Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 52	Maribor,	sreda,	dne	30.	junija	1937	Leto	XII
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1,—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Aktivnost zdrutene opozicije
Iskreno za svobodo in demokracijo!
Združene opozicije pravzaprav ne poznamo in očividno tudi sama ne ve, če je združena in kaj jo druži. Opozicija, ki nima enotnega minimalnega programa in ga ne more postaviti na konkretna tla, ker se sama v sebi preveč diferencira (razlikuje) po malenkostnih razlikah ali celo nejasnostih ter že dve leti na dolgo in široko govori o svojih akcijah, je zopet začela širiti vesti o nekih akcijah in živahnosti. Kakšne bodo te akcije sicer še ne vemo. vemo, pa da se iz akcij po dosedanjih metodah ne more roditi niti miška.
Kaj pa je glavna politična zahteva in potreba v državi? Ali ne morda čista demokracija in svoboda? Ali ni to zahteva vseh konstruktivnih narodnih sil v državi? Če opozicija ali del opozicije ni za to glavno zahtevo, potem je opozicija slabo združena in se tudi nje temeljni program ne strinja z voljo naroda, ker se v celoti sploh ne naslanja na bistvo, ki je v stanu normalizirati razmere v državi.
Ves čas, ki je že precej dolg, govori združena opozicija samo o svojih medsebojnih »nebistvenih« razlikah. Srbi in Hrvati imajo vsak svoja mnenja in ne morejo sodelovati. Zato so postale akcije že smešne, ki ne do-sezajo drugega, kakor da se še pičel zmisel za demokracijo in svobodo u-bija, razkraja ideologijo opozicije in izgublja dragoceni čas.
Naši notranji problemi so rešljivi na podlagi prave demokracije in kdor ni za to rešitev, je sovražnik naroda. Dosedanje igre je pa dovolj. Treba preiti h konkretni akciji. Izvojevati je treba predpogoje za sporazum. Ta predpogoja sta demokracija in svoboda.
Dokler se takozvana »združena« opozicija ne postavi na to stališče, toliko časa ali protežira hegemoni-stične cilje ali pa uganja diletantsko politiko, kar ni iskreno in tudi ne more voditi k sporazumu.
Edino geslo in program združene opozicije bi moral biti:	Iskrena de-
mokracija in svoboda!
Neresnosti je že dovolj!
*
Tudi demokrati priznavajo.
V	bistvu tudi resolucija Glavnega odbora bivše demokratske stranke (Davidovič) z dne 13. junija povdarja,
Povišajte mezde in plače!
Prva zahteva delavcev in nameščencev
Pravili so, da morajo to storiti, ker — gospodarstvo ne prenese bremen. Seveda je stališče popolnoma krivo. Predvsem je treba aktivizi-rati gospodarstvo z javnimi deli in racionalno produkcijo. Drugi faktor je dvig konzuma, na katerem pravzaprav sloni današnje gospodarstvo. Tretji moment je pa, poiskati vire tam, kjer so, to je pri kapitalu, renti in velikih dobičkih. Reduciranje mezd in plač pa je pravi strup za gospodarstvo.	,	i	, ,,	Jj
Te dni pa čitamo, da smo v dveh letih sedanjega režima jako lepo napredovali. To je resnica. Kapitalistična podjetja izkazujejo velike dobičke, trgovinska bilanca je aktivna in draginja narašča, ds \* Vi'
Dohodki gospodarstev in kapitala so se torej jako pomnožili, delavske mezde pa so le neznatno napredovale. Plače delavcev so morda napredovale povprečno za 2 do 3%i, javnih nameščencev so ostale iste, zasebnih pa celo padajo'.
Državnim uradnikom so bile plače znižane, občinskim nameščencem tudi. Plače so padle na tako nizek nivo, da o njih ne moremo trditi, da so eksistenčne, vsaj za nameščence in delavce nižjih kategorij.
In kljub izboljšanemu gospodarstvu, kljub ogromnemu valu draginje ni nikjer govora, da je treba misliti tudi na sanacijo položaja delavcev in nameščencev, zasebnih in javnih.
n* TO
Vlada ljudske fronte v Franciji
Za zattito ljudstva pred špekulanti
Zaupnica vladi z 382 proti 142 glasovom
Nova vlada ljudske fronte s predsednikom Chauteinpsom (Šota-nom) se je predstavila parlamentu in je po prečitani izjavi dobila zaupnico s 382 proti 142 glasovom.
V	izjavi vlada povdarja, da hoče zaščititi državo pred pogubnimi posledicami spekulacije, ki jo vrše kapitalisti s francoskim frankom in izvozom zlata.
Vlada opozarja, da bo zahtevala brezpogojno spoštovanje socijalne zakonodaje in zlasti izvajanje kolektivnih pogodb, čijih veljavo namerava vlada povečati še z novim1 zakonom:.
S posebnimi ukrepi bo vlada izvedla organizacijo kmetijstva in rešila vprašanje obrtniških dolgov.
Pooblastilni zakon
Vlada je predložila parlamentu pooblastilni zakon z veljavnostjo treh mesecev.
Zaprte borze
Da prepreči vsako spekulacijo je vlada zaprla borze, dokler ne bo dobila finančnih pooblastil.
Izvedeno bo razvrednotenje franka za 11 odst., v razmerju 125 frankov en funt šterling, oz. 25 frankov en dolar.
Pred francoskim socialističnim kongresom
Socialistična ofenziva proti senatu.
ministrske krize ter sklenejo ustavo, po kateri taka kriza ne bo več mogoča.
Socialistična stranka napoveduje z njo velik boj senatu, ki ne bi smel imeti pravice, da onemogoči vlado, katera pravica naj pristoja samo poslanski zbornici.
V nekaj tednih se bo vršil v M#r-sejlu. kongres socialistične stranke.
Kongresu bo predložena posebna resolucija, ki sta jo podpisala tudi Leon Blurn in Pavel Faure. Resolucija se bavi z načelnimi vprašanji u-stave. Resolucija zahteva, da se vse stranke ljudske fronte uče iz zadnje
da pribiranje demokratičnih sil ni rodilo še nobenega rezultata in da ni enotnosti niti med srbskimi opozicijskimi strankami, še manj pa med temi in Mačkovim gibanjem.
Proti kartelu tvornic papirja —
znižanje uvozne carine
Kako krote nenasitne lastnike papirja na Čehoslorvaškem.
Pri nas so lastniki tvornic papirja združeni v kartelu in so pred kratkim kar trikrat zaporedoma zvišali eno papirju, skupno za okgrolo 26
odstotkov.
To povišanje cen papirja je nekaj nezaslišanega in v ničemer opravičeno. Protesti v javnosti niso zalegli nič. Izgleda, da ni pri nas nikogar, ki bi karteliranemu oderuštvu stopil na prste, dni	*••!(<*> »'»•«« »Mjii-o
Med tem, ko si pri nas pustimo dopasti, da nam kartelirani tovarnarji navijajo cene papirju in to istočasno, ko na drugi strani znižujejo mezde delavstvu, pa so na Čehoslo-vaškem, Uici	.1	;.r. iW>*ti
Sirite nas list!
mi	odločeni	stopiti
karteliranim lastnikom papirnic na prste.
Minister za socialno politiko s. inž. Nečas je te dni v parlamentu napovedal, da bo vlada znižala zaščitno carino na uvoz papirja za de-vt desetin in na ta način prisilila kartel lastnikov papirnic, da si bodo premislili podražiti papir.
Tudi naša vlada bi se lahko s pridom poslužila vzgleda, ki ga nudi Cehoslovaška v boju proti navijalcem cen papirju. Zakaj bi mi trpeli, da bogati lastniki tvornic papirja izrabljajo carinsko zaščito za odiranje konzumentov?
Kako le kaj mislijo poslanci in senatorji o teh vprašanjih. Do danes še
nismo slišali, da bi bil klub poslancev JRZ zahteval nujno sklicanje parlamenta, da se zaščiti ljudstvo ne samo pred karteliranimi tvomičarji papirja, ampak pred verižniki sploh.
—III—
S konference mednarodnega dela v Ženevi
40urni delovni teden.
V	Ženevi so se posvetovali o uvedbi 40urnega delovnega tedna v tekstilni industriji, grafični obrti in kemični industriji.
Sprejet je bil samo načrt konvencije o 40umiku v tekstilni industriji. Predloga za uvedbo 40urnika v kemični in grafični industriji nista dobila potrebne večine.
Ss. Jouhaux in Mertens sta v imenu delavske skupine zaraditega stavila resolucijo, ker ta metoda posvetovanja traja kar leta, da se mora skleniti splošna konvencija, ki jo naj izdela splošna konvencija, ki jo naj ferenci 1938. Položaj zahteva, da se izvede splošno skrajšanje delovnega časa.
Sprejet je bil tudi sklep o zvišanju starostne dobe za sprejem v delo od 14 na 15 let.
Nanga Parbat — ledeni grob znanstvenih odprem. Letos spomladi se je podalo devet članov nemške znanstvene odpreme na Himalajo v Aziji z namenom, da se povzpno na najvišji vrh Himalaje, ki ga domačini nazivajo Nanga Parbat. Okrog 1000 metrov pod vrhom preko 8000 metrov visoke gore, kamor je odprema dospela sredi junija, se je utrgal veliki snežni plaz, ki je pokopal pod seboj vse člane odpreme razen dveh in devet nosačev. S tem je tudi ta najnovejši podvig nemških znanstve-niko?, ki bi
utr. >lv	žalostno	propadel.
Angleški poslanci so si povišali dnevnice od 400 na 600 funtšterlingov letno (t. j. Din 150.000).
Lavina, ki preti pokopati Evropo
Resne besede v angleškem parlamentu
V	angleškem parlamentu se je vršila koncem preteklega tedna velika debata v zvezi s španskim vprašanjem in obnašanjem Italije in Nemčije.
Predsednik vlade Neuville Chamberlain je primerjal položaj v Evropi s snegom, ki leži visoko nakopičen na strmem gorskem pobočju. Vsak čas se lahko sproži lavina.
Predsednik delavske stranke Atlee je zahteval od vlade, da napravi konec slepomišenju v španskem; vprašanju in podpre legalno špansko vlado.
Liberalec Lloyd George je strastno napadal Nemčijo in njeno poli-
tiko vmešavanja v Španiji. Rekel je, da Nemčija zasleduje v Španiji osvajalno politiko in izrazil svoje obžalovanje, da Sovjetska Pusija ni dala Španiji še več letal in topov *a obrambo pred tujimi osvajalci.
Zunanji minister Eden pa je izjavil, da so časi, ko se je Anglija morala samo umikati, minuli.
Izgleda, da vidi Anglija ogrožene svoje interese v Španiji in da bo zato znala te interese braniti. Za seboj ima Francijo, ki je istotako prizadeta, in v ozadju Zedinjene države.
—III—
Za Španijo	in	prot
Skepi izvrševalnih odborov Socialistične delavske internationale in Mednarodne strokovne zveze
V	Parizu sta se sestala dne 24. t. m. izvrševakia odbora Socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze, ki sta obravnavala položaj v Španiji, kakršen je nastal po izstopu Nemčije in Italije iz nadzorstva nad nevmešavanjem. Internacionali sta sklenili:
1. vplivati na vlade v Zvezi narodov združnih držav, da se v skladu s paktom Zveze narodov pomaga Španiji, da si zopet pridobi politično in teritorijalno neodvisnost;
2. zahtevati vzpostavitev svobodne trgovino, da bo legitimna španska vlada v stanju, dobiti orožje, ki ga rabi za svojo obrambo;
3. razširiti vezi brezkompromisne solidarnosti obeh internacional z republikansko Španijo. Obe internacionali bosta vplivali na njima priključene stranke in organizacije v vseh deželah, da najenergičnejše delajo za uresničenje teh smernic.
Nobenih sprememb v vodstvu Socialistične delavske Internacionale
Dne 18. junija t. 1. je predsednik Socialistične delavske internacionale s. Louis de Brouckere najavil svoj odstop, z njim vred sta sklenila odstopiti tudi tajnik s. dr. Friderik Adler in blagajnik Van Roesbrook.
Boji na vseh frontah
S. Louis de Brouckere.
Seja izvršilnega odbora internacionale, dne 25. junija je razpravljala o najavljenem odstopu predsednika, tajnika in blagajnika ter je po raščiš-čenju nesporazuma, ki je dovedlo do demisije, izrekla ponovno zaupnico odstopivšim, nakar so imenovani izjavili, da bodo še nadalje obdržali svoje funkcije.
Na vseh bojiščih v Španiji je zadnji teden postalo živahno.
Vsekakor je ta živahnost v zvezi z zahtevo Nemčije in Italije, ki pritiskata na generala Franca, da v dveh mesecih najkasneje zaključi vojno in seveda zmaga.
Poskus Nemčije in Italije, da bi z izmišljenim napadom španske podmornice na križarko »Leipzig« izvabili Anglijo in Francijo v akcijo proti legalni španski vladi, se je ponesrečil. Njun izstop iz pomorskega nadzorstva je imel za posledico odločno protiakcijo Anglije in Francije ter Zedinjenih držav, tako, da sta si Nemčija in Italija premislili na svojo pest iskati zadoščenja (po receptu Almerija).
Kar ni bilo mogoče doseči po ovinkih, naj bi sedaj dosegel Franco z direktnimi napadi. Na podlagi vesti iz Italije in Španije so iz Italije prišli novi »prostovoljci« v Španijo. Njihovo število cenijo na 15.000. Izkrcali so se v Cadizu in Malagi. Iz Civita Vecchia v Italiji pa je 24. junija odšlo še 8000 prostovoljcev.
Na baskiSkl fronti
so Baski ustavili nacistično ofenzivo 10 do 15 km zapadno od Bilbaja. Na tem ozemlju, ki ga Baski z vso naglico utrjujejo, so se francovci na par mestih morali že tudi umakniti pred protinapadi, zlasti v pogorju Galdames.
V	splošnem pa utrjujejo Baski vso okolico Santandra. Vesti, da Francovci že obstreljujejo Santan-dru so popolnoma izmišljene.
Pred Madridom
je oživela fronta pri Carabanchelu in dalje proti jugu ob reki Jarami. Izgleda, da pripravljajo nacisti napade na jugovzhodu od Madrida. General Miaja je v svojih izjavah zelo optimističen. Slej ko^ prej je madridska obramba prepričana, da napadalci tudi to pot ne bodo prodrli. Na Casa del Čampo so se republikanske čete polastile pokopališča, za čijega posest so se vršili hudi boji.
Na Jugu
nameravajo nacisti napasti iz smeri Malage proti Almeriji.
Napadi nemSklh podmornic
Vmešavanje V španske zadeve s strani Nemčije in Italije je vedno očitnejše. Zlasti pričajo o tem napadi italijanskih in nemških podmornic na španske vladine trgovinske parnike. Na vožnji iz Alicanta v Valen-cijo je bil od podmornice ene izmed obeh držav potopljen parnik valen-cijske vlade »Cabopalos«. Pet ljudi je utonilo. Kakor je videti, se vodi vojna brez vojne napovedi in po načinu, ki je v navadi pri morskih roparjih.
Krinke padajo
Hitler rabi Špansko ielezno rudo
Te dni je Hitler govoril v Wurz-burgu, v svojem govoru je rekel, da rabi Nemčija železno rudo iz baski-ških pokrajin in da zato hoče, da Franco zmaga.
Nadaljna njegova izjava, da ne zaupa več v kolektivno varnost, t. j. v varnost, ki jo garantirajo vse dr-
žave medsebojno, je v zvezi s prvo, vzbudila ogorčenje v Londonu, Parizu in Washingtonu.
Nemčija nedvoumno izjavlja, da hoče vojno. V tem jo podpira Italija, kjer je v nekem listu izšla nepodpisana izjava Mussolinija, v kateri pravi »duce«, da je bolje, ako se vojne sile pomerijo že sedaj, kot pa šele čez nekaj let.
Doma in si/du
23 let od sarajevskega atentata
je preteklo dne 28. t. m. Bliža se 23 obletnica pričetka svetovne vojne. Ljudje pa kakor da so že vse pozabi-
li. Otroci tistih, ki so doživeli svetovno klanje, so že tako daleč, da silijo v novo.
V beograjskem komunističnem
procesu je bilo zopet obsojenih večje število Zagrebčanov, ki so bili pred meseci aretirani. Oproščen je bil med drugimi uradnik SUZORa dr. Adžija. Obsojenih je bilo več delavcev, dijakov in nekaj inteligentov, posamezni na 3, 2, 1 leto in eden na 7 mesecev ječe.
Več dela — malo zaslužka. Okrož-
ni urad za zavarovanje delavcev izkazuje za mesec maj 103.729 članov in članic. Zaslužek pa se kljub porastu draginje ni zvišal.
Za rakev Pilsudskega se prepirajo, Predsednik poljske vlade Slad-kowski je ponudil demisijo, ki je predsednik republike ni sprejel. Zakaj je predsednik vlade hotel odstopiti? Nastal je spor med njim in knezom nadškofom grofom Sapieho. Metropolit je upravitelj krakovske katedrale in je sklenil premestiti Pilsud-skijev sarkofag iz Leonardove kripte v kripto srebrnih zvonov. Odbor, ki mu predseduje predsednik vlade, ki upravlja grobišče Pilsudskega, je prosil metropolita, da premestitev odloži. Metropolit pa je sporočil, da svojega sklepa ne more izpremeniti. Isto je odgovoril predsedniku republike. Metropolit je to storil, da onemogoči rumunskemu kralju, ki ni katolik, obisk kripte v katoliški cerkvi. Ali ima še druge vzroke, ni znano. Poljska vlada je protestirala v Vatikanu.
Diktatura na vulkanskih tleh. Dne
18. t. m. so slavili v Gracu jubilej on-dotnega konzumnega društva. Prireditve so se udeležili vsi ustanovitelji, seveda sami socialni demokrati, katerim so udeleženci priredili navdušene manifestacije. Posebno navdušeno je bil pozdravljn s. Muhitsch, odstavljeni graški župan, ki so ga dobesedno zasuli z rožami, kličoč mu: »Živel naš župani« Dne 20. t, m. pa se je vršila v tkzv. Industriehalle v Grazu velika veselica zadružnikov. Ogromni prostori so bili nabito polni. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je delegat zadružne zveze iz Beograda nazdravil internacionali. — Udeleženci so ploskali in vzklikali brez konca in kraja. Demonstracije so se ponovile, ko je angleški delegat izjavil, da so inozemski gostje le neradi prišli v to nesvobodno deželo. Ljudje so pričeli peti delavske pesmi, na kar je intervenirala policija.
Možje so včasih nepravični! Ali je res
tako kakor trdijo žene? One sicer ne zahtevajo, da .bi možje po napornem dnevnem, delu opravljali še hišne posle, vendar bi jih razveselilo malo več razumevanja. Pred kratkim se je namreč dogodil v nekem gospodinjstvu sledeči slučaj: Po večerji je zahteval soprog knjigo gospodinjskih izdatkov. Morali bi ga videti, kako je pri pregledovanju pri nekih izdatkih gubanči čelo. Smehljaje odvrne na to žena: »Ali bi Ti bilo mogoče ljubše, če bi moral pogosto kupovati srajce, nogavice, zastore, prte in posteljnino? Jaz varčujem na pravem mestu in ob pravem času, ker p er ©m naše perilo samo z dobrim Schichtovim milom Jelen. Samo pri zajamčeno čistem jedrnatem milu, kakor je Schichtovo milo Jelen, za gotovo vem, da bo naše perilo dolgo trpelo.«
'A. M. de Jong:
31
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeia Geysena
Molče, s karabinko v roki, je prišel bližje. Ko je stal tesno pred njim, je vprašal Vrč z glasom polnim samozatajevanja:
»Zakaj si streljal na mojega psa?«
Graničar se je porogljivo nasmehnil:
»Prokleto dobro veš, da psi ne smejo prosto dirjati po lovišču,« je rekel čemerno.
Poznalo se mu je, da ni bil tod doma. Ho-landščino je govoril z nekim: tujim narečjem, da se je zdel Mereyntjeju samo še strašnejši. Toda Vrč ni poznal bojazni. Pogledal je ostro graničarju v njegove mežikajoče oči in rekel osorno:
»Ti si strahopetnež, ki se napihuješ! Kaj takega ne stori pri nas noben človek! Ako hočeš mene, sem ti na razpolago; toda moj pes ti ni storil ničesar!«
»Ti samo glej, da tvoj pes ne bo zahajal v lovišče,« je odvrnil graničar, povdarjajoč svojo avtoriteto. »Ako ga še enkrat dobim, je po njem, zapomni si to!«
Vrč ni rekel ničesar več. Toda, ko ga je Me-reyntje pogledal, so se mu svetile oči tako divje in hinavsko, da se je deček prestrašil, zgrabil ga je za roko, kakor da bi ga hotel zadržati. Čutil je, kako so mu podrhtavale ojeklenele mišice. Divji lovec je pogledal na male, rjave ročice, ki so se tako nenadoma in trdo oklenile njegove roke. In zopet je izpregovoril graničar, njegov glas pa je odmeval kot zloben smeh:
»Razen tega, da sem jaz ti, bi skrbel tudi za to, da bi mi ne hodil v kremplje. Že v naprej te svarim, prijateljček: ne hodi mi pred oči v lovišče, sicer se boš opekel!«
Vrč se mu je posmehoval:
»Ti me hočeš dobiti?« ga je vprašal zaničljivo. »Kaj takega ni mogel do danes še nihče, niti ne, da bi bil samo poskusil!«
»Toda jaz se upam in bom tudi dosegel, kar hočem,« je odvrnil drugi mirno.
»Ti?« se je zopet posmehoval Vrč. »Ti si boljši babjek, da ... toda, če ti smem jaz kaj svetovati: pojdi mi s poti, kajti moje oči ne prenesejo bleska teh pločevinastih grošev na tvojem ovratniku!
Poljskega čuvaja je oblila še hujša rdečica, ko je divji lovec cikal na deklino, ki je bila vzrok, da sta se drug drugega sovražila. Toda zatajil je svojo strast, vrgel karabinko na ramo in rekel grozeče:
»Temu se boš moral še privaditi, ker nameravam, da se ti bo še večkrat bliskalo pred očmi!«
Že je hotel oditi, ko je nenadoma pogledal na Vrčev suknjič. Stopil je korak bližje k njemu in vprašal:
»Kaj imaš pod suknjičem?«
»Nič, kar bi te lahko zanimalo,« je rezko odgovoril Vrč.
»Pokaži!« je zapovedal poljski čuvaj.
Divji lovec se je zaničljivo zarežal in mirno dejal:
»Ti si znorel, fante!«
»Ti boš zajca lepo oddal!«
»Saj ni zajec,« je zavpil Mercyntje preplašen, toda poljski čuvaj ga je tako grdo pogledal, da je v strahu takoj obmolknil.
Moža sta si stala molče nasproti in zapičila ostre poglede drug v drugega. Iz oči jima je odsevalo sovraštvo, želja, da bi drug drugega uničila. Oba sta bila človeka preproste narave. Obvladana od nagonov, sta čutila naraščati svojo telesno moč, vsak čas pripravljena, da se spopri-meta. Nenadoma je iztegnil graničar svojo roko in segel z njo pod suknjič divjega lovca, kjer je domneval, da je skrit zajec. Hip nato jo je z vzklikom groze in bolečine potegnil nazaj. Njegovi prsti so bili vsi obliti s krvjo: vidra ga je hudo ugriznila.
»Glej, glej,« se je režal Vrč zlobno. »Četudi mrtev, pa ta zajec še vedno dobro grize, kaj ne, ti, graničar?«
Graničar je divje zaklel in od besa udaril z nogo ob tla. Spoznal je, da je pri svojem prvem obhodu doživel poraz, da bi se z vsako nadaljno besedo samo še bolj osmešil, in da stori bolje, ako se umakne ter počaka, dokler se mu bo ponudila prva prilika — za maščevanje. Ne da bi zinil besedico, se je zasukal in odhitel z dolgimi koraki po nasipu nizdol.
Z eno roko držeč Polla za ogrlico, drugo roko pa stisnjeno v pest, je stal Vrč, pripravljen udariti ter zrl za odhajajočim1. Boječe ga je gledal Mereyntje, ves v strahu: še vedno je izgledal v obraz ves divji in njegove majhne, zelene oči so vzplamtevale v žarki luči. Ves iz sebe vsled nenavadnega dogodka, ki ga je tako silno prestrašil, je pričel glasno jokati. Polagoma je divji lovec postal zopet pozoren nanj, odurno, divje gledajoč, je rekel osorno:
»Bedak, radi tega se ti vendar ni treba cmeriti. Saj se ni nič hudega pripetilo. Tega podleža bom že še dobil v roke, le nikar se ne boj.«
(Dalje prihodnjič.)
?g HasiU Ucaicv
Trbovlje
Banovinska cesta, ki pelje od Sušnika do trga, je v takem .stanju, kakor je bila za časa vojne, ko so po njej samo vozili, pa nič .popravljali. Na tej ceti opravičeno vprašujejo avto-prevozniki in ostali vozniki: »Ali Te sni nikogar več, da bi se vsaj malo pobrigal za to zelo prometno cesto, ki kvari ugled našemu mestu(!).«
Trboveljčani se še dobro spominjamo, kako je 'bila cesta lepo urejena, ko je bil v sreskem cestnem odboru bivši ravnatelj inž. Patiier in ostali gospodje. Ti gg. so se res zelo brigali zato, da je bila v dobrem stanju ne samo cesta, ampak tudi cestna ograja, ki pa danes že deloma razpada, posebno nasproti bolnice bratovske skladnice.
Kakor smo izvedeli iz časopisnih poročil, sta ibila s. Klenovšek Jakob in Ahac Rudolf razrešena funkcije članov cestnega odbora, .mesto njih pa imenovana gg. Križnik Filip in Zupančič Ivan, tako, da tvorijo sreski cestni odbor za Trbovlje .gg.:	Inž.
Biskubski, Križnik in Zupančič. Ti novo imenovani gg. pa najbrž še niso imeli prilike, da bi si bili enkrat ogledali cesto in videli jaime, iv deževnih dtneh napolnjene z vodo, ki brizga izpod koles drvečih avtomobilov pasantom po oblekah.
Nekateri teh gg. kaj radii učijo druge, kako se mora v Trbovljah gospodariti v korist občanov. Davkoplačevalci, katerim je bil zvišan davek za ceste, .upravičeno zahtevamo od novoimenovanih gospodov, da se resno pobrigajo, da bo cesta v Trbovljah vsaj v takem stanju, kakor je bila pred par leti.
Maribor
RuSe
Velike izpremembe v občinski upravi
®o presenetile vse prebivalstvo. Osobito radi tega, ker so bili odpuščeni domačini, na katerih mesta so prišli povsem tuji ljudje. Ne pišemo teh vrst radi sovraštva do tujcev, saj so oni tudS državljani. Toda v občinskem gospodarstvu je treba zaposliti najprej občane. Zakaj se niso vpoštevale prošnje, ki so jih vložili domačini, ki so za tako službo sposobni?
Kakšne nehvaležnosti je delžen dosedanji poslovodja, ki je desetletja vzorno vodil občinske posle! V zahvalo je občina zavrnila prošnjo njegovega sina, ki ima vse pogoje za to službo in je že vpeljan v posle pri tukajšnji občina.
Tudi blagajnik, pri vseh občanih priljubljen, je moral odstopiti mestu tujcu, ne glede na to, da je vestno opravljal posle.
S kakšno odločnostjo je občina pritiskala na tovarno za dušik, ko je sprejemala delavce. Zahtevala je, da sprejme predvsem domače ljudi, medtem, ko občina danes meče na cesto domačine in sprejema tujce. Kaj ni to krivično (postopanje, če se sprejema v službo ljudi, ki so itak zaposleni in imajo svoj kruih, medtem, ko domačini ostajajo brezposelni. Vsakemu je jasno, zakaj to; zato pa gospodje, ne čudite se, ka- j dar bomo rekli: šilo za ognjilo.
Kakor čujerno, se pobirajo podpisi proti. tem sklepom za zahtevo, da se ponovno razpravlja o namestitvi novih moči v občinski upravi.
Predavanje. V nedeljo, dne 4. julija s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v gostilni pri .s. Magdiču predavanje o če-hioslovaškem delavskem gibanju in poteku kongresa čehoslovaške soc. dem. Predava s. ^etejan, O delavskem tisku in socialni zakonodaji govori s. Eržen.
Stražišča pri Kranfu
S. Jože Brenk je proslavil 50-letnico Poroke v nedeljo, dtae 27. t. m. Ta naš stari sodrug in borec za delavske pravice se je rodil 19. marca 1860 v Sred. Bitnju. Ko mu je bilo 2 leti, mu je umrl oče. S 7 leti je šel služit za pastirja. S 15. letom pa se je šel učit kovaške obrti. Po vojaški .službi je stopil v službo v Majdičevem mlinu v Kranju kot kovač. S čitanjem strokovne literature si je pridobil potrebno znanje, da je kot kovač vodil valjčni mlin, ki je dnevno zmlel o 80.000 kg pšenice. Zavedal se je svoje zmožnosti, zato pa je bil vedno pogumen in oraizen pri vsakem nastopu. Bil je vedno -f™	SV°*^'	sodelavcev in boritelj za
. V^Ln;r,aV1?e- Tak°> P° vojni je delavstvo g ztra v živilsko .organizacijo in ustanovil podružnico, katere predsednik je b, on skoz. vsa leta, dokler je obratoval mlin D asi energičen, )e vc,dno ,Pa,metno zastopal delavske interese i„ se ni lbal _ dat! podjetniku, ka) delavstvo zahteva in kaj mu pripada, ovojim sotrpinom pa je tu~ brez ovinkov povedal, kaj se da in kaj se ne da doseči. Večkrat je potrepljal kakšnega mladeniča po rami in mu rekel: »Fant, le ne tako ostro, tu ne gre tako kakor na vasi. kadar se spoprimejo fantje. Naša vojska mora delati ipo navodilih in programu, ne Pa ,p,0 svoji lastni volji.« — Vedno je povdar. >al potrebo reda in discipline v delavskih vrstah. Delavstvo ga je vedno poslušalo in v®i so ga imeli radi kot svojega očeta. De-laci so si pod njegovim vodstvom priborih kolektivno pogodibo, česar se še danes spominjajo vsi, ki so bili zaposleni V Maj-dičevem mlinu. Vsi tisti vedo, kaj delavstvo deseže, ako je organizirano in enotno ter posluša vodstvo organizacij, ne pa tiste, ki nis.o odgovorni. S. Jože Brenk nam naj bo vzgled, zlasti nam mladim. Takih kovačev bi danes rabili še več v delavskem gibanju. Zato mu ^ vse organizirano delavstvo v Kranju želi, idla bi ostal še mnogo leta živ
zdray in doživel tudi dan, ko bo kranjsko delavstvo spoznalo vrednost načina
Poljski delavci, ki se vračajo iz Nemčije bridko tožijo'. Pred kratkim se je vrnilo nekaj poljskih delavcev iz Nemčije. — Delavke so bridko tožile, ikako so jih izralbljali. Hranili so jih s samim krompirjem in _ zeljem. Meso je bilo redka prikazen. Svoj zaslužek so ves porabile v Nemčiji, tako, da so se vračale brez prebite pare v žepu, Pri tem so .izgubile še tisti denar, ki so ga izdale, ko so potovale v Nemčijo. Pravile so, da bi se delavci in delavke v Nemčiji vsi radi vrnili domov, ako bi le mogli pred potekom pogodbe. — Treba se je resno vprašati ali naj pošiljamo naše ljudi 5% i >t> V v tretja rajh, da jih tamkaj izčrpajo veleposestniška plemiška gospoda in nam potem *	• »
dr-1 in onemogle vrnejo? Kako pridejo slovenski delavci do tega, da prispevajo k sanaciji nemškega fašističnega gospodarstva? Ali smo res taki dobrotniki? Nemčija uradno priznava, da ima čez en milijon brezposelnih. Morajo že biti strašne razmere na veleposestvih, ako niti ukazi, niti grožnje režima ne morejo prisiliti teh breztposelnih, da se vdinjajo pruskim j.unkerjem, ki morajo radi tega iskati delavce v Jugoslaviji. Ako sezonski delavec ne zasluži v tujini toliko, da se lahko pošteno hrani in ipotem prinese s seboj še toliko denarja, kolikor ga rabi za življenje čeiz zimo, je bolje, da ostane doma,
*- li i' ! če se .pa pruskim junker-jem toži po njih, naj si pa sužnje iščejo drugod, ne .pri nas!
Gospoda hitlerjevcl izzivajo. Obiskovalec Pohorja nam poroča: V nedeljo, dne 27. t. m. sem bil na Pohorju pri Bolfenku. Zgodnji izletniki so že vsi odšli dalje, ostal sem sam in blizu mene družba dveh moških in dveh žensk. Eden izmed obeh moških je ostalim razkazoval okolico in ka-zoc v dolino, rekel:	»Dort ist Bistrica.«
Brž se je oglasila ženska poleg njega: »Hor auf mit dieser bloden v/indischen Sprache, das ist Feistritz!« Neotesanka je potem govorila še dalje in se razgalila kot vneta hitlerjanka. Zabavljala je čez »Sau-juden«, čez socijaliste: pok. Roso Luxem-burgovo in Karla Liebknechta itd. Komaj sem se premagoval, da nisem skočil k »dami« in jo na licu mesta podučil, da ni v tretjem rajhu, ampak med kulturnimi ljudmi. Ker predrznost hitlerjancev očividno ne pozna nobenih mej dostojnosti, bo treba takim in sličnim izzivanjem napraviti prav energično konec. S fašisti bo treba postopati kot fašisti postopajo s svojimi protiv-niki.
Učni uspehi. Na klasični gimnaziji je izdelalo 455 dijakov in 111 dijakinj, 115 dijakov in 19 dijakinj ima ponavljalni izpit, 22 dijakov in 10 dijakinj ni izdelalo. Na realni gimnaziji je izdelalo 472 dijakov in 364 dijakinj, ponavljalni izpit ima 155 dijakov in 115 dijakinj, 97 dijakov in 43 dijakinj ni izdelalo. Na učiteljišču je izdelalo 38 dijakov in 30 dijakinj, 5 dijakov ni izdelalo.
Radi bele kovine, ki so jo jemali v delavnicah drž. žel. in prodajali oz. kupovali so bili po dva dni trajajoči razpravi obsojeni: Janez Galijot na 6 mesecev^ strogega zapora, na dvoletno izgubo častnih drž. pravic, pog. za 4 leta, ter na izgubo državne službe: Franc Žinkovič na 6 me-
secev strogega zapora, izgubo častnih drž. pravic za dobo 2 iet, pog. na 4 leta, ter na izgubo državne službe; Josip Zorko na 3 mesece strog, zapora, pogojno na 2 leti; Ivan Čeh na 5 mesecev strog, zapora, na izgubo častnih drž. pravic za 2 leti, pog. na 4 leta, ter na izgubo državne službe; Josip Lešnik na 5 mesecev strog, zapora, na izgubo čast. drž. pravic za dobo 2 let, pogojno na 3 leta, ter na izgubo drž. službe; Andrej Žirovnik na 3 mesece strogega zapora, pog. na 2 leti; Franc Kacjan na 3 mesece strog, zapora, pogojno na 3 leta; Franc Grossman na 3 mesece strog, zapora, pog. na 2 leti; Franc Štancer na 6 mesecev strog, zapora, 300 din denarne kazni ter na izgubo častnih drž. pravic za dobo
2 let, razen tega mora še odslužiti pogojno kazen 3 mesecev; Štefan Obreht na 5 mesecev strog, zapora, 600 din globe, na izgubo častnih drž. pravic za dobo 2 let, pog. na 4 leta; Josip Korošec na 3 mesece strog, zapora, 300 din denarne kazni, pog. na 2 leti; Alojz Wudler star. na 6 mesecev strogega zapora, 600 din denarne kazni in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Ludvik Wudler na 5 mesecev strog, zapora, 300 din denarne kazni ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Alojz Wudler ml. na
3 mesece strog, zapora, 100 dinarjev kazni ter na odslužitev pog.	kazni 6	mesecev
strog, zapora; Radovan Velebir na 2400 dinarjev denarne kazni, pog. na 2 leti ter na 1000 din povprečnine; Franc Klobasa na 2 meseca strog, zapora, 100 din kazni; Franc Golob na 3 mesece strog, zapora, 100 din kazni, pog. na 2 leti;	Matija	Gradišnik,
Adlof Wudler in Dragotin Schreiber so bili oproščeni vsake krivde in kazni. (Belo kovino rabijo za izdelavo ležišč za osi pri vagonih.)
Senator Ploj je slavil te dni 75 letnico.
Sodnik g. Pipenbacher, ki ga je prejšnji
režiiT, v H-itfiam Ijfi c.:	zsi*j vvSa®
; prestavil nekam v Srjbijo, je premeščen iz Ormoža k sodišču v Mariboru,
Vojaški obvezniki	rojstnih	letnikov
1888 do 1909, ki se	čutijo za vojaško
službo nesposobni, naj se javijo najkasneje do 10. julija t. 1. v mestnem vojaškem uradu radi pregleda ob letošnji redni rekruta-ciji. Vojnim invalidom, stalno nesposobnim in onim, ki ne stanujejo v mestu, se ni treba javiti.
Rekruti, absolventi srednjih šol s položenim zrelostnim izpitom, ki želijo še v tekočem letu odslužiti dijaški rok, morajo vložiti prošnje neposredno pri pristojnemu vojnemu .okrožju do 1. avgusta t. 1. Prošnje je kolekovati z Din 10 in priložiti dokaz o končanem študiju,
Nakdnani pregled vprežne živine se bo vršil dne 26. julija 1937 na sejmišču z začetkom ob 7. uri zjutraj. 30 dni pred pričetkom .popisa, to je od 26. junija do 26. julija je vsako odtujevanje, prodaja ali menjava konj in vozil prepovedana.
Izlet z godbo in vrtni koncert priredi Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v nedeljo, dne 4. julija v gostilni Koren v Košakih. Koncert .pod osebnim vodstvom kapelnika g. M. Sc.honherrja. Vsi prijatelji godbe so vabljeni. Odbor.
Delavci pišejo
Obudimo Lazarja!
Preženimo nevednost, strah in teme1!
Iz šolskih let se vsalk doibro spominja zgodbe o Lazarju in drugih, ki jih je obujal Kristus od mrtvih. To se pravi: kdor je zaspan, kdor .drema, kdlor je zaslepljen, kdor nima volje, da pomaga svojemu bližnjemu, je mrtev. Pa ni mrtev samo za svojo osebo, ampak je mrtev za vse: za svoje otroke, za ženo, za stariše, za sestre, za ibrate, za sorodnike, za prijatelje, zlasti pa za delavsko gibanje, ki more imeti uspeha le, ako po-iprimemo vsi za delo .v organizaciji. So ljudje, ki niso več tako zaslepljeni, ki se zavedajo, da (brez složnosti ni nič, ampak, kljub temu stoje ob strani in čakajo, kdaj jim bo prinesel nekdo drugi kakšno kost, da bi jo oglodali. To so slabiči, strahopetci, ki si ne up njo stopiti niti izipod kapa na dež, čeprav ved.o, da dež manj bije, kot pa bije kap. Naša dolžnost je, da spravimo nevedneže in bojazljivce izpod kapa pod .streho organizacije. Prepričajmo jih, da je tu varno, čeprav mu nasprotniki organizacije (branijo in groze, da bi stopil pod našo streho. Torej ne smemo biti mrtvi, ne slepi, ne gluhi, odprimo oči vsak sam in diruig drugemu in poglejmo, kako drugačno bi lahko bilo življenje. Zakaj imamo toliko plašljivcev med nami? Plašljivi so nevedneži. Ne vedo za pot, po kateri bi šli, da bi si izboljšali svoj življenjski položaj. Ni drugega izhoda, kot poiskati poštenjaka, da nam pokaže pot. T.o je naš delavski tisk, to je naša »(Delavska Politika«. Dajte jo v roike vsem, da jo bodo poznali. Širimo naš list, ki bo prinesel prve žarke spoznanja v delavske dimžine, da je rešitev delavstva iz bedte in nadlog le v delavstvu samem,
Kj.
V ogledalu
Celja
NaSe gospodarstvo, politika In delavstvo
Da je v Celju, kol središču Slovenije, največja draginja, ve že sleherni zemljan, ki je imel vsaj nekoliko opravka v našem mestu. Ptl *«»'»*'»'*	»>»h	bi	že dav-
no, brez .moledovanja, moralo biti uvrščeno v prvi draginjski razred. Koliko je prikrajšano vsled tega uradništvo, ve pač samo najbolje Kar se tiče napredka, je pa mesto v popolnem, zastoju.
Pomembnejše stavbe, sezidane v povojni dobi, lahko preštejemo na prstih ene roke. Za tekoče leto je bilo predvideno živahno gradbeno gibanje, iz neznanih vzrokov pa je, kot običajno, vse odloženo na nedioločen čas. Delavski azil in zgradba male stanovanjske hiše nekega zasebnika, pa smo z gradbeno delavnostjo pri kraju. Tu je glavni vzrok, da je stanovanjska mizerija v našem mestu še vedno velika. Udobnih stanovanj sploh nimamo, izvzemši v maloštevilnih novejših stavbah. Stranke, ki zmorejo in žele boljša stanovanja, morajo čakati po četrt leta in več, predno se jim posreči dobiti kaj primernega. O višini stanarine za zdrava stanovanja pa raje ni treba vpra-šati.	_
O tujskem -prometu govoriti bi bilo odveč, ker so razmere take, da odbijajo tujce. Vemo, da .bi se vsaki skupini, ki bi hotela
'boja, kakor ga' je vodil naš s. Jože Brenk, ker tak boj vodi do uspeha. — Sodelavec.
Mežica
»Delarslco Politiko« imajo naročeno naslednji gostilničarji in obrtniki: Toff Josip, gostilna in pekarna, Stopar Rudolf, gostil-na, Logar Peter, restavracija, Pasovnik An-j0”'. ^ev’iar> Potočnik Karl — pd. Čič, Hu-'dopisk Joško, krojaštvo, Piko Gregor, trafika in delikatese. — Delavci in delavke, posečajte samo obrtnike in gostilna, kjer najdete naš delavski časopis. Zavedajte se: Kdor ne mara »Delavske Politike«, tudi na mara delavskega denarja!
Naročajte »Delavsko Politiko« pri poverjeniku Zupancu, posl. Kotiz. društva za Mež. dolino, kjer prejmete tudi vsa druga
vnesti živahnejši tempo v gospodarski razvoj, delale težave, vendar to ne more biti zadržek, da bi še nadalje držali roke križem in čakali.
Ravnanje privandranih poslodavcev z našimi d.elavci, je zadeva, ki reže v naše meso in kri ter se tiče vsega prebivalstva. Sedanje razmere so jim1 dobrodošle, ker lahko (kljub zakonu) 'glasno izjavljajo, da se nočejo in ne (bodo ozirali na zakonite predpise .o zaščiti delavstva.
Delavstvo je pokopano v dolgovih, kar občutijo zlasti trgovci, obrtniki, hišni gospodarji itd., pri katerih se rapidno množi ne samo število dolžnikov, ampak tudi dolg. Še tisti, ki delajo, ne zaslužijo, kolikor bi potrebovali za človeka dostojno življenje, zato pa si delodajalci z izkoriščanjem in kršenjem zakonov kupičijo bogastvo. Taki dobrotniki smo za tujce!
Predaleč bi nas vedlo naštevanje vseh posledic brezglavosti v našem gospodarstvu. Treba je preokreniti, ali pa nas bodo vse skupaj grizle uši. Statistika brezposelnih, jetičnih, konkurzov, samomorov itd. nas o-©otminja. Zavedamo se, da naše mesto ne leži v bogati Ameriki, s tem pa ni rečeno, da moramo ostati — umirajoča vas.
Svit.
pojasnila. Tja se tudi lahko obrnete z even-tuelnimi pritožbami.
Pregled pekarn v ČSR. Pri nas se pekovski pomočniki kljub ministrski in banovinski naredbi o novi ureditvi nočnega dela zaman trudijo, da bi pekovski mojstri poslušali zakonite predpise in se ravnali po njih. To je mogoče le radi tega, ker v njihove (obrate ne pride nikdo do pristojne oblasti, da 'bi revidiral protizakonito obratovanje. Vse drugače je v demokratični Čeho-slovaški republiki, kjer cibrtna inšpekcija stalno revidira obrate in takoj na licu mesta vse potrebno odredi, če najde pomanjkljivosti ali kršenje zakonov. Tako je na primer lansko leto obrtna inšpekcija pregledala pekarne v noči 503-krat in 194-krat
Kake1 piše katoliški list o katoličanih.
»Slovenec« (št. 147) opisuje .strahote v Bil-baju, dokler je bilo mesto pod .haskiško vlado. Rdeče zverine so poklale na tisoče ljudi, vse pokradle in izropale, morile redovnike itd. Znano pa je, da v baskiški pokrajini vodijo vojno katoliški Baski, ti naj-vernejši sinovi rimske cerkve in da boljše-viko v Bilbaju ni bilo niti kdaj poprej, niti med vojno, še manj, da bi bili imeli oblast! Baskiški duhovniki so še nedavno tega protestirali ipri papežu radi pobijanja Baskov po nacistih, ki so z vojno planili na kulturni in miroljubni narod- Gotovo je, da poročilo časnikarja, ki je pisano za ->Volki-scher Beolbachter« (ki izgleda »Slovencu« kljub preganjanju cerkve v Nemčiji silno mil in drag), ni resnično. Ako pa bi bilo resnično, potem naj nam gospodje povedo, v čem je kulturno-vzgojna vrednost katolicizma, ko pa so Baski, ti najboljši katoličani, zmožni takih zverstev! Klofuto,, namerjeno iz Berlina rimski cerkvi, je »Slovenec« še podkrepil.
Za fašizem! O novi francoski vladi piše »Slovenec« (št. 141): »Z nistopom Chau-tempsove vlade lahko rečemo, je Francija stopila v dobo dialjse krize, ki bo končala z dnem, ko bo komunizem ali na ulici zmagal, ali pa ga bo strlo novo vsenarodno gibanje . . . pod vodstvom patriota, na katerega čaka .s Francijo vred vsa Evropa. .« »Slovencu« se hoče v Franciji diktature, kot jo poznamo v Nemčiji in Italiji In ta gospoda ima drzno čelo, da demonstrira doma proti Živkoviču v imenu — demokracije Slepec in tepec mora biti človek, ki jim to verjame in obžalovanja vreden, kdor jim je nasedi in s temi rimskimi fašisti sodeloval. Za Živkoviča vemo, kdo je, za klerikalce pa vemo, da ®o bili z njim, fašisti so oboji. »Slovenec« je to potrdil znova!
Veselo skakanje. »Slovenec« (št. 141) piše, da je premagana mrtva točka: »Zopet se dela!« Našemu lesu so se zopet odprla tržišča, da je že za 30 odstot. P o skočil v ceni živina se je podražila za . 0 ° so »Slovencu« v veselje povemo da so cene sploh vsem življenjskim potrebščinam znatno poskočile, le delavske mezde m names-čenske plače so ostale iste. To pa gospodo ki se veseli draginie, ne briga. Zato pa tem rajše klevetajo o Franciji, kjer so cene porastle, zato pa so se zelo dvignile mezde in plače. Kaj res misli ta gospoda, da ljudje nimajo možgan, da si upajo tako norca briti iz ltudsta?
PREKLIC.
Govorice, ki sem jih širil o g. Zakov-šeku Mihaelu in o ge. Orožen Ani so neresnične in jih preklicujem. Zahvaljujem se obema, da sta odstopila od tožbe.
Berlah Ivan, Rudnik 83, Hrastnik.
Naroinikl, pozor!
Današnji številki smo priložili poštno položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in Ra tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranilo in Jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
ob nedeljah. Kršitelji zakonitih predpisov v pekovski obrti so bili nato po zakonu klicani na odgovor in tudi kaznovani,
Stran 4
Sr
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 52
Jubile! sodruga Luke Paviievita
Štirideset let delovanja v delavskem socialističnem gibanju.
V	nedeljo, dne 20. t. m. so pro-slaviil beograjski sodrugi štrideset-letnico delovanja v socialističnem razrednem gibanju veterana delavskega gibanja v Srbiji, Luke Paviče-viča.
Štiridesetleno delovanje v delavskem gibanju je redkost, toda delovanje v zadnjih petindvajsetih letih je bilo še posebno težko in združeno s fizičnimi in duhovnimi napori, vsakogar, ki je želel dvigniti zavest delavstva in moč delavskega razreda. Ime sodruga Pavečeviča je najtesneje povezano z gibanjem v Srbiji. Aktiven je še danes.
S. Pavičevič Luka je rojen 12. marca 1876 v Sjenici, v bivšem novo-pazarskem Sandžaku. Otroška leta je preživel še pod turško oblastjo, kar ga je navdahnilo že takrat s svobodoljubjem. Pobegnil je v Srbijo, v Beograd. Vstopil je tam v tvornico ter se učil pleskarstva, postal pomočnik in delal je od jutra do večera ob slabi plači. Tedaj so se pojavile v Srbiji brošurice Vaze Pelagiča. Te je kupoval ter čital in razmišljal o vsebini. In ko so se pojavile prve organizacije razrednga delavskega gibanja, se je v njih pojavil tudi s. Luka; delal je, organiziral in se boril.
Leta 1895. so ustanovili v Srbiji namesto obrtne zveze čisto razredno društvo »Delavsko društvo«; tudi list društva so prekrstili v »Socialdemokrata«. Poleg sodelavcev v tem društvu Ž. Balugdžiča, V. Pelagiča, J. Skerliča, D. Lapčevica, M|. Popoviča, Lj. Saviča in mnogo drugih, je bil tudi mladi L. Pavičevič. In ko se je pozneje pretvorilo društvo v Glavno delavsko zvezo in »Socialdemokrat« v »Radničke Novine«, je bil
Pavičevič že v prvih vrstah izgrajenih agitatorjev in organizatorjev.
Delavsko gibanje je imelo za Obrenovičev težke čase. Svoboda za delavsko gibanje je nastopila šele po padcu Obrenovičev.
Od tedaj vidimo L. Pavičeviča na čelu Glavne delavske zveze in tudi v važnih strankarsko-političnih funkcijah. Povsod je agilno deloval za zbu-jenj razredne zavesti med delovnim ljudstvom.
Udeležil se je vojen, ki jih je imela Srbija. Med svetovno vojno ni bil borec, toda je zato kot beograjski občinski odbornik, zlasti za avstrijske okupacije, mnogo storil, da je delavce obvaroval pred propastjo
Po svetovni vojni se je delokrog s. Pavečeviča razširil na zedinjeno Jugoslavijo ter je aktivno sodeloval v našem strokovnem gibanju. Združeval je delavske sile, sodeloval v vseh delavskih ustanovah z velikim uspehom. Socialna zakonodaja in delavsko varstvo sta bili od nekdaj Pa-vičevičevi zahtevi. Tudi 1910 v Srbiji sklenjeno socialno zavarovanje, ki se pozneje ni izvajalo, je bilo delo akcij srbskega delavstva, v katerih je predvsem sodeloval tudi Paviče-
vic.
S. Luka Pavičevič je vzrasel s srbskim delavskim gibanjem v predvojni Sribiji ter se živo udejstvoval v vseh političnih bojih, ki so bili burni.
Po vojni nadaljuje svoje delo. Vrline, zasluge in znanje sodruga Luke Pavičeviča spoštuje jugoslovanski proletariat ter želi jubilantu, da ostane še dolgo let zdrav ter z nami vred dočaka preporod socialističnega gibanja doma in v ostalem svetu.
Živel sodrug Luka Pavičevič!
VZ A JEM NOSI
Delavski festival v Zabukovci.
V	nedeljo, dne 20. junija je priredila naša »Vzajemnost« na v-rtu s. Zupanca v Migojnicah festival z zelo obširnim progra-momo. Udeležilo se je prireditve 12 sorodnih društev.
Kljub slaibemu vremenu se je zbralo več sto sodrugov in sodružic iz raznih krajev v najlepši harmoniji, kakršna naj bi zmiraj vladala med nami.
Ob določenem času je predsednik s, VipCtnik Albin otvoril festival. Orkester »Zarje« je zaigral »Marzeljezo«, ki je poživila proletarskega duha. V mislih smo bili pri francoskih sodrugjh, ki jim ta himna ni več samo izraz hrepenenja, ampak izraz u-resničenja njihovih stremljenj.
Nato so po vrstnem redu sledili: moški zbor »Vzajemnost« Zabukovca, ki se je postavil že v Št. Rupertu, moški zbor »Cankar« iz Šoštanja, ki je, dasi maloštevilen, dobro zapel, »Savinja« iz Petrovč, ki ima doiber glasovni materijal, »Vzajemnost« iz Celja, ki je pokazala veliko dovršenost, pevsko dnušvo iz Št. Ruperta je bilo tudi deležno priznanja, istotako »Vzajemnost« (pevovodja s. Roter) iz Liboj, ki obvlada posebno dobro delavske pesmi, mandol. odsek »Vzajemnosti« iz Trbovelj je presenetil s svojim nastopom. Mladli ipevski zbor »Vza-
jemnost« iz Pesjega se je že lepo razvil in napredoval, takisto mešani zbor. Izboren je bil mešeni zbor »Vzajemnosti« iz Zabukovce, odmore pa je lepo izpolnila komaj ustanovljena rudarska godba na pihala iz Liboj.
Vse sodelujoče je treba pohvaliti. Pokazali so uspehe in voljo do dela, vsej javnosti pa, kako smotrno je delavstvo na delu za izobrazbo in s kakšnim veseljem in zanosom, pod težkimi prilikami in v skromnih razmerah goji celo pevsko kulturo!
Kako igra človeku srce ob takih lepih prireditvah, ko se snidejo velike delavske družine, nasmejanih obrazov in zadovoljnih lic, ki jih navdaja zavest, da vrše veliko poslanstvo. Zlasti so take prireditve primerne za našo mladino. Pri tem se medsebojno spoznavamo in naveruijemo stike, ki služijo utrditvi duha solidarnosti. Lahko rečemo, da je uspeh festivala popoln. — Le naprej, brez bojazni! — Družnost!	cc,
Škofja vas pri Celju
Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«
se bo vršil dne 4. julija ob 14. uri v prostorih gostilne Pukl v Škofji vasi. Po občnem zboru bo velika ljudska vrtna veselica, na katero vabimo članstvo vseh sorodnih delavskih društev. Drago bi nam bilo, da bi se društva, katera imajo pevske ali godbene odseke udeležila prireditve in pri tej priliki nastopila. — Družnost!
Delavski pravni svetovalec
Zastopstvo v kazenskem postopanju (T.).
Vprašanje: Oibtožen sem, da sem iz malomarnosti povzročil nek požar. Sedaj ne vem kako naj bi se obtožbe branil. Rad bi imel branilca-advokata, ali ga morem dobiti, da me bo branil brezplačno?
Odgovor: Radi dejanja, ki ste ga obtoženi, morete biti kaznovani kvečjemu s strogim zaporom do dveh let. V takih primerih sodišče obtožencem ne postavlja branilcev po službeni dolžnosti, ampak si jih morajo najeti sami, ako (jih hočejo imeti. Če vzamete advokata, ga bodete morali plačati.
Prevara (Ptuj).
Vprašanje:	Pred nekaj meseci sem se
seznanil z nekim gofirodom, ki mi je obljubil, da mi najde shižbo na železnici. Rekel je, da rabi nekaj denarja za koleke in sem mu jaz izročil neko vsoto. Ukrenil pa ni zame ničesar in mislim, da ni imel v moji stvari nikakih izdatkov. Ali lahko zahtevam. da mi vrne denar?
,,.0d>!ovor: Dotičniku ste očividno nasedli in je iz Vas pač na prevaren način izvabil denar. l.ahko ga tožite, da Vam vrne plačani znesek, lahko ga pa tudi ovadite radi prevare pri držvnem tožilstvu.
Pravica pešpoti (Laško).
Vprašanje: Sosed mi je prepovedal ho-
diti po pešpoti, ki jo uporabljam že 30 do 40 let. Ali je k temu upravičen?
Odgovor: Pravica pešpoti je služnost, ki se ipridobi lahko razen s pogodbo, oporoko in sodbo, tudi po zakonu, če se izvaja 30 let nemoteno. Po 30. letih ste služnost pešpoti priposestvovali in Vam je ne more več .hranit.
Nadure v opekarnah (Brežice).
Vprašnje: V opekarnah imamo delavce, ki so zaposleni ipri strojih v zaprtih prostorih, so pa tudi delavci, ki izdelujejo zidake v pclzaprtih prostorih in končno delavce, ki spravljajo in pobirajo opeko v šupah, ki imajo samo streho in so na vse štiri strani odprte. Delo teh zavisi od vremena. Ali so upravičeni zahtevati SOodstot. ipovišek za nadure ?
Odgovor: Vsak delavec, ki opraivi nadure, ima pravico do 50odstot. poviška. Sezonski značaj dela ald odvisnost od vremena nima na to pravico nobenega vpliva. Vremenske neprilike, ki ovirajo delo, se smatrajo za okolnosti. ki nastopijo na strani delodajalca, ki je dolžan po § 220 obrtnega zakona plačati mezdo delavcu tudi za čas, ko radi tega niso mogli delati. Zato imajo delavci vseh treh gori navedenih skupin .pravico do 50odstot. poviška za nadure.
Naši v Franciji
Malo pomenka s sodrugi v domovini
Delavci izseljenci dobivamo pisma svojih sodrugov, prijateljev in znancev iz Jugoslavije, v katerih nam tožijo o svojem večkrat res naravnost bednem položaju. Pa tudi sami čitamo v »Delavski Politiki« o težkih socialnih krivicah, ki se gode delavstvu. Zelo veliko pozornost je vzbudila med nami vest o ukinitvi § 219 o. z. za rudarje, ki je kljub obljubam ostal razveljavljen tudi za v bodoče, nadalje vest o ukinitvi samouprav delavskih zbornic, o skoro popolni utesnitvi pravice do stavke, preganjanju delavstva pri Westnu v Celju itd. Politično zanimiva pa je za nas vest o centralizaciji banovinskih trošarin, ki nam kaže, da »Slo-venčarji« v Sloveniji eno pridigajo, v Beogradu pa drugo delajo.
O vseh teh stvareh nam govorniki v izseljeniškem radio ne povedo nikdar ničesar.
Šele iz drugih virov izvmo, kako se godi vernemu slovenskemu narodu in kako težak je križ, ki ga nosi.
Slovenski delavci in delavci v Jugoslaviji sploh se menda le preveč zanašate na usmiljenje, na obljube ali pa na božjo pomoč. Kajti od 13 milijonov ljudi, čujemo, da je organiziranih v razrednih organizacih samo kašnih 60.000. Velika	t.it*,j Se
Delavci vedo, da kramp in lopata ustvarjata civilizacijo in uresničujeta kulturno zamisel, le da bi z njima u-stvarjali boljšo bodočnost tudi za sebe, ne znajo. Delavci-izseljenci smo si vsi nabavili nove molitvenike, imajo samo štiri strani, na platnicah pa je napisano Carte Confederale C. G. T. Amsterdam.
Kadar bo tudi v Jugoslaviji kakšen milijon takih molitvenikov v prometu, bodo resolucije lahko krajše, pa uspehi večji. Seveda gotovim kro-
gom ne bo všeč, ako boste prebirali take molitvenke, proglasili vas bodo za brezverce in odpadnike. Toda zamera gor ali dol!
Nič nemogočega ne zahtevamo! delavci. Solnce za vse enako sije, zemlja za vse enako rodi, dela je za vse dovolj. Krivica je samo v razdelitvi dobrin in pa v tem, da boljše žive tisti, ki puste, da drugi zanje delajo, in da ima tak tudi po Din 1000 na dan »zaslužka«, tisti ki dela pa po Din 1.50 na uro.
Kadar bodo ljudje prebirali molitvenike, kot sem ga zgoraj omenil, jim tudi ne bo treba ne krasti, ne ropati m ne ubijati, pa se bomo bodo vseeno preživeli. Pri nas v Franciji se to že vidi.
>;»i« w»Hiro	v	domovini	t>ri-
!n roBiss;, vse za znizauo vui-
Tako je z vami delavci doma in vendar ste vi steber države. Če ta steber omahne pod težo, ki mu jo malagajo, kdo jo bo nosil?
Nam očitajo brezbožnost, zlasti »Slovenec« se o tem razpihuje, mi pa hočemo samo: lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, sveda ne s pomočjo krščanskega usmiljenja, ampak na podlagi nove pisane pravice, na kateri naj počiva svet.
Za to pravico se borimo pod s. Blumom v Franciji, za to pravico se bore naši bratje v Španiji, ene in druge pa nas obklada »Slovenec« z najizbranejšimi priimki, naj mu bo; zmerjanje znači, da gospodje nimajo več, kar bi radi in tudi nikoli več ne bodo imeli.
Naročimo si »Delavsko Politiko«, da se bomo lahko še večkrat kaj pomenili.
V	imenu mnogih rojakov-sodrugov Družnost!
T. K., La Combelle.
Zaščita zaupnikov
Odfoibe o zaščit! zaupnikov in njih namestnikov v ČSR
Št. 10.532.
Namestnik zaupnika je tudi zaščiten.
Namestnik zaupniškega odbora uživa iste pravice, kakor člani odbora. Če je bil namestnik odpuščen brez pristanka razso-diščne komisije, je odpust neveljaven in službeno razmerje traja naprej, izvzemši, če bi bil podan odpustni razlog po § 82 t. e. obrtnega reda, kakor ga zatrjuje delodajalec. (Odločba najvišjega sodišča z dne 14. februarja 1931 Rv. I 6342/30). (§ 82 t. e obr. reda: Delavec je lahko takoj odpuščen, če izda poslovno tajnost ali če ima brez dovoljenja obrtnika obrti škodljiv ipostran-ski posel. 0>p. prevajalca.)
Tožnik je bil namestnik zaupniškega odbora tožene tvrdke. Bil je odpuščen brez dovoljenja razsodiščne komisije in ie tožil tvrdko, da bi bil odlpuist iz dela proglašen neveljavnim in tožena tvrdka obsojena v plačilo zahtevane mezde. Sodišče prve stopnje je tožbi ugodilo, prizivno sodišče je prizivu v toliko ugodilo, da je prisodilo tožniku samo del vtoževane mezde.
Najvišje sodišče ipa je vsled revizije tožnika razveljavilo izpodbijano razsodbo in vrnilo zadevo prizivnemu sodišču da vnovič razpravlja in razsoja.
Razlogi:
V	kolikor gre za prizivni razlog nepravilne pravne presoje (§ 503 toč. 4 cpr.), ne more revizijsko sodišče presoditi na temelju dosedanjega postopanja, če je revizija utemeljena, v kolikor gre za predlog tožnika glede nepriznanega zneska 606 Kč s prip. Tožena stranka priznava, da je od-
pustila tožnika. Trdi pa, da je bila k temu upravičena, deloma zato, ker je glasom njenega delovnega reda takojšnja prekini+ tev službenega razmerja dopustna brez odpovedi, deloma zato, ker je bil podan razlog § 82 toč. e ioibrtnega reda za takojšen odipust tožnika. Toda, če ni bil podan razlog § 82 toč. e obrtnega reda, toženka ni bila upravičena, odpustiti tožnika, ker je bil slednji nesporno namestnik zaupniškega odbora in si toženka ni pribavila privoljenja razsodiščne komisije za njegov odpust. Kajti tudi namestnik zaupniškega odbora u-živa iste pravice, kot član tega odbora. (Primerjaj odločbo št. 4082 zbornik najvišjega sodišča). Tudi namestnik sme biti radi tega odpuščen po § '22 toč. e zakona o zau.pniških odborih z dne 12, avgusta 1921 samo s pristankom razsodiščne komisije-Če pa se je zgodil odpust tožnika brez pristanka razsodiščne komisije, je odpust neveljaven in delovno razmerje traja naprej. (Primerjaj odločbe št. 3935, 4082, 4296, 5936, 6379 zbirka najvišjega sodišča.) Če pa je bil podan razlog ipo § 82 toč. e obrtnega reda za odpust ali ne, bo moolgče ugotoviti le tedaj, če se izvedejo tozadevni dokazi.
Prevedel dr. R.
Loke pri Zagorju
Pevsko društvo »Loški glas« proslavi dne 4. julija ob 3. tiri ipopoldne na letnem telovadišču Sokola na Lokah 10-letnico svojega obstoja z velikim jubilejnim koncertom in sodelovanjem večjega števila sosednjih zborov.
MALI OGLASI
Naili*,a,el|l U ti p u-|c|o nttjcenejše pri nniUft I ii neron 11 li!
Franc Kormannav nasLKarl Bbjj
Maribor, Gosposka alka 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrač* v*eh tt*L Naj-▼*čia Izbira in najbolill uakurp.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.uo.z.
Maribor. Frankonanora o lica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen), občinstvi za izdelavo oblek za gospod® in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in »ollda* izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Kupujem odpadke železa, kovine, litine la vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul.
ZnMerolte vedno in pocad Kruli In pedao Iz Delniške peherne»Horltom. Rgg;
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen t Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.