker je največ nesreč prav v naseljenih krajih .je bila to glavna tema posveta, o kateri je predaval dipl. ing. gradb. Drago Bole. V predavanju na temo »Umirjanje in humanizacija prometa v urbanem okolju« je bila posredovana ugotovitev, da se je tudi urbanistično planiranje podredilo avtomobilskemu prometu. Povedano je bilo, kako se mora pri urbanističnem planiranju, poleg tega kar je že storjeno, urejati površine za promet in pešce in kako je mogoče z raznimi ukrepi preurediti prometne površine tako, da prisilijo voznike k zmerni in varni vožnji. Samo prometni znak pogosto ni dovolj. Ker je največ otrok in
Na podlagi drugega odstavka 131. člena Statuta sindikatov Slovenije in določil pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka ZS Slovenije, Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS Kočevje ter predsedstvo OS ZSS Kočevje, objavljata
RAZPIS
o podelitvi srebrnega znaka ZS Slovenije v letu 1988
1.
Občinski svet ZSS Kočevje bo v letu 1988 ob delavskem prazniku 1. maju podelil srebrni znak ZS Slovenije 7 posameznikom in 3 OO ZS.
2.
O podelitvi srebrnega znaka ZSS bo odločalo Predsedstvo OS ZSS Kočevje na predlog OO ZS, občinskih odborov sindikata posameznih dejavnosti in odbora za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS Kočevje.
3.
Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS podajo OO ZS, konference OO ZS, obč. odbori sindikata posameznih dejavnosti in Predsedstvo OS ZSS do 31. 3. 1988.
4.
Srebrni znak se podeli:
—	članu sindikata za večletno prizadevno delovanje v OO ZS oz. občinski organizaciji sindikata pri uresničevanju delavskih interesov,
—	OO ZS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
5.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posamezniku obsega zlasti:
-	naziv in naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko je o tem sprejel sklep,
-	osebne podatke kandidata (priimek in ime, rojstni datum), stalno bivališče, poklic, delovno mesto, delovno organizacijo, članstvo v ZK, podatke o dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanjih,
-	pregled do sedaj opravljenega dela in funkcij v ZS z navedbo, kdaj jih je
opravljal,
—	seznam dosedanjih funkcij v samoupravnih organih, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in podobno,
—	utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka, ki vključuje tudi opis uspehov dosedanjega delovanja kandidata.
6.
Predlog za podelitev srebrnega znaka OO ZS vsebuje:
—	naziv in naslov OO ZS in število njenih članov,
—	opis njene notranje organiziranosti in delovanje,
-	utemeljitev predloga za podelitev srebrnega znaka z navedbo uspešno opravljenih nalog pri uresničevanju interesov delavcev,
-	datum sklepa in naziv predlagatelja.
7.
Predloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije posameznim članom sindikata in posameznim OO ZS pošljejo OO ZS, konference OO ZS in obč. odbori sindikatov dejavnosti do 31. 3. 1988 na naslov: Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Kočevje, Ljubljanska 7/c, Kočevje.
Za občinski svet ZSS predsednik: Ivan Bradač
Volitve v letu 1988
V	OK SZDL Kočevje tečejo aktivnosti za izvedbo volitev, ki bodo v aprilu in maju letošnjega leta. Volili bomo predsednika predsedstva SRS, predsednika skupščine občine Kočevje ter nosilce individualnih funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti (republika in občina) in v samoupravnih interesnih skupnostih. Posebej poudarjamo, da bomo v tem času volili tudi predsednika OK SZDL Kočevje. Evidentiranje se je začelo že v januarju, medtem ko bodo kandidacijske konference v drugi polovici februarja. Temeljne kandidacijske konference bodo obravnavale vse možne kandidate, ki bodo soglašali s kandidaturo, ter oblikovale stališča, mnenja in pripombe do predloga možnih kandidatov. Na seji občinske kandidacijske konference se bodo z glasovanjem dokončno opredelili za možne kandidate.
V	primeru večjega števila kandidatov je za izvolitev predlagan tisti, ki dobi največ glasov, vendar mora zanj glasovati najmanj 1/4 prisotnih delegatov.
Volitve bodo opravile skupščina DPS in SIS skladno s svojimi poslovniki.	0K SZDL Kočevje
Vsem, ki ste Občinski konferenci SZDL Kočevje voščili srečno Novo leto 1988 se iskreno zahvaljujemo z enakimi željami tudi za vas.
Hkrati vas obveščamo, da je OK SZDL Kočevje, namesto voščilnic nakazala sredstva v višini 20.000,- din na žiro račun Zdravstvenega doma Kočevje št.: 51300-743-22022 — namensko za nakup aparata za ultrazvok. Srečno!
OK SZDL KOČEVJE
starejših ljudi v prometnih nesrečah poškodovano v neposredni bližini svojega doma, bi bilo potrebno stanovanjske ulice graditi tako, da ne bi dovoljevale prehitre vožnje.
Na predavanju, ki je bilo opremljeno z diapozitivi so bile podane tudi opredelitve zahodne Evrope do tega vprašanja.
Vse večje potrebe po izrabi prostega časa in zahteve po kakovostnem življenju, ob tem pa vse višje vrednotenje človeka je porušilo mite o hitri vožnji in dostopu z avtomobilom povsod in za vsako ceno.
Po predavanju se je razvila razprava s poudarkom na konkretnih prometnih problemih v
Kočevju in okolici. Postavljena so bila številna vprašanja, posredovano pa je bilo tudi veliko mnenj in predlogov.
Tako je bilo predlagano, da se prouči, kje je največ nesreč, da se z analizo ugotovi zakaj in nato taka mesta primerno uredi. Govora je bilo tudi o ureditvi še varnejše poti v šolo. Predlagano je bilo tudi, da se ponovno razmisli o zapori središča Kočevja za motorni promet.
Posvet je bil zaključen z mislijo, ki je prevevala skozi ves posvet: »Urbano okolje naj bi bilo predvsem za ljudi šele nato za pločevino«.
Vinko Zajec
SIS za varstvo pred požarom
V prostorih prenovljenega občinskega gasilskega centra Kočevje je bila v začetku lanskega decembra seja izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kočevje. Sejo je vodil predsednik izvršnega odbora Urban Arko. Poleg ostalih članov so se te seje udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze. Tehnični sekretar OGZ Milan Simičič je poročal o delu zveze v letu 1987 ter razgrnil finančni načrt in realizacijo v minulem letu. V zelo živahni razpravi, ki je sledila poročilu, so člani izvršnega odbora poudarili, naj bi tedaj, ko govorimo in pišemo o delu ter o uspehih gasilstva v Kočevju, omenili tudi prizadevnost SIS za požarno varnost, saj se tu zbirajo sredstva za financiranje teh dejavnosti.
Vodja servisne delavnice Rudi Kordiš je v svojem poročilu o
delu v preteklem letu poudaril pomen te dejavnosti v gasilskem društvu Kočevje in prikazal navzočim uspehe in tudi težave, s katerimi so se srečevali delavci, zaposleni v tej organizaciji. Razpravljali so še o pripravah za izdelavo finančnega načrta SIS za varstvo pred požarom za leto 1988 v občini Kočevje. Izvršni odbor SIS za varstvo pred požarom je obravnaval tudi razmere ob požarih, ki se že več let pojavljajo na opuščenih sipinah nekdanjega rudnika rjavega premoga v Kočevju. Požari se pojavijo predvsem spomladi ali jeseni, ko je trava suha in so pogoji za izbruh požarov najugodnejši. Ugotovljeno je, da ti požari ne napravijo nikakršne škode, obstaja pa nevarnost širjenja, zato je silno pomembna stalna pripravljenost gasilcev.
Vilko Ilc
Dolgoletne želje mladih so se uresničile
Lahko se pohvalimo, da je nam, mladim Kočevcem, uspelo. Uspelo nam je narediti nekaj, s čimer se lahko pohvalijo mladinci v le redko kateri slovenski občini. Dobili in uredili smo propadajoče prostore, za katere mislim, da so postali naj lepši družabni prostori v Kočevju. To je mladinski klub ŠKOR’C.
Do teh prostorov smo prišli po dolgotrajnem iskanju. Najboljša možnost se je odprla leta 1984, ko smo se dogovorili s hotelom Pugled, da nam odstopi gostilno Rog.
Zaradi finančne nezmožnosti je OK ZSMS izdala razpis za adaptacijo in ureditev vseh spodnjih prostorov. Razpis sta dobila Roman Kirn in Dušan Železnjak z najbolj kompletno in sprejemljivo ponudbo.
Delo sta opravila kvalitetno in hitro.
Težko pričakovani otvoritveni dan je bil 30. december 1987. Na otvoritev so bili vabljeni predstavniki vseh DPO, SO, predsedstvo OK ZSMS in delegacije OO ZSMS občine Kočevje. Slovensko trobojnico je prerezal predsednik RK ZSMS Tone Anderlič. Najbolj zaslužni pri pridobivanju in odpiranju MK Dušan Popovič, Stane Letonja, Lado Orel, Rudi Orel, Dušan Zamida, Jože Štefančič in Marko Glavač so prejeli zahvale, ki jih je podelila OK ZSMS Kočevje.
Sledil je kratek kulturni program in prvi ples.
Doslej je bila opravljena le prva stopnja adaptacije. Na zgornje prostore še vztrajno čakamo, ker so v njih še vedno stanovalci in upamo, da se bodo čimprej izselili za kar mora poskrbeti stanovanjska skupnost.
Ob navzočnosti številnih mladih je trobojnico prerezal predsednik RK ZSMS Tone Anderlič.
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA LJUBLJANA LJUBLJANSKA TURISTIČNA ZVEZA LJUBLJANA OBRTNA ZDRUŽENJA LJUBLJANSKE REGIJE
RAZPISUJEJO
3. NATEČAJ ZA NOVE SPOMINKE LJUBLJANSKE REGIJE
K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev.
2.
Namen natečaja je v spodbujanju čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki. Še zlasti apeliramo na posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek. Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd.
3.
Kaj so spominki? Na kratko povedano so to vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd. in ponesemo v svoje primarno kulturno okolje. To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tudi taki, ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spominkov premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj...
V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna strokovna komisija v sestavi: Drago Železnik — predsednik, Janez Bogataj, Marjan Loboda, Janez Suhadolc, Niko Jerman, Milan Aleš, Alojz Šoster - člani, bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev:/
—	kriterij kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost)
—	kriterij kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico)
—	kriterij aplikativnosti izdelka,
—	kriterij ekonomske vrednosti
—	kriterij tipičnosti in lokalne vezanosti
—	kriterij likovne estetske vrednosti
Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje pro-zvodnje spominkov.
Natečaj traja do vključno 28. 2. 1988. Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5.
6.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v ustreznih sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa v maju 1988.
7.
Pri tem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade:
1.	nagrada 300.000 din
2.	nagrada 200.000 din
3.	nagrada 150.000 din
Posebne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelile tudi delovne organizacije na področju turističnih dejavnosti, ter obrtna združenja ljubljanske regije.
8.
Avtorju nagrajenega spominka priznava strokovna komisija pravico za organiziranje proizvodnje; v kolikor v 6 mesecih to ne organizira avtomatično odstopi pravico za organiziranje proizvodnje razpisovalcu natečaja. V tem primeru priznavamo do 5 % avtorskih pravic.
Strokovna komisija si pridrži podeli v kolikor oceni, da prispeli i: čajnim pogojem.
^amKoitenih-nag
:li izfifijii in
grad ne 'o nate-
Po zaključnem natečaju in razstavj jjšijzc^j^ ost|flpb v lasti razpi-
sovalca natečaja.
Najbolj pereč problem pri adaptaciji sta fasada in streha, saj vsi vidimo, kako očitno propadata. Pa smo spet odvisni od tuje finančne pomoči, kar nas postavlja zadnje v vrsto, saj vemo, da za mladino in kulturo ni skoraj nikoli denarja. Zato upamo, da bodo vsi, ki nam lahko pomagajo, uvideli, da si mladi resnično želijo urediti prostore, saj to ni le disko klub, kot večina misli, ampak tudi odlična priložnost za spodbuditev kulturnega gibanja na Kočevskem.
Zato ne morem reči: dobili smo nekaj, pa naj bo. Pozivam vse, ki se počutijo mlade, da začnejo ustvarjati na kakršnem koli kulturnem področju. Glasbeniki, gledališke ali lutkovne skupine, pevci, plesne skupine, animatorji, likovni ustvarjalci in vsi tisti, ki sedaj svoje hobije in sposobnosti skrivate, izrabite možnost afirmacije v MK. Še posebno pozivamo vse, ki bi se lahko ukvarjali z mentorstvom na teh ali drugih področjih, pridite, javite se dopoldne na OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7. Prostori v MK ŠKOR’C vam bodo na razpolago.
Golnar Anton

Predsedstvo
Občinskega komiteja ZKS Kočevje
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO za prodajo razmnoževalnega stroja OFFSET znamke ABDICK 375, izdelanega I. 1979 z izklicno ceno 2.000.000 din.
Javna licitacija bo v četrtek, 25. 2. 1988 ob 10. uri v prostorih Občinskega komiteja ZKS Kočevje, Ljubljanska 7/1. Ogled stroja je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Na javni licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe.
Interesenti morajo plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene.
Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo. Izlicitirani znesek mora kupec plačati v 10 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec. Nakup stroja je po sistemu videno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne upoštevamo.
kočevske
Boljši pogoji za šolanje delavcev pri obrtnikih
Skupščina medobčinskega sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela zaseda dvakrat letno.
Na jesenskem zasedanju skupščine, ki je bilo 12. decembra
1987,	so delegati, med katerimi sta bila tudi Franjo Smole in Robert Kolarič, obravnavali in sprejeli poročilo o delu sklada v prvih devetih mesecih in smernice za plan dela sklada v letu
1988.	Pretehtali so tudi finančno poslovanje sklada.
Sklad organizira in financira za delavce v samostojnem osebnem delu vse oblike izobraževanja ob delu in iz dela, strokovne ekskurzije ter obisk kulturnih prireditev. Sodeluje tudi pri organiziranju in plačilu poučnih izletov in družbenopolitičnega izobraževanja, ki ga izvajajo osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih in obrtna združenja.
Od celotnega prihodka odvaja sklad 33 odstotkov na posebne račune na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju mladih občinam, ki jih zajema sklad. Ko so delegati razpravljali o teh sredstvih, so bili mnenja, da je potrebno
sproti prilagajati cenzus, ki omogoča pridobitev štipendije. Sedanji je tako nizek, da štipendije ne more dobiti noben otrok delavcev pri obrtnikih, čeprav ima delavec povprečno plačo. Sredstva ležijo neizkoriščena, družine pa vse teže krijejo stroške šolanja.
Delegati so sprejeli tudi spremembo nekaterih členov samoupravnih aktov, ki določajo način povračila šolnine. V spremenjenem besedilu je sedaj navedeno, da delavec, ki se odloči za daljše šolanje, lahko praviloma dobi sredstva za plačilo šolnine že ob vpisu v šolo, in sicer tako, da sklad nakaže denar neposredno šoli. To je pomembna sprememba pri financiranju šolanja delavcev pri obrtnikih ob delu in iz dela.
Delegati skupščine so sprejeli sklep o volitvi delegatov skupščine, njenih organov in odbora samoupravne kontrole sklada za obdobje 1988—1992.
Zakaj je Kočevje odrezano?
Kot smo povedali že v prejšnji številki Kočevskih novic, je v naši občini zaposlenih okrog 130 delavcev v obrtnih delavnicah. Ti so se v času do 30. septembra
1987 udeležili naslednjih oblik izobraževanja in drugih dejavnosti, ki jih organizira in financira sklad: 55 jih je opravilo osnovni tečaj iz varstva pri delu, 3 tečaj iz higienskega minimuma, nekaj jih je obiskovalo frizerski tečaj pri Narta studiu, dva sta se udeležila ekskurzije na obrtni sejem v Salzburg in v tehnični muzej v Munchnu. Nihče pa ni šel na poučni izlet v Split in na Vis, nikogar ni bilo tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na V. srečanju delavcev obrti Slovenije. Prav tako OO ZS delavcev pri obrtnikih, če obstaja v kočevski občini, ni organizirala nobenega poučnega izleta z družbenopolitičnim izobraževanjem. Zaradi oddaljenosti verjetno delavci iz kočevske občine ne obiskujejo gledališč in opere v Ljubljani in prireditev Festivala.
Zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko delavcev in delavk pri obrtnikih prebere glasilo DELAVEC V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU, saj je to eno od temeljev informiranja tega dela drobnega gospodarstva.
Stane Jesenovec
Kočevje, december 1987
Lastnikom koles in koles z motorjem
Na Postaji milice Kočevje,, se je tako kot vsako leto tudi v preteklem, »zbralo« določeno število koles in koles z motorjem, katerih izginotja njihovi lastniki niso prijavili. Temu je bržkone botrovalo, v določenih primerih sicer pravilno, pogosto pa tudi zmotno prepričanje, da »kolesa, ki nam je bil ukraden ali pa smo ga izgubili, ne bomo nikoli več videli.« Pri tem nekoliko podcenjujemo vestnost in sposobnost delavcev organov za notranje zadeve, kar potrjuje spodaj objavljeni seznam najdenh koles, ki ga objavljamo v sodelovanju s Postajo milice Kočevje (PM).
Vse, ki bi v navedenem seznamu spoznali svoje kolo oz. kolo z motorjem obveščamo in pozivamo, da se zglase na PM Kočevje zaradi prepoznavanja. V kolikor se lastnikov ne bo ugotovilo bo PM kolesa' predala Oddelku za občo upravo pri SO Kočevje, ki bo tako kot vsako leto predpisala licitacijo in izvršila njihovo prodajo.
L.S.M.
NAČRT
odvoza komunalnih odpadkov za leto 1988 na območju KS Kočevje-mesto, KS Rudnik-Šalka vas, KS Stara cerkev in KS Ivan Omerza-Livold
1.	SPLOŠNO
Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je za območje mesta Kočevje in primestnih krajevnih skupnosti izvajalec dejavnosti odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Na območju stanovanjskih naselij (blokovna gradnja), poslovnih, industrijskih in gostinskih objektov, so objekti opremljeni s tipskimi posodami (kontejnerji). Ostala naselja, v glavnem individualni stanovanjski objekti in tudi nekateri objekti (bloki) v ožjem središču mesta so opremljeni s klasičnimi tipskimi posodami za odpadke (90 1).
2.	MEHANIZACIJA
2.1.	Obstoječe stanje
Za izvajanje dejavnosti odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov koristimo naslednjo mehanizacijo:
— TAM 110 T — SORA — za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz tipskih posod 90 1. Vozilo letno opravi cca 12.000 km in prepelje na odlagališče cca 2600 ton odpadkov. Posadka vozila vsebuje voznika in dva komunalna delavca.
-	TAM 110 T »kontejner«, ki vrši odvoz kontejnerskih tipskih posod. Vozilo letno opravi cca 50.000 km in prepelje na odlagališče 3400 ton komunalnih odpadkov. Posadka vozila vsebuje voznika in komunalnega delavca.
-	Za planiranje in zasipavanje odpadkov z gramoznim materialom na odlagališču po potrebi koristimo nakladač RD 130.
2.2.	Plan mehanizacije za leto 1988
Konec decembra pričakujemo, da bomo od proizvajalca dobili naročeno novo vozilo TAM 190 NORBA-RIKO, ki bo v naslednjem letu prevzelo breme vozila za zbiranje in odvoz odpadkov iz tipskih posod (90 1). Vozilo bo namenjeno tudi za odvoz odpadkov iz manjših kontejnerjev (vozičkov).
Ostala mehanizacija bo izvajala dela v istem obsegu kot v letu 1987.
3.	TEDENSKI PLAN ODVOZA ODPADKOV
V	letu 1988 bo odvoz odpadkov iz naselij, ki so opremljena s tipskimi posodami (90 1, 500 1, 700 1, 900 1 - zabojniki) organiziran po sledečem tedenskem razporedu:
PONEDELJEK,
Trata, Rudnik, Mesti log, področje Strelišča, Reška cesta
TOREK,
center mesta, pri Unionu, ob Mahovmski cesti
SREDA,	,	„
Mahovnik, področje Brega, Gorenje, Mlaka Stara cerkev, Konca vas. Slovenska vas, Mrtvice, področje Lozin, Salka vas, Zeljne, Klinja vas
ČETRTEK
Trata, Dolga vas, Livold, Zajčje polje, Črni potok
PETEK
center mesta, pri Unionu, Ob Mahovniški cesti
4.	ZAKLJUČEK	_ A	... _
V	letu 1988 bo sprejet predlog ODLOKA o ravnanju z odpadki na območju občine Kočevje, ki predpisuje vse podrobnosti v zvezi z odlaganjem, odvozom in deponiranjem odpadkov. V smislu določil odloka bomo morali mi kot izvajalci ter občani, kot uporabniki spremeniti nekaj navad v smislu uspešnejšega opravljanja dejavnosti. V primeru kakršnihkoli problemov v zvezi z odvozom odpadkov se prosimo obrnite na strokovno službo naše delovne organizacije, kjer smo pripravljeni reševati probleme v smislu optimizacije dejavnosti in varovanja okolja.
Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje
Načrt so sprejeli delegati Skupščine SIS za komunalne in cestno
'^ebvna^rganizac^a^Kcuniinalno^podjetje KOMUNALA Ko-čevje bo pričela s tedenskim planom odvoza komunalnih odpadkov po predloženem in sprejetem NAČRTU.
V ponedeljek, 29. februarja 1988
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije objavlja za sprejem učencev v kadetsko šolo za miličnike
RAZPIS
Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki:
—	so uspešno končali osnovno šolo,
—	niso starejši od 17 let,
—	so telesno in duševno zdravi,
—	s pravnomočno sodno odločbo nimajo izrečenega vzgojnega ukrepa ter da niso v kazenskem postopku,
—	obvladajo slovenski jezik,
—	so po programu osnovnih šol pozitivno ocenjeni iz tujega jezika,
—	imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Učenci živijo v času šolanja v šolskem internatu, kjer jim je zagotovljena brezplačna oskrba. Učenci imajo tudi pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Kadetu, ki uspešno konča Kadetsko šolo za miličnike in najmanj tri leta opravlja dela in naloge miličnika, je priznan odslužen vojaški rok.
Mladinec, če se zanimaš za zanimivo in dinamično delo miličnika, se prijavi do 31. marca na postaji milice Kočevje, kjer dobiš vse potrebne informacije. Pojasnila pa dajeta tudi Osnovna šola, ki jo obiskuješ in Kadetska šola za miličnike, Ljubljana, Tacenska ulica 56, tel. 59-666.
KOMANDIR POSTAJE MILICE samostojni inšpektor Peter Ješelnik
Zbor delovne skupnosti RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE, razpisuje prosto delovno mesto
Individualnega poslovodnega organa OZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	višja šola ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj ali
—	srednja šola ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj. Kot enakovredna izobrazba se šteje VŠ1 oziroma SŠI priznana po samoupravnih aktih podjetja;
—	da je strokovno usposobljen za to delovno mesto;
—	da ima organizacijske sposobnosti, ter je moralno-politično neoporečen.
Delo se združuje za štiri leta.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljejo v roku petnajst dni na naslov:
RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE, Ljubljanska c. 8 z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila, ki jih zahteva razpis.
VSAK DAN KAJ NOVEGA V VELEBLAGOVNICI NAMA KOČEVJE
-	Od 15. do 20. februarja - GOSPODINJSKI TEDEN
velika izbira, ugodne cene, popusti pri nakupu:
— dekorativnih tkanin, preprog, posode, gospodinjskih aparatov, posteljnega perila, brisač, odej, kuhinjskih krp, predpasnikov
—	ugodni kreditni pogoji pri nakupu bele tehnike, akustike, mopedov, koles, šivalnih strojev, motornih žag, pohištva, tekstilnih izdelkov, posode, električnega ročnega orodja, smuči, vezi in smučarskih čevljev.
SEZNAM
najdenih koles in koles z motorji v letu 1987
Kolesa:
L Kolo ROG, pony, rdeče barve, ročno pleskano, original barva kovinsko modra, številke so zbrušene in poškodovane.
2.	Kolo ROG, pony, rumeno-zelene barve, tovarniško pleskan, ima sedež za otroka, zavori sta ročni, št. 019857.
3.	Moško kolo ROG-touring, rdeče barve, št. 053046, tovarniško pleskan, blatnika sta kromirana, prtljažnik zvezan z žico.
4.	Moško kolo ROG-senior, modre barve, tovarniško pleskan, dirkalno, št. 205595, krmilo ovito z modrim in sivim lepilnim trakom, pod sedežem siva ključavnica na številke, zadnji blatnik — streha kolesa je po sredini polepljena z modrim trakom. Kolo je na prestave.
5.	Žensko kolo ROG-adriatic, kovinsko rjave barve, tovarniško pleskan, št. 887540.
6.	Kolo pony, super slalom, kovinsko sive barve, tovarniško pleskan, št. 786189.
7.	Moško kolo ROG, športno, rdeče barve, tovarniško pleskano, številka 556175, po ogrodju ima več belih črt, sedež rjav, kolo ima ključavnico na številke, ki je modre barve.
8.	Kolo ROG, pony, kovinsko zelene barve, tovarniško pleskan, številka ni vidna v celoti, le številke 91_42_, ima kromiran prtljažnik.
9.	Žensko kolo ROG, luxus, kovinsko zelene barve, tovarniško pleskan, št. 639886.
10.	Kolo ROG pony, zelene barve, tovarniško pleskan, številka 339634.
Kolesa z motorji:
1.	Kolo z motorjem znamke TOMOS, tip-avtomatic, bele barve, številka ogrodja in motorja 538500, kolo z motorjem je razstavljeno.
2.	Kolo z motorjem znamke TOMOS, APN-4, številka 236377. Ščitnik je rdeče barve, prednji blatnik je zelen, ogrodje svetlo rjave barve, na okvirju, pod sedežem ima nalepko kvadratne oblike, na kateri je številka 87, pod sedežem je napis PTT.
3.	Kolo z motorjem znamke TOMOS, Colibri 12, številka ogrodja 060528, modre barve, rezervoar za gorivo je modro bele barve, stanje števca 671,8 km, na levi strani ima polomljeno pedalo, že precej obdrgnjeno.
Najdena kolesa v letu 1988
1.	Žensko kolo ROG, črne barve, št. 107671, tovarniško pleskano, z dodatnim sedežem za otroka, stopalki za noge, sedež kolesa je rjave barve, zadnja odsevna luč je razbita.
2.	Moško kolo ATLANTIC, črne barve, tovarniško pleskano, št. 181985, že starejše, saj je povsod rjavo, odrgnjeno, na zadnji strehi kolesa je prtljažnik.
3.	Kolo ROG, pony, maxi, svetlo modre barve, tovarniško pleskan, št. 285178.
Na podlagi določb Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS 8/82), Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS 9/85), družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Ur. list SRS 2/87), pravilnika o cenah delovne organizacije Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje, Odredbe št. 1977 o določitvi najvišjih cen v občini Kočevje (Ur. list SRS 46/87) ter sklepa skupščine SiS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje z dne
29.	12. 1987, je delavski svet delovne organizacije Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje v razširjeni sestavi dne,
30.	12. 1987 sprejel
SKLEP
o določitvi cen komunalnih storitev
1.	ODVAJANJE ODPLAK
—	gospodinjstvo
—	gospodarstvo
2.	ČIŠČENJE ODPADNE VODE
—	gospodinjstvo
—	gospodarstvo
—	obremenjena s kemikalijami
—	obremenjena s težkimi kovinami
3.	ODVOZ ODPADKOV
—	gospodinjstva
—	gospodarstvo
4.	OGREVANJE
—	družbene dejavnosti
—	ostali
—	gospodinjstva
—	ostali
53	din/m3 114 din/m3
34	din/m3
54	din/m3 99 din/m3
133 din/m3
29 din/m3
35	din/m3
67.525 din/MWh 56.883 din/MWh 677 din/m2 833 din/m2
NOVE CENE SO V UPORABI OD 01. 01. 1988 DALJE. Kočevje, 05. 01. 1988
Predsednica delavskega sveta DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Marija Pečjak, 1. r.
Iz KS
Propadajoč kulturni dom
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje—Ribnica
Nekateri vaščani Dolge vasi se sprašujejo, zakaj imajo v tej vasi »kulturni dom« tako zapuščen in propadajoč, saj se zdi, da ne bo nikoli več nikomur potreben. Pred desetimi leti in več je bilo v tem domu zelo živahno. Mladinci so prirejali svoje plese in kulturne prireditve ali proslave ob raznih praznikih, odrasli pa so v njem sestankovali. V domu so potekale volitve in referendu-
mi. Danes pa je dom kar odveč in nihče se ne zmeni, da bi ga vzdrževal ali celo obnovil. Mladinci so včasih z bučno glasbo in plesi kalili nočni mir, a so skrbno delali in vzdrževali dom in njegovo okolico. Danes je pač mir, dom pa nima pravega gospodarja in zato propada. Poraja se torej vprašanje: je bolje tako?
Vilko Ilc
CEJSTA
Pa te so kamnite cejste odošle v svejt i nigdar se nejso vrnile nazaj.
Zakaj?
Bug ga vej!
Na to so cejsto pouožile se nade u ž’vot bulje.
Pesnik Zlatko Pochobradsky, piše tudi pripovedke, eseje in drame. V svojih pesmih pogosto obravnava tematike s področja rodnega Gerova, kjer imajo podoben dialekt kot prebivalci ob Kolpi v osilniški dolini. (Da so njihovi predniki prišli z Gorenjske in iz Idrije potrjuje veliko število enakih in podobnih besed in izrazov v obeh narečjih, prav tako pa tudi pogostost njihovih priimkov kot na
Odošle so po tej cejste a nigdar se nejso vrnile nazaj.
D’n’s je na n’ asvalt, a neh nej i nej nazaj.
Zakaj?
Zlatko Pochobradsky (iz zbirke pesmi »Bejle Gauob«)
primer Žagar, Šercer, Čop in Klepec).
V veliko zadovoljstvo ljudi teh krajev je skoraj pol stoletja po vojni stekla dolgo pričakovana asfaltna cesta. Prav prometna povezava — »cejsta« — pa je imela zelo velik vpliv na odhod v svet premnogih ljudi iz teh lepih krajev, deželice »Petra Klepca«...
Pripravil: J. Gorše
Gradbeni stroji JLA so v letu 1987 med prvimi pričeli »proboj« za sedanjo asfaltno cesto »življenja« na odseku Mitroviči—Osilnica. (Foto: J. Gorše.)
Predstavljamo društva
Nemogoče je zanikati pomena gozdov za človekovo družbo, ki je upravičeno zaskrbljena nad dogajanji v gozdovih pri nas in v svetu. Bolj je družba razvita, več poseduje znanja, bolj se zaveda pomena gozda in katastrofe, ki grozi človeštvu, če ne bo takoj in odločno poskrbela za ohranitev zdravih gozdov. Vsak dan zginejo v nepovrat na našem kontinentu velike površine gozdov, saj je les še vedno glavni energetski vir velikega dela človeštva. Poleg tega nenasiten pohlep po zemlji krči gozdno površino zlasti v deželah tretjega sveta. Onesnaževanja vseh vrst povzročajo izumiranje gozda povsod po svetu in tudi na Kočevskem. Pred dvema letoma smo pri nas ugotovili 42 % ogroženost gozdov, danes je že gotovo višja. Žalostno je, ker ne moremo proti temu nič ukreniti, saj onesnaženost prihaja od drugod.
Ohraniti gozd v času, ko se z njim dogajajo tako hude reči, je osnovna naloga gozdarske stroke. Zaradi zunanjih vplivov na gozd mora danes stroka nenehno poglabljati znanja, tudi znanja z robnih območij. V tem je glavna naloga društva gozdarstva in lesarstva Slovenije pa tudi našega Kočevskega. Iskati mora rešitve, kako naprej, kako ohraniti to, kar smo podedovali. Nekdo je zapisal:	»Gozdov
nismo podedovali od naših dedov, temveč smo si jih sposodili od svojih vnukov«. Če razumemo ta stavek, potem nam je jasno, zakaj se moramo neprestano izobraževati in iskati pot iz tako zamotanega trenutka v naravi.
Na drugi strani pa se tudi lesarstvo srečuje z zahtevo po uspešnosti doma in na tujem, ki je ni brez znanja. Vsako znanje zastari, zato ga je treba obnavljati. Tudi lesar mora biti neprestano na tekočem z dogajanji v stroki, pa tudi s tem, kaj se dogaja z gozdom, ki mu daje les in ga zadovoljuje kot občana. Povezanost obeh strok je tudi narekovala skupno društvo strokovnjakov tako v Sloveniji kot v našem gozdno-gospodarskem območju.
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje - Ribnica (DIT) je bilo na podlagi zakona o društvih (Ur. list SRS, št. 57/74) registrirano dne 15. 3. 1977. Društvo je prosto-
voljna strokovna organizacija, ki združuje tehnike in inženirje gozdarstva in lesarstva na področju občine Kočevje, Ribnica, Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje in ima štiri sekcije: Gozdno gospodarstvo Kočevje, LIK, INLES in Kočevska Reka. V sklopu sekcije GG so tudi člani iz DO Oprema, ki pa trenutno ne »izpolnjuje« pogojev za ustanovitev lastne sekcije. Društvo se vključuje in sodeluje tudi v Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva SR Slovenije.
Osnovni namen društva je, da s svojim delom prispeva k reševanju bistvenih strokovnih vprašanj (pridobivanje novih znanj, reševanje važnejših strokovnih in organizacijskih vprašanj ipd.). Članstvo v društvu je široko pojmovano, kajti član je lahko vsak, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo gozdarstva oz. lesarstva in dela v gozdarstvu, oz. na področjih, ki so tesno povezana s panogama gozdarstva in lesarstva. Samoupravna organiziranost, naloge in namen društva, članstvo, dolžnosti in pravice članov ter naloge in načini dela posameznih organov društva so podrobno opisani v pravilih društva inženirjev in tehnikov gozoarstva in lesarstva Kočevje - Ribnica, ki so bila sprejeta leta 1975 in dopolnjena leta 1983.
Pregled dosedanjega dela društva in članstva od leta 1977 nam kaže na stalno povečevanje član-
Leto	1977	1981	1983	1987
število	287	327	364	ca 400
indeks (%)	100	114	127	139
V preteklem obdobju je društvo delovalo predvsem na področju izobraževanja novih članov (strokovne ekskurzije, predavanja, seminarji), na popularizaciji gozdarstva in lesarstva ter na področju dru-žabno-športnih srečanj in izvajanju delovnih akcij. Aktivnost članov v posameznih obdobjih in po sekcijah je močno nihala. Kljub raznolikim problemom, ki jih je imelo društvo, naj naštejem nekaj najpomembnejših aktivnosti, v katere je bilo vključeno. Te so:
—	teden gozdov
—	posvetovanje o povezovanju gozdarstva in lesarstva v Kočev-sko-Ribniškem bazenu
—	problematika gozdarske proizvodnje in ohranjanje gozda v našem prostoru
—	seminar sečno—spravilnega načrtovanja v gozdarstvu
—	demonstracija delovanja prototipa novega predkurišča za odpadne lesne mase
—	aktivno sodelovanje na IUFRO kongresu
—	strokovne ekskurzije za učence osnovnih in srednjih šol
—	strokovna predavanja
—	strokovno sodelovanje z drugimi gozdno-gospodarskimi območji in delovnimi organizacijami
—	izobraževanja v okviru delovnih organizacij
cijskih vprašanj iz stroke, manj aktivno.
Lahko bi zaključili, da je tako velik strokovni potencial (ca 400 članov), ki naj bi bil pripravljen delati tudi v prostem času, zelo slabo izkoriščen.
Program društva za naslednje dveletno mandatno obdobje sloni na istih področjih kot dosedanji. Ta področja so:
L Izobraževanje članov društva ostalih delavcev v združenem delu (tako v gozdarstvu kot lesni stroki) v obliki seminarjev, predavanj, ekskurzij, ogledov, izmenjavi izkušenj, sodelovanja z drugimi DO ipd.
2.	Delo z javnostjo in popularizacijo (ali predstavitve dejavnosti) gozdarstva in lesarstva (prikaz poklicev, učni dnevi, sodelovanja pri ekoloških tematikah ipd.)
3.	Delovne akcije (prostovoljni prispevki članov), ki so poleg članarine in ostalih dohodkov (npr. organiziranje seminarjev...) osnovni vir pridobivanja sredstev za društva.
4.	Sodelovanje (in pobude) pri reševanju organizacijskih in strokovnih vprašanj (racionalizacije, inovacije ipd.).
5.	Družabno-športna srečanja med sekcijami.
6.	Dejavnosti, ki so vezane na Zvezo inženirjev in tehnikov
^	z'/’./.
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije organizira družabna srečanja svojih članov. Posnetek je iz Glažute.
Društvo za pomoč duševno prizadetim v Kočevju
V letu 1986 je bilo za območje naše občine ustanovljeno društvo za pomoč duševno prizadetim v Kočevju. Društvo je pred leti že delovalo v sklopu medobčinskega društva za občini Kočevje in Ribnica, vendar se je kasneje občina Ribnica odločila za samostojno društvo, tako da je delovanje društva za pomoč duševno prizadetim v naši občini za nekaj let zamrlo. Potrebe staršev, ki imajo duševno prizadete otroke, a tudi potrebe samih prizadetih, so ostale. Tako se je na pobudo staršev duševno prizadetih otrok in s pomočjo zveze društev za pomoč duševno prizadetim v SR Sloveniji ponovno ustanovilo in začelo delovati.
Društvo si je že na samem začetku zadalo naslednje naloge:
-	vključevanje in povezovanje staršev duševno prizadetih oseb, skrbnike, družbene in strokovne delavce, ki delajo na področju izvajanja družbene skrbi za duševno prizadete občane;
-	ugotavljanje dejanskega stanja in potrebe izvajanja družbene skrbi za duševno prizadete;
—	zbiranje podatkov o socialnem stanju in uživanje pravic posameznih članov, ki potrebujejo družbeno skrb;
—■ posredovanje ugotovitev za reševanje pristojnim organom pri zvezi društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije;
—	sodelovanje s socialno-huma-nitarnimi organizacijami, še posebej z osnovno šolo s prilagojenim programom, vzgojno varstvenimi zavodi, krajevnimi skupnostmi, občinskimi organi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, OZD in drugimi;
—	izvaja sklepe in smernice republiške zveze za pomoč duševno prizadetim.
Edini redni vir sredstev za delo društva so članarine, zato smo se že kmalu po ustanovitvi obrnili za pomoč pri financiranju društvene dejavnosti na samoupravne interesne skupnosti, katerih delo se neposredno navezuje na delo z duševno prizadetimi in njihovimi starši ali skrbniki in tudi na ostale delovne organizacije v občini.
Ker so skoraj vse delovne organizacije ugodile našim prošnjam za pomoč, lahko sklepa-
mo, da dejavnost našega društva ni nikomur več tuja.
V prvem letu ustanovitve je društvo izvedlo popis vseh zmerno, težje in težko duševno prizadetih oseb, ne glede na to, ali živijo v domači oskrbi ali pa je zanje urejeno varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih. Tako smo spoznali vse svoje člane ter njihovo najožje in širše okolje, v katerem živijo. Izpolnjene vprašalnike pa smo nato posredovali tudi Zvezi društev z namenom, da se v analizi, ki se pripravlja za celotno območje SR Slovenije, prikaže celotna problematika duševno prizadetih in njihovih družin.
S finančnimi sredstvi, ki jih dobi društvo s članarinami in dotacijami posameznih SIS in OZD, je društvo obdarilo ob novem letu vse prizadete člane, organiziralo družabna srečanja z drugimi društvi ter pripravilo strokovno predavanje za vse starše prizadetih otrok in za vse ostale strokovne delavce, ki se srečujejo s problematiko duševno prizadetih. Naše društvo organizira za svoje člane 'tudi letovanje, vsi člani društva
pa prejemajo tudi brezplačno strokovno glasilo Naš zbornik.
V društvu ugotavljamo, da je zaenkrat v okviru občine dobro poskrbljeno za najmlajše otroke, ki zaostajajo v duševnem razvoju (razvojni oddelek v VVO Kočevje), težave pa nastopijo takrat, ko bi se moral tak otrok vključiti v program delovnega usposabljanja in ko bi se po končanem delovnem usposabljanju moral vključiti v delavnice pod posebnimi pogoji, saj vsega tega v naši občini nimamo.
Z našim prispevkom želimo predstaviti vsem občanom najosnovnejšo dejavnost našega društva in izpostaviti nekatere težave, s katerimi se srečujejo duševno prizadeti in njihove družine. Hkrati želimo vzpodbuditi občane in organizacije, da s svojim znanjem in delom pripomorejo k boljšemu delovanju društva.
Rojstvo prizadetega otroka pomeni za vsako družino morda najtežjo preizkušnjo. Družina se najde v čustveni in socialni stiski, ki jo lahko veliko lažje prebrodi ob humani in solidarni pomoči soljudi.
Dekleva Miranda
— družabno-športno srečanje itd.
Tu so našteta samo glavna področja delovanja društva. Spuščanje v specifičnosti posameznih sekcij (vsaka sekcija ima tudi svoj program dela) bi bilo togo in nezanimivo naštevanje ozkih strokovnih tem. Vsekakor pa bi lahko zaključili, da ima društvo relativno bogato tradicijo svojega delovanja. Glavni problemi, ki so se pojavljali v preteklem delovanju društva (upamo, da bo v bodoče drugače), so izvirali v glavnem iz neaktivnosti in neangažiranosti članov. Aktivnost članov v posameznih sekcijah je močno nihala. Tako bi lahko rekli, da je bilo društvo na svojem najvažnejšem področju, področju reševanja bistvenih strokovnih in organiza-
gozdarstva in lesarstva SR Slovenije.
Podrobnejše tematike opredelitve dejavnosti pa so podane v posameznih programih sekcij društva.
Na koncu naj poudarim, da je DIT predvsem strokovno društvo, ki bi moralo biti interdisciplinarno odprto navzven in bi moralo delovati predvsem na strokovnem področju. Kako bo društvo delovalo in kako bo dosegalo svoj namen, pa je odvisno predvsem od aktivnosti vseh članov. Iz tega izhaja tudi trenutni problem društva, kako spodbuditi in zainteresirati njegove člane za delo, tako po sekcijah kot v okviru celotnega društva.
Predsednik DIT Zvonimir Žagar, dipl. ing. gozd.
DIT gozdarstva in lesne industrije prireja tudi delovne akcije.
Na sliki pogozdovanje na DO GG.
Foto: Janez Konečnik
Ponedeljek, 15. 2. 1988
Pogled nazaj in naprej
NOVICE IZ DRUŠTEV
Kočevski ribiči so pripravili v decembru prejšnjega leta občne zbore sekcij, na katerih so izvolili nova vodstva, pregledali in ocenili delo v minulem letu in si zastavili nove naloge za leto 1988.
Lanske naloge so bile v glavnem realizirane, predvsem velja to za razne delovne akcije in tekmovanja.
Sekcija Kolpe je izvedla sekcij sko tekmovanje v muharjenju na Kolpi, združeno z ribiškim piknikom, sekcija Rinža-Jezero pa tekmovanje v lovu rib s plovcem na Rinži in lov na najtežjo ribo na jezeru.
Družinske muharske ekipe so sodelovale v Kranju na tekmovanju v muharjenju, ena od ekip je osvojila III. mesto, ter na tradicionalnem tekmovanju za
pokal Kolpe na Brodu.
Ker je osnovna naloga ribiških družin varovanje in gojitev avtohtonih ribjih vrst, smo v dogovoru s hrvaškimi ribiškimi društvi poostrili ribolovni režim na Kolpi. V letu 1988 bo dovoljen dnevni ulov dveh salmoni-dov (postrv, lipan) namesto dosedanjih treh. Prav tako smo povečali tudi najmanjšo dovoljeno mero pri lipanu od 30 cm na 32 cm in pri potočni postrvi od 26 cm na 28 cm.
Ribiška družina se srečuje tudi z velikim problemom, to je onesnaženostjo Rinže. Upamo pa, da se bodo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v KS Stara Cerkev tudi Rinži pisali lepši časi. Dokaz, da je glavni onesnaževalec Rinže človek, pa je zdrava in močna populacija potočne postrvi v izvirnem delu
Tekmovanje v muharjenju na Kolpi
reke, kjer ni ne naselij ne industrije.
Perspektiva kočevskega ribištva je vsekakor jezero, v katerega že nekaj let vlagamo nove zarode rib, kar pa je zaradi
vedno višjih cen rib na tržišču veliko breme za ribiško družino. Z veliko volje pa bomo dosegli zastavljene cilje.
Andrej Hrovatin
Občni zbori gasilcev
V	občini Kočevje so v letošnjem januarju skoraj v vseh gasilskih društvih pripravili občne zbore ali letne konference za leto 1987.
V	soboto, 9. januarja je bila v Livoldu letna konferenca GD Livold. Kratko poročilo o delu gasilcev je prebral Rudi Kordiš, poveljnik društva. Poudaril je, da so se gasilci iz Livolda, Zajčjega Polja in Črnega Potoka večkrat sestajali in sproti reševali probleme in se pogovarjali o potrebah, ki so nastajale. V Črnem Potoku so člani društva organizirali predavanje za izobraževanje in usposabljanje starejših občanov za gašenje začetnih požarov. Livoldski gasilci so se udeležili akcije čiščenja Rinže in pobiranja, oziroma odstranjevanja mazuta, ki je ob nesreči v Melaminu stekel v Rinžo. Prav tako so gasilci iz GD Livold sodelovali na številnih proslavah in prireditvah, na vseh gasilskih tekmovanjih, na pogrebih in komemoracijah. Na srečo v preteklem letu na njihovem območju ni bilo večjih požarov,
zato ni bilo potrebno intervenirati. Kljub temu pa je bilo opravljeno veliko drugih del. Pripravljali so se za tekmovanja, imeli gasilske vaje in obnavljali znanja gasilskih veščin. Zanesljiv in prepričljiv znak pripravljenosti sodelovanja v gasilskih vrstah je tudi zelo dobra udeležba mlajših članov na letni konferenci.
Po živahni razpravi o delu, medsebojnem sodelovanju in povezanosti dejavnikov v krajevni skupnosti so razrešili stari odbor in takoj izvolili novega. Sprejeli so tudi osnovne smernice bodočega dela. Poudarili so, da je nujno vključevati v gasilstvo tudi mladino in pionirje ter jih vzgajati in jim vcepljati gasilsko kulturo ter pravilen odnos do sredstev in imovine, do protipožarne zaščite in samozaščite. Dokončno oblikovanje načrta za nadaljno delo so zaupali novemu vodstvu oziroma upravnemu odboru.
Ob zaključku pa so predstavniki OGZ Kočevje podelili vsem
zaslužnim dolgoletnim članom GD Livold priznanja in značke republiške gasilske zveze Slovenije. Tako so za desetletno delo in članstvo v tem društvu prejeli priznanje:	Miketič Henrik,
Kirinčič Veljko, Muhvič Brane, Žagar Tine, Delač Anton in Pintar Silvo; — za dvajsetletno delo in članstvo pa Grabrijan Adolf ml., Grabrijan Viktor ml., Bra-tovič Rade in Lavrič Viktor;
—	za tridesetletno delo; Jaklič Albert, Malnar Peter in Žužek Peter;
—	za štiridesetletno sodelovanje: Muhvič Slave, Abramovič Ivan, Grabrijan Jože, Ivančič Alojz ter Bogataj Jože;
—	za petdesetletno delo: Tratnik Ivan in Grabrijan Adolf starejši in
—	za 60 let dela v gasilskih vrstah je prejel priznanje Cvitkovič Janez.
Podelili so torej kar 21 priznanj.
Po končani konferenci je potekalo še družabno srečanje vseh članov.
NOVO v butiku
»ŽABA«
Poleg širokega asorti-mana ženskih, moških in otroških nogavic, vam v prihodnje nudimo še izbor ženskega in moškega perila. Ponudbo smo popestrili tudi z izbranimi vrstami brisač. Želimo, da bi s tem prispevali k boljši izbiri tovrstnega blaga.
SE PRIPOROČAMO Butik »ŽABA«
Dedek Mraz pri gasilcih
Dedek Mraz je pred novoletnimi prazniki obiskal otroke v številnih kočevskih delovnih organizacijah. Tako je bilo tudi pri OGZ Kočevje, kjer so za najmlajše gasilce, člane pionirskega društva Mladi gasilec, pripravili zanimivo in lepo novoletno prireditev. V lepo okrašeni sejni dvorani gasilskega centra je 29. decembra pionirje pozdravil dedek Mraz. Otroke je obdaril s skromnimi darili, pripovedoval jim je zanimivo pravljico O požrešpi starki in zlati ptički ter vsem skupaj zaželel veliko sreče in delovnih uspehov v novem letu. Mladi gasilci so bili veseli in navdušeni, pa tudi nekoliko presenečeni, ker jih je obiskal dedek Mraz tudi pri gasilcih.
VILKO ILC
VILKO ILC
Operativna gasilska enota iz GD Ložine pri Kočevju, ki se je v letu 1987 udeležila področnega kongresnega gasilskega tekmovanja v Ribnici. To so prizadevni in marljivi fantje, ki se z veseljem udeležujejo vaj in opravljajo operativno gasilsko dejavnost v svojem kraju. Zaradi njihove budnosti in prizadevnosti ni bilo večjih požarov v tem kraju.
Čebelarji pozimi
Prva jesenska slana, ki pomori vse cvetje in ostale vire medenja, prinese konec čebelarske sezone. Nepoznavalci čebelarskih opravil bi rekli, da je zdaj konec del do pomladi. Pa ni tako. V času mirovanja se seveda čebelar najprej vpraša, kako je pravzaprav, čebelarji, kaj je bilo pri njegovih opravilih dobrega in kaj slabega, narediti pa mora tudi finančni obračun.
Vsa ta dela mora opraviti tudi čebelarsko društvo, in sicer na občnem zboru. Priložnost, ko so zbrani vsi čebelarji, izkoristimo tudi za strokovna predavanja.
Letos smo imeli še posebej zanimivo predavanje o novih načinih zdravljenja z zdravili tovarne zdravil KRKA.
Na občnem zboru si čebelarji tudi izmenjajo izkušnje in s tem si obogatijo svoje znanje na raznih področjih, tako na področju tehnologije čebelarjenja, zdravljenja in iskanja pasišč. Najbolj prizadevnim čebelarjem pa na občnem zboru podelimo posebno odlikovanje Antona Janše.
V zimskem času prebiramo čebelarji razno strokovno literaturo, izdelujemo panje in druge čebelarske potrebščine, da imamo spomladi vse nared. Ob lepem sončnem vremenu pa radi opazujemo izlete čebel in komaj pričakujemo pomlad.
Letos bo čebelarsko društvo slavilo 70-letnico organiziranega delovanja društva na Kočevskem. Tak jubilej želimo proslaviti zelo delavno. Vse aktivnosti, ki jih pripravljamo, bodo imele namen množičnega izobraževanja in ne vrhunskega tekmovanja, čeprav bodo prizadevnejši nagrajeni.
V letošnjem letu želimo organizirati tudi čebelarsko razstavo starega in novega načina čebelarjenja. Ker je letos tako mila zima se čebelarji sprašujemo, kakšna bo pomlad. Naj bo to izziv Kočevcem, ki se ukvarjajo z napovedovanjem vremena. V naslednji številki Kočevskih novic bi želeli prebrati kako tako napoved.
Janez Kojek
Med letošnjimi dobitniki srebrnega priznanja Antona Janše sta bila tudi najstarejša čebelarja — 90 letnika — Hegler Anton iz Raplje-vega in Lukanič Jože iz Pake
Kočevje (Dl) Društvo invalidov
Društvo invalidov Kočevje (Dl )- je v počastitev Dneva JLA organiziralo 19. decembra 1987 tekmovanje v kegljanju.
Sodelujoči petčlanski ekipi Dl Ribnica in Dl Kočevje sta se pomerili v kegljanju na 50 lučajev na kegljišču v Gaju v Kočevju. Zmagala je ekipa Dl Kočevje z 930 podrtimi keglji. Nasprotna ekipa je morala priznati njeno premoč, saj so tudi v kategoriji posameznikov oz. pri ocenjevanju najboljših rezultatov posameznikov, prva tri mesta zasedli člani ekipe Dl Kočevje.
Po končanem tekmovanju je bil na skromni zakuski zmagovalni ekipi iz Kočevja podeljen pokal, najboljšim posameznikom medalje, članom ekip pa diplome.
Rezultati tekmovanja:
EKPA Dl KOČEVJE:
kegljev
1.	Sajevec Franc	213
2..	Kočevar Jože	207
3.	Sušnik Štefan	193
4.	Rački Alojz	187
5. Mestnik Jože	130
skupaj	930
EKIPA Dl RIBNICA:
kegljev
1.	Radovojevič Stanko	189
2.	Doberšek Marjan	171
3.	Lepoša Matija	157
4.	Goršič Stane	138
5.	Mrhar Nace	89
skupaj	744
Društvo invalidov Kočevje — obvešča svoje člane prvega in drugega terena, da bodo lahko plačevali invalidske članarine v pisarni Društva invalidov Kočevje, Trg zbora odposlancev 61 in sicer vsak ponedeljek med 9. in 12. uro in vsak petek med 14. in 17. uro.
Obenem društvo sporoča svojim članom, da bodo organizirali izlete v Italijo in na Češko vse do konca maja 1988.
Podrobnejše informacije o tem lahko dobijo invalidi v pisarni društva.
L. S. M.
novice
Izgradnja doma starejših občanov Kočevje zaključena
Ob koncu preteklega leta je bilo pripravljeno zaključno poročilo o izvajanju investicije Dom starejših občanov Kočevje. Ta prepotrebni objekt se je »gradil« deset let. Od leta 1977, ko je bil ustanovljen iniciativni odbor za gradnjo doma, pa do zaključka gradnje v lanskem letu, sta minili dobri dve srednjeročni obdobji.
Januarja 1982 so bili ocenjeni predvideni stroški za gradnjo doma brez opreme in ureditve okolice na okrog 99 milijonov din, leta 1983 pa že na okrog 176 milijonov din. Kasneje so stroški gradnje še naraščali, vendar so bila zbrana vsa potrebna sredstva tudi za opremo in ureditev okolice.
Dom se je pričel graditi spomladi 1984. Osnovni izvajalec za objekt z instalacijami in ureditev okolice je bil SGP ZIDAR Kočevje s svojimi kooperanti. Dvigala je dobavil in montiral Rade Končar iz Zagreba. Dobavitelj opreme za dom je bil Slovenijales LIK Kočevje, nekaj opreme pa je nabavil Dom starejših občanov Kočevje -v ustanavljanju direktno.
stanovalcev je dom pričel 1. 7. 1986, že ob koncu leta pa je bil dom
poln. Dom je stalno polno zaseden, v njem pa biva okrog 80 stano- Lepo pOZ(lr3VljCili! valcev iz občine Kočevje, okrog 20 iz občine Ribnica in okrog 30 iz drugih občin. Dom je že premajhen, saj je vedno od 40 do 60 prošenj za sprejem v dom nerešenih. Za stanovalce doma skrbi 56 zaposlenih delavcev. Veliko število stanovalcev je nepokretnih oz. polpokret-nih.
Z dokončanjem izgradnje Doma starejših občanov Kočevje je za občini Kočevje in Ribnica rešen del skrbi naše družbe za starejše občane. Potrebno pa bo organizirati še druge oblike pomoči in aktivnosti za starejše občane, kamor se bo moral s svojo dejavnostjo vključitu tudi dom. V letošnjem letu čaka dom še konstituiranje oz. dokončna ustanovitev delovne organizacije.
Jože Novak
24.890.167,- din
18.144.122,- din
92.333,- din
Za investicijo so bila zbrana naslednja finančna sredstva:
—	samoprispevek občine Kočevje
—	Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje
—	Občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje
—	SPIZ — enote Kočevje, Ribnica,
Ljubljana
—	SPIZ - sklad za gradnjo domov
—	Občinska zdravstvena skupnost Kočevje
—	Društvo upokojencev Kočevje Skupaj
—	Dom starejših občanov Kočevje Vse skupaj:
262.066.828.
125.000.000.
din
din
3.750.000,- din 10.230.000,- din 444.173.450,- din 24.615.578,- din 468.789.028,- din
Za zagonske stroške so bila zagotovljena naslednja finančna sredstva:
—	Občinska skupnost socialnega skrbstva
Kočevje	32.874.665.-	din
—	Občinska	zdravstvena	skupnost Kočevje 2.350.000,-	din
—	Stanovanjska	skupnost	Ribnica	2.000.000.-	din
Skupaj	37.224.665,-	din
Za investicijo so bila porabljena naslednja sredstva
—	delež stroškov za toplovodno omrežje
—	stroški projektov, soglasij in nadzora
—	izgradnja objekta z instalacijami (ZIDAR)
—	oprema kuhinje in pralnice (LIK)
—	dvigala (Rade Končar)
—	oprema prostorov (LIK)
—	oprema prostorov in druga oprema (direktno nabavljeno)
—	ureditev okolice (ZIDAR)
—	stroški investitorstva in vodenja (do L 4. 1986)
Skupaj
7.010.000,- din 17.750.412,- din
210.419.509,- din 13.966.302,- din 7.608.010,- din 131.625.126,-din
48.041.512,- din 29.397.471,- din
2.970.686,- din 468.789.028,- din
80 let Pepce Andrič-Kovač
Stanovalke in stanovalci Doma starejših občanov Kočevje pripravljajo v počastitev dneva žena zelo zanimivo razstavo svojih izdelkov. Tokrat so se odločili, da bodo pripravili pogače, kruhe in razno pecivo, ki so ga pripravljali v svoji mladosti oziroma, ki so ga znale speči njihove mame. Nekatere izdelke bo mogoče tudi poskusiti, možno pa bo dobiti recepte za pripravljene kulinarične mojstrovine.
Poleg navedenih izdelkov pa bodo pripravili še razstavo poslikanih lončarskih izdelkov, ki bodo tudi na prodaj. Vsi zainteresirani občani in delovni ljudje so vljudno vabljeni na zanimivo razstavo.
Otvoritev razstave bo v petek, 26. februarja 1988 ob 11. uri, razstava pa bo odprta v petek, soboto in nedeljo (26., 27. in 28. februarja) od 13. do 18. ure.
Jože Novak
Otroci iz vrtca na otvoritvi razstave v Domu starejših občanov
Oglašam se vam iz Krive Palanke, kjer služim vojaški rok kot graničar. Lepo bi se vam rad zahvalil za Kočevske novice, ki ste mi jih pošiljali v Skopje, kjer sem bil na obuki. Veliko pomenijo namreč vse vesti iz domačega kraja in moram napisati, da so mi bile želo dobrodošle v trenutkih, ko sem bil prost. Zato bi vas lepo prosil, če bi mi Kočevske novice lahko pošiljali tudi na moj novi naslov, saj jih zelo rad prebiram in si z njimi delam kratek čas. Zadnja številka je pisala o butiku Medo, zato t>i vas prosil, da mi pošljete vse številke, ki so izšle po tej številki.
Tovariški pozdrav in pa veliko uspeha pri delu.
vojak Brus Primož
Osemdeset let življenja skozi katerega je šla Pepca Andrič-Kovač, pomeni doživeti in preživeti velike družbene spremembe, ki jih je prinašalo prvih osem desetletij dvajsetega stoletja, To je bil čas usodnih dogodkov, ki
Skupna vrednost investicije je znašala 506.013.693,- din, od tega 468.789.028,- din objekt in oprema ter okolica, 37.224.665 pa so znašali zagonski stroški. Največ sredst^ za izgradnjo doma so poleg samoprispevka občine Kočevje prispevale enote SPIZ Kočevje, Ribnica in Ljubljana ter sklad za gradnjo domov pri SPIZ.
Dom je bil zgrajen za 124 stanovalcev. Z nakupom dodatnih postelj je danes kapaciteta doma 131 postelj. S sprejemanjem prvih
Razstava »Mojstrovine naših babic«
Pepca Andrič-Kovač
so pretresali svet, čas največjih vojnih morij in čas revolucij, ki je v socialno gibanje pritegnil stomilijonske množice. Vse to je povzročilo velike revolucionarne in družbene prelome, ki so popolnoma spremenili podobo sveta in človeške družbe. Ta napredna gibanja so vodili ljudje, ki so se ob primernem zgodovinskem trenutku postavili na čelo množic. In med te akterje, ki so se prvi opredelili za smele podvige, ki jih je terjal čas med obema vojnama in čas okupacije, je vstopila tudi Pepca Andrič-Kovač.
Rodila se je 29. decembra 1908 v Stari Cerkvi v delavski družini, kjer je bilo pet otrok. Delavsko poreklo je že vnaprej pogojevalo njeno življenjsko pot. Za šolanje ni bilo sredstev, zato se je takoj po končani osemletki zaposlila v tekstilni tovarni, ki jč bila tudi edina večja firma, kjer so lahko dobile zaposlitev ženske. Tako se je pričelo oblikovanje delavke s proletarsko zavestjo, ki jo bodo kasnejši dogodki tako potrebovali. Pridružila se je mladini v telovadnem društvu SOKOL ter kulturnoprosvetnih organizacijah SVOBODA in VZAJEMNOST. Pozimi 1935 je tekstilna tovarna v Kočevju pogorela. Tovarišica Pepca si je našla zaposlitev v eni izmed tekstilnih tovarn v Kranju. Ravno tedaj je veliko stavkovno gibanje zajelo vse tekstilne delavce v Sloveniji. V teh stavkah je imela Pepca pomembno vlogo, saj je bila čla-
nica stavkovnega odbora v Kranju. To pa ni ostalo brez posledic. Odpustili so jo iz službe. Vrnila se je v Kočevje in se zaposlila v Tekstilani, ki so jo po požaru obnovili. V tem kolektivu je zopet opravljala pomembno vlogo v sindikalni organizaciji.
Po kapitulaciji Jugoslavije se je takoj vključila v osvobodilno gibanje in delovala v odboru, ki ga je vodil narodni heroj prof. Jože Šeško. V Tekstilani je med delavstvom organizirala aktive OF in zbirala prispevke za narodnoosvobodilno gibanje. Njeno delovanje pa so odkrili italijanski okupatorji in jo zato odvedli v konfinacijo v Italijo. Od tu je pobegnila s predvojno komunistko Marijo Knapič in se septembra 1943 vrnila v Staro Cerkev. Nadaljevala je svoje aktivistično in revolucionarno delo. Toda njeno delovanje so kmalu odkrili Nemci. S sestro Marijo je morala v zloglasna taborišča v Dresden in Zwikau. Tudi od tu ji je uspelo pobegniti in zatekla se je k bratu v Šentvid. Tu je živela kot ilegalka. Po osvoboditvi se je vrnila v Staro Cerkev in se zaposlila v Tekstilani. Poročila se je z vdovcem Davidom Andričem. Temu so ustaši umorili ženo in otroka v Kragujevcu.
Pepčin delovni in ustvarjalni duh, ki ni nikoli počival, jo je še naprej usmerjal v različne družbene aktivnosti. Bila je članica krajevnega odbora SZDL Stara Cerkev, članica občinskega odbora Rdečega križa, članica upravnega odbora Tekstilane idr. Za svoje povojno družbenopolitično aktivnost je prejela priznanje OF, za organizirano revolucionarno delo v času NOB pa spomenico 1941.
Sedaj živi kot upokojenka v Stari Cerkvi, v svojem rojstnem kraju, na katerega je bila vseskozi navezana. Osemdeset let je dolgo obdobje, v katerem so se spremenile okoliščine in življenjski pogoji. Tovarišica Pepca pravi, da se je vse obrnilo na bolje. Vedno je bila polna optimizma, tudi v najkritičnejših trenutkih. Ta optimizem ter veder pogled na življenje in bodočnost sta prav gotovo precej pripomogla k tako visokemu življenjskemu jubileju.
Še na mnoga leta tovarišica Pepca.
N.K.
Obiskali so nas vojaki
Nastop moškega pevskega zbora Kočevje v Domu starejših občanov
Vsako leto nas ob prazniku JLA obiščejo vojaki. Tako je bilo tudi tokrat. Iz ribniške kasarne jih je prišlo kar sedemnajst.
Ta dan sem nestrpno pričakoval. Ko sem zjutraj vstal in se oblekel, sem nestrpno pohitel v šolo. Pred poukom smo imeli sestanek literarnega krožka. Nato smo imeli dve uri pouka. Sledila je malica in daljši odmor. Odšli smo na šolsko dvorišče in zvedavo pogledovali, kdaj se bodo pripeljali. Dolgo smo čakali. Končno so le prišli. Pripeljali so se z dvema večjima avtomobiloma, saj so pripeljali s seboj tudi glasbene instrumente ter nekaj orožja. Vse so znosili v
Dragi Primož!
Tvojega pisma sem bila vesela iz več razlogov. Najpomembnejši pa je potrditev prepričanja vseh tistih, ki delamo na tem, da Kočevske novice redno izhajajo. Prepričani smo namreč, da Kočevske novice potrebujemo.
Zavedamo se, da vsebina za enkrat še ni dovolj privlačna za vse občane (in žal, najbrž nikoli tudi ne bo za VSE), trudimo pa se, da bi jih naredili zanimivejše vsaj za večino.
Vendar pa nekateri razmišljajo o ukinitvi Kočevskih novic in ustanovitvi lokalne radijske postaje (LRP). Osebno, podpiram njihova razmišljanja in prizadevanja samo kar se tiče ustanovitve LRP. Kot sem že omenila, sem prepričana, da tudi »pisano besedo« potrebujemo.
Dokaz za to nedvomno predstavlja tudi tvoje pismo.
Zato ti bomo Kočevske novice pošiljali z veseljem in z željami, da bi te še naprej kratkočasile - tako, da boš čimprej zopet doma. Srečno!
Urednica
GLASBA IN PLES
V današnji številki vam predstavljamo zabavno glasbeno skupino OBZORJE iz Kočevja, ki nas že nekaj časa razveseljuje na prireditvah v Kočevju in okolici.
tudi v komponiranju lastnih, kar smo lahko slišali tudi preko radijskih valov.
Trenutno skupina snema v Cankarjevem domu pod vod-
Mnogi, ki radi zaplešejo v taktu polke, valčka, rock and rolla, country glasbe, pa tudi komercialnih viž, jo dobro poznajo in so redni obiskovalci njihovih nastopov. Fantje radi prisluhnejo publiki in zaigrajo iz svojega raznolikega in bogatega repertoarja »za vsakogar nekaj«.
Skupina obstoja že dve leti in jo sestavljajo (na sliki — z leve proti desni) Dušan Lesar, Vinko Farkaš, Toni Krkovič in Brane Podlogar, vsi člani Delavske godbe Kočevje. Poleg preigravanja tujih skladb so se preizkusili
stvom tonskega tehnika Silvestra Žnidaršiča. Ker je začetek vedno težak, jim je pomagal izdelati aranžma za »Kratko zgodbo« Vojko Sfiligoj, član skupine Don Juan, z vokalom pa jim je priskočila na pomoč Majda Arh.
In kakšni so njihovi načrti in želje? Da bi še dolgo ostali skupaj in zabavali občinstvo in seveda — izdaja lastne kasete. Želimo, da bi jim tako prvo, kot tudi drugo uspelo in - veliko sreče!
L. T.
Zahvala mladih šahistov
dvorano. Najprej; sta nam dva vojaka pripovedovala in razkazala orožje ter nekatere aparate za vzdrževanje veze. Sledil je razgovor. Učenci smo spraševali vojaki, pa so odgovarjali. Nato so vojaki izvedli svoj kulturni program. Igrali so borbene pesmi, recitirali in prikazali skeč. Nato so še nekaj časa igrali, nekateri učenci pa so plesali. Za konec smo vsi skupaj zapeli pesem Druže Tito mi ti se kune-mo.
Tako smo z vojaki preživeli lep in zanimiv dopoldan.
Franci Primožič, 6. raz.
Literarno-dopisniški krožek na OŠ Vas Fara
Mladi šahisti iz Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje se lepo zahvaljujejo vsem tistim kočevskim delovnim organizacijam, ki so se jih za novo leto spomnile in jim, vsaka na svoj način, priskočile na pomoč (popravilo starih in nakup novih šahovskih ur, izdelava oglasne deske in druge usluge). Dobro voljo in razumevanje so pokazale naslednje delovne organizacije: Melamin, Zidar, LIK, Tek-stilana, Komunala, Tiskarna,
Kmetijsko gospodarstvo DSSS, Itas, Oprema, Kovinar, Občinski sindikalni svet, prodajalna Mavrica in urar — graver Milan Pajnič. Pionirji — šahisti so omenjenim organizacijam in posameznikom iskreno hvaležni.
V času, ko šoli primanjkuje sredstev na vseh področjih izobraževanja, je vsakršna pomoč od zunaj še posebej dragocena.
Ive Stanič, mentor šahovskega krožka
Pomoč, postrežba in nega na domu
Dom starejših občanov Kočevje želi v letošnjem letu nekoliko razširiti svojo dejavnost. Tako namerava organizirati za starejše občane dnevno varstvo z možnostjo prehrane, dostavo kosi! (tudi dietnih) na dom in nudenje pomoči in postrežbe v gospodinjstvu ter nege na domu. Izpeljava teh dejavnosti bo odvisna od števila interesentov, za začetek pa bi bilo možno to izpe-
ljati v samem mestu Kočevje in najbljižnji okolici.
Starejši občani oziroma njihovi svojci, ki bi bili zainteresirani za navedene storitve, naj se osebno ali pismeno obrnejo na Dom starejših občanov Kočevje, Roška cesta 22. Na osnovi primernega odziva bo dom pripravil vse podrobnosti in cene za izvajanje navedenih storitev.
Jože Novak
V
Sport
Uspešen nastop košarkarjev — veteranov
Na tradicionalnem košarkarskem turnirju, ki je bil organiziran koncem leta 1987 v Ljubljani, je sodelovalo šest slovenskih moštev in gostje iz ZRN. Udeležili so se ga tudi kočevski veterani. V preteklih letih se jim je uspelo vedno uvrstiti v finale. Žal letos ni bilo tako, vendar pa so z osvojitvijo 3. mesta vseeno lahko zadovoljni.
V prvem srečanju so se pomerili z ekipo Ježice iz Ljubljane in jo tudi premagali. Presenetljivo pa so izgubili tekmo s Krimom, kajti natančnost pri metanju na koš je Kočevce popolnoma zapustila. Poraz je bil tako neizogiben. V odločilni tekmi za tretje mesto pa so šele v zadnjih minutah srečanja strli odpor visoke ekipe Gemeringa iz Miinchna.
Po končanem tekmovanju v športni dvorani na Krimu so se sodelujoči zbrali na prijetnem družabnem srečanju v hotelu Union.
Za veteransko ekipo Kočevja so igrali: Smole Franc, Henigman Dušan, Papež Roman, Dekleva Brane, Malnar Tone, Ambrožič Bogdan, Selan Miro, Kersnič Štefan, Pezdirc Janez in Bizjak Toni.
Končna razvrstitev turnirja: L Prule, 2. Krim, 3. Kočevje, 4. Gemering (Munchen), 5. Ježica, 6. UNIS TOS, 7. Schwabing (Munchen) in 8. Črnomelj. ^
»OPREMA« zmagovalec sindikalnega prvenstva
Košarkarjem Opreme je uspelo že sedmič zapored zmagata! na sindikalnem prvenstvu v košarki. Naslov najboljših v občini za leto 1987 so osvojili težje kot v preteklih letih. V finalnem obračunu so le z velikim naporom opravili z vrsto ZKGP, pa čeprav so v predtekmovanju prepričljivo premagovali nasprotnike. Končna razvrstitev bi bila gotovo drugačna, če bi sodelovala ekipa ITASA. Prijetno so presenetili igralci Tekstilane, pa tudi ostale ekipe so pokazale veliko košarkarskega znanja. Ob koncu tega sindikalnega prvenstva lahko poudarimo, da je bilo uspešno in v zadovoljstvo vseh nastopajočih.
Rezultati:
OPREMA - TRGOPROMET 10 : 0. OPREMA - OBRTNO ZDRUŽENJE 30	:	20,
OPREMA - LIK 29 : 21, TRGOPROMET - OBRTNO ZDRUŽENJE 16 : 18, KOVINAR - TEKSTILANA 9 : 23, TRGOPROMET - LIK 22 : 28, KOVINAR - ZKGP 17 : 29, OBRTNO ZDRUŽENJE -LIK 22 : 23, TEKSTILANA -ZKGP 14 : 34, LIK - TEKSTILANA 37 : 17 in OPREMA -ZKGP 20 : 18.
Vrstni red: 1. OPREMA, 2. ZKGP, 3. LIK, 4. TEKSTILANA? 5. OBRTNO ZDRUŽENJE, 6. - 7. TRGOPROMET IN KOVINAR.	D. B.
NAMIZNI TENIS
Republiška liga
Končan je prvi del I. A republiške lige v namiznem tenisu. Kočevje je zasedlo drugo mesto z enakim številom točk kot jih ima vodeči Hrastnik. V drugem delu, ki se začne v aprilu imamo dobre možnosti, da obdržimo to mesto ali posežemo po prvem, toda to je zgolj »papirnata« napoved, saj so ekipe zelo izenačene. Prvi igralec lige je po
prvem delu Komac Gregor z rezultatom 26/1. Za ekipo igrajo še: Pogorelec Samo, Špelič Marjan in Murn Damjan.
3. januarja letos je bilo v Avstriji člansko mednarodno prvenstvo. Po trditvah domačinov je bil to najštevilnejši turnir v Avstriji. Uspešno so se ga udeležili tudi naši igralci. Pri članih je osvojil prvo mesto Komac Gregor, ki je lani v finalu izgubil z Nizozemcem. Letos Nizozemcev ni bilo. Špelič Marjan je pri članih osvojil 3 — 4. mesto, pri mladincih pa je bil peti.
V Novem mestu je bilo člansko prvenstvo centralne regije. Nastopili so vsi igralci Dolenjske, Zasavja, Notranjske in Ljubljane. V finalu je Komac premagal domačina Hribarja z 2/1.
Za mladince je bilo prvenstvo centralne regije v Mengšu. Iz Kočevja so nastopili: Špelič, Murn, Gornik in Konečnik Katja. V igri posameznikov sta Špelič in Murn zasedla 3. — 4. mesto, v igri dvojic pa sta osvojila prvo mesto. V disciplini mešanih dvojic, sta Murn in Konečnik osvojila 3. mesto.
Marjan Oražem
Strelske novice
Na strelišču na Rudniku je 12. decembra 1987 strelska družina Tekstilane Kočevje organizirala občinsko sindikalno tekmovanje članov in članic z zračno puško. Na tekmovanju je nastopilo 18 ekip s preko 50 strelci v obeh kategorijah.
Vrstni	red	ekip	članov:	1.
ITAS 527 krogov, 2. Tekstilana 523 krogov, 3. Obrtniki 511 krogov, 4. LIK 505 krogov, 5. Melamin 488 krogov itd.
Posamezno člani: 1. Klun Ivan 181 krogov, 2. Hajdinjak Vlado 180 krogov, 3. Pevec Roman 179 krogov, 4. Letnar Jože 177 krogov, 5. Troha Vlado 177 krogov.
Vrstni	red	ekip	članic:	1.
Kočevski	tisk	463	krogov,	2.
Melamin 458 krogov, 3. LIK 404 kroge.
Simultanka v Kočevju
V petek, 8. januarja, je velemojster in bivši mladinski svetovni prvak Bruno Parma ponovno obiskal kočevske šahi-ste in z njimi v hotelu Pugled odigral simultanko na štiridesetih ploščah. Šahovsko društvo Kočevje je na simultanko povabilo tudi svoje šahovske prijatelje iz Ribnice, Kočevske Reke, Osilnice, Brezovice, Starega trga in celo iz Ravne gore na Hrvaškem. Tolikšno število nastopajočih je prdstavljalo za velemojstra velik napor, saj je simultanka trajala kar sedem ur in pol. To je bila po dolžini najdaljša velemojstrova simultanka, po številu nastopajočih pa tretja (v Zagrebu 46, nekje v Savinjski dolini pa 42).
Nekateri kočevski šahisti so s svojim solidnim znanjem in borbenostjo velemojstra dobesedno presentili, saj se je moral kar s sedemnajstimi šahisti sporazu-
meti za remi, eno igro pa je celo izgubil. Tudi pionirji so s svojo igro pokazali, da lepo napredujejo. Z velemojstrom so remizirali naslednji igralci: Rus Franc, Glad Uroš, Kovač Tone, Klarič Miha, Hribar Mitja, Gornik Franc, Bajo Igor, Čuk Mirko, Komadina Sanja, Pregel Boris, Jurkovič Hrvoje, Kobe Uroš, Kobe Vinko, Grabar Janez, Režonja Jože, Kovač Jože in Murn Stane, velemojstra pa je premagal mladinec Marinč Damir. Končni rezultat je bil 30 1/2 : 9 1/2 v korist velemojstra. Povedati je potrebno še, da nekateri najboljši kočevski šahisti na simultanki niso sodelovali.
Prijeten šahovski dogodek je velemojster zaključil z razgovorom o delu z mladimi šahisti. Prijateljsko razpoloženje pa je pokvarilo spoznanje, da je nekdo na parkirnem prostoru v Kočevju kar precej poškodoval velemojstrov avtomobil. To je ponoven dokaz, da vandalskemu početju v Kočevju še vedno ni nihče učinkovito stopil na prste.
Ive Stanič
»SNEŽNIK« zmagovalec
Na občinskih sindikalnih igrah v šahu za leto 1987 je sodelovalo 11 ekip. Kot že nekaj zadnjih let je boj za prvo mesto potekal med ekipama »SNEŽNIK« iz Kočevske Reke in Elektra iz Kočevja. Zmagovalec je bil znan šele po odigranem zadnjem kolu.
Vrstni red: 1. mesto	SNEŽNIK	29 točk
2. mesto	ELEKTRO	28 točk
3. mesto	TRGOPROMET	24 1/2 točk
4. mesto	MORC	24 točk
5. mesto	HOTEL PUGLED	22 točk
6. mesto	ITAS	21 1/2 točk
7. mesto	OBČINA KOČEVJE	19 1/2 točk
8. mesto	OBRTNIKI	16 točk
9. mesto	SNEŽNIKU.	13 1/2 točk
10. mesto	OPREMA	12 1/2 točk
11. mesto	LIK	9 1/2 točk
Zmagovalna ekipa je igrala v postavi: Čimer Štefan, Malnar Tone, Gabrič Stane, Murn Stane in Stankovič Zoran.
Pokrovitelja igre sta bila Občinski sindikalni svet in hotel PUGLED.
G.S.
Zmaga direktorjev
Posamezno članice: 1. Zalar Marija 180 krogov, 2. Eberle Tončka 168 krogov, 3. Milešič Zinka 162 krogov.
20. decembra 1987 je bilo v počastitev Dneva JLA na strelišču v Dolgi vasi tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip s 45 strelci. Vrstni red ekip: 1. OŠ TO Kočevje, 2. V. P. Ribnica, 3. Tekstilana, 4. Postaja milice Kočevje, 5. Melamin.
Posamezno: L Stjepič Dordc 68 krogov (od 100), 2. Benčina Franc 67 krogov, 3. Čop Darko, 4. Zorko Cveto 60 krogov, 5. Fink Tone 55 krogov itd.
Ekipa SD Kočevje nastopa v II. republiški ligi JUG. Po 7. kolih je ekipa na 1. mestu s 10. točkami, kolikor imajo tudi ekipe Tabor in Bukovec. Do konca republiške lige 1987/88 sta še dve koli.
Z dobrim streljanjem in kancem športne sreče se lahko uvrstimo ponovno v 1. republiško strelsko ligo.
Za ekipo SD Kočevje streljajo: Novak Miran, Hajdinjak Vlado, Klun Ivan, Vukovič Miro in Šega Sašo.
Ekipa SD Mirko Bračič ITAS, ki nastopa v II. republiški ligi ZAHOD, se v strelski sezoni 1987/88 bori za obstanek. Ver-
»Zgodovinski dvoboj«, ki je potekal 18. decembra v hotelu Pugled in na katerem so se pomerili za šahovnicami kočevski direktorji in politiki, je vzbudil veliko zanimanja. Za dvoboj so se kandidati prijavili bolj za šalo, potem pa so ugotovili, da je zadeva resna in jim zato ni bilo več vseeno, kako bo potekal. Ugotavljali so, kdo bo s kom igral in kakšna je šahovska moč posameznikov. Vse to je ustvarjalo napeto vzdušje in dvigalo zanimanje za dvoboj.
Pred samim dvobojem so direktorji in politki izmed svojih 14 kandidatov zbrali 10 člansko ekipo, nato pa z žrebom določili medsebojne pare. Pravilnik je vseboval bolj življenjska kot šahovska pravila. Med drugim je določal, da morajo vodilni gospodarstveniki in politiki v današnjih težkih časih »skupaj držati«, da med igro ne smejo zamenjati šahovskih figur s samoupravnimi sporazumi in drugimi akti, da ni nujno, da igralec, ki v prvem krogu stori napako, to v drugem ponovi, da mora igra potekati brez prekinitve dela, biti igralci do (tokrat šahovskih) kmetov strpni in ljubeznivi, da je med igro prepovedano kritizirati sistem in državo itd.
Tekmovalci so ob številnih radovednih gledalcih začeli dvoboj precej nervozno, vendar borbeno. Zavzetost tekmovalcev je bilo opaziti še posebej na deseti plošči, ko je prišlo med igralcema do precej hude krvi. Nekatere igralce je motila šahovska ura, druge strogo pravilo »dotika figure«, pa tudi trema je opravila svoje. Prvi krog je minil brez remija, zmagali pa so direktorji z rezultatom 6:4. Tudi v drugem krogu so bili boljši direktorji in zmagali 5 1/2:4 1/2. Končno zmago z rezultatom 11 1/2:8 1/2 so tako slavili direktorji, ki so dobili za nagrado aspirine (ker jih bo zaradi zmage še bolela glava).
Dvoboj so brezhibno izpeljali naslednji člani strokovnega in organizacijskega odbora: glavni sodnik: Gašparac Vlado; člani razsodišča: Svetličič Tanja, Jarc Milan, Južnič Martin in Gabrič Stane; dežurni zdravnik pa je bil dr. Štefančič Bojan, ki je dežural kar iz zdravstvenega doma.
Glede na splošno zanimanje in na pobudo nekaterih posameznikov bo postal dvoboj tradicionalen. Popestrili ga bomo še z bogatejšim programom in ga organizirali vsako leto v okviru novoletnega praznovanja.
Ive Stanič
jetno bo prav zadnje kolo odločalo o usodi ekipe.
Za ekipo SD Mirko Bračič streljajo:	Dobnikar Darko,
Marinč Matija, Peterlin Jože, Zalar Marija, Belšak Alenka in Učakar Nada.
V strelski sezoni 1987/88 imamo že devetič zaporedoma organizirano občinsko ligo z zračno puško. V ligi nastopa 12 ekip iz 11 aktivnih strelskih družin v občini Kočevje.
Ernest Deržek
Rezultati posamenikov:
DIREKTORJI	POLITIKI
1. Glad Ivan	1 1	Petek Alojz	00
2. Šuster Dagmar	0 1	Hering Janez	10
3. Ivančič Alojz	1 1	Južnič Miro	00
4. Popovič Božidar	00	Kralj Franc	1 1
5. Turk Anton	1 1	Popovič Dušan	00
6. Šubic Peter	00	Poklač Roman	11
7. Južnič Martin	10	Majerle Miha	01
8. Sušin Viktor	11	Gabrič Stane	00
9. Novak Jože	1 1/2	Ferlin Miro	0 1/2
10. Oražem Dušan	00	Dragoš Viktor	1 1
Tudi letos
V	NK Kočevje upajo, da bodo lahko spomladi organizirali krajše priprave za člansko moštvo. Priprave naj bi bile na Rabu, kjer so dokaj dobri pogoji za vadbo in nastanitev. Sredstva za priprave bodo prispevali igralci in vodstvo ekipe skoraj v celoti sami.
V	okviru medsebojnega sode-
na Rab
lovanja pobratenih občin Kočevje in Rab sodelujeta tudi nogometna kluba obeh občin, vendar brez kakršnihkoli finančnih obveznosti. Tako bodo v februarju na pripravah v Kočevju nogometaši iz Raba. Upajmo, da bodo za spremembo lahko vadili na »snežnem« terenu.	J. G.
Predstavniki NK Rab in NK Kočevje ob polaganju venca na spomenik žrtvam fašizma v Kamporju na otoku Rab.
Turnir »Šport bistro ’88«
V	mali športni dvorani v Kočevju je 9. januarja potekal,
od pokroviteljstvom ekipe port Bistro, tretji novoletni turnir v malem nogometu.
Od skupno 16 sodelujočih ekip iz kočevsko-ribniške doline so se v polfinale uvrstili:
Prijatelji Šport Bistro, TVD Partizan Sodražica in Atletico. V polfinalnih tekmah je ekipa Prijateljev premagala Šport Bistro, TVD Partizan Sodražica pa ekipo Atletika.
V	malem finalu je Šport Bistro premagal Atletika z rezultatom 3 : 1, v velikem finalu, kjer sta se pomerila TVD Partizan Sodražica in Prijatelji pa je TVD Partizan Sodražica z visoko zmago (rezultat 6 : 0)
zasluženo osvojil prvo mesto in s tem najdragocenejšo nagrado — komplet športnih majic.
Na turnirju so bile podeljene tudi medalje najboljšim posameznikom in sicer: najboljšemu igralcu turnirja Igorju Muhviču, vratarju Marjanu Šaliku — oba iz vrst Prijateljev, in najboljšemu strelcu Dragu Buzuku — članu ekipe Šport Bistro.
Vse tekme je sodil Adlešič Marjan, ki je svoje delo opravil odlično.
Po zaključku turnirja so se igralci in gledalci razšli z različnimi vtisi, a enotni v prepričanju, da Kočevje potrebuje večjo športno dvorano.
Igor Zupanič
»Stadion« prvi
Na dvanajstem tradicionalnem zimskem turnirju v malem nogometu TEKSTILANA ’88 (16. in 17. januarja) se je zbralo dvajset ekip in odigralo kar trideset tekem. Število ekip bi bilo zagotovo še večje, če teden pred turnirjem in tudi v dnevih samega turnirja ne bi bilo organiziranih tudi drugih turnirjev tako v Ribnici, Ljubljani kot Črnomlju, pa tudi turnir »Šport bistro« je letos kasnih Ob tem je potrebno opozoriti tudi na problem, ki pesti »mali nogomet« tako kot številne druge športne dejavnosti v Kočevju. To je premajhna športna dvorana, brez tribun za gledalce in brez zadovoljivih dimenzij samega igrišča.
Tudi to namreč vpliva na odzivnost oz. pripravljenost ekip iz ožje in širše okolice za sodelovanje na takšnih tekmovanjih.
Rezultati turnirja:
— četrt finale/ Kolodvor — Flamengo 2:1,3 pike — Vatreni
poljubac 2 : 4, Stadion — Veterani 6:1, Šport Bistro — Mlaka 4 : L
—	polfinale: Kolodvor — Stadion 4 : 6, Vatreni poljubac — Šport bistro 2:1.
—	tekma za tretje mesto: Kolodvor — Šport bistro 2 : 1 in
—	finalna tekma: Stadion — Vatreni poljubac 9 : 3.
Vrstni red:	1. Stadion, 2.
Vatreni poljubac, 3. Kolodvor, 4. Šport bistro, 5. Flamengo, 6. 3 pike, 7. Veterani, 8. Atletiko, 9. Vecchia, 10. Coca Cola itd.
Zmagovalna ekipa Stadiona, ki je letos že petič osvojila veliki prehodni pokal pokrovitelja DO Tekstilana (enega že v trajno last) je igrala v sestavi: Šalika, Bižal, Farič, Rautar, Muhvič, Dvizac in Muren.
Ekipa »KOLODVOR« vedno na turnirjih med najboljšimi
Foto: J.G.
kočevske •
novice
Gremo v kino
Filmski spored od 10. februarja do 15. marca MESO IN KRI ameriški spektakel
To je prvi film holandskega režiserja Paula Verhovena. ki je znan po ostrem, šokantnem, neposrednem pristopu k filmski tematiki. Film odlikujeta dobra režija in montaža, mojstrska kamera in izvirna glasba.
MLADI VOLKODLAK, ameriška komedija S filmom »VRNITEV V PRIHODNOST« je postal MIC-HALE J. FOX ena najpopularnejših osebnosti ameriškega filma današnjega časa. Številni obiskovalci verjetno nestrpno čakajo njegov drugi hit.
Črna Afrodita, nemški erotski
ŠAKALI—AMERIŠKA PRAVICA, ameriški avanturistični
PEKEL RIO ABAHA, ameriško-španski avanturistični Film je bil z velikim uspehom prikazan na festivalu v Cannesu leta ’85
POLICIJSKA AKADEMIJA III, ameriška komedija
MOJ SOSED JE VAMPIR, ameriška grozljivka
NEKAJ VIOLIČASTEGA, ameriška drama, FEST ’87 Režija: STEVEN SPIELBERG, ki je eden najbolj znanih filmskih režiserjev, znan po filmih: TEKSAS EKSPRES, ŽRELO, BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE, LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, E. T. vesoljček, Indiana JONES.
PETEK 13- ZADNJE POGLAVJE, ameriški horor To je četrta epizoda iz serije grozljivk »Petek 13«
POLICAJ št. 1, ameriški akcijski
nastopa JACKIE CHAN znan v svetu kot »azijska zvezda št. 1«
ONA ŽELI NAJBOLJŠE, ameriška romantična drama Film priporočamo ljubiteljem dobre glasbe Ralpha Burnsa, aerobike in Johna Travolte.
IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE, italijanski erotski NE KUKAJ V TUJA OKNA, kanadska komedija
IDIOTSKA NOČ, ameriška komedija Nagrade in festivali: Cannes, Edinbourgh, Rio de Janeiro, Sao Paolo, Zlata palma za režijo v Cannesu. Režiser Martin SCORSESE, se odlično spozna na nočno atmosfero mesta (to je dokazal že v NEVARNIH ULICAH). Tudi glavni junak GRIFFIN DUNNE je izredno odkritje.
SVET, KI IZGINJA, dokumentarni Festivali in nagrade: MONTREAL
Dolgometražni film govori o idili in harmoniji, o čudežni ljubezni in vdanosti v nam marsikdaj neznanem svetu živali, pa tudi o njihovem nenehnem boju za obstoj. Lep film, ki ga priporočamo otrokom in odraslim.
8 MILIJONOV SMRTI, ameriška kriminalka
Film je sicer kriminalka, vendar je to le okvir v katerem avtor
razmišlja o človeški usodi.
Scenarij:' OLIVER STONE znan po filmih: Polnočni ekspres, Conan, Brazgotinec, Zmajevo leto, Vod smrti.
SUBWEY—PODZEMLJE, franc, akcijski.
Nagrade: dobitnik 3 Cezarjev 1986
ELIMINATOR, ameriški znanstveno fantastični
Lestvica najbolj gledanih filmov v letu 1987
Upoštevani so filmi, ki jih je obiskalo nad 800 gledalcev:
L mesto: TOP GUN
2.	mesto: KOBRA
3.	mesto: POBESNELI MAX III
4.	mesto: POLICIJSKA AKADEMIJA II
5.	mesto: KOMANDOS
6.	mesto: LOV NA ZELENI DIAMANT
7.	mesto: VOJAŠKA AKADEMIJA
8.	mesto: KARATE KID
9.	mesto: DIRKA K. II
10. mesto: VRNITEV V PRIHODNOST
»Ta narava je pa res čudna,« reče žena možu. »Pomisli, tudi vrabec spada med ptice pevke!« »Kaj pa je tu čudnega?« vpraša mož. »Saj tudi ti spadaš med lepši spol!«
j Spomeniki NOB na Kočevskem
Spomenik pri Koprivniku
Koprivnik je večja obcestna vas, ki ima vse značilnosti bivališč v hribovitih kraških predelih. Leži v kotlini med hribi ob makadamski cesti Kočevje — Nemška Loka na 628 m nadmorske višine. Obsežni ravninski predeli s plodovito peščeno zemljo prehajajo v obronkih v mogočne gozdove Roškega pogorja z naj višjim vrhom 1100 m. Kraj je od Kočevja oddaljen dobrih 16 km in z njim ga povezuje makadamska cesta, ki jo sedaj obnavljajo.
Naselje je nastajalo ob prihodu nemških priseljencev -Kočevarjev — v 14. stoletju. Kmalu je postalo večje naselje, saj so že v letih 1363 — 1400 zgradili župno cerkev. Prvotnim prebivalcem (Nemcem - Kočevarjem) je nudilo življenjsko eksistenco kmetijstvo, zlasti živinoreja, žagarstvo, opekarstvo, furmanstvo in trgovina. Dvignjena goznata področja nad Nemšk Loko, Knežjo Lipo, Svetlim Potokom, Kumrovo vasjo in Hribom so tvorila primerno lego za branike oz. obrambne
tabore in kresišča pred pogostimi turiškimi roparskimi napadi. Zato je bilo tedaj najstrožje prepovedano sekati gozdove.
Koprivnik je bil pred II. svetovno vojno večje naselje, kjer je leta 1900 živelo 315 prebivalcev v 72 hišah. V kraju je bil tudi sedež občine Koprivnik. Občina je povezovala 22 okoliških naselij s 1195 prebivalci. Po takratni upravni razdelitvi je sodila med srednje velike občine. Šolski pouk se je pričel že 1816. leta v zasebni hiši, 1875 pa so preuredili v šolo župnišče.
Pomembno je omeniti, da so bili narodnoobrambni tabori, ki jih je prirejala revolucionarna mladina v letih 1935 — 1940 po vsej Sloveniji, pogosto prav na Kočevskem, tako na primer avgusta 1939 kar nekaj dni tudi v Koprivniku. Kot smo povedali že v predhodnji številki Kočevskih novic, je življe"nje in delo na teh taborih pomagalo oblikovati samostojno misleče mlade osebnosti. Tako so se številni udeleženci taborov kmalu vključili v narodnoosvobodilni boj in slo-
venska intclegenca se je na ta način častno oddolžila svojemu narodu.
Po izselitvi Kočevarjev 1941 v Reich so v naselju ostale le tri družine, ki so sodelovale s partizani. Med vso narodnoosvobodilno borbo je imel Koprivnik s svojim okoljem velik pomen kot strateško zaledje. Tu so se križale poti in partizanske transverzale, ki so prek kurirskih vez ter relejnih postaj povezovale Suho Krajino, Belo Krajino, Notranjsko, Kočevsko in zaledne enote v prostranstvih Roškega pogorja. Ob veliki italijanski ofenzivi na Rog (avgusta 1942) je postal Koprivnik središče, kjer sc je zbiralo italijansko vojaštvo za veliki manever proti partizanskim enotam, ki so se umaknile v Rog.
Čeprav se je področje Koprivnika štelo za osvobojeno ozemlje, so se kljub temu tu odvijale velike bitke in spopadi z okupatorji in narodnimi izdajalci. Tako se je 4. novembra J944 vnela bitka med bataljonom zaščitne brigade glavnega poveljstva NOV in POS in kolono nemških vojakov. V tej bitki je padel komandant brigade, narodni heroj Alojz Kol-man-Marok (njegovo smrt smo že opisali v tej rubriki 10. 2. 1986). Naslednjega dne — 5. novembra 1944 - je v nadaljevanju tega boja padlo v okolici Koprivnika 7 borcev 18. divizije. Njihova imena niso znana. Pokopani so na križišču cest Koprivnik — Velika Planina — Hrib, dober kilometer od Koprivnika. Krajevni odbor združenja borcev Rudnik — Šalka vas je na tem kraju postavil spomenik. Tega je izdelal kamnosek Erjavec Alojz po ideji borcev iz Koprivnika. Spominsko obeležje sestavlja betonski podstavek, visok 50 cm in obdelana kamnita gmota, z vgrajeno marmornato ploščo ž napisom:
TU POČIVA 7 NEZNANIH BORCEV, KATERI SO ŽRTVOVALI	SVOJA
MLADA ŽIVLJENJA.
Vse formalnosti za postavitev spomenika so bile opravljene pri organih občinske skupščine. Materialne in finančne stroške so poravnali borci in vaščani Koprivnika, na pomoč pa je priskočila tudi KS Rudnik—Šalka vas. Spominsko obeležje je bilo odkrito na Dan vstaje, 22. julija
Nagradna križanka št. 1
1			GLASILO	ark.* sz	STAL L JUDSIL/ obliv	pa isT. NA AHRb-POLOTOKU	EHILATl KONJ	POSnEH	ov. SZDL	6055	kavi n nadomestek	PC.IST. iUit-iJi
			vasr a 2/C.AFE						SU-bSZO n. IME			
		*	7A5MA ?SA						nAcmcA uo LEN n ATENI.			
			IJKAŽANf v pusPo- LCbAU									
?£T£G-7AL.IZ			jaieu	5UM. IKK. K OPNOSTI DELAVEC / OLJALNI						os.zAin. $L. HESTO ETIOPIJE		
mr. velikan						/J8.ADB. DELAVEC. STO-AN						SA6AC-
Ah- S.OOL SKUPINA							SPAČEN JUDOVSKI JEZIK SAhOPEJ					
?OT					&R.ŠKA W?KEftJIMA SOLNUC V Gl.toDZ-							
//AN dANtčAfi.			T0VAE.UA V CELJU					STAIOLIV- U.MLJ				SESTAVIL 4. s.
			rocruG,«: 2EM					NIT. 2>IK				
V/fi IK. NOTI. olčtfn						NEVESTINA OPKAVA POLVOj/\ - SKA enota					Eno od Čutil	TU ENE Z
Avsrz.. TOlCČEV. Kanuja				?a5l6A					MESTOMA bHACU			
				NJOC.14A					OKlOtLA TCNTLJA			
KOČEVSKE NOVICE	umtev. ŽELEZA IZLETNIK				NALEPKA PltrOlC LONAVE V ZOHUNtJI							
hO^OSLD- VfiC							ZOtAUAl 706OPL -(GfOLAN) NASMEJE					
ZAJEL A-LEC-			ZAVOZLA					POKUKALO				
			SEVE UNI VETES. V Gt E.. M IT.					NAVDUŠEVALE C				
P6£«m				Ž. IME						NASILJE	VELI ICO FIMSICO JEZEH.0	KObtEL SUKANCA
Z/MSCA UKINJA JEZE				VODNA KAST LINA	Ž 2 N J HM							
SLOV- KAl Tod, LAT (IVAN)						TOtJoiJE iEL&IJI						
TANJ LA SEKANJE 2)(LV						ALAN JONES	fjl- ie voluc. Ialav.					
		1 n DELOVALE C. SADJA							IMS ICO KtlEHLJE			
									ZEVSOVA MATI			
Izmed 29 prispelih rešitev nagradne križanke št. 4 objavljene v prejšnji številki Kočevskih novic, so bili izžrebani:
1.	nagrada:	ALEŠ ŠTIMEC, Roška 24, Kočevje
2.	nagrada:	ENICA VERDERBER, Vrt 4, 68342 Stari trg ob Kolpi
3.	nagrada: AJDA CILINŠEK, Kidričeva 9, Kočevje
Rešitve nagradne križanke št. 1 pošljite do 4. 3. 1988 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov:
Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje.
Za pravilno rešeno nagradno križanko bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade:
1.	nagrada: 8.000 din
2.	nagrada: 5.000 din
3.	nagrada: 3.000 din
Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti.
1979. Odkril ga je narodni heroj Jože Boldan—Silni.
Danes skribjo za spomenik in njegovo okolico vestni mladinci, borci in vaščani Koprivnika. Dobro se zavedajo, da je tudi teh sedem neznanih partizanov darovalo svoja življenja za osvoboditev.	n. K.
Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca, SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje — telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Prispevke lektorirata Mirjana Furlan in Mojca Leskovšek-Svete. Gradiva za Delegatsko priloga ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Grafična priprava in tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.