Leto III. T Celju, dne 22. oktobra 1908. Št. 43. Glasilo narodne stranke za Štajersko. izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojna naslov: ^Narodni List" v Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. stane 10 vin. List" v Celju. Naš deželni zbor. Obraz našega deželnega zbora v Gradcu se je nekoliko izpremenil. Sklenil se je nov deželni volilni red, katerega bode cesar gotovo potrdil in po kterem se bodo izvršile nove volitve menda že okoli novega leta. Zato je potrebno, da naše občinstvo spozna ta novi volilni red. Podrobnosti, kako so okraji sestavljeni, smo že zadnjič naznanili, danes le nekaj opomb. Razdelitev števila poslanskih mest med Slovence in Nemce je kričeče krivična. Izmed celega števila 87 poslancev bi po razmerju prebivalstva morali Slovenci dobiti en » tretjino poslancev, to je 29, v resnici jih dobimo z mariborskim knezo-škofom vred, če bi ta bil zmiraj Slovenec, le 14, torej dvakrat premalo. Glede števila kmečkih poslancev se sicer ne moremo pritožiti nasproti zastopstvu nemškega dela dežele, jednako tudi ne moremo posebno ugovarjati zoper število poslancev v splošni skupini. Tem hujša je pa krivica, ki nas zadene v mestih in v veleposestvu. V ve-leposestvu dobe Nemci 12 poslancev, Slovenci nič. V mestih iu trgih in trgovskih zbornicah dobe Nemci 33 poslancev. Slovenci pa — 1! V veleposestvu in v mestnih skupinah smo torej Slovenci nesramno prikrajšani. Pa še v drugem oziru je razdelitev števila poslancev za Slovence skrajuo krivična, namreč, v koliko zadeva razmerje izvoljenih poslancev obeh narodnosti na Spodnjem Štajerskem. Slovenci dobimo tu 13 mandatov (trgi 1, kmečki okraji 10, splošna skupina 2), Nemci pa dobe v mestih in sicer za Maribor 2 mandata, za Ptuj s pripadki 1 mandat, za Slovenji Gradec in pripadajoče trge tudi 1 mandat in za Celje in prištete trge 2 mandata in v splošni mestni skupini 1 mandat, ki bode sicer menda pripadel socijalnodemokratič-nemu Nemcu. Ker dobe spodnještajerski Nemci zmiraj tudi zastopnika iz obrtne zbornice in vsaj 1 iz veleposestva, znašalo bode število nemških poslancev iz Spodnje Štajerske 9 ali 10, dočim bode Slovencev 13 in šele z mariborskim škofom vred 14. In vendar štejemo na Spodnjem Štajerskem nad 400.000 Slovencev in le okoli 40.000 Nemcev! Pravo ;azmerje poslancev Spodnje Štajerske bi moralo biti po narodnosti pač 10 proti 1 in ne 14 proti 10. Zdaj pa ima ena desetinka Nemcev skoro toliko poslancev, kakor desetkratno število Slovencev! Največja krivica v mestih in trgih je ta, da slovenske manjšine, ki malo zaostajajo za številom Nemcev sploh ne dobe zastopstva in da so se celo po večini slovenski trgi Sevnica, Š6štanj, Velenje, Ljutomer pridelili nemškim skupinam. Kaj tacega ne najdemo v nobeni drugi avstrijski deželi! In vendar so glasovali v deželnem zboru tudi slovenski poslanci za ta deželni volilni red, izrekli so torej svoje soglasje s to Slovencem prizadjano krivico! Zakaj tako? Deželni odbornik Robič je izjavil, da so Slovenci to storili z ozirom na nekatere za Slovence ugodne izpremembe. Katere so te izpremembe? Nasproti dosedaj-nemu položaju dobimo Slovenci mesto 8 kmečkih zastopnikov sedaj 10 in v trgih dobimo 1 zastopnika, kjer prej sploh nismo.bili zastopani. Glede razdelitev kmečkih okrajev je videti malo izpre-membo v tem, da je dosedajni mariborski volilni okoliš razbit in sta se ustvarila dva druga, kjer bodo Nemci prišli manj v poštev nego doslej. (Doslej so volili okraji Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrica v km. obč. po 2 poslanca. Zato pa moramo v edinem slovenskem trškem okraju požreti tudi po veliki večini ponemčene Studence pri Mariboru. To so torej one ugodne spremembe! Nočemo napadati slovenskega zastopstva v deželnem zboru zaradi glasovanja za volilni red. Ali so dovolj storili in ali res niso mogli več doseči, naj odgovarjajo svoji vesti. Narodna stranka jemlje novi volilni red le s protestom v vednost in ga označuje kot kričečo krivico nad štajerskimi Slovenci. Na vsak način se je v splošnem obraz štajerskega deželnega zbora vendar vsaj nekoliko izpremenil, kar nam pokažejo še bolj p.ihodnje volitve. Pri teh bode nastopila prvikrat tudi narodna stranka in mora biti že danes nujna skrb naših somišljenikov delati priprave, da bode naša organizacija v Gradcu častno zastopana. Iz političnega sveta. Štajerski deželni zb( r. Volilna reforma sprejeta. Gradec, 15. okt ibra. Danes je po kratki debati bil sprejet i ačrt volilne reforme, kakor ga je izdelal politič» ; od>ek. Namestnik Clary je djal v svojem govuiù, ua je novi vonini red plod kompromisa med strankami. Klerikalni nemški poslanci niso bili povsem zadovoljni z načrtom, posebej zaradi prevelikega števila mestnih mandatov in zaradi razdelitve kmečkih volilnih okrajev. Vendar so izjavili, da glasujejo za predlog. Tudi nemški bauernbundovci ali sedaj agrarna stranka niso zadovoljni z načrtom, vendar v interesu stvari so tudi oni glasovali za volilno reformo. Socijalistična poslanca Resel in dr. Scha-cherl sta se odločno izjavila zoper določbo v novem volilnem redu, ki govori o tem, da ima volilno pravico le tisti, ki je eno leto neprestano bival v dotični občini. (Zoper to vseskoz nedemokratično določbo bi se bili pač morali zavzeti tudi slovenski poslanci!) Končno je načrt sprejet z vsemi proti 2 socijalističnima glasovoma. Naše stališče o novem volilnem redu, ki ga bo cesar gotovo v najkrajšem času potrdil, smo razjasnili v današnjem uvodnem članku. Štajerski deželni zbor. Gradec, 16. okt. Predložen je predlog deželnega odbora v zadevi prošnje celjske mestne občine za podporo za javni vodovod. Dovoli se naj 160.000 kron, plačljivih v 40 obrokih po 4000 kron. Ta podpora se da pod pogojem, da da mestna občina celjska vodo za dež. hiralnico v Vojniku pod enakimi pogoji kakor hišnim posestnikom v Celju. — Dalje je predložen predlog deželnega odbora, da se zviša prispevek za zgradbo dež. hiralnice v Feldbachu od 600.000 na 760.000 kron. — Dalje je vložen predlog deželnega odbora, da se poda nekaj deželnega zemljišča v Rog. Slatini kopališču v svrho zgradbe novih stanovanjskih poslopij; dalje, da se zvišajo dohodki sekundarnim zdravnikom na graških bolnišnicah. Gradec, 16. okt. Seja dež. zbora danes. Predloženo je tudi poročilo deželnega odbora glede prošnje mesta Gradec za dovoljenje, naj si najme posojila 14 milijonov kron za stavbe, ki jih namerava izvršiti. — Predlog dr. J a n k o v i č a za podporo pogorelcema Seničarju in Kozoletu v Senovem pri Rajhenburgu se izroči finančnemu odseku. — Posi, baron Rokitansky predlaga, naj sklene deželni zbor, da pozdravlja aneksijo Bosne in Hercegovine. Gradec, 20. okt. V današnji seji deželnega zbora so stala v ospredju kmetijska vprašanja in so se sprejele tozadevne zakonske predloge 1. glede delitve skupnih zemljišč in ureditve porabne in upravne pravice teh zemljišč, 2. zlaganja zemljišč in 3. postava za varstvo planin in servitutna postava. Vsa ta vprašanja so bila za kmetijstvo silno pereča in so naravnost kričala po rešitvi. Kako je deželni zbor rešil ta vprašanja, o tem bomo razpravljali v eni prihodnjih številk, ko dobimo v roke vse zakonske načrte. Za Spodnje Štajersko bo posebne važnosti postava glede zlaganja zemljišč zavoljo sedajne silne razkosanosti posestev, ki dela kmetom veliko škodo na času in dobičku. Pa tudi zakon za varstvo planin in zakon o ureditvi Servitut bo posebej tudi za Sa-vinske planine velikega pomena. Gradec, 20. okt. V današnji seji deželnega zbora se je izročil predlog glede izboljšanja gmotnega položaja ljudskošolskega učiteljstva na-učnemu odseku. — Predlog poslanca Rokitanskega, naj se uvede na Štajerskem volilna dolžnost, se izroči političnemu odseku. — Predlog poslanca dr. Jankoviča in dr. Ploja v zadevi regulacije Save pri Blanci in v Šmarju pri Sevnici se sprejme. — Prošnja občine P a c i n j e v ptujskem okraju za delitev občine se odkloni. Praga. 16 okt Vsled od^itve če?ho«rs deželnega zbora groze radikalne češke stranke, da izstopijo iz vladne večine v državnem zboru in začno z obstrukcijo. Praga, 16. okt. Češki deželni zbor je bil danes odgoden vsled nemške obstukcije. Zgodilo se je proti volji čeških ministrov in čeških strank. Ministra dr. Fiedler in Prašek sta odstopila. Z odgoditvijo češkega deželnega zbora je vlada napravila zopet poklon Nemcem. V Pragi so danes zvečer silne demonstracije proti Nemcem. Peking, 16. okt. V Severni Koreji pri Kantoo sta trčila skupaj 2 oddelka japonske in kitajske armade. Japonska baje hoče prekoračiti kitajsko mejo. Ljubljana, 18. okt. Vsled ljubljanskih dogodkov je stališče kranjskega deželnega predsednika omajano. Še pred koncem tega leta bo odpoklican. Praga, 19. okt. Minole dni so se vršile tukaj velike demonstracije proti Nemcem. Češki narod je ogorčen vsled postopanja nemških poslancev v češkem deželnem zboru in zato so demonstracije razumljive. Nemci so postali tudi v Pragi naravnost predrzni. Budjejovice, 19. okt. Nemci so hoteli prirediti izzivalno nemško slavnost, baje proslavo cesarja Jožefa. Vsled demonstracij je oblast slavnost prepovedala. Praga, 20. oktobra. Poluradno glasilo Be-kove vlade „Fremdenblatt" zahteva vzpričo dogodkov v Pragi najstrožje odredbe, prav tako, kakor za časa ljubljanskih demonstracij. Češki „Narodni listy" silno napadajo zaradi tega vlado, češ, da ima Beckova vlada kuražo nastopiti samo proti Slovencem in Čehom, dočim se Nemcem ne skrivi niti lasu, čeprav Slovane ob belem dnevu pobijajo, čeprav napadajo brutalno celo slabotne ženske, ki se ne morejo braniti. Sijajen dokaz za to so dejanski napadi Nemcev na slovenske dame v Ptuju. Proti dogodkom v Ptuju vlada ni ničesar storila, radi demonstracij v Ljubljani in v Pragi pa bi vlada najraje uvedla ne samo izjemno, marveč kar obsedno stanje in preki sod. To kaže dovolj, kako se v Avstriji deli pravica Slovencem in Čehom in kako Nemcem. Budimpešta, 20. okt. Danes je imel ar-madni odsek avstrijske delegacije svojo sejo. V tej seji je govoril tudi dr. Korošec o razmerah v armadi in posebej o dogodkih v Ljubljani. Obtožil je vojno oblast, da je prelivanje krvi v Ljubljani povzročil edino lajtnant Mayer in Slovencem sovražni duh v 2 7. pešpolku. Postopanje lajtnanta M a y e r j a in njegove čete t r e b a najstrožje obsoditi. La j tn ant Mayer je tudi pozneje skušal na vojake vpliva fi, da bi krivo izpovedali. Zahteva v imenu slovenskega naroda, da se odstrani 27. pešpolk iz Ljubljane. Pri demonstracijah pa. naj ne zapovedujejo vojaštvu nezreli mladi ljudje, ampak starejši častniki. * Dogodki na Balkanu. Carigrad, 16. okt. Turška vlada je poslala velesilam noto, v kateri jih obvešča, da napove takoj Bolgariji vojno, če se ta ne neha oboro-ževati. London, 16. okt. Velesile z vso gotovostjo računajo na vojsko med Avstro-Ogrsko na eni in Srbijo ter Črno Goro na drugi strani. Belgrad, 16. okt. Razpoloženje med narodom za vojno proti Avstriji je z vsakim dnem večje." Prestolonasledniku Juriju, ki je danes najbolj priljubljena oseba na Srbskem in ki vedno narod bodri s Svojimi nagovori na množice, prireja ljudstvo navdušene ovacije. Belgrad, 16. okt. Tudi na Srbskem se je začelo obsežno bojkotno gibanje zoper avstrijske trgovce in avstrijsko blago. London, 16. okt. V tukajšnjih političnih krogih vlada mnenje, da bo kongres evropskih velevlasti glede dogodkov na Balkanu v Rimu. Pariz, 17. okt. Glavne točke kongresa evropskih velevlasti so: l) pripoznanje neodvisnosti Bolgarske, 2) konštatiranje prikiopljenja Bosne in Hercegovine k Avstriji, 3) vrnitev Novega Pa-zarja Turčiji, 4) pripoznanje prikiopljenja Krete Grški, 5) odprava omejitve samostalnosti Črne Gore itd. Dunaj, 17. okt. Za odgoditev češkega deželnega zbora so glasovali vsi nemški, proti pa 4 slovanski ministri. Dunaj, 17. okt. Vpokojen je general kavale-rije grof Uexhiill in je imenovan nadvojvoda Evgen za generalnega inšpektorja armade. Sarajevo, 17. okt. Iz Hercegovine prihajajo poročila o nevarnem gibanju med prebivalstvom. Baje so železniški mostovi in proge ponekod razrušene. Belgrad, 18. okt. V visokih in dobro poučenih političnih krogih je splošna sodba ta-le: Mir na Balkanu je odvisen od kongresa evropskih velesil. Če te ne ugodijo najmanjšim zahtevam Srbije in Črne Gore, izbruhne na vsak način vojna. Te najmanjše zahteve pa so, da se odstopi Srbiji in Črni Gori toliko bosensko-hercegovskega ozemlja ali pa sandžak Novi Pazar, da bota obe-dve ti, državi spojeni in da se odpre Srbiji pot k morju ter se obenem na ta način zapre vse-nemški politiki pot na vzhod. Edino pod tem pogojem bi Srbija ne zgrabila za orožje. Sarajevo, 18. okt. Glasilo mohamedanske napredne stranke v Bosni in Hercegovini „Muslimanska svijest"' je priobčila oklic na narod, v katerem ga poziva k miru in treznosti in odobrava aneksijo obeh dežel. Belgrad, 19. okt. Tu živeči Italijani — okoli 400 — so se izrekli zoper aneksijo Bosne in Hercegovine k Avstriji in so se vsi vpisali med prostovoljce. — Po buruih demonstracijah je začela množica odstranjevati table avstrijskih trgovcev. Belgrad, 19. okt. Minister zunanjih del dr. Milovanovič je odpotoval na evropske vladarske dvore z nalogo, da doseže oškodovanje za Srbijo. Če bo uspeh negativen, je vojna neizogibna. Carigrad, 19. okt. \sled naraščajoče napetosti med Srbijo in Bolgarijo je začela Turčija mobilizirati vojaštvo, Do danes je mobiliziranih 15 divizij. Sofija, 20. okt. Med Mladoturki in Bolgari je prišlo do sporazumljenja. Sestavil se je zapisnik, v katerem se turška in bolgarska vlada pozivata, naj imenujeta svoje odposlance, ki naj ustvarijo med obema državama zadovoljive odno-šaje in preprečijo vojno. Sofija, 20. okt. Bolgarsko sobranje (državni zbor) je sklicano na 28. t, m. Belgrad, 20. okt. Srbski list „Pravda" na-glaša, da je sedaj vojna bližje kakor kdaj preje, ker se nekatere velevlasti proti-vijo priznati Črni Gori in Srbiji primerno kompenzacijo (odškodnino) za Bosno in Hercegovino. Belgrad, 20. okt. Na Srbskem živeči Italijani so poslali italijanskemu kralju Viktor Emanuela brzojavko, v kateri ga rote, naj Italija od- ločno nastopi proti priklopljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji. Belgrad, 20. okt. Dozdaj se je prijavilo nad 30.000 prostovoljcev, ki so razdeljeni v 20 legij. Stobst* občine! Ven s samoslo-feljSimi napisi! Slovenski okrajni zastopi! Proč s sramotno Mojezičnestjo ! Štajerske novice. Odločilni trenutek glede dnevnika. Prihodnje tedne se odloči vprašanje, ali bode narodna založba mogla izdajati z novim létom dnevnik ali ne. Odvisno je to od števila naročniških izjav. Število dosedaj priglašenih je sicer znatno, nikakor pa ne zadostuje. Dovolj naročnikov bi bilo, ako bi se v vseh krajih oglasilo razmeroma toliko naročnikov, kakor n. pr. na Vranskem, v Ptuju, v Šmarju in v Laškem. Toda kakor je videti, se v nekaterih najzanesljivejših krajih še sploh ni nič delalo. Glavni zbor narodne stranke mora v tem oziru že računiti z gotovim dejstvom, ali bodemo imeli dnevnik in tednik ali samo tednik. — Zato prosimo, naj se takoj napnejo vse sile, da se izkaže, koliko naročnikov dnevnika je zagotovljenih. Podpora po toči za katastralno občino 'Ter (obč. Ljubno) v Zgor. Savinski dolini. Kakor se je obvestilo g. drž. poslanca Ježevnika od merodajne strani, dobi katastr. občina Ter kot podporo po toči od ministerstva za notranje zadeve 2.500 K. G. drž. poslanec Ježovnik je tudi posredoval za podporo posestnikom v šoštanjskem in slovenje-graškem okraju, katere je svoječasno zadela toča. Zatrdilo se mu je od graške namestnije, da dobijo tudi ti podporo, ko se končajo poizvedovanja. „Nemški" (?) razgrajači v Mariboru dobili plačilo. Tudi mariborske fantaline je zasegla roka pravice, seveda ne glavnih krivcev, ampsk le nedolžne zapeljane žfctve onih, ki še danes prosto hodijo po mariborskih ulicah. Kako so se razjezili nemški šmoki po graškem, mariborskem in celjskem časopisju, ko se je zaprlo v Mariboru nekaj nadebudnih nemških „turnarjev", ki so v noči 19. sept. pobijali šipe in napise na slovenskih hišah. S kako jezo so pisali ti šmoki, da so ti ljudje nedolžni in bogve kaj vse. Tudi mi pravimo, da glavni krivci so še vedno prosti. Mi z vso gotovostjo trdimo, da je mariborske dogodke upeljal mladi dr. Lorber. On se seveda lahko krije za hrbti svojih žrtev, ki so bili dne 10. t. m. obsojeni pred mariborskim okrožnim sodiščem. Od 12 obtožencev je bilo obsojenih 6 zaradi javnega nasilstva in sicer: Albin Skoliber na 2 in pol meseca ječe, Kari Schalamon na 6 tednov, Franz Nerath in Jožef Sternischa vsak na 1 mesec, Franz Jamernegg in Karl Czerweny vsak na 1 teden zapora. — Pri obravnavi se je dokazalo, da so bili vsi obtoženci nahujskani in zapeljani. Odkritje spominske plošče pok. Strmšeku. Oklic za prispevke za spominsko ploščo pokojnemu Strmšeku je našel prijazen odmev, in tako je pripravljalnemu odboru mogoče vrši i prijetno dolžnost ter vabiti vse častilce Strmšekovega spomina, njegove tovariše gg. učitelje kakor tudi drugo p. n. občinstvo k odkritju spominske plošče v Sv. Petru na Medvedjem sein, ki se vrši v nedeljo dne 2 5. okt. 190 8. ob 10. uri dopoldne. — Železniška zveza do Mestinja je od vseh strani zelo ugodna. Zaradi obeda naj se blagovoli vsak udeleženec gotovo zglasiti pri g. Korbarju, nadučitelju pri Sv. Petra pri Medv. selu, p. Pristova. Za nezgla-šence se za obed ne garantira. Pripravljalni odbor. Še en ptujski razgrajač odsojen. 25 letni A. Lackner iz Ptuja, baje slušatelj filozofije, je seveda tudi dne 13. sept. bil v Ptuju med nemško fakinažo. Videlo se ga je. da je> metal jajca, napolnjena s kemično tinto ter poškodoval več oblek. Bil je dne 20. t. m. pred mariborsko okrožno sodnijo obsojen na 3 dni zapora. Moko iz nemškega mestnega mlina v Celju slovenski odjemalci povsod odklanjajo. Zato tudi slovenski trgovci nimajo s tem mlinom nobene zveze vef. Vendar se nekateri še obotavljajo. Pozivamo jih v njihovem interesu, da odnehajo. — Tvrdko P. Majdič pa pozivamo resno h kulanci napram slov. trgovcem! Slovenci povsod odklanjajo pivo iz nemških pivovarn Kosler, Reininghaus, Puntigam in Gtöte. Slovenski gostilničarji vedo s tem. kaj je njihova naloga. Pivovarnar Kosler je odpustil nekaj slovenskih delavcev. Slovenski pivopivci vedo. saj imajo storiti! Novo slovensko podjetje — Pfeiferjeva tovarna za milo v Spodnji Hudinji pri Celju. Opozarjamo na inserat v današnji številki, v Katerem se objavlja, da se je ustanovila v Spodnji Hudinji, v neposredni bližini Celja, slovenska tovarna za milo in perilna čistila. Kakor se nam poroča, je Pfeiferjevo milo izvrstne kakovosti in se lahko meri z vsakim drugim, tudi s Schichtovim pralnim milom. Pfeiferjevo milo so že upeljali celjski trgovci in tudi trgovci iz naših trgov se oglašajo. Treba je izvesti načelo ,.Svoji k svojim" tudi glede dobave blaga in naročati ter kupovati povsod in vselej le domače izdelke, ako jih imamo, kajti le na ta način si ustvarimo slovenska podjetja in se gospodarski osamosvojimo. Slovensko gledališče v Celju. Kakor izvemo, bomo imeli letos redne gledališke predstave. Tozadevno delo je vzelo v roko „celjsko pevsko drn-stvo'!. Želimo iskreno, da se nam ta zimo res 4« tudi nekaj zabave. Res vzorno mestno gospodarstvo vodijo naši ljubi celjski špispurgarji v čast in slavno nemškemu narodu. Tako so za lansko leto izkazali pri mestni plinarni 15.216 kron izgube, ne da bi mogli to razlagati. Ker je graški socijalistični „Arbeiterwille" celjsko kliko , zaradi tega ostro prijel, se „Deutsche Wacht'" sedaj ne ve drngače izmuzniti, nego da imenuje graški list, „nemštvu sovražen"'. S tem seveda veti no ni razloženo, kako je nastala ta izguba. In celjski špispurgarji bodo vendar še dalje zadovoljno prikimavali mestnemu gospodarstvu. Oeželnosodnega svetnika sin razbijač oken. Pisec te notice more poslnžiti c. kr. okrožni sodniji v Celju s podatki, da se je udeležil 20. sept. v Celju izgredov pred Narodnim domom sin de-želnosodnega svetnika v Celju. Oče deli pravico, sin sodeluje s hudodelci. Ura, ko bomo govorili, pride, ako se nas k temu sili. Smešen trud. Ker pri zavednosti vsaj precejšnjega dela slovenskega prebivalstva v Celju in okolici (nekatere tudi-narodne dame v Celju so seveda izvzete!) nemški trgovci in obrtniki v Celju že dobro čutijo posledice Malikove politike in ker začnejo sami spoznavati, kje imajo iskati krivce, zato je začela zdaj „Deutsche Wacht" krivdo za izgrede valiti na Slovence. Obenem pa hoče raeuda naše ljudi ostrašiti s tem, da laže, češ da na Zg. Štajerskem vsled bojkota nemških trgovcev odpuščajo slovenske delavce iz tovarn, da jih odpuščajo iz Nemčije, da cena kmetijskih pridelkov pada (o tem laže tudi ptujski „Štajerc"!) itd. — Samoobsebi umevno je to vse le drzna in obenem smešna laž. Ti lažnjivi kljukci hočejo s tem umiliti naše gibanje za gospodarsko osamosvojo. To je naravnost neumno prizadevanje in kaže, da so vautaričinim Teutwartom že precej skisali možgani. Boj zoper nemški kapital na Spodnjem Štajerskem se bojuje in se bo — četudi šele tekom desetletij — dobojeval teko, kakor bo to v čast slovenskemu narodu. Vkljub vsem lažem in zaprekam se bo slovensko ljudstvo gospodarski jačilo. Iz poštne službe, Računski oficijal pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu g. I v a n M i k 1 je imenovan za računskefa revidenta. Iz šole. Za stalno učiteljico je imenovana v Šv. Petra na Medv. selu gca Albina Zavašnik. — Učiteljica v Hrastniku Albina Papp je šla v začasni pokoj. Visoke kazni? Nemški listi javkajo, kako strašno hudo so bili kaznovani nemškutarski po-bijači šip v Mariboru. Ti šmoki pri nemških časopisih se pač presneto slabo izpoznajo v postavah. Če bi imeli le malo slutnje o teh. bi vedeli, da se razbijanje šip kaznuje kot javno nasilstvo po § 86. in da ta § določa kazen težke ječe od 1—5 let. Mariborski razgrajači so bili torej prav milo sojeni! Šmartno v Rožni dolini. (Šolski štrajk.) Kakor na vsaki trirazredni ljudski šoli, se je tudi pri nas odmerilo krščanskemu nauku postavno določeno število učnih ur iz veronauka in sicer tako, da bi jih lahko kaplan, ako bi hotel, v dveh dneh izpolnil; a kaj je Kovačiču do tega, glavna stvar mu je, učiteljstvu nagajati, in tako je tudi letos „zahteval" učni red ne oziraje se na^ostalo razdelitev posameznih predmetov; seveda se mu ni moglo ugoditi. Dvakrat je v cerkvi oznanil, da bode zanaprej ob četrtkih v cerkvi poučeval ve- roiiank; Rožnodolčani pa tutli vedo, da je četrtek pouka prost dan in tako je imel minuli četrtek namesto 235 šolarjev samo — dve učenki; ako je ta nesmisel kaplanu prav — nam tudi in knezo-škofijski ordinarijat mu pa naj pošlje priznanje za „uspešno" poučevanje in veliko požrtvovalnost, kojo kaže vedno in povsod, kadar se gre za pouk in vzgojo mladine. Vse k_ večji časti božji! Dvogovor v Celju. Slovenski kmet pride mimo nemške trgovine Makesch-Mossmann, kjer je pred 25. sept. vedno kupoval. Trgovec: No, ali ne pridete nič noter? Kmet: Ne, k vam že ne več. Trgovec: Kaj pa Pi lih? Kmet: On seveda tudi ne. Trgovec: Pa te stari Pili h ? K m e t : On še manj ! Trgovec: In Kranjc ? K m e t : On pa'še najmanj! On je še celo svojega psa prekrstil iz feldreana v Pazija. — In kmet je šel svojo pot naprej v slovensko trgovino! Poštarica v Petrovčah da strankam zmeraj več vzroka *a pritožbe. Jako nervozna in vedno razburjena poštarica se napram strankam pogo-stoma jako nedostojno obnaša in "v mnogih slu-cajin so bile stranke že primorane iz zgoraj navedenega vzroka in zaradi- različnih nedostatkov pritožiti se pri c. kr. poštnemu ravnateljstvu, katera poštna oblast je navedenim pritožbam v vsih slučajih ugodila. Ker pa je poštarica nepoboljšljiva in ker je ona tukaj zaradi strank, ne pa stranke zaradi nje, opozarjamo c. kr. poštno ravnateljstvo na to, ' da se naj uapravi v interesu občinstva vendar enkrat red na pošti v Pe-trovčah. Vinski tatovi so predkratkim ponoči obiskali klet g. Franca Kopriva v občini Petrovče; postavili so si sod v gozdu blizu vinograda in vanj nosili iz kleti vino. Pravočasno so prišli ljudje in tatove pognali. Nekaj jih je že pod ključem v Celju. Podpora po suši. Vlada je nakupila seno in slamo, katera se bode delila živinorejcem proti plačilu 4 kron za meterski stot sena in 2 kroni za meterski stot slame. Določilo se je za posamezna spodnještajerska okrajna glavarstva: Maribor (sena) 1250 (slame) 2187 meterskih stotov; Ptnj 5000—8748, Ljutomer 3559—6561, Konjice 1250—2187, Celje 2500—4374. Okrajni pomožni odbori so ali še bodo te dni določili, kateri posestniki dobe podporo, Seznam podpirancev dobi zaupen mož (župan), kateri bo v družbi z 1 ali 2 zaupnikoma na železnični postaji prevzel seno in slamo, jo pregledal in delil. Plačilo bo tudi on sprejemal. Posestnik, ki si svojega sena in slame ne bo odpeljal v 24 urah s kolodvora, bo zgubil pravico do tiste krme. in se bo dala drugemu podpore potrebnemu in vrednemu posestniku. (To je precej trda določba, kajti posameznikom ne bo lahko mogoče posebno v bolj oddaljene kraje takoj odpeljati krme.) Dobljena krma se ne bo smela prodajati naprej. Kdor bi to storil, bo kaznovan. Konkurz je napovedan nad premoženjem tovarnarja g. Ivana Vošnjaka v Šoštanju. Družmirje pri Šoštanju. 19. t. m. ob enajsti nri ponoči je začelo goreti veliko leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje Štefan Malha; bilo je v trenutku vse v plamenu; požar se je tem lažje hitro širil, ker je bila slama in seno že vse spravljeno. Pretila je velika nevarnost sosedom, ker njih gospodarska poslopja kakor tudi hiše stojijo tiskoma zraven; bilo je le sreča, da ni bilo vetra in da so bile z opeko krite strehe, ter tudi namočene od prejšnjega deža. Domača požarna bramba je bila takoj na licu mesta in je vstrajno delala, pa tudi šoštanjska požarna bramba je" bila hitro z dvema brizgaluama na pogorišču in v kratkem presledku je tudi velenjska prihitela; s pomočjo 4 brizgaln se je ogenj tako omejil, da niti zraven prizidane in postavljene stavbe niso zgorele. — Kako je nastal požar, se ne ve; hlapca, ki je v hlevu spal, so komaj prebudili, ko je bilo zgoraj že vse v plamenu; živina seje vsa rešila, zgorela je le knretina. Kava. Neka tvrdka iz Trsta razpošilja na vse kraje slovenske domovine v narodni obliki in v slovenskemu jeziku cenike, s katerimi ponuja občinstvu svojo kavo. Marsikateri je šel navedeni „češki tvrdki" na limance, a je moral to svoje zaupanje drago plačati, k;i jti dobil je slabo blago in vrhtega so odjemalci bili zapleteni po navedeni tvrdki v pravde in tožbe. Svetuje se torej vsakemu, kateri potrebuje dobro kavo, naj se obrne do naših znanih domačih slovenskih trgovcev, od katerih je prepričan, da ga pošteno in dobro postrežejo. — Svoji k svojim na pošteni podlagi! Prememba posesti. G. Žimnjak je prodal svoje veleposestvo v Sovodni pri Celju za 104.000 kron parcelačni banki v Zagrebu. Ima še zdaj veliko dvonadstropno hišo v Celju. G Žimnjak je bi! vedno zvest volilec v veleposestvu n« slovenski strani. Poroka. V nedeljo 18. t. m. se je poročil g. Ivan Martinčič, strojevodja Zvezne tiskarne v Celju n geo Julies Rode iz Zg. Hudinje. — Čestitamo! V Celju je prišel v konkurz trgovec Anton Preuc. Iz šolske službe. Pri Sv. Marku niže Ptuja sta nameščeni kot učiteljici gospici Natalija Vabič in Marica Rapoc. Za Ciril-Metodovo družbo so darovali gg. dr. Brešar, Fort. Jelovšek in Vojteh Jeriu v Podčetrtku K 3 Deželni poslanec g. Ivan Vošnjak je takoj po sprejetju volilne reforme v deželnem zboru odložil mandat. Protestni shod na Polzeli v nedeljo 18. t, m. je krasno uspel. Udekžilo se ga je 150--200 kmetov in kmetic. Predsedoval je g. Vošnak iz Bra.slovč, podpredsednik je bil g. učitelj Lopar-nik, zapisnikarja pa gg. kaplan Vogrinc in učitelj Tnšak. O zadnjih dogodkih na Slovenskem, o boj-kotnem gibanju, o gospodarskem boju nasproti nemštvu in o tozadevnem skupnem nastopu Slovencev so govorili gg. dr. Kalan, poslanec Roblek, dr. Karba, kaplan Vogrinc. nadučitelj Brinar, ki je posebej povdarjal, da ne smemo poznati razlike med stanovi, dalje Loparnik in Vrabl. Slednji je predlagal rezolucijo, kakor se je sprejela na shodu na Vranskem. Ljudstvo obeh slovenskih strank je enodušno obsodilo nemšku-tarska iopovstva ter zapriseglo najostrejši gospodarski boj proti zdrževalcem t,e^a gnilega nemštva! — Železniška nesreča v Rimskih toplicah. Ko se je 19. t. m. ob 7. uri zvečer vlak št. 862 umikal pred vlakom št. 822 na levi tir, so šli vsi vozovi po pravem tiru, le službeni voz je krenil na premikalniku (englenderju) na drugega. Kako je to mogoče bilo, še ni dognano. Službeni voz se je vsled tega mahoma preobrnil, ter pokopal pod seboj vlakovodjo Ludvika Frass-a. Trajalo je nekaj ur, predno so g^Jg.vlekli. Bil je mrtev; v roki je še krčevito držal vlakov časovnik, kar da slutiti, da ga je ta grozorita smrt doletela v tre-notkn, ko je hotel skočiti z voza. Zapustil je ženo ter šest še nedoraslih otrok. Vsled Nezgode je bil levi tir med Rimskimi toplicami in med Zidanim mostom 6 ur zaprt. V Ljutomeru je umrl lekarnar Schwarz. Bil je opora ljutomerskega nemštva. Umor iz politične mržnje. V Gersdorfu pri Gleisdorfu na Štajerskem je živel 60 letni Josip Schrameis, ki je imel svoje politično prepričanje. Bil je namreč svobodomlslec, vsled česar je bil v celi občini razvpit za „rdečkarja". Dne 4. t. m. so šli skozi vas romarji. Schrameis je izjavil, da bi ljudje bolje storili, da ostanejo doma pri nujnem delu. Zaradi tega so ga klerikalno fanatizi-rani kmetje napadli. Kmet Winkelbauer ga je pobil na tla, nakar sta ga s hlapcem Kalcherjem toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil. - - Krajni odbor narodne stranke v Mariboru ima svoj občni zbor v soboto, dne 24. vinotoka 1908. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dpevni red: 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. šolsko vprašanje, 4. volilna reforma za deželni zbor (poroča dr. Ko-derman), 5. starostno zavarovanje (poroča dr. Božič), 6. slučajni predlogi. — V obilni udeležbi vabi odbor. „Nemška razburjenost. Iz Maribora se nam piše: Gosp. Wéixl, trgovec s papirjem, rastavil je v oknu razglednice s sliko ustreljenega Lundra in Adamiča. Včeraj je dobil od magistrata odlok, d,a mora razstavljene slikb pod globo 50 K takoj odstraniti, češ, da se nemško občinstvo pri pogledu teh slik preveč razburja! Oh, ti ljuba nemška „razburjenost"! Zaradi uboja so bili obsojeni pred okrožnim sodiščem v Mariboru dne 19. t. m. Jernej Bre-zočnik, Avgust Paulič in Ignac Weinberger, vsi od Sv. Lovrenca nad Mariborom, vsak na 10 mesecev težke jèce, ker so v noči od 6. na 7. sept. blizu Device Marije v Puščavi ubili hlapca Petra Schweigerja. Ruše. Gg. Alojz in Jožef Mule nam pišeta z ozirom na naš zadnji dopis iz Ruš, da imata onadva vedno samo pristno vino v svojih zalo- gah; kupila sta je od vinorejcev v okolici. Poleg tega imata cele vagone Ljutomerčan iz vinogradov njunih sorodnikov. V svojih gostilnah nimata Südmarkinili, ampak Ciril-Metodove Vžigalice. Utihotapljanje živine čez ogrsko mejo na Štajersko pri Radgoni in Ljutomeru se vrši, kakor izvemo, v veliki meri. Nedavno se je v enemu samemu tednu prepeljalo 48 vagonov take ut.iho-tapljene — "baje največ srbske! — živine z železnico Ljutomer-Spielfeld proti Gradcu. Naši živinorejci na Murskem polju in v Slov. Gor. s skrbjo opazujejo to neverjetno dejstvo, ker mora na ta način samoobsebi umevno cena naši živini silno pasti! Oblasti opozarjamo, da preskrbe varstvo naši živinoreji! Bojkot Slovencev v Gradcu. Na nekem shodu v Gradcu, na katerem je razgraja! tudi znani Wastian, so sklenili bojkot vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov v Gradcu. Sicer pa Nemci sami priznavajo, da bo to najbrž presneto težko izvesti. Novice iz drugih slovanskih krajev. Razpisane volitve na Kranjskem. Za novo splošno kurijo v kranjskem deželnem zb ,.ru in za 2 nova mestna mandata so razpisane volitve in sicer za splošno kurijo na 14., za mestno na 22. decgpbra. Kaj vse na Kranjskem zaplenjujejo ! V „Slovenskem Narodu" od četrtka 15. t. m. je bil zaplenjen članek, v katerem so bila čisto suho na-vedela imena onih otrok, ki obiskujejo šulferajnsko šolo v Šiški. C. kr. viada na Kranjskem — agentura za „kranjsko hranilnico". Ker je slovensko ljudstvo na Kranjskem spoznalo, kakega gada si ie vzgojilo v kranjski „šparkasi", je začelo trumoma dvigati velikanske svote iz tega zavoda. Gospodje pri vladi so se tega kar prestrašili in kranjska deželna vlada je naročila okrajnim glavarstvom, naj začnejo agitacijo za nemški denarni zavod. In res so razposlala okr. glavarstva pisma na vsa županstva, v katerih delajo agitacijo za kranjsko šparkaso. To je naravnost nečuven, vsej pravici v obraz bijoč manever. In vendar je na dnügi strani ves ta napor vlade in njenih organov za ohranitev gnilega in trhlega nemštva po naših krajih kakor sramoten tako še posebno smešen, blamaža najhujše vrste. Pa le naprej! Blamirala se je vlada s svojo soldatesko, v Ljubljani, blamirala se je v Brežicah, blamira in smeši se naj še dalje samo sebe, da bo vsaj naše ljudstvo spoznalo končno to ostudno komedijo, ki se imenuje: nemška Avstrija s slovansko večino! — Glede kranjske šparkase pa smo prepričani, da niti županstva niti slovensko ljudstvo ne bodo šli c. kr. vladi kot agenturi za nemške pozicije na lim! „Razrušena" nemška šola v Šiški pri Ljnb-Ijani. Poročali smo zadnjič, kako nesramno so nemški časopisi lagali, ko so pisali, da je bila povodom ljubljanskih demonstracij šulferajnska šola v Šiški razrušena. V resnici je bilo pobitih le par šip. Škoda ni znašala niti 30 kron. Zaradi pobijanja šip so bili dne 19. t. m. obsojeni trije demonstrantje in sicer dva po osem in eden na 5 dni zapora. To je torej vsa tista strašna nesreča z nemško šolo. In na graškem jesenskem sejmu so prav beraško fehtali za razrušeno nemško šolo. Nemška poštenost — nad vse! Kako so v Ljubljani ob času demonstracij postopali čuvaji javnega miru in redu, posebej orožniki in vojaki, to se je jasno pokazalo pri sodnijski razpravi dne 19. t. m. Obtožen je bil mestni inžener Matko Prelovšek zaradi javnega nasilstva, češ, da se je s silo ustavljal orožniku, ki ga je aretiral, da je orožnika psoval, suval in »•anìt^ Če bi se bila ovadba orožništva izkazala ket resnica, bi bil moral Prelovšek biti obsojen v težko ječo od 6 mesecev do enega leta. A pokazalo se je pri sodniji, da je bilo vse neresnično, da je bil Prelovšek od orožnikov brez povoda aretiran, da ni psoval. Zato je bil Prelovšek oproščen obtožbe hudodelstva in samo obsojen na 20 kron globe, ker je baje zaklical, ko so prišli orožniki brez povoda v Auerjevo gostilno: besede: „orožniki vun!" — Ali naj ima ljudstvo po takih dogodkih še zaupanje v oboroženo moč?! Slovensko šolsko vprašanje v Trstu se bliža vendar rešitvi. Naučno ministerstvo je imenovalo že pet učiteljev za tržaško slovensko šolo. Nekoliko primere. 15 letni tiskarski vajenec K ad une v Ljubljani je bil obsojen na 14 dni zapora, ker je vrgel kot oreh debel kamenček, ki je padel 10 korakov za vojaško patruljo na tla. Nemec Stanger v Ljubljani je pa Slovenca Stritarja tako sunil, da si je pri padcu ubil érepinjo in da bo po izreku sodnih zdravnikov vse življenje čutil posledice tega padca in tega ubitja, a je bil obsojen na 300 kron globe oziroma v slučaju neiztirljivosti na 14 dni zapora. Sodišče je Ì2reklo, da ni imel slabega namena napram Stritarju! — Enakopravnost napram Nemcem in Slovencem nad vse!! Takozvani „kreditverein" kranjske šparkase je odpovedal kredit slovenskim trgovcem. To kaže, da je zavod v denarnih neprilikah. Pri občinskih volitvah v Rožeku na Koroškem je zmagala slovenska stranka. Na Koroškem dobe svojega kletarskega nadzornika s sedežem v Celovcu. Volitve v istrski deželni zbor. — V skupini kmečkih občin se kandidirajo od Slovencev in Hrvatov sledeči možje: V 2. volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru Matko Mandič, profesor v Trstu in Josip Valentič, učitelj v Trstu; v 3. volilnem okraju z glavnim voliščem v Voloskem Matko Mandič (kot zgoraj) in dr. Gjuro Červar, odvetnik v Voloskem; v 4. volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu dr. Vinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu in Avguštin Rajčič, nadučitelj v Voloskem; v 5. volilnem okraju z glavnim voliščem v Buzetu Iv. S an ein, učitelj poljedelstva v Buzetu in Širne Červar, župnik v Ždrenju; v 6. volilnem okraju z glavnim voliščem v Krku Anton Andrijčič, umirovljeni župnik v Krku inŠime Kvirin Kozulič, posestnik v Malem Ložinju. Slovenski klerikalni poslanci v dež. zboru v Gorici so se, kakor smo že poročali, zvezali z laškimi liberalci in skupno ž njimi delajo obstruk-cijo. Knezoškof dr. Sedej je dozdaj vedno zagovarjal in ščitil s svojo mogočno roko klerikalno politika na Goriškem. Zveza slovenskih klerikal-cov z laškimi liberalci mn je pa tudi vendar preveč; dne 9. t. m. se mu je k njegovemu godu poklonila goriška duhovščina „Ob tej priliki se je knezonadškof" — tako dobesedno poroča slovenski klerikalni časopis „Gorica" — „izrazil z ostrimi besedami o žalostni zvezi krščanskih poslancev z liberalno stranko." — In „Slovenec", glasilo slovenske duhovščine, poroča o tem dogodku sledeče: „Nadškof je dejal: ,Jasno moram govoriti. Obžalovanja je vredno, da se v sedanjih časih katoliški stranki družijo z liberalci in radi hipnega uspeha sklepajo kompromise, s katerimi se le kompromitirajo'." Ali naj se kaj pristavljamo ? Tabor na Veliki Otavi na goriškem se v nedeljo 18. t. m. ni mogel vršiti. Vrši se pa dne 25. t. m. in pri sedajnem razpoloženju naroda obeta biti velikanski. Slovensko ljudstvo na Goriškem je minole dni na neštetih shodih odločno in ogorčeno obsodilo obštrukcijo slovenskih klerikalnih v zvezi z laškimi liberalnimi poslanci v goriškem deželnem zboru. Ljudstvo zahteva razpust deželnega zbora in nove volitve, Deželno-šolsko nadzorstvo na Goriškem in v Istri. Profesor na gimnaziji v }3. dunajskem okraju dr. Robert Kauer je dodeljen provizo-rično v službovanje namestništvu v Trstu oz. deželnima šolskima svetoma za Gorico in Istro in so mu prepuščeni agende dež. šol. nadzornika v obsegu, ki mu ga določi namestnik Hohenlohe. Prišel je torej zopet Nemec na važno mesto v deželo, ki je po večini slovenska in prav nič nemška! Italijanski občinski gimnazij v Pulju je dovolila vzlic vsem protestom Slovanov naša slavna c. kr. vlada. Slovanom pa ne da niti ene — ljudske šole. Pa vse to se bo še bridko maščevalo. Goriški deželni zbor je bil dne 17. t. m. od-goden. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času razpuščen in da se razpišejo nove volitve. Razmerje v številnosti narodov v Avstro-Ogrski se je vsled p iklopljenja Bosne in Hercegovine sledeče spremenilo: Nemcev je (po ljudskem štetju iz 1. 1900) 11 mil. 306 190, Madžarov 8 mil. 751.817, Slovanov pa: a) Čehov na Češkem, Moravskem, Šleskem in Slovakov 7 mil. 975.28, b) Poljakov 4 mil. 259152, c) Rusinov 3 mil. 805.023, č) Hrvatov in Srbov (skupno z onimi v Bosni in Hercegovini!) 5 mil. 179.129, d) Slovencev 1 mil. 21)1.721. Skupaj torej Slovanov 22 milijonov 510.063; Romanov 3 mil. 755.026. Iz tega je razvidno, da je glasom ljudskega štetja, ki je pa kakor znano nad vse pomanjkljivo in krivično, danes v Avstro-Ogrski skoro toliko Slovanov kakor vseh drugih narodnosti, na vsak način pa dvakrat toliko kakor Nemcev. In vendar se hoče s silo vzdrževati nemški značaj Avstrije. Slepci! Zveza narodnih društev. Otvoritev dr. Vošnjakove javne ljudske knjižnice v Slov. Bistrici se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri pop. v veliki dvorani hotela Avstrija. Vspored: l) Oreh, prizor iz kmečkega življenja, spisal dr. Jos. Vošnjak; 2) Trije tički, šaljiva burka v dveh dejanjih, spisal Jaka Štoka. Godba. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, ostali 60 vin., stojišča 30 vin. Čisti dohodek je namenjen knjižnici. iavna ljudska knjižnica v Slov. Bistrici bo odprta vsako nedeljo od 9. do 10. in od 11. do 12. ure predpoldne v čakalnici „Posojilnice" (Hotel „Avstrija", I. nadstrodje). — Knjige si lahko izposodi vsak brezplačno. — Knjižnica je za kraje: Slov. Bistrica^' Gornja Bistrica, Devinec, Šentovec, Klopce, Kovača vas, Spod. Nova vas, Videž, Cigonca, Vrhole, Spodnja iü Gornja Lož-nica, Sv. Venčesl, Ritoznoj, Gladomes, Šmartin in Visole. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se vrši dne 23. t. m. I. izredni občni zbor in prvoletniški večer v restavraciji „Schimmel" z običajnim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju si je izvolila za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik med. Vekoslav Zalokar, podpredsednik phil. Anton Sovré, tajnik iur. Rado Prešeren, blagajnik med. Božidar Kiissel, knjižničar iur. Ivan Sa-jovic, arhivar phil. Fran Vrhovnik, gospodar vet. Fran Zavrnik; namestnika: phil. Mat. Smalc, iur. Emil Schott; pregledniki: med. Jožko Tavčar, phil. Fran Bradač, iur. Leop. Boštjančič. Zahvala! Akademičnemu fer. društvu „Bo-dnčnost" so darovali sledeči gg.: Dr. Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenarta v Slov. Gor. v pokritje stroškov ob otvoritvi javne ljudske knjižnice pri Sv. Ani na Krembergu 20 K; notar Stupica, Sv. Lenart v Slov. Gor. za ljudske knjižnice 10 kron; Luka Svetec, notar v Litiji na Kranjskem 10 K; Franc Hrašovec, c. kr. òkr. sodnik v pok., starosta graških Slovencev^LO K; Kazimir Bratko-vič, notar v Ptuju 8 K^ dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju 5 K; neimenovana gospodična, Cirkovci-Pragersko 1 K; blag. g. soproga dvornega svetnika Šumana v Ljubljani 55 knjig; Fr. Som, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 15 knjig; Vekoslav Bučar, učitelj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 10 knjig; „Slovenska Matica" v Ljubljani 9 knjig; gdč. Minka Furlan, učiteljica v Domavi 3 knjige; gdč. Ema Hrovatin, učiteljica pri Sv. Jan ž u na Drav. p. 1 letnik „Ljublj. Zvona" ; Blaž Rane, c. kr. pošni uradnik, Volšperk, Koroško, 3 knjige. — Vsem omenjenim p. n. darovalcem izreka najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo za blagohotno društvu naklonjeno podporo Ptuj, dne 13. vinotoka 1908. Odbor ak. fer. društva „Bodočnost": iur. Vekoslav Šumenjak stud. vet. Anton Sok tč. predsednik. tč. blagajnik. Dopisi. Polzela. V nedeljo so vihrale pri nas slovenske trobojnice ovite s črnim florom. Obe slovenski stranki sta stali složui, obe stranki sta prisegli pod eno edino zastavo majke Slave — v skupen boj za naše narodne svetinje, v svet boj za naše pravice, katere si moramo sami iskati, katere moramo iz naše mačehe avstrijske vlade izsiliti po drobtinicah, ker hlebi lete na germansko mizo. Brutalnost, težki bič nemškutarije, katerega smo si spletali dolga leta najmarljiveje sami, prignal nas je do skupnega dela na gospodarskem polju. Priredili smo shod združenih Slovencev, na katerem so nas navduševali vpeti govorniki, nam slikali resen, opasen položaj, in ta shod ni bil prazna pena, pač pa zdravo jedro, ki bo pognalo silne iu neiztrebljive korenine. Brez ozira na stranko in na stan, hočemo stopati skupno, trdno, hrabro in vztrajno v boju proti vsemu, kar ni slovensko, slovansko, proti vsemu, kar je tuje, zahtevajoč svoje v trgovini, obrti, pri odvetnikih, zdravnikih, v šoli, v uradu, povsod, prav povsod le naše in solidno. K temu so privedli nas navzoče vsi govorniki, a mi bodemo navajali k temu tndi one naše sosede, ki se shoda niso mogli udeležiti. Osnovali si bodemo skupen (iz obeh strank sestavljen) naroden odbor, ki bj opazoval vsak gibljaj vsakogar, ter postopal najstrožje proti vsakomur, bodisi gospodu ali kmetu, delavcu ali hlapcu, kdor bo grešil zoper samega sebe, zoper svoj narod, ter tlačanil in basal morilno orožje še dalje našemu že nad vse oholemu sovražniku. Ta odbor no jel skrbeti tudi za to, da ucepi našim tovarniškim delavcem že enkrah v dušo, da jim ni treba prodati fabriki svoje duše, svojega poštenja, značaja, svoje narodnosti ter postati i z d a j i c e radi onih par grošev, ki jih tam zaslužijo. Tovarna vas mora imeti, vas mora plačati, kajti danes se ne pobirajo po cesti taki delavci, kot so prav naši slovenski delavci. Vam, delavci, treba močne organizacije, "pa več ponosa in korajže. Pogum in značaj! Hvaležni smo narodnim govornikom, ki so nam dali malo nasvetov. Po njih hočemo združeno naprej, do končne sijajne zmage! V boj pod narodnim praporom vse — k a čuti slovensko ! V celjski cerkvi se je nekdaj reklo: „Danes grof celjski in nikdar več!" — Mi pa moramo skoraj dejati: „Danes Nemec na jugu in nikdar več!" Iz Brežic. Protestni shod, ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 11. t. m. v Narodnem domu v Brežicah, je glavarstvo prepovedalo. Vendar se je zbralo na kolodvoru pri Brežicah do 500 ljudij. Ljudstvo se je zgražalo nad dogodki v Ptuju, Celju in Mariboru ter posebno ogorčeno protestiralo proti prepovedi shoda in proti klicanju vojaštva za asistenco. Kako nepotrebna je bila vojaška asistenca, kaže pač dejstvo, da se ni od naše strani celi čas zgodilo ničesar, kar bi bilo dalo povoda le eni aretaciji kakega Slovenca, pač pa sta bila aretirana dva nemškutarja. Politična oblast je igrala sedaj in še nadaljuje jako smešno ulogo. Vsak trezno misleči človek se je moral smejati, ko je videl marširati v to malo gnjezdo Brežice kar pol bataljona pešcev in še dva eska-drona dragoncev. Na vsakega nemškutarja je prišlo majmanj pet vojakov. Komisar okrajnega glavarstva „baron Steeb" je igral pretekli teden vlogo policaja in hodil po brežiškem okraju s pomočjo županov, ki so se dali od njega terorizirati (vsi ne!) trgat lepake za protestni shod. Ali plačujemo mi davkoplačevalci naše politične uradnike zato, da izvršujejo take posle, ali nimajo kaj bolj pametnega delati v pisarni? Akoravno je bilo minoli teden že vse mirno, je stražila še vedno noč in dan žandarmerija po mestu; nam je bilo sicer prav, ker se nam ni bilo bati izzivanja nemškutarjev, ki se pred bajoneti kaj radi skrijejo, a smilili so se nam ubogi orožniki, ki so morali brez pravega posla postopati po glavnem trgu brežiškega mesta. Kmetom se odpirajo oči, ko vidijo, s kakimi sredstvi se dela proti nam Slovencem; ljudje se zavedajo, kdo so njihovi priratelji in kmečko ljudstvo se probuja ter se je začelo zavedati gesla „Svoji k svojim". Mi brežiški Slovenci bomo strogo pazili in odločno javno obsojali posebno inteligenco iz okolice, ki bi še nadalje podpirala naše nasprotnike. Svetinje. V nedeljo dne 11. t. m. je imel naš poslavljajoči se g. župnik Bohanec zopet eno svojih praznih političnih pridig. Ko bi naši predniki vedeli, kako bo enkrat namestnik Kristusov v svoji slepi strasti zlorabljal sveto mesto, bi gotovo ne dali napraviti v cerkvi prižnice. Pred kratkim je napisal nekdo v „Domovini" g. župniku par bridkih resnic. Čudno je, da se je g. župnik na prižnici zagovarjal, povrh tega pa še skušal ovreči točko za točko dopisa v listu, ki ga čitajo v naši župniji skrajno malo, tako, da je ljudstvo slišalo obrambo prej ko obtožbo. Raditega si dovolim le nekatere točke nekoliko pojasniti tem potom resnici na ljubo. Trdil je gospod, da se ni spri nikdar z nikomur — meni namreč najbrž, da je to nemogoče, češ da lahko dela z vsakim, kar hoče, do-tičnik pa globoko vkloni svoj hrbet — in ko se gospod v svoji milosti nasmehljajo zopet, je stvar poravnana. V slučaju pa, da kdo ni imel tako mehkega hrbta, potem pa ogenj in žveplo na upornika. Govoril je tudi, da ni nikdar in nikogar vlačil pred sodnijo, kar pa odgovarja resnici le glede c. kr.'okrajne sodnije v Ormožu. Gospod, čestitam, dobro ste jo zavili! Toda, gospod župnik, trezno misleči ljudje mislijo, da toži tudi tisti, ki zbira o svojem tovarišu v občinskem odboru, ker se slučajno ne strinja z njim v vsem, date celega pol leta ter ga potem pri predstojnem uradu denuncira na najpodlejši način in še celo v nemškem jeziku. Pravijo, da toži tudi tisti, ki naznanja iz same osvetoželjnosti ob vsaki priliki kakega učitelja in na zadnje še učiteljico, ki je še komaj en teden na svojem novem mestu. Seveda gospod se čutijo poklicanega čuvati „pravico" in radi tega jim je ovaduštvo dolžnost. Glede obiskovanja nemških gostiln v Ormožu je navedel samo en slučaj, ko je bil v svoji usmiljenosti primoran, pozabil pa je — pa menda ne hotoma! — drugega, ko sta se sešla v najbolj nemški gostilni z neko gospodično, ki ga je s svojo navzočnostjo spravila v skrajno zadrego. Premlel je še eükrat lansko zbirco. Če omenim, da je v naši župniji samo kakih 25 posestnikov, ki pridelajo za svojo porabo dovolj žita, ne bo nikdo odobraval, ako najprej poberači župnik celo župnijo, potem pa v jesen nastavljenemu kaplanu ne odstopi ničesar, temveč ga v svojem ponosu tira vnovič obirat župljanov. Mimogrede bodi omenjeno, da je ravnoisti kaplan celo leto bolan in odsoten, kar sicer ni njegova krivda, a kljub temu rogovili na prižnici, če se v pol leta prikaže enkrat na njej. Šolo pa je gospod župnik lansko leto in letoSnje leto precej zanemarjal, ker mu je bila edina skrb politika. Naj zadostuje to gospodu v odgovor. V bodoče pa si naj za svoje posvetne in politične govore poišče primeren kraj. kjer se mu bo lahko ugovarjalo in odgovarjalo. Ugovarjati bi namreč morali gospodu kljub temu, da nam je v svoji „agilnosti" za ljudski blagor ustanovil politično-klerikalno posojilnico, daairavno je odbornik okr. posojilnice v Ormožu. H koncu pa se obračamo na prečastiti kn. Šk. ordinarijat v Mariboru s ponižno prošnjo, naj nam blagovoli na sedaj izpraznjeno župnijsko mesto poslati moža, ki ne bo političen agitator in hujskač, ampak duhovnik, ki oznanja besedo božjo in navaja ljudi k miru in ljubezni. Iz Ormoža. Za tolovaji drugih spodnje-žtajerskih nemčurskih mest ne smejo gotovo ostati pristni Hermanovi potomci tevtonskih gozdov v Ormožu. Kakor je že „Domovina" poročala, so si ie enkrat ti nemčurski petelini ohladili svojq vsenemško jezo s tem, da so razbili tablo Okrajne posojilnice in poškropili vrata narodne gostilne „pri jelenu" s črnilom. To je bilo kmalu potem, ko so se navzeli sovraštva do Slovencev v Ptuju dne 13. sept., kjer se jim je na „Verbandstagu", na katerega so vabili tudi v Ormožu gromozensko veliki plakati, razjasnjevala vsenemška kultura, katero bi potem Slovencem vbijali s palicami tudi * Ormožu. Pri tem pa so ti pristni nemški fan-talini in paglavci pozabili, da žive njih očetje izključno od Slovencev; seveda, nekateri še tega nočejo izprevideti. Bili so torej 13. sept. v Ptuju, kjer so pomagali pretepati mirne Slovence, hoteli so tudi 20. septembra v Celje, a bilo jim je predaleč. Ko pa so pozneje iz skrajno zavitih poručil v nemških časnikih izvedeli, kako so baje Slovenci napadali angeljsko nedolžne, toli preganjene Nemce, jih je začela grizti in peči njihova nera-čurska vest, da niso bolje v Ptuju 13. septembra Stedili s svojimi slovenskimi groši, da bi mogli potem 20. sept. v Celje. Da, mošnjički se jim že precej kršijo; gospodarsko so ormoški nemčurski kramarji in peki, naj imajo.še tako rejene trebuščke, že itak uničeni, saj se že potapljajo v dolgovih in z njimi se potaplja tudi že itak v morju večnosti se nahajajoče ormoško nemštvo. Kmetje, zapomnite si imena Diermayr, Bauer, Baumann, Brodar, Kautzhamer, držite se gesla „Svoji k svojim", ako to storite in delate, bodo kmalu izginili iz Ormoža vaši najhujši sovražniki, katerih se ogibljite, ko peklenskega hudiča, ki imajo za vas samo palice in batine. Iz Za vrča. Ob pričetku novega šolskega leta me zopet sili poročati nekaj znamenitosti o našem pod zaščito dekanovega plašča vladajočem Križu. Čeravno je nekdaj sam imenoval tuk. dekana „Pfaff" itd., vendar se je sedaj docela podvrgel njegovi komandi — ker baš okoliščine tako zahtevajo. S pomočjo dekanovega terorizma, s kojim je začel vladati, bi ta čudak rad zlezel v občinski odbor — čeravno dobro ve, da ga vsa fara razun duhovnikov iz dna duše sovraži in bi se vsi globoko oddahnili, če bi že enkrat odlazil iz Zavrča. Ker vidi, da v občinskem odboru ni zanj sedeža, je začel vlagati jako „duhovite" reklamacije in s tem povzročil občini mnogo nepotrebne pisarije, dela in stroškov, pri tem pa ne da občini niti vinarjo koristi. Da svet vidi, kako duhovit in izobražen je nadučitelj v Zavrču, hočem tudi vsebino njegove reklamacije navesti. Ta čudak zahteva, da se vpiše v volilni imenik provizorična učiteljica, ki je že pred sestavo volilnega imenika izstopila iz službe. Drugič trdi, da občina kot posestnica nima volilne pravice. Ne zna in ne ume izraza „juridična oseba" in ne razločuje med tem in med izrazom „posestna oseba". Dvema kmetoma sem ta dva izraza tolmačil, ter sta ga razumela, naš „visokoučeni" Križ tega še danes ne razume. Te dve reklamaciji sta bili vzrok, da se je morala že napovedana volitev preklicati, ker glavarstvo še ni rešilo njegovega spakedranega re-kurza in je zahtevalo preklic volitve. V spopolnitev dokaza Križeve učenosti bodi še navedeno to, da kot absolvirani učiteljski kandidat ne zna sestavljati črnovojniškega imenika in tudi ne zna izpolnjevati pole za prosto žganje sliv itd., in vse to na škodo in kvar občinarjev. Vprašamo te samo, g. Križ, zakaj pa si se ponujal za tajnika, če ne razumeš? Ali ne veš, da delaš s tem sramoto sebi in celemu učiteljskemu stanu. Vas občinarje pa že sedaj opozarjamo na škodo, katera vas bo vsled nepravilnega urado-vanja zadela, ako se pravočasno ne pritožite. V imenu več odbornikov iu občanov pa zahtevam, da se ta tajnik takoj odstrani in najme drugi, ki bode razumel pravilno uradovati. Gospodarski paberki. Cena jajc na dunajskem trgu dne 20. oktobra 1908. jajca v zabojih I-ma jajca v sodčkih II-da ,. „ „ Nižje in gor.-avstrijska I-ma' štajerska jajca II-da „ „ I-ma moravska '„ II-da ,, „ Šleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca à 26 k. po K 2 — à 27 „ n K 2 — à 27 ?/an <» K 2 — k 30 „ » K 2 — K 2 — à 27,V2„ « K 2 — à 28 „ « K 2.— à 281/2» n K 2'— k 28V2„ n K 2 — à 28 „ n K 2 — à 28 „ « K 2 — Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca à K 105 I-ma banatska jajca à K 104 zgornjeogrska „ à K 104 I-ma sedmograška sortirana à K 105 I-ma „ nesortirana à K 103 bosanska jajca à K — I-ma bolgarska jajca k K — I-da „ „ k K — -ma srbska „ k K — -ma gališka jajca sortirana k K 103 I-ma „ „ nesortirana à K —- I-ma ruska „ k K — II-da „ „ k K — I-ma srednja jajca k K 90 I-ma mala „ k K 80 Razne novosti. Velikanski škandal se je razkril vBudapešti. Bivši državni tajnik v ministerstvu, sedaj drugi predsednik upravnega sodišča, tajni svetnik pl. Latkoczy je posredoval za provizije gostilniške in lekarniške koncesije. Zalotili so ga, ko je ravno sprejemal 600.000 K. Preiskava se je dosedaj vodila skrivnostno, ker pri aferi igra veliko vlogo tudi pismo nekega aktivnega ministra znani budapeštanski lepotici. — Latkoczy bo odpuščen brez pokojnine. Nemška svobodoljubnost. Profesor nemške univerze v Mariboru v Nemčiji dr. Schiicking je v svojih spisih zastopal nazore liberalne stranke, v svojih govorih je nastopal zoper postopanje vlade proti Poljakom in zcper razlastilno predlogo. Zato je zdaj discipliniran. Goljufije bivšega danskega pravosodnega ministra Albertija. Bivši danski pravosodni minister Alberti je tekom 14 let poneveril 9 milijonov kron. Nekatera poročila pravijo, da celo 12 milijonov. Najhuje je zadeta „Sellandska kmečka banka", zavod s 63 milijoni kapitala. (Nadomestilo za naše posojilnice.) Ta banka je ustavila svoja plačila, pravijo, da samo dotlej, da bo končana preiskava. Alberti je bil predsednik banke. Kot pravosodni minister si je napravil ime s tem, da je zopet npeljal za gotove prestopke kazen s palicami. Velikanski gozdni požarji v Severni Ameriki se vedno bolj širijo. Pet velikih vasi je že uničenih. Zakonolomstvo in ločitev zakona. Zanimiv slučaj je rečilo te dni najvišje sodišče. Vsled pomanjkljivosti splošnega državljanskega zakonika je dunajsko deželno sodišče nedavno nasproti dvema zakonskima razsodilo, da nimata pravice tožiti na ločitev zakona, ker sta oba kriva za-konolomstva. Najvišje sodišče je pa vsled rekurza razsodilo, da obojestransko zakonolomstvo upra-vičuje oba zakonska zahtevati ločitev zakona. Nemoralni oče. Marcel Veith na Dunaju je zahteval od svoje hčerke nenravno življenje, da je lahko od njenih zaslužkov živel. Hčerka se je naposled iz sramote in žalosti utopila, Veitha so obsodili na 1 leto težke ječe. Predaprobacija knjige. Naučno ministerstvo je dalo predaprobacijo Matekovi knjigi „Aritmetika in algebra zu višje gimnazije". 14 gadov obenem usmrčenih. Slikar Bohen-sky v Hebu na Češkem je našel ob nekem gozdu velikega 70 cm dolgega gada. Usmrtil ga je z udarcem po glavi. A takoj nato opazi, kako lezejo iz mrtve kače mladi, še ne popolnoma razviti gadi, ki so seveda takoj pomrli. — Bilo jih je 13. Sprejmem nadmlinarja za valjčni mlin. — Nastopiti je treba 1. novembra t. 1. Mesečna plača po dogovoru. Anton Poiane v Radečah pri Zidanemmostu. 209 2-1 PrahtiMa sprejme Zadružna ,Zveza v Celju*. Pogoji : Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki imajo poleg tega že kaj zadružne ali trgovske prakse, imajo prednost. Nastop službe in drugi pogoji po dogovoru. — Pismene prošnje, opremljene z dokazili o študijah in dosedanjem službovanju se naj pošljejo do 31. oktobra t. 1. na naslov: „Zadružna Zveza v Celju". ni=u= aia Velin« skrbi moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi ,JOHNOV-" peritai stroj, s katerim se pere sneženo belo, se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75%- - Stroji se lahko ogledajo t trgovini z železnino Merkur, P. Majdič, Celje 215 ki pošilja cenike zastonj. 5-1 Pro iz proste roke maio posestjo nova zidana hiša. krita z opeko; v nji je mala prodajalna. Pred biso je velik vrt in njiva. Vse je v najboljšem stanju. — Več se izve pri Anton Švigelnu, h. št. 75, št. Peter v Savinski dolini pri Celju. 214 2-1 Podpisani naznanja, da ima 10 tisoč 4letnih jabolčnih drevesc naproslaj in sicer sledeče vrste: Virginski rožnik, poletni. — Kardinal plamenasti, poletni. — Štajerski zimski raošaneelj, zimski. — Vel. renski bobovec. zimski. — Pariški rambora, zimski. — Vel. kaselski kosmač (reneta), zimski. — Zlatorraeni kosmač. zimski. Cena komadu 60 vinarjev. Naročila sprejema lastnik drevesnice VEK. SYELCER, p. Št. ilj v Slow. gor. 208 3-1 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig iti 7 52-43 igralnih kart « Ss ss Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in ■i barvani papir. p?ma psržsniHi radirk KatsenčKi tablice gobice crailo Trgovske knjige v vseh vf,lik"8tih ^ta,ne —J --i—r— z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi. ali po! usnje vezane, Odjemaine knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin »u občinske arade krajne Šolske svete, učitelj-stvo, žnpnijske urade, okrajne zastope. užitnin-ske zastope. "hranilnice; posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga sol. zVezijov' m risani Panirnato uro?* V8eh velikosti P« o™«'-5 rtpinidie viebe na]njh tovarniških c-enah ^tamhili pečatniki. vignete. (Siegelmarken) OlalllUlljc za Qra(je }n privatnike ixvršujejo si v najkrajšem Času. Rnnitnirp umetne, pokrajinske in a cvetlicami UUpiSINbe 0{j najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. ; ss Ppniki za tiiakovine in pisarniške potrebščine ( ' so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Zahtevajte povsod samo Ciril in H&etodove vžigalice. Somišljenike pozivamo, naj nam naznanijo vse trgovine, gostilne itd. kjer bi ne bilo na razpolago vžigalic Ciril-Iüetodove družbe! Trgovskega pomočnika špecijalista v mariäifakturnä stroki, izur-urjenega nekoliko tudi v trgovski korespondenci, veščega slovenskega in nemškega jezika, išče trgovec na deželi. — Več pov