SKUPŠClNA OBClNE LJUBLJANA-šlSKA Komite za družbene dejavnostl Januar1986 STANJE IN PROBLEMI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. UVOD Osrednji namen analize je, seznaniti skupščino občlne z najbolj perečimi problemi, ki so bili ob izteku srednje-ročnega obdobja 1981—1985 še prisotni na področju vzgo-je in izobraževanja v občini Ljubljana-šiška in jim bo po-trebno nameniti posebno pozornost pri njihovem nadalj-njem razreševanju. Za pripravo analize so bila komiteju posredovana letna poročila strokovne službe Zavoda SRS za šolstvo za šol-sko leto 1984/85 ter podatki, ki so jih komiteju posredo-vale vzgojnovarstvene organizacije (WO), osnovne šole (Oš), srednje šole in glasbena šola. Zaradi obsežnosti gra-div vključuje analiza le bistvene vsebinske povzetke orga-niziranosti in problematike navedenih področij vzgoje in izobraževanja. 2. STANJE, DELO IN PROBLEMATIKA VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJ V štirih centralnih WO z 32 zunanjiml enotami je vklju-čenih v družbeno organizlrano vzgojo in varstvo v 233 od-delkih 4640 (od tega 66 otrok v družinskem varstvu) ali 55 % otrok v starosti do 6 let. V primerjavi s 1. 2. 1985 se Je Stevilo otrok na območju občine v WO zmanjšalo za 257 otrok (v Ljubljanl za 943 otrok), predvsem zaradi porodniških dopustov mater, za-časnih izstopov in bolezni otrok. V okviru dnevne vzgoje so VVO vključevale v preteklem šolskem letu v pripravo otrok na osnovno šolo 1237 ter 171 otrok v okviru skrajšanega programa — za otroke, ki niso vključeni v VVO. Vzgojnovarstveno dejavnost je v pre-teklem šolskem letu izvajalo 257 vzgojiteljev ter 255 varu-hov. Ustrezne izobrazbe ni imelo 31 vzgojiteljev in 154 va-ruhov. VVO namenjajo posebno pozomost tekočemu strokov-nemu izpopolnjevanju (seminarji, predavanja, strokovne ekskurzije idr.) ter povezovanju in sodelovanju s starši otrok, z osnovniml šolami in okoljem, v katerem delujejo. Problematika WO se v glavnem nanaša na neustrezne normative, s katerimi je opredeljeno vključevanje števila otrok na oddelek. Strokovna služba in izvajalci programov v VVO ugotavljajo, da obstoječi normativi negativno vpli-vajo na uresničevanje vzgojnega dela programa, ker |e zaradi prevelike koncentracije otrok neposredno prizadet njihov psihofizični razvoj. Pri tem ostane marsikatera otro-kova želja po sprostitvi in vključevanju v različne dejav-nosti le želja, otrok izgublja občutek varnosti in topline in preživi 8 ur v neustreznem okolju, izpostavljen vsako-dnevnim infekcijam. VVO namreč ne razpolagajo s telo-vadnicami in večnamenskimi prostori, ki bi jih lahko na-menjale izvajanju vzgojnega dela programa. Vzgojno delo v WO bi bilo nedvomno lahko boljše, ko-likor bi te izvajalske organizacije pomembnih vzgojnih pro-gramov lahko ob zmanjšanem številu otrok na oddelek, zaposlovale tudi strokovne delavce (zlasti pslhologe) s tem, da bi postopno, kot to predlaga strokovna služba, lahko vključevale na oddelek tudi po dva vzgojitelja — zlasti v kombiniranih oddelkih. 3. STANJE IN PROBLEMATIKA OSNOVNOŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Mreža šol — število učencev V šolskem letu 1984/85 je bilo na območju občine vklju-čenih v dve centralni (s štirimi podružničniml šolami) ter v 13 samostojnih šolah 9159 učencev, po stanju 1. 9. 1985 pa 9391 učencev v 366 oddelkih (okoli 26 učencev na od-delek). V primerjavi z ostaliml Ijubljanskimi občinami ima območje občine še vedno največje število šoloobveznih otrok, ki je v preteklih 10 letih naraslo za okoli 1500 učen-cev. Osnovnošolska mreža se je intenzivno dopolnjevala zlasti v zadnjih 15 letih z izgradnjo novih osnovnlh šol, prizidkov in v okviru adaptacij. Do 500 učencev Ima 7 šol, od 508 do 800 učencev pa 6 šol. Največje število učencev vključuje Oš Veljko Vla-hovič (1112), to je edina šola ki ima še pouk v dveh izme-nah, prek 1000 učencev (1029) ima tudi OŠ Valentln Vod-nik, Oš Milan Mravlje pa vključuje 940 učencev. Posebej je potrebno Izpostavitl delovanje podružnične osnovne šole Janez Kalan, Topol, ki je edina šola na ob- močju Ljubljane, na kateri se šolajo učenci od 1. do 8. razreda v okviru kombiniranega pouka, v katerega je vklju-čeno v šolskem letu 1985/86 skupaj 33 učencev. Obstoj osemletke v tej podružnični šoli pa opravičuje predvsem izjemno obsežen šolski okoliš s številnimi zaselki, ki gra-vitirajo k citirani šoli ter oddaljenost do centralne šole Franc Bukovec v Preski. Ne glede na objektivne težave, s katerimi se šola sooča, se učenci te šole vse od njene ustanovitve uspešno vključujejo v nadaljnje šolanje. Na po-budo strokovne službe Zavoda za šolstvo so bile v pre-teklem šolskem letu podvzete aktivnosti, da bi podružnič-na šola na Topolu (ob večji pomoči centralne šole), iz-boljšala zlasti kvaliteto pouka na predmetni stopnji. V te-ku pa so priprave na funkcionalno preureditev obstoječih šolskih prostorov ki bo izvedena v letu 1986. Šolski okoliši so bili oblikovani v skladu s 76. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), ki opre-deljuje oziroma določa, da se učenec praviloma vpiše v osnovno šolo iz okoliša, kjer stanuje. Pouk, učni uspehi Osnovne šole izvajajo pouk v 1,36 izmene in imajo v primerjavi z OŠ drugih Ijubljanskih občin največji koefici-ent učne izmene. Šole razpolagajo s 367 učilnicami, od tega je namenjenih za pouk od 1. do 4. razreda 209, za pouk na predmetni stopnji pa 158 učilnic. Vse OŠ — ra-zen podružničnih, imajo tudi telovadnice. Ne glede na bistvene premike pri izboljševanju učnega prostora pa so med šolami še prisotne razlike, ki so vidne predvsem v starih šolskih objektih (Oš Franc Rozman-Stane, F. Buko-vec, A. Kebe, V. Vodnik), pri čemer posebej izstopa 130 let stari šolski objekt v KS Sora, ki ga bo potrebno po-stopno nadomestiti z novogradnjo. V vsebinskem pogledu namenjajo OŠ osrednjo pozor-nost izvajanju prenovljenega predmetnika, ki je v šolskem letu uveden tudi v 6. razrede osnovnih šol. Učni uspeh se giblje vse od leta 1979/80 v okviru 98 do 99 %. Na predmetni stopnji je učni uspeh precej slab-ši. Najbolj problematičen je 7. razred (2,56 % nezadostno ocenjenih učencev). To je razvojno obdobje, v katerem se psihosocialne težave mnogih učencev najbolj izrazijo in odsevajo v učni uspešnosti. Sledita 6. in 5. razred. Naj-več nezadostnih ocen je bilo pri tujem jeziku (2,55 %) in pri matematiki (2,029 %). Iz slovenskega jezika je bilo ne-gativno ocenjeno 0,85 % učencev. Iz preostalih predmetov je odstotek praviloma nižji od 0,5 %. Osnovne šole namenjajo posebno pozornost izvajanju dopolnilnega pouka za učence, ki v okviru rednega pouka niso osvojili temeljnih znanj ter izvajanju dodatnega po-uka, ki je namenjen nadarjenim učencem. V preteklem šolskem letu je bilo vključenih v dopolnilni pouk 2097, v dodatni pouk pa 1127 učencev. V inieresne dejavnosti je bilo vključeno 93,24 % ali 8540 učencev. Z uveljavljanjem novega programa življenja in dela OŠ je vsakemu učencu razredne stopnje zagotovljen vsaj 35-urni, učencem predmetne stopnje pa 52-urni pro-gram interesnih dejavnosti. V celodnevno šolo je bilo vključenih 1136 ali 12,4% učencev, kar je za 1,6% pod povprečjem Ljubljane. V od-delke podaljšanega bivanja pa je bilo zajetih 1850 ali 20,19 % učencev, 13 OŠ je izvajalo jutranje varstvo za 1250 učencev. Osnovne šole in strokovne službe ugotavljajo, da obseg organiziranosti podaljšanega bivanja in celodnevne šole ne ustreza dejanskim potrebam glede na to, da je več kot 70 % staršev v občini obojestransko zaposlenlh. Kadrovski sestav oz. izobrazbena struktura pedagoških delavcev se postopno izboljšuje. V primerjavi s šolskim letom 1980/81, ko od 504 pedagoških delavcev ni imelo ustrezne izobrazbe 59 ali 11,70% učiteljev, se je delež učiteljev z neustrezno izobrazbo v šolskem letu 1984/85 zmanjšal na 7,19 %. Izboljšuje se tudi izobrazbena struk-tura pedagoških delavcev, ki so vključeni v izvajanje pro-grama podaljšanega bivanja. Šolsko prehrano (zajtrki, malice, kosila) pripravlja 14 šol. Oš Hinko Smrekar organizira kosila v VVO Litostroj, kjer pa zaradi premajhne zmogljivosti ne morejo sprejeti vseh učencev, OŠ Rihard Jakopič, ki še nima lastne kuhi-nje, zagotavlja kosila v Domu železniških šol. V šolskem letu 1984/85 se je v osnovnih šolah prehra-njevalo 8934 ali 97,5 % učencev. Možno je ugotoviti, da padec življenjske ravni še ni vplival na število vključenih učencev v šolsko prehrano, kar za mnoga okolja v SRS ne velja. Samoupravna organiziranost se odraža predvsem v in-tenzivnejšemu delu svetov šol in delovanju svetov staršev, prek katerih so nekatere šole pridobile zunanje sodelavce za vodenje interesnih dejavnosti, pri organizaciji in izved-bi kulturnih, naravoslovnih dni in delovnih akcij. V okviru drugih vzgojnih nalog so osnovne šo!e razvile bogato dejavnost na področju ohranjanja in razvijanja re-volucionarnih tradicij, kjer imajo šole največo oporo v or-ganizacijah ZZB NOV in ZRVS. Strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra se inten-zivno izvaja v okviru seminarjev po posameznih področjih in ob tekočem spremljanju pedagoške problematike, ki se obravnava na strokovnih aktivih in v učiteljskih zborih. Pozitiven premik je bil dosežen tudi na področju pedago-škega vodenja šol in strokovnega izpopolnjevanja ravna-teljev in pomočnikov, pri čemer pa strokovna služba ugo-tavlja, da bi morali biti ravnatelji šol kot pedagoški vodje bolj razbremenjeni z izvenšolskim delom. Uresničevanju nalog poklicnega usmerjanja namenjajo osnovne šole poseben poudarek v celotnem vzgojnoizobra-ževalnem procesu. Pri tem šole izpostavljajo problem po-manjkljivih in zastarelih gradiv za poklicno vzgojo in in-formiranje, ki jih pripravlja skupnost za zaposlovanje. Po-klicno informiranje se je v preteklih dveh letih vsestran-sko intenziviralo, zlasti z odprtimi dnevi v organizacijah združenega dela, ki so organizirani tako za učence kot tudi za njihove starše. Pri tem izstopa problem vpisa žen-ske mladine, ki se še premalo odloča za proizvodne pro-grame. Problematika osnovnih šol se v glavnem nanaša na ugo-tovitev, da šole še ne morejo v celoti razviti v ustrezni meri vseh interesnih dejavnosti, ki jih terja prenovljeni predmetnik, za kar bi potrebovale večje število zunanjih mentorjev. Poseben problem predstavlja tudi vzdrževanje obstoječih šolskih objektov, pri čemer nastaja v šolskih telovadnicah in zunanjih površinah zaradi neodgovornega odnosa posameznikov velika družbena škoda. OŠ Franc Marn, Vodice posebej izpostavlja tudi vprašanje nadalj-njega delovanja oddelka glasbene šole Franc Šturm, ki je bil v preteklem šolskem letu ukinjen in bi ga bilo potrebno v okviru COŠ ponovno organizirati. Šolski dispanzer in svetovalni center izpostavljata nuj-nost večjega sodelovanja med šolo, starši in dispanzer-jem, pri obravnavi in razreševanju številnih vzgojnih pro-blemov, ki se odražajo v porastu vzgojne problematike nasploh. Dispanzer posebej izpostavlja nujnost uvedbe ko-rektivne telovadbe v vseh šolah. 4. SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Šolsko leto 1984/85 je bilo pri uvajanju srednjega us-merjenega izobraževanja sklepno leto, v katerem so se vsi učenci od 1. do 4. razreda izobraževali po novih pro-gramih. V Šiški so izvajale (od 26 srednjih šol v Ljubljani) pro-grame srednjega usmerjenega izobraževanja štiri šole z 2910 učenci. Skupni problemi srednjih šol v Ljublfani (pomanjkanje učnega kadra za strokovno teoretične predmete, pomanj-kanje mentorjev, problematika izvajanja fakultativnega po-uka tujih jezikov, pomanjkanje opreme, problemi štipendl-ranja idr.), so prisotni tudi na srednjih šolah v Šiški. Stališča skupščine do razreševanja posameznih proble-mov srednjih šol v občini so bila do sedaj le delno reali-zirana, pri čemer je potrebno izpostaviti pozitiven premik pri izvedeni adaptaciji bivšega vajeniškega doma v Šent-vidu, s katerim je srednja šola za elektroniko pridobila ustrezne prostore za učne delavnice, vendar pa navedena šola še nima celotne opreme. Na območju občine posebej izstopa problem izgradnje telovadnice, ki \o potrebuje srednja šola tehničnih strok Franc Leskošek-Luka za prek 1000 učencev. Srednje šole na območju občine se soočajo tudi s problemom prena-trpanosti predmetnikov in s prezahtevnostjo učnih vsebin pri nekaterih predmetih. Pri tem srednje šole ugotavljajo, da na osip učencev v prvih letnikih vpliva tudi slabše znanje učencev iz osnovnih šol — zlasti iz matematike, fizike, kemije in obvladovanja knjižnega — pisnega in ust-nega izražanja. Šole še nimajo vseh ustreznih učbenikov. 5. NEKATERI SKUPNI PROBLEMI VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJ, OSNOVNIH 1N SREDNJIH ŠOL Osebni dohodki delavcev v navedenih OZD so v pretek-lem obdobju bistveno zaostajali za OD delavcev iz gospo-darstva. V preteklem letu pa so se osebni dohodki delav-cev s področja vzgoje in izobraževanja pospešeno izbolj-ševali. Tako je bilo v novembru 1985 zaostajanje OD za gospodarstvom v VVO le še 3,2 %, na področju osnovnega izobraževanja 4,2, največje zaostajanje pa je bilo eviden-tirano še na področju srednjega usmerjenega izobraže-vanja (okoli 10,2 %). Stanovansko problematiko je možno izpostaviti kot po-seben problem, glede na to, da navedenim OZD po stanju december 1985 primanjkuje okoli 145 stanovanj. 6 GLASBENA ŠOLA FRANC ŠTURM Šola vključuje učence osnovnih in srednjih šol in izvaja 10-letni vzgojnoizobraževalni program. V šolskem letu 1984/85 je glasbena šola vključevala skupno 1602 učenca, od tega 1031 učencev z območja občine Ljubljana-šiška ter 571 učencev z območja občine Ljubljana-Bežigrad. šo-la ima 9 zunanjih enot. Pouk izvaja 84 pedagoških delav-cev, od katerih 11 nima ustrezne izobrazbe. Materialni po-goji šole so glede prostora bistveno boljši na območju občine Ljubljana-Šiška kot v občini Bežigrad. Šola se so-oča s primanjkljajem strokovnega kadra za pouk kitare, pihal in godal, razen tega pa z velikimi materialnimi stro-ški (ogrevanje, najemnine), ki jih šola zaračunava staršem pri plačevanju šolnine. V participacijo staršev so vključe-ni tudi osebni dohodki administrativno-tehničnega osebja, ki jih glasbena šola ne pridobiva v svobodni menjavi dela. Tako starši plačujejo šolnino v povprečnem znesku 1500 do 1600 din mesečno za posameznega učenca. Pri tem je možno ugotoviti, da so šolnine glasbenih šol izven Ijubljanskih občin bistveno nižje, ker izobraževalne skupnosti v glavnem pokrivajo vse materialne stroške. Po-seben problem za glasbeno šolo predstavlja tudi nakup potrebnih instrumentov. 7. ZAKLJUČEK I. PREDLOGI IN PRIPOROČILA NADZORNO-SVETOVALNE SLU2BE 1. Področje predšolske vzgoje Glede na to, da je zaradi upadanja naravnega porasta možno predvideti tudi nadaljnje upadanje števila otrok v VVO, je potrebno skladno z načelom: vsem otrokom ena-ke možnosti za razvoj, pripraviti alternativne vzgojne pro-grame za tiste otroke, ki ne bodo vključeni v dnevno vzgo-jo in varstvo. Ker občasni popoldanski programi niso pri-tegnili večjega števila otrok, bo treba pripraviti programe, ki se bodo izvajali v dopoldanskem času in z vzgojitelji, ki bodo to delo opravljali v rednem delovnem času kot sestavni del dejavnosti VVO. Interdisciplinarni pristop k reševanju vzgojnih težav po-sameznih otrok, skupine ali oddelka terja teamsko delo različnih strokovnjakov (pedagog, psiholog, socialni de-lavec, specialni pedagog in zdravstveni delavec), kar se kljub določbam 36. člena zakona o vzgoji in varstvu pred-šolskih otrok ne uresničuje. Zato predlagamo, da VVO in SIS OV upoštevajo v okviru svobode menjave dela kot instrument financiranja tudi strokovne delavce (najpre], predvsem psihologe) za neposredno delo z otroki in dru-žinami otrok, ki so vključeni v katerekoli vzgojne progra-me VVO. Večje število vzgojiteljev je že zaposlenih na delovnih mestih varuhov. Redna šola za varuhe ne obstaja, ob delu se v prihodnje ne bo možno več šolati, vzgojitelji bodo zaključevali šolanje po srednjem usmerjenem izobraževa-nju ali po višjem izobraževanju. Srednjeročni plan razvoja otroškega varstva predvideva zaposlovanje dveh vzgojite-Ijev na oddelek najprej v kombinirane oddelke in v oddel-ke priprave na šolo, kar bi bilo potrebno postopno tudi izvajati. 2. Področje osnovnošolske vzgoje in izobraževanja Zagotovljeni program je prednostna naloga, ki naj jo upoštevajo izobraževalna skupnost in šole, glede na to, da program predstavlja enoten standard vzgoje in izobra-ževanja, ki zagotavlja enotnost osnovne šole. Družbeno-politična skupnost in izobraževalna skupnost naj si priza-devata za realno vrednotenje zagotovljenega programa in za ohranjevanje obsega ter kvalitete dosežene stopnje raz-širjenega programa (celodnevne osnovne šole, podaljšano bivanje, šolska prehrana, šola v naravi, interesne dejav-nosti). Pogoje za uspešno uresničevanje novega programa živ-Ijenja in dela osnovne šole je podružbljanje vzgoje in izo-braževanja, zato je z vso odgovornostjo treba podpreti so-delovanje šol z družbenim okoljem na vseh ravneh. Delegati družbene skupnosti (občinske izobraževalne skupnosti, občinske skupščine, krajevne skupnosti in druž-benopolitičnih organizacij), naj svoji delegatski bazi poro-čajo o delu organa, v katerega so delegirani ter poročajo o svoji aktivnosti v teh organih. Kakovost vzgoje in izobraževanja je eno osrednjih vpra-šanj našega časa, zato je upravičeno delovno uspešnost vzpodbujati tudi z družbenimi priznanji. Občinska izobraževalna skupnost naj sledi občinskim izobraževalnim skupnostim v SRS, ki so že uvedle pode-Ijevanje priznanj posameznim izjemno uspešnim pedago-škim delavcem na ravni občinske izobraževalne skupnosti. Prenovljeni program življenja in dela osnovne šole zahte-va od pedagoškega vodje šole in učitelja večjo intenziv-nost, fleksibilnost in boljšo kvaliteto dela, kar naj bi šole upoštevale tudi pri kadrovski politiki. Vodstva šol naj si prizadevajo za višjo kvaliteto vzgojno-izobraževalnega dela. Pri tem naj upoštevajo ugotovitve in usmeritve v poročilu pedagoške službe o stanju in pro-blematiki v osnovnih šolah občine Ljubljana-Šiška za leto 1984/85. II. STALIŠČA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Na področju izvajanja programov predšolske vzgoje in varstva otrok naj mestna raziskovalna skupnost izdela analizo dejanskega stanja, s katerim se soočajo WO pri uresničevanju programov predšolske vzgoje v praksi. Ana-liza bi morala objektivizirati stanje na tem področju tako z vidika prostorskih, zdravstvenih kot tudi pedagoških vidi-kov, da bi tako zagotovili realna in objektivna merila za ustrezno korekcijo obstoječih normativov. Nevzdržna je tudi ugotovitev, da centralne VVO s prek 1000 otrok nimajo strokovnih služb. Zato je nujno, da ob-činska in mestna skupnost otroškega varstva proučita mož-nost za vključitev teh služb (predvsem psihologov), ki bi v sodelovanju s starši pripomogli k hitrejšemu analiziranju in odpravljanju razvojnih zaostankov in čustvenih motenj otrok, s katerimi v mnogih primerih otroci že vstopajo v osnovno šolo. Psihologi v VVO pa bi nedvomno veliko pripomogli tudi k prosvetljevanju vzgojiteljskega kadra, pri prenosu razvojne psihologije v vsakdanje delo. 2. Na področju uresničevanja programov varstva in vzgo-je predšolskih otrok in vzgoje ter izobraževanja osnovno-šolskih otrok je mreža teh objektov v glavnem zadovoljiva. Zato morajo poslovodni organi zaostriti osebno odgovor-nost posameznih delavcev do vodenja evidence nad posa-meznimi zgradbami in njihovimi deli in z vsakoletnimi na-črti opredeliti prioriteto vzdrževalnih del in obnavljanja le-teh. Iz podatkov skupnosti otroškega varstva in izobraže-valne skupnosti je možno zaključiti, da vzdrževanje objek-tov ni več toliko problem manjkajočih finančnih sredstev kot problem tekočega spremljanja obstoječega stanja ob-jektov in pravočasnega pristopa k izvajanju vzdrževalnih del. Pri lem je potrebno posebej zaostriti odnos do tistih zunanjih uporabnikov šolskih telovadnic in drugih prosto-rov, ki do skupne družbene imovine nočejo prevzeti tudi ustrezne odgovornosti do njenega ohranjevanja. Končno je potrebno v okviru celovitega vzgojnoizobraže-valnega procesa nameniti posebno pozornost kulturnemu odnosu učencev do opreme, učil in objektov, pri čemer bi lahko šole v sodelovanju z mladino v KS izvajale tudi določena obnovitvena dela, ki niso tehnično problematič-na (kar nekatere šole izven Ljubljane dejansko že izva-jajo). 3. Z vidika šolskih uspehov ugotavlja komite, da bi mo-rala služba Zavoda SRS za šolstvo v bodoče poostriti pe-dagoški nadzor nad kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela. Učni uspeh izražen v % namreč ni merilo kvalitete zna-nja. Srednje šole ugotavljajo, da je znanje učencev OŠ različno in pomanjkljivo, predvsem v nekaterih ključnih predmetih, kar pogojuje osip učencev v prvih letnikih sred-njih šol. Zaradi tega morajo osnovne šole nameniti še več pozornosti kvaliteti dodatnega In dopolnilnega pouka, rav-natelji osnovnih in srednjih šol pa naj zagotovijo reden pretok informacij (prek strokovnih aktivov) o ustreznosti znanj učencev, ki se vključujejo v SVI in o drugih ugoto-vitvah, ki pogojujejo in vplivajo na uspešnost učencev v srednjih šolah (neusklajenost učnih vsebin Idr.). 4. Na področju vzgojne problematike morajo šole name-njati več pozornosti analiziranju vzrokov, kl pogojujejo po-rast psihogenih motenj pri učencih, k! so v nekaterih pri-merih lahko tudi vzrok neustreznega oz. nepedagoškega odnosa učitelja do učenca. 5. Glede nadaljnjega izenačevanja materialnih pogojev dela osnovnih šol meni komite, da je potrebno sredstva združene amortizacije namenjati predvsem funkclonalnemu preurejanju učnih prostorov za potrebe izvajanja prenov-Ijenega predmetnika v starejših šolskih zgradbah. Strokov-na služba mestne izobraževalne skupnosti pa naj pospeši izdelavo programa za enotno opremljanje učilnic na pred-metni stopnji (fizika, računalništvo). 6. V zvezi s problematiko izvajanja šolske prehrane v osnovnih šolah mora strokovna služba mestne izobraževal-ne skupnosti pospešiti pripravo predloga, o katerem naj razpravljajo skupščine izobraževalne skupnosti, da se v okviru svobodne menjave dela šolam zagotovi tudi pokri-vanje osebnih dohodkov kuharskega osebja tako, da bi starši poravnali le stroške živil. Strokovna služba mestne izobraževalne skupnosti naj z analizo ugotovi, kakšne so možnosti za poenoteno raz-reševanje šolske prehrane, tako v kvalitativnem kot dohod-kovnem smislu. Ravnatelji šol in drugi odgovorni delavci pa bi morali v bodoče namenjati več pozornostl kvaliteti prehrane nasploh, izvajanju enotnih jedilnikov in racional-ni porabi živil. Šole morajo namenjati tudi več pozornosti kultiviranju uživanja hrane, kar ne more biti le zadeva vo-dij šolske prehrane, temveč obveznost celotnega učitelj-skega zbora, glede na to, da je kultura prehranjevanja le sestavina vzgojnih smotrov, tako osnovne kot tudi srednje šole. 7. Na področju izvajanja glasbenega pouka mora stro-kovna služba mestne Izobraževalne skupnosti pospešiti pripravo predloga, da se glasbenl šoli v okvlru svobodne menjave dela zagotovi tudl redno In ustrezno pokrivanje osebnih dohodkov administrativno-tehničnemu osebju ter pokrivanje vseh večjih materialnih stroškov, zlasti ogreva-nja, ki jih sedaj zaračunava glasberta šola — staršem. Povprečna šolnina — 1500 din za učence mesečno nam-reč ni sprejemljiva za starše z nižjimi osebnimi dohodki, kar pa nujno vpliva, da se otroci iz socialno šibkejših dru-žin ne morejo vpisovati v navedeno šolo. Glasbena šola Franc Šturm naj prouči možnost, da se pri Oš Franc Marn, Vodice ponovno organizira oddelek glasbene šole v okviru COš. 8. V zvezi s problematiko srednje šole tehničnih strok Franca Leskoška-Luke, ki se nanaša na izgradnjo telovad-nice, predlaga komite, da se na nivoju Ljubljane ponovno prouči možnost sofinanciranja izgradnje navedene telo- vadnice, brez katere ta šola, s prek 1000 učenci ne more izvajati telesnovzgojnega programa. Pri srednji šoli za elektroniko pa je potrebno pospešiti aktivnosti za prido-bitev manjkajoče opreme, ki jo potrebuje šola za učne delavnice. 9. Ne glede na to, da se osebni dohodki v VVO, Oš in srednjih šolah pospešeno izboljšujejo pa predlaga komi-te, da se pravilniki o delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev poenotijo, da bi se izognili razlikam, ki so še prisotne, tako znotraj navedenih OZD v občini kot tudi med posameznimi občinami v Ljubljani. Za enaka dela in naloge naj veljajo enaka izhodišča za analitično oceno del in nalog, kar bi bil prvi korak na poti uskladitve osebnih dohodkov na navedenem področju (nosilec naloge: stro-kovna služba mestne skupnosti otroškega varstva in mest-ne izobraževalne skupnosti). V ta prizadevanja pa bi se morala vključiti tudi strokovna služba republiške izobraže-valne skupnosti glede usklajevanja OD v srednjih šolah. 10. Komite ugotavlja (kot tudi strokovna služba Zavoda SRS za šolstvo), da številne izvenšolske dejavnosti ter upravno-pravni posli omejujejo možnosti ravnateljev za in-tenzivnejše pedagoško vodenje šol, kar je sicer ena izmed temeljnih nalog ravnateljev. Zato komite predlaga, da se pri mestni izobraževalni skupnosti organizira stalna pravna služba, ki mora prevzeti dela in naloge v zvezi s pripravo številnih samoupravnih aktov ter razreševanje in vodenje pravnih zadev, s katerimi se sedaj soočajo ravnatelji na vseh osnovnih šolah, čeprav te zadeve v OZD s področja gospodarstva opravljajo pravne službe. 11. Ne glede na objektivne in subjektivne težave, s ka-terimi se soočajo OZD na področju vzgoje in izobraževa-nja, pa je možno zaključiti, da dosegajo izvajalci posa-meznih programov dobre uspehe, ki bi bili še boljši, če bi bilo vključevanje staršev v razreševanje vzgojno-izobraže-valne problematike bistveno večje, kot je sicer, kar velja tudi za OZD s področja gospodarstva, ko gre za vprašanje zagotavljanja zunanjih mentorjev osnovnim in srednjim šo-lam. 12. Ne glede na dosežene rezultate pa morajo vse vzgoj-no-izobraževalne organizacije v bodoče nameniti še več pozornosti tekočemu in stalnemu izobraževanju ter Izpo-polnjevanju vzgojiteljev, učiteljev ter strokovnih delavcev. Strokovna služba Zavoda SRS za šolstvo pa mora v bo-doče v letnih poročilih namenjati več pozornosti analizi-ranju pravih vzrokov, ki pogojujejo nekatera pomanjkljiva znana učencev osnovnih šol, ki so lahko vzrok neusklaje-nih učnih vsebin med osnovno in srednjo šolo ali pa pre-dimenzioniranosti programov srednjih šol. V letnih poro-čilih naj strokovna služba nameni več pozornosti tudi ob-ravnavi idejnosti pouka, oz. analiziranju vzgojno-izobraže-valnega dela z vidika uresničevanja socialističnih vzgojnih smotrov. Komite predlaga skupščlnl, da analizo obravnava in jo sprejme s stališči in predlogi strokovne službe Zavoda SRS za šolstvo in komiteja za družbene dejavnosti. Komite za družbene dejavnostl Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL LJubljana-Šiška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Gradivo pripravil za tisk: Se-kretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška — Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacijo Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7.11.1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.