5 *		g
	Poštni urad 9020 Cetovec	
s	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	
5	izhaja v Ceiovcu	?
s	Erscheinungsort Kiagenfurt	š
	Posamezni izvod 5 šiiingov	g
!	mesečna naročnina 20 šiiingov	!
	ceiotetna naročnina 200 šiiingov	5
i	P. b. b.	
LETNiK XXXV)!
CELOVEC, PETEK, 8. JANUAR 1982
ŠTEV. 1 (2052)
ŽELJE ZA ZAČETEK NOVEGA LETA:
2! doslednim....	v... .	. ,
bojem Mir, sožitje in napredek
zoper krivice za dosego dejanske enakopravnosti
PerspeM/ve z<g novo /ero Mo n/č ha; obetajoče.
V ttovo/et^/h pos/^tt/cah tabo Zfez-<tega predsedtt/M dr. Mrchsch/dgerja Mbor zveznega batte/erja dr. Kre/-bega, pa tad/ bard/rta/a dr. Ron/ga rZ Mo pres//šat/ zatbrb/;eno^t/ nad ospodarsbo br/zo f sveta, b/ tttočtto p//va wa go^podarsb/ razvoj tad/ tta-' države, Zw ttad ogroženostjo tn/ra Pr/čo vedno nov/h nenz/rn/h žar/šč e /e na Da/jnjetn /n /šhznjent vzho-a a// <o /ažn/ zltner/b/, ntarveč v r/rnera Po/jsbe tad/ v Evrop/. Ne-arnost vsebo/j občatnega porasta rezpose/nost/ ogrozi tad/ soc/a/no arno^t Z?! zoc/a/n; tn/r v notran;ottz 'ržave. Da vt/ odgovorn/ poz/vajo b zed^cbojnenza sode/ovanja /n sprav/, ? žaro povsem razatn/j/vo, še prav 'osebno, Mr tad/ nove vo//tve v par-^ment že mečejo svoje renče na notranje po//t/čno dogajanje.
Z vsem/ tem/ prob/em/ bomo bot avstr/jsb/ držav/jan/ bonjront/ran/ ta-d/ borošb/ ^/ovenc/, po zgot/oMzrM? /zbašnjah Zn po g/ba/n/h sZ/ab bap/-ta//st/čne dražbe na področja zapo-s/enost/ še prej Zn vsebo/j občatno ba-bor osta/Z držav/jan/.
Žaro je prač, da posvečamo bre-p/tv/ gospodarsbe osnove naše narobne sbapnost/ -o obmejnem prostora z ojačeno /astno gospodarsbo dejavnostjo Zn z gorpoMrr/;;?n sode/ovanjem prebo meje vedno več pozornost/ Zn re ap/ramo soc/a/n/m Zn dražben/m br/v/eam, če se bot majhen Zn odvZ-sen narot/ hočemo a/i'r7w;'rarZ prot/ prZ-t/sba več/nsbega naroda.
E/brat/ moramo nada/jevat/ tad/ boj za nacZona/ne prav/ce — ne /o-čeno or/ osta/e dražbene Zn gospodarsbe prob/emitt/be, c/a Zn se Zzčrpa/Z zgo/j v borb/ za jez;b Zn drage narodnostne potrebe, marveč v tesn/ povezavZ borbe za vsestransbo enakopravnost nase narodne skapnostZ na "/enem podedovanem natektvenent Prostora Zn v r/ražZ*Z, kZ nas oZn/a;'a.
DZskrZntZnatorskZ sk/ep okčrnskcga o^ora v ŽZtarZ vasZ, kZ zakteva ot/-stranZtev r/vo/ezZcnZ/t napZsov v no-^ran/ostZ novega so/skega pos/op;a, /e na/ZM/sZ r/okaz, r/a ne gre oma/ova-zevatZ tar/Z nacZona/ne Mrke Zn se koncentrZratZ zgo/; na gotpot/arske aktZvnostZ, kZ na; nar/o?netča;o po/Z-rZčno korko. Z.e-ta ter;a s svo;o Zz-zZva/no vsekZno nas or/ZočnZ Zn krez-komprotnZsnZ or/govor.- or/stranZtev r/vo;ezZčnZk napZsov v r/vo;ezZčnZ so/Z v r/vo;ezZčnZ okčZnZ kZ potnenZ/a gro-ko krsZtev č/ena 7 r/ržavne pogor/ke Zn net/opastno r/ZskrZtnZnacZ;o ce/otne
vsega človeštva
V tradicionalnih novoletnih izjavah in poslanicah vodilnih državnikov so letos še posebno prišle do izraza želje po miru, sožitju in napredku vsega človeštva. Ravno v tem pa se tudi najbolj zrcali, kaj današnje človeštvo najbolj tare, kje so glavni problemi sodobnega sveta: da je mir bolj kot kdajkoli ogrožen, da se nadaljuje blazno tekmovanje v oboroževanju, da se
SEJA ODBOROV ZSO:
Odtočna obsodba
NAPADOV NA NAŠE PRAVICE
V tredo 30. decembra 1981 sta se Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sestala na zadnji skupni seji v minulem letu.
Po uvodnem poročilu predsednika dr. Francija Zvvittra sta odbora v razpravi o trenutnem narodnopoiitičnem položaju ocenila, da smo koroški Slovenci na področju lastne dejavnosti tudi v letu 1981 zabeležili vidne uspehe, da pa v prizadevanju za uresničitev določil člena 7 ni prišlo do nobenega bistvenega premika. Nasprotno je zlasti z diskriminatorskimi ukrepi občinskih dejavnikov v Vetikovcu in Zitari vasi prišlo do novih kričečih napadov na naše pravice. Oba izpada, ki sta sad tristrankarskega protimanjšinskega pakta, sta odbora najostreje obsodila, obenem pa ravnatelju ljudske šole v Žifari vasi Francu Kukoviči izrekla priznanje in zagotovila vsd podporo.
Odbora sta obravnavala tudi najvažnejše naloge ZSO v letu 1982 in tozadevno sprejela potrebne sklepe, pri čemer sta poudarila, da bo dejavnost naših organizacij v tem letu predvsem v znamenju 40. obletnice pregnanstva in 40. obletnice vključitve naše narodne skupnosti v splošno vstajo slovenskega naroda.
mo so/ZMrnosfMO por/poro gwCrZ;.sM Zn svfCouHc r/cmoMMcnc ;%cmostZ.
Čc ;e morM Mo se uer/no r/vomZ/ v praMHOSf ?Mse rrače/rze or/MomCfe zMorm o nar-or/m/? sMpZrM/?, g% mo-r<! (/;sZerZm;?MtorsM sMp o/?čZnsMg<z ot/Mrg v ŽZhzrZ MsZ preprZčM o pra-
s/ovensM ngror/ne sM/mostZ mz /Zo- MnoM tMc ot/ZočZfve. M sMep H%;-rosAem, M se ;;r noMrM r?M??;sZfM	očZfrro coc/Z r/o a/rsrrrM vse tr-
more rzZtZ sze sme pMStZfZ z/op^sfZ/ Zato ^/tve o popo/rzZ Zzver/^Z c/esza 7 r/rzav-
Z?Z /*Z/a o/r r/e;'arzsAZ ZzvccZ/z; tega sMe-pa ^OM/ros;tac;;a szeZzogZ^rza/
Ta/zo vse Mže, r/a /*omo Mr v za-četM rzovega /eta /9#2 — /eta ^0. oMtmce pregrzarzstva Z sz -/0. o/z/etszZce vM;HČZtve "ase rraror/sre s^apsrostZ v sp/osno vstajo s/ovesrs/rega sraror/a — prZs;7;em' v /zorr/rosrfacZjo, M ;e srZM-^or sre že/Zmo, MterZ pa se, če stas M-</o v sr;o sZ/Z/Z, tar/Z sre /?omo Zzogsrr/Z/ Cre sramreč za oMamZ?o srajossrovsre;-sr/r c/ove^ovr7s pravZc Zsr za /sor/so za-sr;e, v MterZ — o tem smo preprr-casrr — /aMo apravZčesro prZča^aje-
sre pogorZ/se Zsr o „vzorsrr' rešZtvZ" vpra-šasrja s/ovesrs^e sraror/sre s^apsrostr' sra AZorosMssr. O/sčZsrsM or/Zsor v ŽZtarZ vasZ rrteme/;rr;e sramreč ta svo; </ZsMZ-mZsrators^Z s/r/ep prav z zaMsrom o sraror/srZ/s s^rrprsraA. Res čMesr za/rosr v zaščZto obstoja Zsr pravZc masrjšZsTe, M r/a;'e o/z/astZ možsrost masrjsZsrr vze-tZ pravZce, M so ;Z z ssrer/sraror/srZm r/o^amesrtom zajamčesre/
Xoroš^Z ^/ovesrcr stopamo sprZčo tega s^/epa — sre r/a /<Z omesr;a/Z še r/ragZ/s števZ/srZ/s por/o/ssrZ/s prZmerov r/Zs^rZmZsracZ;'e — Mr zar/eva reševa-
mncžijo nevarna žarišča in da sa če naprej poglablja prepad med razvitimi in nerazvitimi državami.
Prav to so bila namreč tista vprašanja, ki so jim državniki posvetili največ pozornosti in jim dali največji poudarek, ko so na pragu novega leta izražali željo in upanje, da bi bilo novo leto boljše in uspešnejše od minulega.
Tako je na primer tudi novi generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cuellar naglasil, da bi morale sile, ki se bojujejo za mir na svetu, v letu 1982 na moč okrepiti svoja prizadevanja; pri tem je obljubil, da bo poskrbel, da bodo Združeni narodi bolj učinkoviti, saj to terjajo pomembni gospodarski in politični cilji človeštva. Papež Janez Pavel II. je želel, da bi novo leto prineslo svetu, še zlasti pa Poljski, mir in pravičnost; opozoril je tudi na veliko nevarnost jedrske vojne in pozval k zajezitvi oboroževalne tekme.
Avstrijski zvezni predsednik Kirch-schlager je kot najvažnejšo prvino mednarodne politike naglasil popuščanje <2pCLG.,u , . c j ooema c!o-kcma, medtem ko je kancler Krei-sky posebej ..nagovoril" obe veliki sili ter politike v VVashingtcnu in Moskvi opozoril na njihovo veliko odgovornost, k.i jo imajo spričo dejstva, da razpolagata velesili z orožjem, s katerim bi lahko uničili življenje na zemlji.
Sicer pa so ljudje širom po svetu tudi prestop iz teta 1981 v leto 1982 praznovali bolj ali manj veselo in razigrano, v mnogih primerih celo pretirano potratno m tako manifestirali zaupanje v bodočnost.
n;c 7MŠ/A pnru/c, z ve/ZM sMpso v vot-o /ero. M $M/?M ;e ;cwM/; %:e-7He/;en<z /n H/mgf/čcrM, Mr še vet/no čaMrno ?M oc/gccor zvezne v/Me ?M naš pre<//og, M se nMa/;n;e cM/og za t/cnego sp o ra z M ?n n e spre;'ew/;'/ve reš/fve naš/Z) ž/v/jen/^MZ) vprašan;. Pr/ renr poaMrjanro, M $?no za ^on-^rm^bven enakopraven t/Za/og, M pa Mkor Joy/e; fMZ v noven! /etn ne komo k/onZ/Z prej nokenZm prZrZ^kom, ker zanpamo v wo;o /a^rno moč, v jo/ZJarnosrno pomoč prZ;afe/;cv m-^eJnega naroJa Zn v poJporo marčnega naroJa rer vse/? JemokratZčnZk r/ v wefn.
Danes se vjepovsoJ na jvera raz-oJeva rcneMnM naroJov Zn naroJ-no^rZ. Če ymo Jo nejavnega mZJZ/Z, Ja čar ne Je/a za nar, v/J/mo v rene-ranrZ nacZona/nega vprašanja njegov vre večjZ pomen v Janašnjem Jrnž-kenem Jogajanja. To ko mora/a rpo-znarZ raJZ Jržava, kZ re še veJno nZ oJpovcJa/a rvojZ rraJZcZona/nZ manj-šZnrkZ po/ZtZkZ arZmZ/acZje, kakor prZJe rako erapdvno Jo Zzraza v reJmoja-/ZjrkZ zakonoJajZ Zz /eta /976, kZ je po perZk /efZ/? ve/javnor:Z omogočZ/a
Koroški kulturni dnevi
SO USPEŠNO UTRDtU SVOJE MESTO OSREDNJE KULTURNO-ZNANSTVENE PR!RED!TVE
S posebnim poudarkom na probiematiki asimiiacije so v dneh od 28. do 30. decembra 1981 potekati v Ceiovcu tradicionaini Koroški kut-turni dnevi, ki jih je že trinajstič priredi) skupni odbor obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev.
Čeprav je ta vsakoietna osrednja kuiturno-znanstvena prireditev koroških Siovencev po eni strani že v minuiih ietih in tudi tokrat ka-zaia doiočena znamenja „obrabijenosti", je treba ugotoviti, da je po drugi strani v razveseijivi meri izpoiniia pričakovanja ter uspešno obranita in utrdita svoje mesto ne te v živijenju Stovencev marveč tudi v spiošni koroški stvarnosti.
O prireditvi, ki je pritegnita tokrat brez dvoma rekordno števito obiskovatcev, s krogom sodetujočih referentov pa zajeta poteg domačinov tudi strokovnjake iz Stovenije, z Dunaja in iz Satzburga ter četo iz Švice, obširno poročamo v notranjosti današnje števitke.
Umrl je Miroslav Krleža
velikan sodobne literarne ustvarjalnosti
V 89. letu starosti je prejšnji teden v Zagrebu umri znani hrvaški književnik in veiikan pisane besede Mi-rcsiav Krieža. Kot pesnik, romanopisec, noveiist, dramatik, esejist in iz-dajateij književnih časopisov je bii Krieža brez dvoma najvidnejši sodobni hrvaški in jugoslovanski književnik, obenem pa spioh eden najpomembnejših sodobnih iiterarnih ustvarjaicev. V desetietjib svojega književnega snovanja in obiikovanja je napisai več kot 60 knjig, ki so bile prevedene ne samo v vse jezike narodov in narodnosti Jugoslavije, marveč tudi v 40 jezikov vsega sveta.
Mirosiav Krieža je bil vse od nje-
tMZ JZs^rZmZN^torsM sMep oMZmM-ga oJ/?o?<2 f ŽZtcrZ časi. OJpr4vi r%-Mga zaM?M, M je neraM?! fw ne-smZseM nestvor trostr<mMrsMg% sRo-r<?z%m%, M tnJZ v novem /et% ve-/;'(M n<zš% brezkompromisna enotna borM, ker je /e z odpravo manjšZnZ sovražnega, še vedno neZzvrš/jZvega zakona o narodnih sMpinab mogoče doseči tako zakonsko areditev v korist manjšine, kakršno zahtevajo manjšinsko-varstvena Jo/očZ/a senžer-menske mirovne Zn avstrijske državne pogodbe ter Evropske Jek/aracije o č/ovekovib pravicah Zn pomembna razsodba astavnega sodišča z dne oktobra /9#/.
Z dos/ednim bojem zoper dražbene krivice za dosego nacZona/ne enakopravnosti naše narodne skapnostZ v ob/iki kontinairanega /astnega ave-/jav/janja na gospodarskem, ka/tar-nem, znanstvenem, šo/sko-vzgojnem Zn sp/ošno-dražbenem področja bomo naj/epšeinnajp/oJovitejepros/avi/i /eto 40. ob/etnice pregnanstva Zn oboroženega apora našega /jadstva.
dr. FranciZwitter
predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
ne ustanovitve daije čian KPJ ter je s strastno angažiranostjo v boju proti temi in nazadnjaštvu vseh vrst ter za napredek in novo družbo dal izjemen prispevek revoiucionarnemu boju delavskega razreda Jugosiavije, ustvarjanju novih sociaiisričnih družbenih odnosov ter razvijanju bratstva in enotnosti jugosiovanskih narodov in narodnosti. Kot umetnik veiike nadarjenosti in prodornosti je dat pečat ceii književni, dobi in pustii za sabo književna deia izjemnega družbenega pomena. Imeijezeioveiik vpiiv na ceiotne generacije miadih ijudi, ki jih je usmerja! na pot revolucionarnega boja in akcije. Njegovo pisateijsko deio, ki so ga morati priznati tudi njegovi sovražniki, je bilo dei boja naprednih ijudskih množic za svobodo ter dei boja narodov in narodnosti Jugosiavije za samoodioč-bo in takšno podobo zvezne repubti-ke, kakršna se je oblikovala v revoluciji in narodnoosvobodilni borbi.
Ob smrti Miroslava Krieže so vsi časopisi v Jugosiaviji obširno poročali o njem in njegovem obsežnem delu, kot veiikega književnika in besednega ustvarjalca pa so ga prikazali tudi števiini časopisi širom po svetu. Tako so o njem obširno pisali veliki iisti, kct so na primer londonski Times, pariška Humanite in mnogi drugi, prav tako vsi avstrijski iisti in časopisi v mnogih drugih državah. Poudariti so, da je bii Krieža književnik svetovnega ugieda, katerega deia sedaj prevajajo po vsem svetu. Imenovali so ga močno osebnost in angažiranega humanista, veiikana svetovne književnosti ter čioveka, ki se je bojevai za čioveka in njegovo dostojanstvo.
Za svoje deio je Krieža prejei najvišja literarna priznanja in državna odiikovanja. Z visokimi častmi je bii v ponedeljek pokopan na zagrebškem pokopa) išču Mirogoj.
Vs) prisrčno vabijeni na
3
ki bo v soboto 9. januarja 1982 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu
Za pies in zabavo bosta igrata:
# ansambel Hi-Fi iz Maribora
s solisti Edvin Fiisar, ivo Mojzer in Marjana Zeiko
3 Pianinski sekstet
Vstopnice po 60 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Slovenske prosvetne zveze In v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu a)! pa pri večerni blagajni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
RAZMtŠLJANJA NA PRAGU NOVEGA LETA:
Avstrijo čaka mnogo problemov
ki jih ni mogoče reševati !e z iepimi besedami
Prestop iz starega v novo teto je bi) tokrat močno v znamenju dogodkov na Poijskem, kjer je zaostrovanje razmer dosegio višek v prevzemu obiasti po vojaščini, kar je med narodi in demokrati sveta upravičeno povzročiio ogorčenje in zaskrbijenost. Toda način, kako so se tega probiema „iotiii" avstrijski krogi vse od viade preko poii-tičnih strank in cerkve pa do medijev z ORF na čeiu, je brez dvoma boij značiien za avstrijske kot pa za poijske razmere. Tu ni več šio za kakšno internacionaiistično pomoč a!i mednarodno soiidarnost, temveč enostavno za prikrivanje iastnih medsebojnih konfiiktov, za odvračanje zanimanja za iastne težave in siabosti.
Vse tri parlamentarne stranke so se ob ..poljski zadevi" spet enkrat pridno vadile v obveznem antikomunizmu in so skušale druga drugo prekositi v ponavljanju starih, že davno preživelih antikomunistič-nih gesel. Mock je vedel povedati, da mu je bilo že vedno jasno, da je komunizem nečloveški; Fischer je menil, da je komunistična ideologija dokončno „na koncu"; Ste-ger pa kar naprej kontrolira, ali je v obeh drugih strankah dovolj antikomunizma. Enotnost treh strank, kadar gre proti napredni ali celo komunistični miselnosti, se je torej spet enkrat izkazala. Toda ne v tem, da so obsojali vojaški poseg na Poljskem; še bolj značilno je dejstvo, da so zaradi poljskega razvoja obsodili komunizem v celoti.
Vendar pa ljudje, ki nimajo kaj pripomniti proti fašistični diktaturi v Argentini, Izraelu, Južni Afriki in drugod; ljudje, ki so še pred pol ietom napenjali vse sile, da bi prišlo do izvoza avstrijskih tankov v Čile; ljudje, ki so svoječasno sodelovali s fašistično vlado Francov-ske Španije, taki ljudje nimajo nobene moralne pravice, da se danes tako hinavsko ženejo za poljski narod. To je moral spoznati tudi predsednik dunajske OVP, ko je hotel demonstracijo dunajskih demokratov, socialistov in komunistov proti vojaški diktaturi na Poljskem izkoristiti v svoje antiko-munistične namene: ko je skušal spregovoriti na trgu pred stolnico sv. Štefana, so ga prekinili z glasnimi opozorili na leto 1934, ko je predhodnica njegove stranke prav tako kruto, v imenu ..krščanstva" razbila delavske organizacije in pobijala delavce; povedali so Bu-seku, naj molči, dokler se priznava k zgodovini in tradiciji take stranke.
Poljska je torej v zadnjih dneh starega leta potisnila avstrijsko notranjo politiko v ozadje. Toda dolgo avstrijski politiki na ta način
verjetno ne bodo mogli zavajati ljudstva, češ, poglejte, pri nas je vse boljše. Kajti časi danes niso več takšni, kot so bili še pred leti, ko je veljalo geslo socialistov: „Tako dobro kot danes se nam še nikdar ni godilo". Danes je že govora o ..težavnih osemdesetih letih", ki jih bo treba obvladati. Iz-gledi za tako obvladanje pa so bolj slabi. Gospodarski strokovnjaki se ne upajo napovedati konca recesije, zato pa napovedujejo porast brezposelnosti. Trenutno sicer zavzema Avstrija tozadevno še boljši položaj v primerjavi z zahodnim inozemstvom, toda vprašanje, kako dolgo bo to še šlo, je res le vpra-
Težko leto 1982
NAPOVEDUJEJO TUDi V AVSTRiJi Avstrija, ki je zaradi gospodarskega poiožaja v primerjavi z drugimi državami doigo veijaia za „otok biaže-nih", je v minuiem ietu že močno občutita gospodarsko krizo. Kijub najraziičnejšim ukrepom za ohranitev deiov-nih mest je števiio brezposei-nih nenehno rasto.
Podoben, delno še zaostren razvoj napovedujejo tudi za ieto 1982. Tako je na primer predsednik sindikaine zveze Benya deja), da bo kijub nekaterim pozitivnim gibanjem v avstrijskem gospodarstvu novo ieto „zeio težko". To se nanaša predvsem na povečanje nezaposienosti, kajti ietos naj bi števiio nezaposie-nih dosegio že 25.000 oseb, kar bi biio že nekaj več kot 3 "/o vsega za deio sposobnega prebivaistva Avstrije. Do podobnih zakijučkov oziroma napovedi pa prihajajo tudi razni inštituti, ki se bavijo z raziskovanjem gospodarstva.
šanje časa.
To brez dvoma še posebej velja za socialistično stranko, ki zaradi omenjene ..avstrijske izjeme" slej ko prej uživa zaupanje med delavstvom, kakor se je to pokazalo pri vrsti volitev v obratne svete. Pač pa se nahaja SPČ trenutno v dokaj zapletenem položaju, kar se tiče vodilnih osebnosti. Dokler bo Kreisky zdravstveno še zmogel, glede vodstva gotovo ne bo nobenega dvoma. Zato pa se je že začel boj za predsedniško mesto v zvezi sindikatov, kjer bo odločitev padla po vsej verjetnosti med dvema kandidatoma — Karlom Seka-nino in Alfredom Dallingerjem. Da pa tukaj ne gre le za dve osebnosti, marveč za konfrontacijo dveh linij znotraj socialistične stranke, je jasno: Sekanina je predstavnik absolutnega tehnokratizma in socialnega partnerstva s posebnim ozirom na dobrobit „gospodar-stva", medtem ko velja Dallinger za predstavnika socialnih reform, ki naj bi tudi delavstvu vsaj delno nekaj prinesle. Spor je latenten in še ni odločen; sicer ima Sekanina in s tem njegova linija verjetno določene prednosti, vendar bo šele to leto pokazalo, kam se bo socialistična stranka v bodoče razvijala.
Prav tako latenten je spor znotraj FPO, kjer je bivši predsednik Gotz očitno spet v ofenzivi proti Stegerju, ki se trudi za liberalnejši videz svobodnjakov. Vsekakor je značilno, da v zadnjem času odkrito reakcionarno in nemškona-cionalno politiko Gotza podpira tudi govornik koroške FPO Haider — na desnici je Koroška pač najbolj „doma". Samo v ljudski stranki trenutno ni opaziti večjih notranjih prepirov; tam izgleda, da so se že sprijaznili z nadaljnjimi leti opozicijske vloge, čeprav vedno spet siti na dan tudi želja po veliki koaliciji, pa četudi s Kreiskim na čelu, samo da bi spet imeli nekaj ministrov.
Se bo usmerila SPO na levo ali na desno? Bo FPO zaplula spet v stare rjave vode? Bo OVP končno le postala sposobna opozicijska stranka? Na vsa ta vprašanja bomo dobili odgovor tekom leta 1982. Toda samo s kazanjem na Poljsko gotovo ne bo šlo, kajti Avstrijo čaka dovolj problemov, ki jih ni mogoče reševati le z lepimi besedami in frazami o svobodi. fra-ter.
Dogrovor o socfeiovan/u
med Zvezo sžovensTre miadine v Cežovcu m Zvezo sociaTisfične mžadme 5žovem)e
Kakor smo v našem listu kratko že poročali, je bila delegacija Zveze siovenske miadine iz Ceiovca prejšnji mesec na obisku pri Zvezi sociaiistične miadine Siove-nije. Ob tej priiožnosti so predstavniki obeb miadinskih organizacij voditi izčrpne pogovore, o katerih so izdati skupno sporočilo, kjer pravijo, da so se medsebojno informirati o svoji dejavnosti, težavah ter usmeritvah za naprej. „Po predstavitvi trenutnega položaja Slovencev na Koroškem," je rečeno v skupnem sporočilu, „so člani ZSMS izrekli pohvalo doseženim uspehom in podporo boju za uresničitev pravic, ki Slovencem pripadajo v skladu z avstrijsko državno pogodbo".
Med pogovori sta obe strani poudarili potrebo razvijanja in poglabljanja stikov med obema organizacijama in še posebej nujnost najširšega frontnega delovanja in povezovanja z vsemi naprednimi silami za ohranitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Za nadaljnje sodelovanje sta se delegaciji sporazumeli o naslednjih usmeritvah:
& Tudi v bodoče bosta Zveza socialistične mladine Slovenije in Zveza slovenske mladine Koroške krepili medsebojno sodelovanje na ravni republiške konference in glavnega odbora s stalnim medsebojnim informiranjem in izmenjavanjem vabil za osrednje prireditve in srečanja ter s stalnimi delovnimi stiki.
# Na področju sodelovanja okrajnih konferenc ZSMS in krajevnih združenj ZSMK obe strani potrjujeta že sprejeti sklep :n se obvezujeta, da bosta delovali v smeri vsebinskega in količinskega poglabljanja obstoječih povezav in vzpostavljanja novih vezi, za kar je ugotovljen obojestranski interes. Posebna pozornost bo veljala tudi obnovitvi stikov med posameznimi podjetji in krajevnimi združenji ter povezovanju z mladimi iz tistih koroških občin, ki so najbolj odmaknjene od aktualnih dogajanj v Sloveniji.
#	Obe organizaciji se strinjata, da je zaradi pomena, ki ga imajo obmejna srečanja, tudi v bodoče potrebno
razvijati in krepiti tovrstne aktivnosti.
$ Še naprej bosta mladinski organizaciji delovali za okrepitev stikov na najrazličnejših ravneh; ZSMS pričakuje tud: aktivno vključitev Koroške dijaške zveze, Dijaškega doma v Celovcu, Društva prijateljev Kladiva ter vseh treh klubov slovenskih študentov v vse oblike
sodelovanja.	„ . ^
& ZSM Koroške se bo vključila v natečaj Krkinih nagrad in v kulturno sodelovanje s tem podjetjem.
#	Zaradi pomena, ki ga ima mladinsko prostovoljno
delo pri reševanju prostorskih pogojev dela slovenske mladine in organizacij na Koroškem, si bo RK ZSMS v skladu z možnostmi prizadevala vključevati v finančno pomoč pri izvedbi akcij, občinske konference ZSMS pa se bodo v delo vključevale neposredno z brigadirji. Enako velja, da bo ZSMK v skladu z možnostmi sodelovala na lokalnih in po želji tudi republiških mladinskih delovnih akcijah.	^
#	Za obojestransko dobro in pravilno obveščenost članstva bo vzpostavljena stalna izmenjava informacij, za kar sta zadolžena center za obveščanje in propagando pri predsedstvu RK ZSMS in SINDOK. RK ZSMS bo nudila pomoč pri izdajanju glasila ZSM Koroške.
ZSMK in RK ZSMS se bosta skupaj z Univerzitetno konferenco ZSMS Ljubljana in Maribor prizadevali za aktivno in plodno povezovanje s klubi slovenskih študentov na Dunaju, v Celovcu in v Gradcu. Univerzitetna konferenca ZSMS bo z dvostranskim sodelovanjem s KSŠ proučila možnosti za opravljanje strokovnih praks v Sloveniji.
Ob zaključku razgovorov je RK ZSMS povabila delegacijo ZSMK, da se v prihodnje udeleži vseh pomembnejših prireditev.
Ob Žitrajskem primeru:
Tudi m!adi sociatisti
obsojajo zadržanje sociatističnih potitikov
Mezasiitani atentat na SPOVP-jevske občinske koalicije v Žitari vasi na enakopravnost koroških Siovencev in njihovega jezika [o katerem smo obširno poročali v zadnji številki našega iista — op. ured.) je imei mnogo širši in giobji odmev, kot je to ijubo neposrednim krivcem in predvsem duhovnim očetom tega napada na načela demokracije in pravnega reda. Po vsej Avstriji je tisk ob tem primeru poročat o tem, kako v resnici izgieda toiiko hvaiisana enakopravnost koroških Siovencev; pa tudi mednarodna javnost je spet enkrat videla, kako lažnive so izjave avstrijskih in predvsem koroških oblastnikov o baje izpotnjenem čienu 7 državne pogodbe.
Ma konkretnem primeru diskriminacije koroških Slovencev je tako domača avstrijska kakor tudi široka mednarodna javnost znova spoznala resnico o tisti manjšinski politiki Avstrije, ki jo avstrijski predstavniki samodopsdljivo hvalijo kot „vzorno": namreč dejstvo, da je ta politika vse prej kot vzorna, da je nasprotno skrajno restriktivna, manjšinam sovražna in škodljiva, kot taka pa ne v čast marveč v sramoto državi, ki se tako rada sklicuje na demokracijo in pravičnost.
To spoznanje pa je izzvalo tudi odpor in obsodbe. Mišo bili samo učitelji žitrajske ljudske šole, ki so se solidarno postavili za svojega ravnatelja Kukovico ter mu zagotovili vso podporo proti napadom SPOVP-jevskih občinskih mandatarjev. Priznanje za ravnateljevo odločno dejanje so izrazili tudi mnogi drugi, ki so prav tako obsodili zadržanje občinskega odbora v Žitari vasi, obenem pa opozorili na dejstvo, da je žitrajski dogodek te posledica in sad manjšinske politike, ki jo usmerjajo in izvajajo v smislu tristranskar-skega protimanjšinskega pakta.
Med številnimi posmezniki in organizacijami, ki so zavzeli kritično stališče k najnovejšemu napadu na pravice koroških Slovencev, je tudi organizacija socialističnih študentov, ki je v tej zadevi naslovila na žitrajskega župana „odprto pismo". V svojem pismu socialistični študenti izražajo „veliko začudenje", da je žitrajski občinski odbor s socialistično večino sklenil odstranitev delnih dvojezičnih notranjih napisov na ljudski šoli v Žitari vasi, čeprav več kot 40 odstotkov šolarjev na tej šoli obiskuje pouk slovenščine. Proti temu ukrepu socialistični študenti opozarjajo na člen 7 avstrijske državne pogodbe, ki izrecno predpisuje dvojezične napise (torej ne da bi to tudi povedali, opozarjajo, da je ukrep žitrajskega občinskega odbora naperjen proti državni pogodbi in s tem proti temelju, na katerem je zgrajena druga avstrijska republika!). Madalje pravijo študenti, da tako zvezni kancler Kreisky kot tudi deželni glavar Wagner vedno spet opozarjata na enakopravni položaj slovenskega prebivalstva na Koroškem [v neposredni povezavi z žitrajskim primerom je io opozorilo vsekakor dovolj jasna klasifikacija takih in podobnih trditev vodilnih predstavnikov Koroške in Avstrije!). Posebej županu Posodu pa socialistični študenti očitajo, da bi kot socialistični župan moral svojo komunalno politiko voditi po načelih programa SPO, kjer je rečeno: ^Socialisti se odločno borimo proti vsem predsodkom in diskriminacijam ter smatramo manjšine za enakopravne dele prebivalstva države".
Ob tem nedvoumnem pouku socialističnemu županu in preko njega vsem socialističnim mandatarjem socialistični študenti poudarjajo, da ne oziraje se na to, ali je do takega zadržanja v občini prišlo zaradi nevednosti ali pod pritiskom konservativnih in reakcionarnih sil — vsekakor gre za netolerantno in nedemokratično ravnanje. In v upanju, da bo v političnih frakcijah le prišlo do spremembe miselnosti v smeri demokratičnega in strpnega zadržanja napram slovensko govorečemu prebivalstvu, socialistični študenti zagotavljajo ravnatelju Kukoviči svojo polno solidarnost.
)ta!ijanski potitiki o Stovencih:
Smo proti asimilaciji
in za ohranitev in razvoj manjšine
Kratko pred koncem minulega leta je bila v italijanski poslanski zbornici v Rimu izčrpna razprava o vprašanjih, ki zadevajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Na koncu razprave so o teh vprašanjih izglasovali skupno resolucijo, v kateri je govora o slovenski manjšini v Italiji. V tem delu resolucije je med drugim rečeno, da poslanska zbornica obvezuje vlado, naj se s pozitivnim zadržanjem zavzema za zaščito slovenske manjšine in naj istočasno pripomore k ohranitvi italijanskega jezika in kulture pri italijanski narodnosti v SFR Jugoslaviji; do tega naj pride tudi z uvedbo deželnih radiotelevizijskih oddaj v slovenščini in ob upoštevanju kulturne dejavnosti TV Koper v italijanskem jeziku.
Vse kaže, da bo pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji končno te prišlo do odločilnega premika naprej. Obveza, ki jo je tozadevno izglasovala vladi poslanska zbornica, je vsekakor obetajoče znamenje. Predvsem pa vliva upanje dejstvo, da so se zdaj že vse merodajne italijanske stranke priborile do spoznanja, da vprašanja globalne zaščite slovenske manjšine ne bo več mogoče odlagati v nedogled, marveč se ga bo treba čim prej lotiti in ga v sodelovanju s prizadeto manjšino privesti do sprejemljive rešitve.
Svoje poglede na ta vprašanja in predloge za njih reševanje so v obliki zakonskih osnutkov za globalno zaščito Slovenske manjšine poleg Slovencev samih izdelale in predložile vladi tudi napredne italijanske stranke. Sedaj pa tak zakonski osnutek pripravlja tudi kr-ščanskodemokratska stranka, ki je
bila v minulih letih pravzaprav glavna ovira na tej poti. Kako ta stranka sedaj gleda na vprašanja slovenske manjšine, pa je povedal njen deželni odbornik (član deželne vlade) Sergio Coloni.
„Naše stališče je," pravi Coloni, „naj zakon ne bo omejen na Tržaško in Goriško, temveč naj zajame celotno deželo, torej naj zajame tržaško, goriško in videmsko pokrajino ... Zavzemamo se za zakon, ki bo ščiti) tako posameznika kot siovensko skupnost v ceioti in ki bo načeino doiočai pravice, ki zadevajo jezik, šoistvo, sredstva javnega obveščanja, kuiturne dejavnosti in ki bo v principu - brez nesprejemtjivih sprenevedanj — za-gotavija) družbenoekonomski razvoj manjšine in varstvo njenega prostora."
Izrecno je Coloni naglasit, da se njegova stranka zavzema za globalno zaščito slovenske manjšine, tozadevni zakon pa naj bi bil sprejet čimprej, „ker je čas zanj dozorel". S tem se je torej postavi) povsem na stališča, ki jih zastopajo Slovenci. In končno je poglede na manjšinsko vprašanje še opredelil takole: „Smo za odprto siovensko narodno skupnost, smo proti asimiiaciji in za ohranitev in razvoj njene kuiturne dediščine, ki je vir bogastva tako za čioveka kot za skupnost v ceioti. Naša stvarnost je gioboko zaznamovana s prisotnostjo slovenske manjšine in de-žeini svet v ceioti ugotavija, da je njena prisotnost pozitivna za našo skupnost."
Ali se ta načela in stališča ne razlikujejo bistveno od zamisli in prakse tristrankarskega protimanjšinskega pakta na Koroškem?
TEMA 13. KOROŠKiH KULTURNIH DNi:
Kaj pospešuje asimi!acijo narodnostnih manjšin?
Razč!enitev dejavnikov posredne in neposredne asimiiacije narodnostnih manjšin je biia osrednja tema 13. Koroških kuiturnih dni, ki so biti od 28. do 30. decembra 1981 v prostorih Mohorjeve družbe v Ceiovcu. Namen organizatorjev te kuiturnoznanstvene prireditve koroških Siovencev je bi! s teoretičnimi in praktičnimi prispevki obogatiti razumevanje asimiiacijskih procesov. Pregied predavateijev potrjuje, da se je v teku zadnjih 13. iet ogiasiio k manjšinski probiema-tiki vedno več znanstvenikov iz vseh strok, tako da iahko ugotavijamo vedno enakovrednejše uveijavijanje siovenskih predavateijev s Koroške in Siovenije, nemškogovorečih avstrijskih znanstvenikov in ceio iz drugega inozemstva, kot npr. ietos skupine študentk iz univerze v Zuri-chu. Kot vsako ieto pa so biii kuiturni dnevi tudi kraj, kjer sta oba predsednika siovenskih osrednjih organizacij ocenita trenutni poiožaj Siovenske manjšine na Koroškem.
Zwitter in 8ritc: Enotnost v bistvenih vprašanjih
Porast števila obiskovalcev kuiturnih dni, navzočnost številnih nemškogovorečih obiskovalcev in odmev v javnosti so znak, da je postala takšna prireditev neobhodno potrebna za spoprijemanje s koroško politično realnostjo. Pomen prireditve so podčrtali s svojo navzočnostjo med drugim tudi generalni konzul SFRJ v Celovu Marko Kržišnik s soprogo, predsednik komisije za mednarodne odnose SR Slovenije in prejšnji generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej ter predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja SZDL Slovenije Danilo Turk. Poleg predstavnikov filozofske fakultete univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so bili navzoči tudi številni predstavniki kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev. Za brezhiben simultani prevod v oba deželna jezika je skrbela spet ekipa dr. Erika Prun-ča, zbornik predavanj v obeh jezikih pa je olajšal poslušalcem slediti predavanjem.
NE MOREMO GOVORiTi O ZATONU NARODNOST)
O neveljavnosti teze, da bo moderni čas povzročil zlitje narodov in narodnosti ter da bo prinesel konec narodnostnih in etničnih gibanj je govoril kot prvi družboslovec Rudi Rizman iz Ljubljane. Dogajanja v sodobnem svetu potrjujejo, da so narodnosti in narodi trdožive družbene
skupine, ki se kljub statističnem manipuliranju in državni prisili uveljavljajo. Skorajda vsaka evropska država se mora danes soočati z narodnostnim vprašanjem. Mnogokje se pojavljajo gibanja, v katerih povezujejo prizadeti v zapostavljenih regijah etnične zahteve z drugimi vprašanji demokracije in etničnega napredka. Ljudje se upirajo pretiranim težnjam po centralizaciji in uniformiranosti na vseh družbenih področjih. Narečja pridobivajo na veljavi, prebivalstvo pa začenja spoznavati, da nima veljavo samo to kar pride iz mesta, kar je normirano in standardizirano, temveč zahtevajo primerno mesto tudi za to, kar ustreza potrebam posameznih regij. Upiranje proti vsem oblikam družbenega ali svetovnega uniformiranja je označil Rudi Rizman kot pojav, ki je mnogokrat povezan s poudarjanjem specifično človeškega, humaniziranega napredka, z demokratizacijo in pristno internacional-nostjo.
Sociolog na celovški univerzi Wolfgang Holzinger je iz socioloških vidikov osvetlil asimilacijski proces etničnih skupin. Pri tem je poudaril, da je bila asimilacija v zgodovini praviloma nasilna, in da delujejo tudi še danes rasistične teorije v omiljeni obliki, vendar z istim ciljem odstraniti etnične skupine, ki se razlikujejo od večinskega „državnega" naroda. Pra-
viloma so v Evropi etnične skupine naseljene na obrobnih, manj razvitih predelih držav, le Baski so izjema. Diskriminacije navadno le ni mogoče razlagati z ekonomskim pojmovanjem, vzroki ležijo predvsem v politiki, ki je na Koroškem povezana tudi s prc-tislovenstvom. Zapostavljanje v politiki, na šolskem in jezikovnem področju, sloni po mnenju Wolfganga Holzingerja na molčečem soglasju politične elite v deželi predvsem s predstavniki kulturnih organizacij, ki dobijo spontano pooblastilo, da dolgoročno zlomijo voljo manjšine do odpora, da se naposled asimilira. Holzinger je v svojem referatu opisal še druge oblike in strategije asimilacije etničnih skupin, ki jih uporabljajo zastopniki nacionalizma po celem svetu.
V svojem predavanju o sociologiji manjšin v Avstriji je dunajski ekonom Albert Reiterer označil manjšinski problem v Avstriji kot krizni pojav družbe v modernizaciji. Poudaril je jezik kot relativno neobhoden konstruktiven element narodnostnih gibanj. Glede ohranitve etničnih skupin je pripisoval koroškim Slovencem naj večje šanse do obstoja, Slovensko manjšino je označil kot najbolj vitalno manjšino v Avstriji, opozoril pa je tudi na to, da štejejo Slovenci med najbolj vitalni del prebivalstva na Koroškem samem.
Obstoj posamezne manjšine je med drugim tesno povezan tudi s sodelovanjem z matičnim narodom. O tem, kakšno naj bo to povezovanje, da bo manjšina vez sodelovanja med državama ne pa ovira, so sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane pod vodstvom ravnatelja tega inštituta Silva Devetaka izdelali obširno predavanje. Podali so prikaz pravnega vidika sodelovanja Slovenije s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji, ki temelji na pravilih mednarodnega prava. Poudarili so, da je narodna manjšina sestavni
(D%!;e M L stran:,)
Zdra/sU primer, ^jer je si?et pred ^rat^in: K^aza/ odstranitev s/ovens^:A napisov v notranjosti ijnd-s^e sole, najbolj opisaje trenatni položaj slovenske narodne s^apnosti na Koroš^etn, je dejal dr. Ztoitter v prikaza trenatnega položaja .Slovencev. Poadari! je, da je asimilacijski pritisk na Slovence še vedno tako močan, da ga tadi z gospodarsko neodvisnostjo danes ni mogoče preprečiti. Demokratičnega razvoja in ok-stoja manjšine ne more kiti, če se ne aresniči tadi narodnostna enakopravnost. Povedal je.- „Treka je z vsem elanom nadaljevati z lastnimi prizadevanji in koriščenjem pomoči matičnega naroda na vsek področjik, kot na podroja krepitve gospodarske osnove naše narodne skapnosti, na področja otroškega varstva in predšolske vzgoje ter na področja astvar-janja agodnejšik pogojev za kaltarno adejstvovanje še prav posekej v ti-stik krajik, ki so nacionalno najkolj ogroženi. Toda vsa 'ta prizadevanja, pa čeprav tako aspešna, ne morejo niti ne smejo kiti alternativa, še manj pa nadomestilo za našo politično kor-ko, to je za naše zalaganje za dosego pravic, ki nam grejo — za dosego enakopravnosti naše narodne skapnosti na njenem avtoktonem naselitvenem prostora/" Potrdilo za takšno mišljenje vidi Zwitter tadi v ži-
frajskem primera, kjer ckčina dvoje-zičnik napisov ne odstranjaje morda zaradi direktnik gospodarskik pritiskov, temveč zaradi tega, ker vprašanje narodnostnik pravic v Avstriji ni rešeno. Dodal je, da sta velikovški in žitrajski primer dokaz, da je avstrijska politika še nadalje asmerje-na v odvzemanje pravic in da ni vzorna kot sama trdi. Na takšno teptanje pravic je treka odgovoriti s tem, da se pravice vsak dan artikulirajo, od vlade pa je zakteval, naj Mvede ponovno enakopraven dialog z manjšino v okliki kontaktnega komiteja.
Grilc je poadarii enotnost okek organizacij v kistvenik vprašanjik narodne skapnosti in da ostane izpolnitev člena 7 glavna zakteva v odnosa do vlade. V oceni zadnjega leta je poadarii stagnacijo v odnosik z vlado, na dragi strani pa razgikano dejavnost siovenske skapnosti na Koroškem, kar potrjaje življenjsko voljo manjšine. Vlogo cerkve v primerjavi z ostalimi dražkenimi /aktorji je ocenil pozitivno, strankam pa očital, da niti enega konkretnega predloga niso napravile. Treka je iskati strategijo, kako razkiti trostrankarski pakt, ki tvori skapaj z zakonom o narednik skapinak osnovo tadi za kodočo asimilacijsko politiko na Koroškem, je dejal Grilc.
Z ieve na desno: Sodeiavci inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubijani: Miran Komac, Saša Žabjek, Vera Kiopčič, Siivo Devetak, Rudi Rizman, Woitgang Hoizinger, Aibert Reiterer, Matevi Griic in Franci Zwitter st.

DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo
V začetku leta 1696 je vikar v Lipi nad Vrbo Martin Mesner resigniral na to mesto, ker ga je lastnik grada in gospostva Lands-kron Franc Adam grof Dietrichstein prezen-tiral za župnijo Dvor nad Vrbo; za vikarja župnije Lipa pa je imenovani grof prezen-tiral Blaža Pencina, kaplana pri šenta Neži (St. Agnes) v Spodnji Koroški, ki je nato dne 18. septembra 1696 poslal reverzalije o svoji namestitvi stolnemu kapitlju v Ljubljano.
Vikar Blaž Pencin je služboval v Lipi do leta 1704, njegov naslednik pa je bil Gregor Kramer (Cramer), kar izvemo iz vizita-cijskega zapisnika ljubljanskega škofa Frančiška grofa Kauniza, ki je dne 17. junija 1712 vizitiral župnije beljaškega cerkvenega okrožja. Pri zaslišanju vikarja župnije Lipa nad Vrbo je ugotovi) tole: Za vikarja je Gregor Cramer, Korošec iz Vrbe, star 33 let, ki je študiral in študije končal v Celovcu, na nižje redove je bil ordiniran v Labotske dolini, na Dunaju je študira) pravo in bil nato ordiniran za duhovnika na naslov grada in gospostva Humberk (Hollenburg); duhovnik je 9 tet, od tega je eno leto služboval v Možberku (Moosburg), potem pa je bil od ljubljanskega stolnega kapitlja nastavljen v Lipi, kjer župnikuje 8 let. Njegovi dohodki znašajo 100 imperialov. Župnija ima tri podružnice, od katerih sta dve, filiala sv.
Lovrenca v Tmari vasi in sv. Lamberta v Se-mislovčah, tako slabo dotirani, da ne moreta izhajati. V župniji je bratovščina srca Jezusovega. Faranov je okoli 500. Vikar se je pritožil proti gospostvu v Landskronu, ker prevzema cerkvi podložne kmetije.
Leta 1717 je bil vikar župnije Lipa Cramer premeščen v Dvor nad Vrbo, ker je tamkajšnji vikar prevzel župnijo v Kostanjah (Kostenberg). Za novega vikarja v Lipi je Karl Ludvik grof Dietrichstein prezentiral dotedanjega kaplana v Mariji na Zilji (Maria Gail) Lovrenca Priesnerja, ki je dne 17. maja izstavil reverzalije o svoji namestitvi, iz katerih je razvidno, da je v Mariji na Zilji služboval kot kaplan 10 let.
Junija leta 1730 je ljubljanski škof Sigmund Feliks grof Schrattenbach izdal generalnemu vikarju ljubljanske škofije Janezu Jakobu Schillingu nalog, naj opravi vizita-cijo župnij beljaškega cerkvenega okrožja. SchiHing je to vizitacijo prepustil ljubljanskemu kanoniku dr. Antonu Lacknerju, ki je prišel 7. junija 1730 k cerkvi sv. Martina v Lipi, kjer je ugotovil tole: Za vikarja je Lav-rencij Priessner, ki ga je prezentiral Karl grof Dietrichstein. Prihodnja prezentacija novega vikarja pripada po pravu alterniza-cije stolnemu kapitlju v Ljubljani. Cerkev ima po izjavi vikarja okoli 40 goldinarjev
5 premoženja, kar je potrdil tudi cerkveni ključar Jožef Šefman. Huius loči vicarius debet quoque linguae Sclavcnicae gnarus (duhovnik tega kraja mora biti tudi vešč slovenskega jezika).
Vikar in škofijski komisar pri cerkvi sv. Miklavža v Beljaku Miller je poročal dne 20. julija 1752, da je dne 18. julija umrl v Lipi nad Vrbo tamkajšnji vikar Lovrenc Priesner in da je bil še isti dan opravljen po gospostvu Landskron ob navzočnosti škofijskega komisarja Millerja iz Beljaka popis inventarja, kakor je bilo to določeno v sporazumu, ki sta ga dne 10. februarja 1671 podpisala gospostvo Landskron in stolni kapitelj v Ljubljani. Vikar Miller je tudi zahteval od župnika v Strmcu Jurija Kramerja in od vikarja v Skočidolu Matije Lasnika, naj mu pošljeta oporoko pokojnega Priesnerja. Sporočila sta mu, da nimata nič pismenega v roki, oba pa sta izjavila, da vesta za njegovo poslednjo voljo na pamet. Priesner je torej napravil usten testament.
Po njegovi smrti sta zaprosila za izpraznjeno mesto vikarja v Lipi nad Vrbo vikar v Šent Rupertu Markuš Reauz in Ljubljančan Janez Burger, ki je že 21 tet služboval v drugi škofiji, ki so ga pa priporočali farani v Lipi. Vikar in škofijski komisar pri sv. Miklavžu v Beljaku Miller je predlagal v pismu z dne 5. avgusta ljubljanskemu stolnemu kapitlju, da imenuje za vikarja v Lipi Reau-za in ne kaplana Burgerja. O Reauzu piše, da je sicer pri razlaganju božje besede po-
časen in da zaradi tega pri poslušalcih ni priljubljen, da pa že šest iet opravlja duhovniški poklic in da tudi zaradi tega zasluži pohvalo. Ljubljanski stolni kapitelj je na izpraznjeno vikarsko mesto v Lipi imenoval vikarja v Šentrupertu Marka Reauza. V zvezi s tem imenovanjem je vikar Miller poslal stolnemu kapitlju v Ljubljano dne 17. sep-tembr 1752 tole sporočilo: 3. septembra sem prejel dekret o imenovanju vikarja v Lipi; kmalu za tem so se pri meni v Beljaku oglasili farani iz Lipe in so protestirati zaradi postavitve Reauza za vikarja, češ da je premalo podkovan v rabi slovenskega jezika. Ker pa je Reauz sin slovenskih staršev in je bil vzgojen v območju beijaškega cerkvenega okrožja in ker že sedmo leto skrbi za versko življenje Slovencev, pritežba faranov iz Lipe ni utemeljena.
Vikar Reauz je medtem nastopil službo v Lipi nad Vrbo, o čemer je vikar Miller ponovno poročal stolnemu kapitlju v Ljubljano tole: Na dan sv. Martina, 11. novembra, sem bil v Lipi in sem tam pel sveto mašo ob navzočnosti toliko ljudstva, da niso mogli vsi v cerkev. Po maši sem moral poslušati v zakristiji razne prošnje in pritožbe faranov. Ko sem potem prišel v župnišče, so me pred vrati čakali trije cerkveni ključarji, in sicer Klement Jelič, Florijan SupU in Lenart Kramer, ki so se pritoževali čez vikarja Marka, in to po slovensko: „Le ta gospod ni za nas, doklar ne sna nascho spracho."
(Ddlje v	števr'!^:)
NOVOLETN) KONCERT SPD „DAN)CA":
Ostanite zvesti nam in naši pesmi! je Koroško mladje številka 44


a

tnteresna skupnost za izhajanje Miadja je držaia besedo, ko je za konec decembra napovedaia izid nove števiike. Zdaj je pred nami in tahko z zadovoijstvom ugotovimo, da gre za razmeroma kvaiitetne prispevke, čeprav v ie-tej pogrešamo najvidnejše predstavnike sioven-skega siostva na Koroškem, ziasti Lipuša in Januša, ki sta doiga ieta tvorita jedro iiterarnih prispevkov.

Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni je pred ieti pričelo prirejati novoletni koncert, ki je zdaj postal že tradicionalna pevska prireditev. To se odraža tudi pri obisku, saj je novoletni koncert „Danice" med našimi rojaki v Šentvidu in širši Podjuni že zakoreninjen; to se je izkazalo tudi preteklo nedeljo, ko je številno občinstvo napolnilo dvorano novega kulturnega doma v Šentprimo-žu. Predsednik SPD „Danica" Stanko VVakounig je med gosti pozdravil generalnega konzula SFRJ v Ce-iovcu Marka Kržišnika in soprogo, avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Šterna, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Joška Hudla in druge.
Novoletni koncert SPD „Danica"
Film o Prežihu
Siovenski pisateij Franček Rudolf je napisai scenarij za teievi-zijsko dramo Borba na tujih tieh in sicer po resničnih pripovedih Prežihovega Voranca. Gre za dogajanje, postavijeno v božično noč ieta 1932 v Ceiovcu, kjer naj bi se Voranc po več kot dveh ietih sestai s svojo družino. V drami bo prikazano herojstvo žene in matere, ki se odpravi na pot s hčerkama. Mejo prekoračijo iiegaino, 14 ur gazijo po snegu v gorah, da bi po več kot dveh ietih na božični večer srečati moža in očeta. Toda prav ta večer Voranca poiicija aretira.
V tej TV drami bo poieg trpijenja družine prikazano tudi poiitično de-iovanje Prežihovega Voranca, ki ga je poiicija staino preganjata.
S snemanjem teievizijske drame Borba na tujih tieh so pričeti 7. decembra 1981 v ijubijanskih študijih. Deio režira Lado Troha, v giav-nih viogah pa nastopajo Evgen Car (v viogi Voranca), Janez Rohaček, Dare Vaiič, Dare Uiaga, Mojca Ribičeva (v viogi Vorančeve žene), Livij Bogateč, Franc Markovič, Saša Mikiavc in drugi.
ni bil le uvodna prireditev v novo ieto, marveč tudi kvaliteten nastop pevk in pevcev „Danice" ki so nastopali pod vodstom Hanzeja Ke-žarja tako v zboru kot v triu „Ko-rotan" s pevci. In če je predsednik Stanko VVakounig v svojih pozdravnih besedah občinstvo pozval, naj ostane zvesto njihovim pevkam in pevcem ter njihovi pesmi, je zbor te zvestobe bil deležen že v nedeljo. Posebno pa je nabral novih simpatij s posrečenim izborom naštudiranih pesmi, ki je pretežno sestavljal skladbe in besedila domačih umetnikov. Posebno pozornost so Šentvidčani tokrat posvetili Milki Hartmanovi, ki bo februarja letos slavila svoj 80. življenjski jubilej in Hanziju Artaču, ki je napisal zborovsko skladbo „Spev Gore", katero je zbor prvič izvajal. Obema so ob tej priložnosti čestitali in jima v znak hvaležnosti poklonili cvetje. Sicer pa je zbor pe) znane koroške narodne pesmi kot so O Podjuna, Pojte noter v hišo k nam, Pojdam v Rute in druge priljubljene skladbe, tudi drugih narodov. Kot solistki sta nastopali Danijela in Marija Kežar. Za tiste, ki ljubijo inštrumentalno-vokalno glasbo pa je poskrbel ansambei trio ..Korotan", ki je izvajal znane skladbe, med njimi tudi take izpod peresa Hanzija Artača in Milke Hartman.
Na nedeljskem koncertu pa je prišla spet do izraza povezanost Slovenskega prosvetnega društva „Danica" z matično Slovenijo, saj je tudi letos kot gost novoletnega koncerta v Šentprimožu spet sodeloval Logaški oktet s katerim šent-vidski prosvetaši že nekaj let gojijo prijateljske stike. Tudi tokrat je nastop Logaškega okteta, ki ga vodi Marcel Štefančič bil za občinstvo posebno doživetje. Pa ne samo zaradi tega, ker je petje v tej sstavi pri nas zelo priljubljeno, marveč, ker so gostje iz Logatca peli izredno kvalitetno in zahtevno glasbo. V svojem repertoarju so izva-
jali skladbe od Jakoba Gallusa, preko Antona Forsterja do sodobnih slovenskih skladateljev ter do pesmi drugih narodov. To je bilo vrhunsko amatersko petje, ki se je močno približevalo dovršenosti Slovenskega okteta. Zato Logaškemu oktetu, zlasti pa umetniški vodji Marcelu Štefančiču čestitamo k vidnemu napredku, katerega je ta vokalni ansambel napravil v zadnjem letu. Isto velja tudi za soliste tega vokalnega ansambla, ki so z lahkoto zapeli zahtevne solistične parte. Temu primeren je bil tudi bučni aplavz, katerega je logaški oktet bi) deležen na novoletnem koncertu v šentprimožu.
Zato ob koncu želimo, da bi SPD „Danica" s to prireditvijo nadaljevalo in nas tudi v prihodnjem letu vabilo na svoj novoletni koncert.
Peter Sottovia
obhaja! 80-!etnico
PreJ rreJ^wrw je	Peter
.SotffPM jt?J. $tKg<3r woj #0. ž/v/jcMj-sU ja/u/ej. Vse svoje z/v/jenje je M v ^rv:A vrst%%r, ^jer je No za korist; nase MaroJMe s^apMost: ?'M io Ma vse^ /?oJročj;7? Masega MaroJMega žrv/jeMja. 3e prav posc^MO pr;' srca pa M?;; je Masa j9rowftMg JejavMOSt. Na prosveta; Mj;'v;, jo je 7Mar/j;vo oMe/o-v%/ v o^v/ra svojega Jr%sfva je ;we/ oJgovorMe ;'a eastMe JaM^c/je rajMt^a ;M preJseJM;^a JraNva. Do^ro se ga spo;MJMjaM;o, ^a^o je z ve/;&o varam razpečava/ MteJ MasnM pre/Jva/stvorM ^Mj/ža; Jar 57oveMs^e prosvefMe zveze, ^a^o je z Je/oTM ;'a zg/eJorM vzpoJ/tajd/ Jrage ^ Je/M ;a pr/zaJe-vaMja za MaroJov /Jagor. $e JaMes, Fo je že v /et;7?, je tesMo povezaM z Jepavacstjo JoM;ačega SPD „NoČMa" ;a se vese/; Mjegov/Z; aspe/rov. Za aje-gov pr<3za;'^ se ata je oJJo/ž;/ a:oI^; z/?or „NoČMe" s pes?M;jo, preJteJa;^ 5PD „Nočaa" Jr. /aa^o Zerzer pa se 7MM je za vso Mjegovo Jejavaost pr;-srČMo za/;va/;'/ ;'a a;a v ;a;eaa Jraštva že/e/ se a;aogo zJrav;/; /er.
$tev;7a;a; čest/r^aM; se pr/Jražaje taJ; areJa/Nvo 5/oveas^ega vestM;^a.
Seveda je tu Janko Messner, ki je številko tudi uredil, in je tudi sicer njegovo ime v Mladju številka 44 največkrat natiskano, saj v tej številki objavlja tri literarne prispevke, kritični zapis o dnevih sodobne slovenske književnosti na Dunaju ter zapis ob smrti slovenskega pesnika Edvarda Kocbeka, poleg tega pa še nastopa kot prevajalec Scharfovih pesmi v slovenščino; slednji v Mladju 44 sodeluje kot gost revije. Torej Messner od celotne številke zavzema skupno kar okoli 26 strani. Tudi drugi sodelavci, če izvzamemo Feliksa J. Bistra, pretežno prihajajo iz njegovega ožjega prijateljskega oziroma vplivnega kroga. Zato upravičeno velja ugotovitev, da je Mladje postalo zelo enostransko in razumemo vse tiste, ki še vedno niso ali pa niso več v reviji prisotni. Upajmo, da se bo potem, ko se bo (morda se je medtem že) formiral novi uredniški odbor, situacija spremenila.
Kljub zapisanemu moramo povedati, da nas veseli, da revija izhaja in da v njej sodelujejo mladi avtorji. Prav črtica Jožeta Blajsa pa potrjuje, kako težavno je napisati prispevek v pravem reku in kako mučno se je držati uredniškega roka. Krizno stanje Mladja potrjuje tudi „Zahvala" J. O. ki na ironičen način ugotavlja, da ni bilo nikakršnega odziva na vprašalno polo, poslano na šestdeset „vidnih osebnosti" iz naše kulture in politike, da zavzamejo svoje stališče oz. zamisli o sedanji in bodoči podobi Mladja. Tu se postavlja vprašanje, ali je tak statistični postopek bil zadostno premišljen?
Toda vrnimo se k literarnim prispevkom Mladja 44. To so imena Kristijan Močilnik, Jože Blajs, Janko Messner, Jožica Čertov, Maja Hader-
lap, Štefka Vavti, Herman Grm in Jani Oswald. Gre za razmeroma dobro prozo oz. poezijo, vendar vsak ne bo z vsemi zadovoljen, saj se iz besedil lahko kmalu ugotovi, kaj je posiljeno in kaj je napisano iz notranjega nagiba. Ne moremo pa prezreti hudomušnih pesmi Helmuta Schar-fa, ki brez dvoma dajejo nov vpogled v ustvarjanje tega vidnega pesnika nemškega jezika na Koroškem, ki skozi svoja očala gleda na modernistične pojave v sodobni poeziji. Posebno pa bralcem priporočamo Schar-fovo recenzijo Ferkovega romana „Der verurteilte Klager". To je brez dvoma tehtna beseda, ki bo, tako vsaj upamo, avtorju tega nemškega bese-
Sloveruko prosvetno druftvo „Danica' v Šentvidu v Podjuni vabi na
PLESNI TEČAJ
[namenjen zlasti zakonskim parom)
Začetek v nedetjo 10. januarja 19BZ ob Z0. uri v kutturnem domu ..Danica" v Šentprimožu.
dila v premislek, kajti Scharf je kritiko napisal tako iskreno, kot je tudi iskren prijatelj koroških Slovencev.
Nadalje v Mladju 44 najdemo še prispevke Karla Vouka, ki je zastopan s ciklom umetniških slik, Toma Weissa s ciklom umetniških fotografij, Feliksa J. Bistra, Mirka Messnerja, Vide Obid in drugih, ki pišejo o raznih družbeno kritičnih oziroma iiterarnih dogajanjih na Koroškem.
O Mladju štev. 44 se bi dalo napisati še več, toda bralcem priporočamo, da ga vzamejo v roke sami — da ga kupijo v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Pavličeva 5-7.
Jutri se bomo spet srečali na Slovenskem plesu
Trideseti, jubilejni Slovenski ples, imamo vsi, ki smo ga obiskali, v lepem spominu. Bilo je prijetno in lepo, dolgo, dolgo smo se pogovarjali o veselih doživetjih — medtem pa je leto bliskovito minulo — in Slovenska prosvetna zveza nas spet vabi na svoj 31. tradicionalni Slovenski ples; spet sprašujemo za vstopnicami in pogovarjamo se, katere mize bomo „osvojiti" za svojo
Obračun uspešnega delovanja KPPZ
Koroški partizanski pevski zbor je konec decembra 1981 eno izmed rednih pevskih vaj posvetil obračunu o svojem dosedanjem delovanju. To je bil interni občni zbor na katerem so člani cdbora podali pregled o enoletnem delovanju Koroškega partizanskega pevskega zbora. To pa je bila tudi priložnost, da so povabili predstavnike organizacij v okviru katerih KPPZ deluje. Tako je predsednik KPPZ Lipej Kolenik med gosti pozdravil vicekonzula SFRJ v Celovcu Svetislava Popoviča, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra, predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wutte-Luca in predstavnike tiska.
Občni zbor so — kako naj bi tudi drugače moglo biti — začeli s kratkim sporedom partizanskih pesmi, ki so veljale gostom in delovnemu zanosu zborovanja. Iskren, preprost in brez fraz je bil govor predsednika Lipeja Kolenika, ki je z vidnim zadovoljstvom nakazal uspehe, ki jih je KPPZ dosegel v preteklem letu in to kljub težavam s katerimi se je zbor cd ustanovitve naprej moral boriti. Zato je njegova zahvala bila tem večje priznanje vsem, ki so prispevali in pomagali tako ob ustnovitvi kot pri sledečih uspehih zbora. To je seveda v prvi vrsti veljalo pevkam in pevcem, zlasti pa zborovodji prof. Bran-
ku Čepinu, ki je v tako kratkem času zbor spravil na visoko pevsko raven. Lipej Kolenik se tudi ni ustrašil povedati resnice, namreč, da pač delovanje zbora ovirajo elementi, katerim partizanska in delavska pesem nista pri srcu.
Iz poročila, ki ga je podal tajnik zbora Joža Rovšek, je bilo razvidno, kako je zbor bil delaven. Poleg rednih tedenskih vaj, je zbor izvedel tudi počitniški pevski seminar in poleg tega izvedel še nekaj celo- ali večdnevnih študijskih dnevov. K temu seveda pridejo še številni nastopi ob raznih priložnostih, torej od prvega zboro-vega nastopa (ob prvi obletnici smrti Karla Prušnika-Gašperja), sodelovanja na raznih proslavah minulega leta, ko je slovenski narod slavil 40-let-nico OF in vstaje. Tu naj omenimo sodelovanje na osrednji proslavi ZSO in NSKS v Celovcu, zlasti pa na osrednji proslavi 40-letnice OF in vstaje slovenskega naroda v Ljubljani in prvi samostojni koncert v Celovcu. V tajniškem poročilu je bilo tudi povedano, da je KPPZ, poleg zbora V. Harkov navezal prijateljske stike s Partizanskim pevskim zborom v Ljubljani in v Trstu. Janez Rovšek je nakazal tudi težave v zboru, ki so povezane z raztresenostjo posameznih pevk in pevcev in da slednji premagujejo dolge poti na pevske vaje in tako vlagajo mnogo
gojenje
časa
lavske pesmi
Pevkam in pevcem je spregovoril tudi zborovodja prof. Čepin, ki je naglasil posebno poslanstvo, ki ga KPPZ opravlja in je zato apeliral na pevke in pevce, da vestno hodijo na vaje ;n na nastope zbora. Čepin pa je tudi odkrito povedal, da bi zb r lahko bil še boljši, če ne bi imeli težave pri sestavu glasov — manjka mu močnejša zasedba moških, posebno pri basih — in je vse prosil da skušajo za zbor pridobiti še nekaj moških.
Po razpravi so izvolili nov odbrr. ki je za predsednika ponovno izvolil Lipeja Kolenika, za podpredsednika
Milana Wutteja, za tajnika pa Janeza Rovška, sicer je tudi ostali odbor, razen z nekaterimi dopolnitvami, ostal v dosedanji zasedbi. Ob tem je prišlo do nekaterih različnih stališč, kar pa je bilo odpravljeno z razširitvijo odborniških mest.
Zbranim pevcem so spregovorili tudi nekateri gostje, ki so naglasili velik pomen ustanovitve Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki bc s svojo pesmijo gotovo vplival na druge koroške pevske zbore in lc-temu zaželeli mnogo uspeha v letu 1982. Tem željam se pridružuje tudi uredništvo našega lista, saj se bomo uspehov KPPZ veselili tudi mi in o le-teh redno seznanjali naše bralce.
druščino. Običajna nestrpnost, dokler se ne odprejo vrata v veliko dvorano Delavske zbornice v Celovcu; bo hitro pozabljena in vesela družabnost nas bo za nekaj ur odtrgala od vsakdanjih skrbi.
Seveda je za veselo plesno razpoloženje potrebna primerna godba. Slovenska prosvetna zveza je, tako kot v vseh zadnjih treh desetletjih, tudi letos, ko s svojim Slo-vensikim plesom stopa v četrto desetletje, poskrbela za dva odlična ansambla. Večji ansambel bo letos prišel iz Maribora, to je ansambel HI-FI, z njim pa bodo prišli znani slovenski solisti zabavne glasbe Edvin Flisar, Ivo Mojzer in Marjan Zelko. Ta ansambel bo za ples igral v veliki dvorani, medtem ko bo za vesele viže oz. polke in valčke pa tudi za moderne ritme sprva v zgornji potem pa še v veliki dvorani skrbel domači koroški Planinski sekstet, ki si je v minulem letu hipoma osvojil mnogo privržencev njegovih melodij in pesmi. Naj tu navedemo pevko Marico Kušej in Pavleta Šterna, sicer pa tudi drugi člani Planinskega seksteta poleg igranja še zapojejo. Tako smo prepričani, da bodo obiskovalci 31. Slovenskega plesa imeli na izbiro plesne glasbe vsake vrste in da posameznim parom ne bo treba čakati na njihovo melodijo.
Slovenski ples pa je tudi vsakoletno snidenje za vse tiste, ki si želijo v veseli družabnost' srečati s prijatelji in znanci in tudi zanje je Slovenski ples lepa priložnost za doživetje lepih trenutkov. Kdor še nima vstopnic, jih lahko dobi pri domačem društvu, seveda pa bodo na voljo tudi pri večerni blagajni; torej nihče, ki bo prišel ne bo ostal brez prostora. Zato kličemo na veselo snidenje na 31. Slovenskem plesu jutri zvečer v Celovcu.
Kaj pospešuje asimi!acijo narodnostnih manjšin?
/Narfal/cMM/e $ 3. strd?!;) det političnega ustroja države, v kateri živi in da je sodelovanje manjšine z narodom, kateremu etnično pripada pogoj za ohranjevanje narodnih značilnosti in za njen nemoten napredek. Vsakršno preprečevanje sodelovanja manjšine z matičnim narodom zato ni zgolj odsev asimilacijske politike države, ki ga izvaja, marveč predstavlja tudi akt diskriminacije pripadnikov manjšine in s tem tudi kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ugotavlja raziskovalna skupina, ki je podala tudi obširen prikaz sodelovanja slovenske manjšine na Koroškem s SR Slovenijo na področjih vzgoje in izobrazbe ter kulturne dejavnosti.
CERKVENA PODUKA V ŠKODO SLOVENCEV
Sodelavec Nedelje Feliks J. Bister je dal temeljit in obširen pregled odnosov med cerkvijo in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem v 36 letih škofovanja Josefa Kostnerja. Po drugi svetovni vojni so slovenski duhovniki in verniki pričakovali tudi v cerkveni praksi nov začetek, vendar so bili razočarani, je menil Bister. Pod nemškim fašizmom je bilo 39 slovenskih duhovnikov najprej zaprtih, nato pa premeščenih v nemške kraje. 53 jih je prišlo v pregnanstvo, ječe in taborišča, 8 — od teh 6 slovenskih — pa jih je izgubilo pod fašističnim režimom svoje življenje.
Po takšnem obdobju so si želeli verniki novega začetka, upali so, da koroška cerkev ne bo služila več ponemčevanju. Bister je ugotovil, da tudi cerkev namenoma nikoli ni določila dvojezičnega prostora, tako da se tudi v cerkveni statistiki zrcali nazadovanje števila slovenskih ter stagnacija dvojezičnih župnij. Tudi spomenica duhovnikov Slovenske Koroške konferenci zunanjih ministrov v Moskvi, ki jo je leta 1947 podpisalo nad 50 duhovnikov kritizira panger-manska stremljenja v koroški cerkvi. Bister je naštel še vrsto „nekrščan-skih" posegov v prvih letih po drugi Svetovni vojni, ki so bili usmerjeni proti interesom slovenske manjšine. Prelomnica pa je bilo prav gotovo leto 1949, v ta čas sodi tudi ekskomu-nikacija bralcev in sodelavcev Slovenskega vestnika. „Nedvomno torej prvi najhujši udarec, ki so ga doživeli Slovenci na Koroškem po letu 1945 od strani krščanskega ordinariata!" pravi Bister. Tako postopanje ordinariata je brez dvoma močno odjeknilo, saj je ekskomunikacija hila proglašena sredi volilnega boja, prizadela pa je vrsto vernih ljudi, ki so se deloma vsekakor podredili cerkvenim predpisom.
S	predpisom iz leta 1959, da je prepovedano poučevati verouk v slovenskem jeziku, če otrok ni prijavljen k dvojezičnemu pouku, pa je cerkev še drugič odločilno nastopila v škodo Slovencev, je ocenil Bister. V zakonu o sožitju, ki ga je v 70-ih
letih sprejela koroška sinoda je po mnenju Bistra ustvarjen pozitiven mehanizem, uspeh pa bo odvisen od posameznih vernikov, ki se bi v še večji meri morali posluževati dvojezičnosti znotraj cerkve.
IZSLEDKI TREH NOVEJŠIH ŠTUDIJ
!Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OZEMLJA
S tremi empiričnimi študijami o narodni in politični zavesti Slovencev, o nasprotjih v katerih živi mali kmet na južnem Koroškem ter o razvoju občine Bilčovs je bilo podanega precej izčrpnega in zanimivega materiala naših krajev. Štefka Vavti, slovenska študentka politologije na Dunaju, doma iz Šmihela pri Pliberku, je s 25 intervjuji z zavednimi Slovenci skušala razčleniti kaj mislijo Slovenci o sebi, o asimilaciji in o nadaljnjih možnostih razvoja manjšine. Ugotovila je, da pridejo Slovenci tudi v vsakdanjem življenju v stik s politiko in v križni ogenj političnega dogajanja. Prizadeti gledajo precej pesimistično na prihodnost manjšine, upanje jim je mladina, ki se emanci-pira, prav tako pa lasten sloj izobražencev. Krivdo za visoko stopnjo asimilacije pripisujejo ne nazadnje vladi, del krivde pa dajejo manjšini sami, ker njeni pripadniki storijo premalo za njen razvoj in obstoj. Še vedno se počutijo kot državljani druge vrste, njih vodilna misel glede izboljšanja položaja manjšine, pa je ta, da bi morala slovenščina dobiti enakopraven položaj v javnosti in to ne samo formalno, temveč tudi v praksi, predvsem pa si pričakujejo uresničitev enakopravnosti s strani vladajočih.
Gospodarskim in drugim nasprotjem, s katerimi se srečavajo slovenski mali kmetje na južnem Koroškem, so
se posvetile študentke etnologije iz ziiriške univerze. V teku zadnjega leta so obiskale tri vasi na južnem Koroškem in nekaj mesecev preživele pri kmečkih družinah, ter opazovale mehanizme družbenega dogajanja. Opisale so težki socialni položaj malih kmetov, ki jih na južnem Koroškem v primerjavi z ostalimi malimi kmeti v Avstriji še zapostavljajo z jezikovnim pritiskom. Po njihovem mnenju zamegljuje socialna nasprotja kulturni boj med Nemci in Slovenci, kar ni v korist reševanja temeljnih socialnih in gospodarskih problemov prizadetih kmetov. Ob dveh kmečkih družinah, ki proizvajata kumarice za živilsko industrijo oz. se ukvarjata s turizmom, so študentke iz Ztiricha prikazale izkoriščanje kmečkih družin. Gostoljubni slovenski kmetje ponujajo in prodajajo nemškemu turistu po zelo nizkih cenah vse kar imajo.
Vzroke, da turistom na ljubo prodajajo tudi svoj jezik, pa je treba iskati v desetletnem zapostavljanju slovenskega jezika, prav tako pa v manjvrednostnem čutu, ki ga ima po-deželjsko kmečko prebivalstvo še posebno o svojem domačem narečju.
Salzburški politolog Anselm Skuhra se je zanimal za vzroke relativno visokega deleža slovenskega prebivalstva v Bilčovsu, občini, ki je kljub hitremu ponemčevanju nekoliko kljubovala temu procesu. Zbral je material o narodnostnem in jezikovnem razvoju občine, o socio-ekonomski situaciji ter izobrazbeni strukturi mladine (nadpovprečno veliko število obiskuje srednje šole), raziskal je spremembe občinskega sveta ter politike cerkve v zadnjih desetletjih. Vzroke, za relativno visok delež slovenskega prebivalstva je po mnenju Skuhre treba iskati med drugim v samozavcst-
Skof dr. Josef Kostner umr!
Dr. /ose/ KostMfr, š^of Krš^e %o-/l)e, ^ttero je tzodd 36 Jer, je po Er%t-šd, z:	JzoJezn; 2. j<3MM<zrj% 29#2
KTTtr/ v 76. /et% starosti. Njegova smrt je J?o/ertMO odje^m/a v ^atoiiš^em m t%di po/itičnem svetM Korošce m pre-Eo ?tje. Nepriča^ovazta smrt je s^o/a Kostnerja do/eteia v trenat^M, ^o je svoje pos/e predaja/ novemu, m/ade-m% š^o/%, sam pa se prtprav/ja/ na živ/jenje v po^ojn.
Dr. /ose/ Kostner je M aktivni š^o/ Avstrije in je po svojem sprav/jivem značajn in skromnosti f?l! deležen velike priljnkijenorti. Eli je človek dialoga, kar se je zlasti v zadnjik desetik letik pokazalo v odnosa cerkve do slovenske narodne sknpnosti na Koroškem, saj je v okvira sinodalnega gikanja prišlo do večjega upoštevanja in vključevanja slo-venrkik vernikov v cerkvene organe, kar se posekej odraža v ustanovitvi nemško slovenskega koordinacijskega odkora Krške ško/ije. Seveda pa ta ne moremo prezreti števiinik krivic napram slovenski narodni skapnosti, ki so se zgodile v doki aradovanja pokojnega ško/a. Naj med njimi omenimo le ekskomanikacijo kralcev Slo-
venskega vestnika, protest koroške cerkve zoper astanovitev Slovenske gimnazije, odpravo veroaka v slovenščini na Koroškem, opastitev dvojezičnega ozemlja in s tem močno zmanjšanje slovenskik in dvojezičnik žapnij na jažnem Koroškem.
Sko/a dr. Kostnerja so včeraj z vsemi cerkvenimi častmi v ško/ijski groEl/l celovške stolnice položili k zadnjema počitka. Pogreknik svečanosti so se adeležili številni verniki vse Koroške ter najvišji dostojanstveniki cerkve, dežele in države in iz inozemstva.
Vzlic nenadne smrti dr. Kostnerja je ško/ijske posle aradno že prevzel dr. Egon Kapellari, ki ko za ško/a posvečen v dragi polovici janaarja.
Zgoraj: Štefka Vavti, An:e)m Skuhra, Felik: Wieser, Joža Habernik
tpcdaj: Felik: J. Birter, Mariene Gan:er, vodja di:ku:ije Avgu:t Brumnik, ChrMine Meienberger in E:ther Bettina, študentke zuriške univerze
nem političnem prepričanju in nastopanju Slovencev ter v poznem razpadu agrarne strukture. V 50-ih letih je znašal delež kmečkega prebivalstva še 70 odstotkov, nato pa je sledila korenita sprememba socialnih struktur, tako da je danes delež kmečkega prebivalstva padel že pod 20 odstotkov.
DiSKUSiJA O KULTURNIH iN GOSPODARSKiH VPRAŠANJtH SLOVENCEV
V tekoče diskusije med koroškimi Slovenci so pcsegli predavanje o novih oblikah kulturnega delova-
nja, ki ga je pripravil Franci Zwitter mlajši ter prispevka Feliksa Wieserja in Jože Habernika o oblikah gospodarskega sodelovanja, kot možne oblike strategije proti asimilaciji. Franci Ztvitter mlajši je obravnaval problematiko prevladovanja tradicionalnih oblik in vsebin v kulturnem delovanju ter o poskusih manjšine najti sodobnejše vsebine in oblike kulturnega delovanja. Kljub določeni stagnaciji na kulturnem področju po mnenju avtorja pesimizem ni na me-
stu, to dokazujejo napori sicer posameznikov, ki pa kljub temu najdejo bolj ali manj širok odmev med našim ljudstvom. Sledila je diskusija, v katero so se vključili z daljšim kritičnim prispevkom tudi slovenski študentje iz Dunaja.
Zastopnika gospodarskih odborov ZSO in NSKS Wieser in Habernik sta s svojima prispevkoma sprožila živo debato o možnostih obmejnega gospodarskega sodelovanja ter o iniciativah za krepitev samostojnega gospodarstva. Wieser je ugotovil, da nudijo mešana podjetja brez dvoma boljše pogoje za enakopravnejše uveljavljanje slovenske manjšine ter s tem utrjujejo samozavest pripadnikov slovenske narodnosti. V sodelovanju žu-
ZBORNiK PREDAVANJ
13. Koroških kulturnih dne-vov, ki obsega okoii 300 strani, bodo v teku januarja do-poiniii in ga nato prodajati v broširani obiiki za 120 šiiin-gov. Naročite ga iahko preko Siovenskega znanstvenega inštituta (9020, Bahnhotstr. 38/ii) ati pa preko sioveniskih knjigarn.
panov sosednjih občin jugovzhodnega koroškega predela v številnih skupnih zadevah vidi Wieser regio-nalistične težnje, kot se pojavljajo povsod po Evropi. Habernik pa se je posvetil bolj praktičnim in vsakdanjim problemom mešanih podjetij na južnem Koroškem, ter omenil med drugim carinske ovire, ki bremenijo ta podjetja.
'ai
PAVLA ROVAN	6
Kje so tiste stezice
KOROŠKA POVEST
Kar obmolknit! so. Ni ga prevzel zanos. Globoko je občutil izrečene besede. Mirno je vzel iz listnice sliko svojega očeta, čigar ljubezen, nade in želje so v taborišču postale pepel.
„Da, njemu bomo zapeli še našo koroško ,Kje so ti- } ste stezice'. Vsak dan jih moramo znova utrjevati. Ljudje smo kot bilke."
Teta Zala si je z roko podprla glavo. Kot bi gledala skozi okno v gore.
..Življenje nas premetava in včasih nas ljudje tudi razočarajo. Jutri bodo nekateri praznovali plebiscitni dan. Za nas je to črn dan in najlažje ga bomo prenesli tam, kjer se brez besed odkriva resnica," je dejala pogumno in si pogladila že dokaj sive lase.
,.Z vami bi šla, pa ne morem." Preložila je nogo in se premaknila od bolečin. „Čas je, da ležemo k počitku."
Greta ji je pristavila pručko. Ni je uporabila, vstala je vsa betežna in kar naglo so se drug za drugim razšli na svoje domove. Pasje lajanje je spremljalo odhajajoče, kmalu je vas utihnila. Noč je zagrnila vse težave.
Kot je bilo dogovorjeno, so se naslednji dan zbrali na križišču cest v mestnem središču, od koder bi skupno nadaljevali pot do železniške postaje. Jutro je zs/alo v bleščeči belini.
„Da se umaknemo heimatdienstovskemu natolceva-
nju, ki kar žari ob plebiscitnem v preteklost ovitem slavju," je mirno dejal Folte, ko je prispel na križišče. Z očmi je ošinil Grego, ki je bil prvi.
Ta je resnobno odkimal. S hrbtom naslonjen ob steno hiše je ponovno trdneje zavezal vezalke na čevljih. Napeto je od daleč opazoval množico, ki se je zbirala na nasprotni strani trga, zelen odsev njenih noš, belino nogavic, vse je hitelo k šovinistični proslavi, ki je v srcih slovenskih ljudi zarezala bolečino.
Folte je zrl v nasprotno stran. Od tam so prihajali še naši zamudniki. Čakali so le še Andreasa in Greto. Njima so sledili še trije.
„Dobro," je dejal Folte, „gremo" in tlesknil z rokami. Pet je peljala mimo trga. Brez besed so šli ob pločniku, na vogalu počakali še na dva prijatelja, ki sta jim sledila z dolgimi koraki.
Bila sta Milena in Andrej, od daleč sta prišla. Kdo ju je le obvestil? Saj ju včeraj ni bilo pri teti Zali. Vse se izve po nevidnem traku, si je mislil dolgonogi Folte. Na kraju cestišča so se še enkrat ozrli.
Cb pogledu na trg z množico ljudi so bežno iskali znane obraze, pa jim je bila večina ljudi neznana. Verjetne so jih pripeljali iz severnih središč ali celo iz sosednje države. Gledali so, obrazi so bili večinoma neznani....
Zrli so v te ljudi in Gašpefju je bilo grenko ob misli, r'a to množico še vedno vodijo posamezniki, ki ji vcepljajo sovraštvo do drugih narodnosti, do ljudi, ki jim je tod tekla zibelka iz roda v rod že stoletja. Zgodovina piše strani resničnosti, vse drugo je le naključje, izkupiček raznih domen in okoliščin, je v sebi razmišljal Slavko, ki je nosil posodo s koroško zemljo. Podal jo je sosedu, da bi si prižgal cigareto. Njegove oči so bile ob pogledu na te neznane obraze na trgu otožne, hip nato pa skoraj besne.
Množica z zastavami vojnih veteranov — furs Heimat-
land — povzdignjena strast, - nur unser ist Sudkarn-ten - še in še, in vsa široka paleta propagande obrušertih gesel že davno pokopanega časa. Obskurna miselna revščina, tako oddaljena od demokratične misli v povezanosti vseh narodov, je tu na tem trgu slavila. — Mi in spet samo mi, das Herrschervolk — je hladno zrla človeška slepota v sončen dan. Sonce pa ni moglo prodreti v srce te zastrupljene gmote.
Vsega tega naši popotniki niso pričakovali. Toliko zastav iz arzenala preteklosti se naši mladi prijatelji niso nadejali. Kdo le ogroža ..domovini zveste", odkod ta megalomanska skrb za obrambo meja.
„Tu je demokracija zbolela za rakom," je menil fant valovitih dolgih las in bistrih oči, čigar deda so nacisti obglavili na Dunaju. In ta mučni spomin se je odbil kot preblisk krvave preteklosti, ki jo sam pozna le iz knjig.
Klic za obrambo meja, je tukaj tako bedast in hudoben, saj dežela ni bila nikoli napadena z juga, se je razjezil Anže in vsi so mu potrdili.
Tako se je sam v sebi razhudil, da je v dolgem vzdihu hlastnil za zrakom. Zamahnil je z roko, kot da je zanj stvar opravljena.
Z oddaljenega pročelja velike stavbe je z nasprotne strani trga odmeval strasten, grozeč glas govornika... Wir Heimattreue ...
„To prekleto rjovenje in priseganje, komu, čemu," je siknil Anže in pljunil slino, nabrala se je v ustih od ogorčenja.
Ali postaja naš svet spet nasilen, mu je brodilo v glavi, kdo le ogroža, ko za temi vsemogočnimi bojnimi zastavami stojijo še visoke gore, za njimi pa marljive čebelice utrjujejo satovje, v katerem so celice za vse narodnosti enake in bo bera pravšnja za vse, ki so pravičnih rok in hotenj. Ne mržnja in grožnje, strpnost in pravičnost kle-
C - Štev. 1 (2052)
8. januar 1982
Govorica na cesti
Vsakdo ve — nič ni težjega od jutranjega vstajanja, še zlasti zdaj, v teh mrzlih zimskih jutrih, tudi nam — odraslim, kaj šele otrokom!
Zato vse prerodi podležemo različnim razvadam, ki ne le, da niso vzgojne, ampak so tudi zdravstveno škodljive: jutranja naglica, živčnost, nestrpnost, ko le skromno poskrbimo za želodec (zelo pogosto pa sploh ne!), neredko pa zanemarimo tudi osebno čistočo. Ker so starši prvi zgled otrokom, se takšno početje prenese z odraslih na otroke: najprej in najraje otrok zanemari jutranjo čistočo.
Pozno odhajanje v posteljo se maščuje z jutranjo zaspanostjo, zato je pravočasno odhaja-
V šolo s polnim želodcem
nje v posteljo — tudi pogoj za urejeno odhajanje z doma.
Kaj starši storijo, ko opazijo, da otrok zanemarja jutranjo osebno čistočo?
Lahko ga prisilijo, da to stori na hitro, lahko mu žugajo z budilko, lahko pa mu tudi pomagajo, da se bo navadil na pravočasno vstajanje, tako da niti ne bo potrebna naglica pri jutranjem umivanju, česanju, umivanju zob itn. Otrok se namreč mora sam zavedati, kako pomembno je, da je čist, in da je od tega odvisno ne le njegovo boljše počutje, temveč tudi zdravje. Pač pa lahko otroku prepustite, da sam odloči o tem, koliko časa potrebuje za to, da v redu poskrbi za svoj videz — seveda pa ga morate le nadzorovati, vsaj sprva, da ne bo pretiraval, bodisi prehitro ali preveč počasi. Se najbolj učinkovito bo, če boste postavili predenj uro, da bo lahko sam načrtoval čas.
Naše kopalnice so le redko opremljene tako, da je otrok v njih enakopraven družinski član. Medtem ko se odrasli lahko vidijo v ogledalu, otrok navadno tega ne more, tudi pipe in umivalnik niso vselej dovolj pripravni za vsakega malčka. Zato poskrbimo, da bo otrok lahko videl tudi rezultate svoje skrbi za čednejši videz: namestimo posebej zanj zrcalo, ki mu bo kazalo njegovo urejeno ali pa neurejeno podobo!
PREHRANA: Zajtrk je navažnejši obrok dneva, kajti lačen otrok ne more v šolo, seveda pa moramo vedeti, koliko časa potrebuje naš otrok, da v miru pospravi zajtrk. Otrok mora imeti na voljo vsaj deset minut za to, da poje hrano, in sicer pri mizi, nikakor pa ne mimogrede, med potjo, kar je lahko tudi nevarno, saj zaradi tega otrokova pozornost upade in lahko mimogrede pride do nesreče zaradi nepazljivosti.
Ce otrok redno zamuja in pomanjkanje časa nadomešča tako, da izpušča zajtrk oziroma vzame malico s seboj in jo poje na poti v šolo, moramo nujno ukrepati. Predvsem moramo videti, ali je naš otrok počasen pri vseh jutranjih opravilih in bo moral zaradi tega pač toliko prej vstajati, ali pa preprosto vstaja prepozno, ker zvečer ne zna pravočasno v posteljo, mi sami pa tudi nismo dovolj odločni. Odgovor je jasen!
Edino pravilno je, da od otroka zahtevamo, naj ravna po pravilno razporejenem času, tako da bo imel dovolj časa za pot v šolo, brez naglice.
Pri naši sedanji organizaciji družinskega življenja je večerja navadno edina priložnost za to, da se pri skupnem obedu zberejo vsi družinski člani. Tedaj je navadno dovolj miru in priložnosti za opazovanje, kako se otrok obnaša pri mizi, kaj rad je in česa ne, ali ima kakšne razvade, bodisi da je prepočasi ali prehitro in podobno.
Starši se morajo vselej zavedati, da so predvsem oni otrokov prvi zgled in da večino navad in razvad (pa ne samo pri jedi!) otrok povzame od njih. Neredko so zato otroci zrcalna slika nas samih. Zato: ne jezite se nanje ampak skušajte pri sebi popravljati, kar je pač treba!
Med vožnjo se ni mogoče sporazumeti z besedami, ker pa si imajo vozniki kdaj pa kdaj le kaj povedati, so si izmislili poseben način sporazumevanja. Namesto besed uporabljajo luči, trobljo in roke. S temi skromnimi sredstvi je mogoče izraziti zelo široko paleto človeškega čustvovanja, ki sega od vljudnosti pa do skrajne ogorčenosti ali nesramnosti.
Vsak, kdor vozi avto, se je že kdaj znašel v podobnem položaju: stojimo sredi cestišča, smerni kazalec nakazuje, da bi radi zavili v levo, vendar ne moremo, ker prihaja iz nasprotne strani strnjena kolona vozil. Ker je cestišče ozko, se za nami nabira dolga kača avtomobilov, vozniki so nepotrpežljivi. Nenadoma začne eden od nasproti vozečih avtomobilov zavirati, prijazno nam pomežika z lučmi. Olajšano spustimo sklopko in zavijemo v levo, saj vemo, kaj pomeni takšno mežikanje: „Izvoli, zavij, dajem ti prednost."
Omenjeno mežikanje z lučmi ni omenjeno v nobenem od priročnikov, iz katerih se učimo varne vožnje in ravnanja v prometu. Z lučmi lahko opozarjamo le pred seboj vozeči avto, da ga nameravamo prehiteti, in takšno utripanje je za nameček dovoljeno le zunaj naselij, na odprti cesti. Vozniki pa so si ga sposodili in ga uvrstili v svoj nenapisani besednjak, s katerim se sporazumevajo med vožnjo.
Dokler je bil promet še manj gost, so si vozniki dajali znamenja le takrat, kadar so bili ogorčeni: kazali so s prstom na čelo, tolkli so
Težave v hrbtu, v medenici, v desnem detu trebuha, okrog slepega črevesa in tudi duševne depresije lahko kažejo, da je z žolčem kaj narobe. Najpogosteje je pri težavah z žolčem ogrožen le želodec. Tudi dolgotrajne težave pri srcu lahko bolnika zavedejo, kajti pravi vzrok za bolečine je lahko spet žolč. Pri bolnikih, ki so stari nad 40 let in imajo nejasna znamenja bolezni, zdravniki najprej pomislijo na žolč.
Pravi vzrok težav se pokaže šele tedaj, ko dobi bolnik nenadne in hude kolike, krčevite bolečine, ko bruha. Rentgenska slika potem pokaže, da so teh težav krivi žolčni kamni, ki jih je povzročilo vnetje žolčnega mehurja.
Žolčni kamni nastanejo, kadar se redke žolčne izločine iz jeter ne premešajo dobro s holesterolom ali žolčnim barvilom bilirubinom. Brez te izločine holesterol in žolčno barvilo otrdita, kristalizirata se v kamne.
Dokler kamni v žolčnem mehurju mirujejo, jih bolnik ne čuti. Če pa se mehur nenadno skrči, pridejo kamni v njegov ozki vrat ter zamašijo vhod in izhod. Bolnik dobi neznosne bolečine.
Če se kamen vrne v žolčni mehur, bolečine ponehajo. Drugače je, če pride v žol-čevod. V njem lahko kamen miruje ali pa
se po glavi in si žugali s pestmi. Potem so spoznali, da se je treba sporazumevati tudi v dobrem, ne le v slabem. Z znamenji, ki imajo mednarodno veljavo, pomagajo drugim in sebi, pripomorejo, da teče promet gladko, vljudno, brez nepotrebnih zastojev.
Mežikanje z lučmi je torej znamenje, s katerim nasproti vozeči voznik povabi voznika, ki bi rad zavil, naj kar izkoristi prednost, ki mu jo daje. Mežikanje in zaviranje sta tudi znamenje prehitevajočemu vozniku, da se lahko vključi v kolono.
Kadar daje voznik znamenje z desnim smernim kazalcem in še z lučmi, to pomeni, da bi se rad vključil v promet na desnem voznem pasu. Kadar nam ponoči vozila, ki prihajajo iz nasprotne smeri, mežikajo z lučmi, nas s tem opozarjajo, da smo pozabili zasenčiti dolge luči in da moramo to takoj storiti.
Zgodi se, da nam nasproti vozeči voznik daje znamenja z lučmi, pa ne vemo, kaj naj bi to pomenilo. Nenapisani besednjak vozniškega jezika pojasnjuje takšno mežikanje na več načinov. Najpogosteje nas nasproti vozeči avto opozarja, da se bližamo nevarnemu delu ceste. Lahko da je pred nami poledica, lahko da je na cesti zastoj zaradi prometne nesreče ali kaka druga ovira. Lahko pomeni tudi kaj drugega, na primer to, da je z našim avtomobilom nekaj narobe. Mogoče se nam je premaknil tovor na strehi, lahko da je kaj narobe s kolesi . . . Kadar smo v dvomih, za vsak pri-
zamaši odliv žolča. Od tega, kje leži kamen v žolčevodu, je odvisno, kakšno bo obolenje: zlatenica, vnetje trebušne slinavke ali izliv žolča v kri.
Preden se zdravniki odločijo za operacijo, poskusijo kamne raztopiti. Zdravljenje traja nekaj mesecev.
Vsako zdravljenje žolčnih kamnov se začne z dieto. Ugotovljeno je, da imajo najhujše težave tisti, kii uživajo veliko živalskih maščob in alkohola. Tudi kofein je škodljiv, zato so bolniki pogosto občutljivi na kavo.
In kakšna je dieta? Žolčni bolnik ne sme jesti preveč maščob, mastnega svinjskega mesa, omak, majoneze, na masti pečene jedi. Lahko jih pripravi na svežem maslu ali rastlinskem olju. Izogibati se mora zelenjave, ki napenja. Zelo škodljivi so kumera, mak, gorčica in kis. Tudi ostre začimbe (paprika, poper, celo sol) so škodljive, prav tako svež kruh, alkohol, kava, čokolada, sladoled in mrzle pijače. Žolčni bolniki dobro prenašajo nemastno hrano, ki je bogata z beljakovinami in celulozo, povrtnino (korenje, beluše, solate, začinjene s sončničnim oljem), sveže surovo maslo, sok rdečih redkvic, mleko, sadne sokove s sadnim ali grozdnim sladkorjem in namesto kruha prepečenec.
mer zapeljemo na rob cestišča in preverimo, ali je z avtom vse v redu.
Vozniki se ne sporazumevajo le z lučmi, ampak tudi z rokami. Če dvignemo desno roko s plosko, naprej obrnjeno dlanjo v višini glave, to pomeni: „Naj!epša hvala za uslugo." Leva roka, ki jo iztegnemo skozi okno, nato pa z vodoravno obrnjeno dlanjo mahamo navzgor in navzdol, pomeni, naj vozniki, ki jim je znamenje namenjeno, upočasnijo vožnjo.
Zadnje utripalne luči, ki jih vključimo med vožnjo, so opozorilo vozilom za nami, naj vozijo počasi, ker imamo pokvarjen avto ali ker se je pred nami nabrala počasna kolona. Tako se izognemo naletom v koloni.
Trobljo dandanes vozniki le redko uporabljajo. S trobljenjem včasih opozarjajo kolesarje, da jih nameravajo prehiteti ali pa pešce, ki so na cestišču premalo previdni (ker ni rečeno, da bi pešec razumel signal z lučmi).
Če dvakrat kratko potrobimo, smo rekli „hvala", če pa trobimo dolgo in neprekinjeno, drugi vozniki vedo, da srno razburjenj in jezni.
Z vsemi temi in še drugimi znamenji se vozniki odlično sporazumevajo. Če jih še ne poznamo, opazujmo promet, videli bomo, da so pogosto v rabi in da so voznikom v marsikaterem kritičnem trenutku odlična pomoč.
POSKUS!TE
SIROV SUFLE
6	?/Z?g serovega ???%$/%, 4 ;%;c%, 73 <%g p%r-
so/, poper, ?Mstrg%M	orešček,
ftMŠčo/?# za pe^ač, <7ro/?7???c ??? zc/e?? peterš:/).
Surovo maslo in rumenjake penasto me!amo, narahlo primešamo parmezan, sol, poper, muškatni orešček in sneg iz beljakov. Z zmesjo napolnimo pomaščen in z drobtinami potresen model in pečemo pri močni vročini 10 minut. Pečenega potresemo s sesekljanim peteršiijem in takoj vročega ponudimo.
SIROVE TESTENINE
5/aH ^rop, 7 r/ro/ma če/ur/a, 7 jrršrra ^oc^a, 40 <7&g testeni??, TO <%g sira i?? 3 sarofega mas/a.
V slanem kropu, v katerem smo zavreli čebulo in jušno kocko, skuhamo testenine. Čebulo prej odstranimo. Kuhane testenine odcedimo, postavimo na toplo, potresemo z nastrganim sirom in polijemo z razpuščenim surovim maslom.
SIROV! HLEBČKI
7	&g krompirja, 3 ž/Zc wo^e, 4 ž/Zce ??astr-garrega sira /trapist), so/, 2 jajci, r/ro/???ja^ Z?? 3 r/^g maščobe.
Kuhan krompir pretlačimo, dodamo moko, sir, sol, jajci in sesekljan drobnjak. Nato hitro ugne-temo testo, oblikujemo štrukelj, ga zrežemo na rezine, debele kot prst, in jih spečemo v vroči maščobi.
S!ROVE PASTETKE
Nadcu.' 7 ž/ica mo&c, 7/2 <// ???/e^a, 7 s^o-r/c/ica &is/e sr??eta??c, 7 ž/ica /?c/cga vi??a i?? 7(2 <%g sira.
Iz moke naredimo podmet in ga zakuhamo v vrelo mleko. Kuhamo, da se zgosti. V ohlajeni podmet zmešamo kislo smetano, vino in nastrgan sir.
Ce imamo hladne pastetke, jih za nekaj časa postavimo v vročo pečico, da postanejo krhke in drobljive. Pastetke napolnimo z nadevom in jih ponudimo k solati ali za uvodno jed.
O žolčnih kamnih
šeta čas. Tako je mislil Anže in ob tem stresel svojo kodrasto glavo, kot da bi zdirjal isker konjiček po zeleni trati.
„Gremo, gremo, fantje in dekleta, da ne zamudimo vlaka."
Že so se oddaljili od trga, ko se jim je nenadoma iz-zivaje približala gruča moških in jim zastavila pot.
„Ne, ne, prav nič nimamo iskati tam," je odvrnil Gašper in hotel nadaljevati pot. Prišlek pa mu je zastavil nogo. Tega ni pričakoval. Spotaknil se je in posoda s koroško zemljo je padla na tla. Raztresena prst je kot žrtve, katerim je bila namenjena, nemočno ležala ha tleh.
„To je naša zemlja, kot spomin našim žrtvam v taborišču, kamor smo namenjeni" — je mirno in glasno pojasnil Tevž.
„Glej jih, preklete Čuše," se je zadrl nekdo iz gruče.
„Čez Karavanke z njimi, sofort..." in v trenutku se je dvignil barometer človeške strasti, žalitve, pogojene iz plebiscitnega slavja, ki je odmevalo s trga, so se kot hudourniški plaz valile iz gruče napadalcev.
Vzgajali so jih v sovraštvu do vsega, kar ni po izpiljenem nazadnjaškem kopitu velikonemške glorije. Kar ne klije fn ne raste na njihovi njivi nasilja, je treba podcenjevati, s silo pokoriti.
..Mirujte, zakaj ste zaustavili našo pot?" je vprašal Andreas.
„Pfuj, Verrater, izdajalec," ga je oblil val zasramovanj.
„Tisto, kar danes tu izražajo ti ljudje na tem trgu, je nasilje," jim je še vedno mirno odvrnil Tevž. Nekdo se je prerinil v ospredje.
„A, Matis, si prišel iz Francije, ti si bil že prej levičar, da, da, zdaj si gotovo evrokomunist" in postavil se je tik ob njegovi desnici.
..Slovenec sem," ga je ta nnimo in glasno zavrnil.
„Gibts nicht bei uns" in izzivalen smeh je zanikal ob-
stoj slovenske narodnosti na Koroškem. Tevž, močan, skrbno oblečen in dobrovoljen fant, se ni pustil izzvati. Seveda, spominjal se je Heinija še iz šole. Predrznega, nadutega sošolca, ki se je takrat Tevžu dobrikal pred vsako matematično nalogo. Nekaj časa sta sedela v isti klopi in kratkovidni Heini je napenjal, širil oči, da je lahko prepisoval.
„Nasilje praviš" in Heini je dvignil roko.
„Da, nasilje," je spet potrdil Tevž. ..Nasilje, strup v besedah, strup v krajevnih tablah, strup nestrpnnosti, kamor se obrneš. Uradna prisila povsod. Ti si takoj dobil državno službo, meni so prošnjo zavrnili, da sem moral v tujino. Le kje je izpolnitev sedmega člena? Strup v besedah, tvoj razum prerašča plevel."
„Čuši, Sauschvveine, hau drauf," se je zadrl fant s košatim čopičem na klobuku, ogrčavega obraza in se z lopatastimi rokami prerinil v sredino. S trga je prihitelo nekaj izzivajočih, strumno vzgojenih mladeničev in jih obkolilo.
„Fuj," in potem je prikipelo. Nasilje je zmagalo. V trenutku so iz sosednega dvorišča prihiteli žandarji. Udarci so padali vsevprek, vihteli so pendreke in močan udarec je zadel Gašperja in Tevža. Andreas je miril, fant mu je podstavil nogo, da je padel. Tevž se je hotel braniti, nekdo pa je zavihtel pendrek in močan udarec ga je zadel po glavi, čutil je, da polzi nekaj toplega ob sencih, preko ušesa, stemnilo se mu je, padel je. In spet je pest ati kamen obdeloval njegovo glavo, grozotna bolečina ga je prevzela, omamila. Potem je kot bi grmelo, še in še udarjalo, kot bi slap padal prek skal. šumenje kot roj čebel, ki je obkrožilo glavo, telo in njegove misli. Bil je in ni bil, plaval je in spet lahkotno hodil po zemlji koroški... brez srda in sovraštva, brez nasilja in ponižanja. Spet je v dvojezičnih šolah v vsakem kraju raslo spoštovanje do obeh
narodnosti, slovensko in nemško so znali vsi, na sodišču mu je — Slovencu — dedno očetovo zapuščino prebrat sodnik v slovenskem jeziku, življenje se je odvijalo v obeh jezikih na pošti, v bolnici, na davkariji in glej, zaplaval je mimo napisa .Slovenska visoka ekonomska šola', od te visoke stopnice se je lahkotno spustil naprej po cesti v živžav kodrastih glavic s kot jabolka rdečimi lički, ki so se z otroško radostjo vsule iz slovenskih vrtcev, da se bodo čez leta ponosno, enakopravno podali na poti življenja po tej lepi koroški zemlji. In čudno, nemške krajevne table so se pred njim zvijale ko kače in pogoltnila jih je zemlja, da so ob rdeči jutranji zarji spet svetile kot koroški usmerjevalni kažipoti krajev v slovenskem in nemškem napisu, in še in še...
Po prelepi slovenski avstrijski Koroški so se rokovali v človeškem toplem stisku roke in misli obeh narodnosti.
Nobene mržnje, nič sovraštva, nobene dvoličnosti, svet je bil tak, kot si ga je želel. Človek se je dvignil iz močvirja in resnično svobodno zaživel. Prečudovita lepota narave se je objela s kristalno čistimi jezeri, misel se je dvignila iz čistega srca. Objet je ves svet, a le za kratek čas ...
Padel je v globok tolmun, nekje je zabobnelo, v telesu spet grozovita bolečina, ne more se dvigniti iz tolmuna, misel mu je lomila telo in se razletela kot jedrska sila
Prebudil se je v neznanem prostoru, ozkem, zatohlem, s sivih umazanih sten so gomazeli dolgonogi pajki, sivkaste pajčevine so visele na stropu do železne rešetke, zarjavelo okovje je okvirilo okence nekje nad njegovo otrplo glavo. Oči so mu polnile otekline, z velikim trudom in rezko bolečino jih je skušal razširiti, da bi zaznal svoje okolje.
/N<3</d/;ff<?r?7e 7?r:'Z?o(/??;ic)
Občinska skupščina
in družbenopoiitične organizacije
občine
Siovenj Gradec
ŽELiJO
ROJAKOM NA KOROŠKEM
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982!
SGP KOGRAD
TOZD
„STAVBENIK	izvaja vsa dela
PREVALJE	visoke in
industrijske ter nizke gradnje, obrtniška in inštalacijska deta
ŽELI
V NOVEM LETU
MNOGO SREČE IN USPEHOV!
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdeikov
(^LEK
TOZD „ D R E N " PREVALJE
Rojakom na Koroškem
želimo srečno
in uspešno novo leto 1982!
TZZAHM7
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOViNO
Moše Pijadejeva 29 Ljubljana
te). 322 - 844 te!ex 31181
TOZD zastopstvo IBM TOZD trgovina TOZD zastopstva tujih firm TOZD obdelava podatkov in predstavništva:
Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd, Split, Rijeka,
Osijek, Banja Luka, Priština, Maribor, Celje, Radovljica
ter:
Nex York, New Delhi, Bombay, Madras, Cairo, Colombo, Bogota, Kuala Lumpur, Praha, Bratislava, Warszawa, Sofija
ŽELIMO NAŠIM ROJAKOM NA KOROŠKEM SREČNO NOVO LETO 1982!
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA	n. sol. o.
Tomšičeva 2 Telefon 24-411 Teleks 31390 pp 49
TOZD
#	Veiebiagovnica, Ljubijana n. so), o.
#	Veiebiagovnica, Škofja Loka, Cerkno n. so), o.
#	Veiebiagovnica, Kočevje n. soi. o.
^ Veiebiagovnica, Veienje n. soi. o.
#	Veiebiagovnica, Siovenj Gradec n. soi. o.
$ Veiebiagovnica, Ravne na Koroškem n. soi. o.
^ Veiebiagovnica, Žaiec n. soi. o.
Deiovna skupnost za opravijanje skupnih dei, Ljubijana
NUDIMO SVOJIM KUPCEM VSE BLAGO
ZA ŠIROKO POTROŠNJO
VSEM KUPCEM IN ROJAKOM ŽELIMO
SREČNO NOVO LETO 1982
TiMA-oskrbni center Maribor
TOZD,Ljudski magazin* Prevaije
Želimo srečno in uspehov polno novo leto ter se priporočamo za nakup
SOZD
merx
DO POTROŠNIK
TOZD PRODAJA Ravne Ravne na Koroškem, čečovje 6
ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1982!
Tovarna usnja Siovenj Gradec
KOLEKTIV ČESTITA SVOJIM ROJAKOM IN JIMŽELI
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982!
ijubijanska banka
Temeijna koroška banka Siovenj Gradec
želi svojim rojakom in komitentom srečno novo leto 1982!
tekoči račun
sodoben,
varen
in enostaven način denarnega poslovanja
ijubijanska banka
pravi naslov za denarne zadeve
To in ono iz piiberškega konca
Takoj ob začetku teta se že ogtašamo iz piibrškega okoiiša z nekaterimi novicami. Prav tako se ob tej priiožnosti spominjamo števii-nih naših ijudi, ki so tekom minuiega ieta umrii in ki jih zeio pogrešamo. Med nami ni več Mirka Kumra in še drugih, ki so se vse svoje živijenje prizadevati za ohranitev naše narodne skupnosti. Le težko se je sprijazniti z dejstvom, da jih ni več med nami. Morati bomo pač sami še botj poprijeti za deio, da izpoinimo vrže), ki je nastaia.
V naši občini, ki ni ena tistih, da bi imela zadosti delovnih mest, se mora še vedno na stotine ijudi voziti na deio drugam, kjer siužijo kruh za svoje družine. Prizadevanje naprednih ijudi v občini, da se v domačem kraju ustvari več delovnih mest, je za enkrat )e deino uspeio. Posiedice takšnega stanja so za našo občino in z njo vred za našo narodno skupnost vse prej kot razveseljive. Prvič občina zgubi ves davek, ki ga morajo delavci plačevati drugod, kjer pač delajo, drugič pa delavci v takšnih primerih pustijo tam tudi svoj zaslužek, namesto da bi ga porabili v svoji domači občini. Našim migrantom je s tem prizadeta velika škoda. Naš človek se mora stalno voziti v tuje kraje na delo, se po navadi odtuji ali pa se tudi več ne vrne v svoj rodni kraj.
V	soboto 5. r/ecezzzRfrz je M povg-
Mo N/Mg s/oveMs^ij) študentov DKK%jM gosto%d%	Oder
M/%dje z igro „No<// de Rod/ <z/i dve vedri vode" v dKTMjsAeTM /MM.
ZRrrz/o se je precejšnje števdo študentov s prič%&ov%nje?n, d% n%n? gimnaziji popestrijo /etošnje tni-^/%vžev%nje. /n tMo je tndi Mo. GM/Mz/jcZ so n%nt zdigr<di dinamično, živgRno, zavzeto. PoMz<di so nnm, d% je mogoče postaviti sceno tndi z enostavnimi sredstvi. Rekviziti in kostami so Mi ze/o posrečeno izkrani, tako, da je scena predstav-/ja/a jankciona/no in pisano ce/oto. ^tadentje so se dokro zakava/i. Ne-razam/jivo je, da v poroči/a Našega tednika neznani pisec očita pak/iki krakačenje. č/pravdena je pa kritika na račan tistik ijadi, ki so v ozadja k/epeta/i. Pisec članka ki mora/ vedeti, da so to vedno isti /jadje, ki motijo prireditve. Njim resno de/o v k/aka ni pri srca.
Pravi/na je tadi agotovitev, da je ap/avz ve/ja/ požrtvova/nema de/a in dokrema igranja. V razgovora z nekaterimi gimnazijci smo agotovi/i, da vsekina igre ne astreza današnjim in-
Občni zbor KD Peter Markovič
Minuli mesec je bi! pri Antoniču na Reki občni zbor Kulturnega društva „Peter Markovič" iz Rožeka. Po ustanovitvi oziroma obnovitvi te prosvetne organizacije pred dvema letoma, je bil to prvi občni zbor KD.
Zbrano občinstvo je pozdravi! predsednik Franci Kattnik. Iz poročil predsednika in tajnice Margit Lesjak je bila jasno razvidna pestra in bogata dejavnost društva, ki je postalo pomemben dejavnik v občini Rožek. Tega dejstva danes ni več mogoče prezreti. 18 prireditev v dveh letih je razveseljiva dejavnost, na katero so Rožečani lahko ponosni.
S strani Slovenske prosvetne zveze je zborovalce pozdravil predsednik Valentin Polanšek in želel novo izvoljenemu odboru mnogo uspeha. Med drugim je naglasil, da je prepotrebno zastaviti vse sile, da se ohrani materinski jezik. Zlasti se je potrebno posvetiti mladini, ki je garant obstoja naše narodne skupnosti na Koroškem. V imenu Krščanske kulturne zveze je pozdravi! občni zbor in iznašal svoje misli prof. Jožko Kovačič.
V	enominutnem molku so se zborovalci spomnili rajnega Jozeja Miklavčiča, častnega člana pred dvema letoma ustanovljenega KD Peter Markovič. Jozeju Miklavčiču gre namreč zasluga, da so pred dvema letoma ustanovljenemu društvu spet dali ime Peter Markovič (prejšnje SPD Peter Markovič je bilo ustanovljeno leta 1946) in tako počastili spomin velikega rojaka akademskega slikarja Petra Markoviča.
Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dipl. inž. Franc Kattnik; podpredsednik Zdravko Schellander; tajnica Margit Lesjak, namestnica Hani Kanzian, blagajnik Hanzi Kanzian, namestnica Otilija Gabriel...
Po občnem zboru je bil film „Na klancu", ki ga je predvajala SPZ iz Celovca.
To so pač posledice takšnega stanja. Še več, k nam prihajajo tudi novi ljudje, ki skrbijo za to, da se slika naših krajev spremeni v njihov prid. Takšna je pač javna pomoč manjšini, da je le-ta vedno oškodovana. Rezultate takšne politike pa opravičujejo s tem, da gre tu za naravno asimilacijo. Kljub vsemu temu pa smo v naši občini žilavi, to pa predvsem na zadružnem področju. Kmetje-zadružni-ki in sploh vsi, ki žehjo dobro svoji narodni skupnosti, so se združili v akciji samopomoči in glej rezultat tega je, mogočna stavba nove zadruge, ki priča o nepremagljivi življenjski volji našega človeka in zaupanja v lastno moč.
-O
Sedaj še nekaj o zaključnih prireditvah naših ustanov. V prvi polovi-
teresoTM MM/ne; Mi poKČn% ni. Pret/-st%v/j% že neštetokrat in tedno spet oMe/ane /jnkezenske zap/ete, ki jik f tej igri Not// t/e Rot// poten! reši „nek t/okri t/nk".
Zato ve/ja pokva/a igra/cent, kritika pa tistennt, ki je izkra/ ta komat/.
odbornik KSŠD Hanzi Wieser
SAK p!es v Žetezni Kap!i
Kot druga leta tako je tudi letos Slovenski atletski klub organiziral družabno prireditev SAK PLES. Tokratno prizorišče plesa je bilo v soboto, 26. decembra v hotelu Obir v Železni Kapli. Organizatorji plesa so res lahko zadovoljni, saj je bila udeležba tako množična, da je bila dvorana nabito polna.
Med številnimi udeleženci, ki so prišli od blizu in daleč so bili tudi avstrijski konzul v Ljubljani Štern Ciril, predsednik SŠZ Danilo Prusnik in občinski odborniki tržne občine Železna Kapla.
Za ples je skrbel znani ansambel ..Planinski sekstet", za pijačo in jedačo pa odlična kuhinja hotela Obir. Kot po navadi je bila tudi tokrat priložnost, ne samo za ples in zabavo, marveč tudi za to, da je prišlo do tesnejšega stika med igralci nogometaši in številno publiko, ki se je živo zanimala, kakšne šanse imajo, da dosežejo naslednjo višjo skupino. Ljudje hočejo videti uspehe, to ni slabost ampak razumljiv pojav, ki ga je treba vsekakor razumeti in upoštevati.
Organizatorji omenjene družabne prireditve so bili zadovoljni, to pa je prepričljiv dokaz, da je med široko javnostjo in SAK-om prisrčno in tovariško razpoloženje polno medsebojnega razumevanja.
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
Na pobudo Krajevnega odbora ZSO za občino Pliberk bodo posvetovalne ure v novem letu spet obnovljene, in sicer bo pisarna v Pliberku na predlog krajevnih dejavnikov odslej zasedena vsako drugo soboto od 9. do 12. ure, ko bodo prebivalstvu na voljo strokovnjaki z raziičnih področij.
V pisarni bo:
16. januarja 1982
dr. Miran Zwitter predvsem
za pravna vprašanja
oi meseca decembra je društvo varčevalcev vabilo k Brezniku na društveni večer. Ob tej priložnosti je bil tudi občni zbor, ki je odobril delo dosedanjega odbora. Zbralo se je 80 članov društva varčevalcev, ki so se po uradnem delu posvetili prijetni družabnosti in si želeli v novem letu srečo in mnogo uspeha. Seveda tokratno srečanje ni bilo takšno kot druga leta. Vse nas je namreč močno prizadela smrt Pukvove mame.
Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Tonej Cvelf. Najboljši vlagatelj, to je treba omeniti, pa je bil Anza Apovnik. Uslužbencem Posojilnice in članom odbora društva štediteljev velja vse priznanje in zahvala zlasti za organizirani in uspeli srečolov, ki je marsikateremu štedi-telju prinesel še dodatno lepo nagrado.
O
Pred božičem je naše slovensko podjetje Topšport priredilo svojim delavcem pri Rdlšltvirtu v Pliberku božičnico. Lepo je, da se vodeči spomnijo svojih delavcev ob koncu leta in ne samo takrat, ko je največ dela. Obratovodja dipl. trg. Haber-nik je ob navzočnosti gen. direktorja Topra tov. Dežnaka čestital oziroma nagovoril zbrane delavce v obeh jezikih, samo s to razliko, da je bil slovenski govor kratek nemški pa dolg. Ne vemo čemu tak strah še v slovenskem podjetju, ki je 99-odstot-no last Topra in delovnih ljudi iz Celja in ne iz Reicha (ostali deleži pripadajo Posojilnici Pliberk, Gospodarskima odboroma ZSO in NSKS, gospej Trampuževi, Hanziju Weissu in Posojilnici Globasnica). Za koga in zakaj takšno hlapčevstvo vodečih? Malo več civilne korajže in samozavesti pa že pričakujemo, še posebno, če hočemo biti drugim za zgled v podjetju, ki mu pravimo, da je naše. Kako dolgo se borno še sramovali domače besede. Enakopravnost obeh jezikov v slovenskem podjetju pa je res najmanj, kar si želi naše prebivalstvo.
/Eej
Šteben - Dvorec
Pred kratkim je po dolgi težki bolezni v starosti 87 let umrla gospa Terezija Frank, Martinčeva mati v Dvorcu. Zibelka je rajni tekla pri Kuku v Bačah ob jezeru, ki so takrat še spadale pod faro Marija na Zilji. Rada je pripovedovala kako je kot mežnarjeva hčer hodila zvonit v Baško podružno cerkvico. Leta 1927 se je poročila na Martinčevo kmetijo. V srečnem zakonu so se jima rodili 4 sinovi in 3 hčerke (ena hčerka je v starosti 2 let umrla). Otroke sta z možem vzgojila v poštene in ugledne člane človeške družbe. Marljivost in dobrota sta dičili njeno življenje kot kmetica. Kot gospodinja in kmetica ni podpirala samo štiri vogle pri hiši, večkrat še več; predvsem je to občutila med drugo svetovno vojno, ko so moža poslali na fronto in to kar pri napadu na Poljsko. Srečno se je vrnil mož Hajnžek iz vojne. Hudo je bilo za pokojno leta 1963, ko je njen soprog zadet od srčne kapi nenadoma umrl. Letos meseca majnika se je podala k Elizabetinkam v celovško bolnišnico. Pri operaciji so odkrili neozdravljivo bolezen, katerih muk jo je rešila smrt. Pokojno smo pokopali ob lepi udeležbi pogrebcev iz domače, loške ter šentlenarške fare. Pogrebne obrede je v zastopstvu obolelega dekana opravil sosedni župnik iz Loč gosp. duhovni svetnik Jakob Škofič.
Svojcem velja naše sožalje!
IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA SODELAVCE DRUŠTEV od:obote9. 1.198! ob 14. ur) do nedelje 10.1.198Z ob 16. uh.
Prireditelj KKZ in KP v Celovcu.
Kraj: Dom pro:ve)e v Tinjah.
Tečaj vodita Herbert Seher in Janko Merkač.
Lutkovna škupina KPD Šmihel vabi na lutkovno igro
.RINGA, RINGA RAJA #v:oboto9. 1.198! ob 13.30 uri v Dobu (pri Petru)
Prireditelj SPD Edinošt v Pliberku #v:oboto9. 1.198! ob 14.30 uri v ljudški šali v Libučah.
Prireditelj molki tbor Kralj Matjaž vLIbučah.
„(Mer mtadje" gostova) v dunajskem k)ubu
Smučarski tečaj Stovenske športne zveze
SŠZ vabi, kot že leta poprej, tudi letos na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestrskih počitnicah in sicer od nedelje 7. do sobote 13. februarja 1982.
Tečaj v južnotirolskem centru Kronplatz/Plan de Corones. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (Agsfner) in v sosednjem športnem hotelu Keil (dvo- in troposteljne sobe s prho in WC) v kraju Oberolang ob vznožju nad 2000 m visoke zasnežene planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami.
Polovični penzion (prenočišče, zajtrk, večerja) znaša 23.000 lir na dan. Oiroci do 12 let imajo 30 odstotkov popusta.
Za enoposteljno sobo je treba doplačati 2.000, za troposteljno sobo pa 2.000 lir za tretjo osebo manj.
Za tedensko vozovnico (vsi lifti in skibus — blizu bivališča) bo treba odšteti 65.000 lir; otroci do 14 let imajo 30% popusta, otroci do 6 let približno 50 % in seniorji (izkaznica) 20 % popusta.
Udeleženci tečaja bodo imeli v dopoldanskih urah pouk v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba šole smučanja je prostovoljna. Število udeležencev je omejeno na 50 oseb.
Anteresenti naj se prijavijo najkasneje do 27. januarja 1932, s prenakazilom prijavnine v znesku 503 šilingov na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478030).
Od prenakazanega zneska se bo odtegnilo 100 šilingov na osebo za smučarsko šolo, ostali znesek se bo upošteval kot akontacija pri penzionu. V primeru odsotnosti (brez utemeljenega vzroka) zapade prijavnina.
Podrobnejše informacije bodo prijavljenci prejeli po 27. jan. 1982.
19. MEDNARODNI MLADINSKI SKOKI (ELAN CUP) V ZAHOMCU
Zmagovalec na 60-metrski skakalnici, domačin Paul Erat med poletom. Podrobneje bomo poročali prihodnjič.
TEKME NA ŠENTJANŠKIH RUTAH
Odlično so pripravili funkcionarji športnega društva Šentjanž 26. 12. 1981 prvo tekmo v okviru Koroškega deželnega cupa, ki šteje tudi za pokal Slovenije. Križaj, Kuralt in Strel so bili sicer napovedani, udeležiti pa so se morali počastitve najboljši športnikov. Kljub temu so številni gledalci videli odlično prireditev. Pri ženskah so dominirale slovenske smučarke, pri moških pa Korošci. Pri moških je zmagal Sigi Jaritz (pred Herbertom Lerchbau-merjem, 3. je bil Marko Ribnikar, 4. Dieter Lausegger).
Pri ženskah je zmagala Polana Pe-harc pred Nušo Tome, obe pa sta bili nad 5 sekund hitrejši od Ediih Wach-ter, najboljšo Korošico na 3. mestu.
Dan navrh so bile Šentjanške Rute spet gostitelj za ASKO-prvensivo. Na ponovno dobro pripravljeni progi so se uveljavili tudi domači tekmovalci. Posebno presenetila je Claudia Kropiu-nik, ki je uvrščena v razredu šolarke tl, in si je osvojila kot najhitrejša ženska dneva naslov prvakinje ASKO. Pri moških je bil najboljši dneva Oihmar Bau-recht iz Bistrice v Rožu.


Z teve: Druga Nuša Tome in zmagovalka Polana Peharc iz Stovenije. Pri moških je bi) drugi Herbert Lerchbaumer, zmagovalec pa Sigi Jaritz (desno).
SANKARSKA TEKMA ZA POKAL OB!R
Tuditokrat vabijo društva okoli Obirja — TVN v Smarjeti in Selah ter SPD „Zarja" v Železni Kapli in SPD „Ob:r" na Obirskem — na sankarska tekmovanja za POKAL OBIR. Letošnje tekmovanje za pokal Obir je že tretjič. Prvidvetekmovanjistabili27. decembra v Smarjeti in 3. januarja v Lepeni-Koprivni.
Na sporedu sta še dve tekmi: 10 januarja 1982 v Selah-Borovnici, organizator TVN Sele in 17. januarja, zaključna prireditev na Obirskem (SPD ,Obir"). Tekme v Smarjeti se je udeležilo nad sto udeležencev. Proga je bila dolga 1300 metrov in odlično pripravljena. Razdelitev nagrad je bila v go-stilniSorgo.
Druge tekme v Lepeni-Koprivni, ki jo je organiziralo SPD „Zarja" v Železni Kapli pa se je udeležilo 115 sankar-jev.
Podrobneje o tej uspeli sankarski prireditvi bomo poročali prihodnjič.
Slovensko prosvetno društvo ..Radiše" vabi na
6. RADlSKt PLES
v soboto 16. januarja 198!, z začetkom ob !0. uri v kulturnem domu na Radi-šah.
Za ples igrajo „Fantje iz Podjune "
Dobrodelna ustanova Karitas sporoča, da z začetkom tega leta spet posluje v prostorih Sand-wirtgasse, 9010 Klagenfurt-Celo-vec, te!.:(0 42 22) 80 22 10
SLOVENSK!ATLETSKI KLUB ZMAGOVALEC KAC-TURNIRJA
Ker pozimi ni ugodna sezona za nogomet na prostem, senogometaši v tem. letnem času zatekajo v dvorane (hale). Karntner Athletik Club (KAC) je v zvezi: s tem organiziral tekmovanje nogometašev v hali in sicer v okviru nogometnih društev spodnje hge vzhod (Unter-liga Ost). V sredo so b:le finalne igre in zmagovalec tega turnirja se je glasil Slovenski atletski klub. SAK-ovciso^ dobili vse igre. V okviru turnirja je sodelovalo 10 moštev. V sredo je padla odločitev: SAK je premagal najhujšega rivala Treibach s 6:4 in tako postat zmagovalec turnirja. Nadaljnja mesta so zasedli:2. Treibach, 3. Grabštanjr 4. KAC5. Zrelec,6. Dobdavas.
Slovenskemu atletskemu klubu k temu uspehu iskreno čestitamo.
VESTNIK
Izdajatelllrizaloini):: Zveza slovenskih organtzacij na Koroškem. 7020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 7020 Celovec, St Rup rechterstraOe 17/IV. tel. 0 42 22/84 7 24, teleks 42086 sindok a Uprava: 7020 Celovec, Gasometer-gasselO, tel.0 42 22/32 5 50 tisk: Založniška in tiskarska družba zo. j. Drava, Celovec-Borovlje
..Slovenski vestni? je glasilo Zveze
slovenskih organizacij na Koroškem
in kot tak zastopa njeno politično usmeritev. Edini lastnik ..Slovenskega vestnika" je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 7020 Celovec, Gasometergasse 10 (predsednik dr. Franci Zsvitter).