Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
Leto XIX - N. 22-23 (402)
Novoletne želje 1969
Spet je leto naokrog in vsak čas bomo obrnili zadnjo stran koledarja za leto 1968, da bomo zato lahko odprli prvo stran novega koledarja z letnico 1969. Navada je, da pb starem letu delamo bilance in pregledujemo ter ugotavljamo vse kar nam je najprej pravkar minulo leto prineslo novega in dobrega, v bilanco pa vnašamo tudi želje, ki še niso izpolnile in razočaranja, ki so nas prav tako spremljala v času 366 dni leta 1968.
In prav.zato je pisati uvodnik ob novem letu na eni strani prijetno opravilo, kot je na drugi strani težko na kratko in stvarno sežeti vse, kar se je dogajalo in kar nas je vznemirjalo v pravkar poslavljajočem se letu.
Pa začnimo s prijetnimi stvarmi, ki so se pripetile v tem letu. Na prvem mestu moramo omeniti rahlo prebujanje nacionalne zavesti pri beneških Slovencih, saj so le ti bili prav v tem letu, prvič po več ko sto letih, odkar so prišli pod Italijo, deležni avtentične in lepe slovenske odrske besede. Še posebej bo uprizoritev Pasijona v Št. Lenartu za dolgo ostala v spominu vseh kot eden najimenitnejših kulturnih, pa tudi političnih dogodkov tega leta. Drugič imamo, sicer rahlo, a vendar le nakazano priznanje našega nacionalnega obstoja v videmski pokrajini v izjavi deželnega predsednika Berzan-ti ja, da smo tukaj, da smo po nacionalnosti Slovenci, čeprav smo že dolga desetletja lojalni državljani Italije.
Vendar se od obljub in takšnih, skoraj formalnih, izjav vendarle ne da živeti. In tu smo že pri tistih negativnih, temnili plateh minulega leta, ki pa nas bremenijo in tiščijo že celo vrsto let in desetletij in se ne premaknejo nikamor naprej. V mislih imamo težak ekonomski položaj naših dolin in vasi, ki iz leta v leto sili naše najboljše in na j mlajše moči, da si morajo iskati dela in kruha v tujini. Ekonomska emigracija čedalje bolj grozi, da bodo naše vasi in naselja, če bo šlo še tako naprej, kmalu čisto izumrla in komu bo to koristilo? Zagotovo nikomur. Zato spet in znova pozivamo, upamo in pišemo o teh stvareh, ker je treba pisati o njih in na njih opozarjati. Še posebej pa ob tei priložnosti, ko pozdravljamo v svoji sredi številne naše roiake. ki so iz tujine te dni prihiteli domov, da bi v krogu družin ih pod domačo streho praznovali božične in novoletne praznike. Z njimi lahko upamo, da bo morda prihodnje leto boljše in nam bolj naklonjeno, zato želimo vsem našim ekonomskim emigrantom, ki so se te dni vrnili domov, kot tudi vsem beneškim rojakom in Slovencem videmske pokrajine srečne praznike in veselo, upov polno in dolovno novo leto 1969!
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Udine, 31. decembra 1968
Izhaja vsakih 15 dni
Zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze
V deželi je potrebno ustvariti tako stanje da bomo tudi mi beneški Slovenci zaščiteni
Na zasedanju glavnega sveta so govorili o vseh številnih problemih slovenske manjšine v Italiji - Za novega predsednika je bil izvoljen novinar Gorazd Tesel iz Gorice - Izidor Predan ponovno izvoljen za podpredsednika Zveze
V Trstu je bilo pred kratkim sedmo zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki pomeni v nekem smislu prelomnico v delu te pomembne organizacije Slovencev v Italiji. Kako važno je bilo to zasedanje priča že udeležba gostov, ki so prišli za to v Trst kot predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko, predstavniki predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije iz Ljubljane, dalje predstavniki SZDL Hrvatske, občinskih konferenc SZDL Slovenije iz Nove Gorice in Kopra, izvoljeni slovenski predstavniki kot poslanec Albin Škrk in deželna svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka ter številni drugi predstavniki italijanskega kulturnega in političnega življenja. Ob koncu zasedanja je glavni svet SKGZ izvolil novi izvršni odbor, z zahvalo razrešil dosedanjega predsednika Borisa Raceta in za novega predsednika izvolil novinarja «Primorskega dnevnika» Gorazda Vesela.
Kot smo napisali že v naslovu, ----------------
je bilo na tem zasedanju nemalo besedi govornikov posvečenih tudi Beneški Sloveniji. V teh dveh letih, ki sta minili od prejšnjega zasedanja SKGZ, so imeli beneški Slovenci dvakrat v gosteh Slovensko gledališče iz Trsta. V vsej žalostni zgodovini, ko jim ni bila in jim še ni povsem priznana pripadnost slovenskemu narodu, niso naši bratje v Beneški Sloveniji imeli še prilike z odra slišati slovenske besede. Zaradi tega je prvo posredovanje žive umetniške besede važna prelomnica v njihovem nacionalnem življenju, kar so tudi sami potrdili z množično udeležbo.
V zavesti delovnega človeka teh revnih in zapuščenih dolin se tudi
!
s tem počasi zbuja prepričanje, da njihov zaničevan in prepovedan jezik ni samo za domačo rabo, ampak da je sposoben misli in čustva izražati enako lepo, bogato in vsestransko, kakor jezik večjih narodov. Važno je tudi, da so v oktobru letos naši preprosti ljudje iz Nadi-ških dolin pogumno pred televizijsko kamero in s tem pred vsemi televizijskimi gledalci vse Italije povedali, da so slovenske narodnosti. Tudi novoustanovljene slovenske organizacije beneških izseljencev v Švici nas upravičeno nav-
Mnogo uspehov v novem letu vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom želi
“ttlur.
uredništvo in uprava
dajajo z upanjem, da čas prebujenja prihaja, kljub velikanskim oviram, ki jih bodo morali še premagati. V teh težavnih naporih bo njihova akcija slonela tudi na izjavi, ki jo je v tem pogledu dal deželni predsednik Berzanti v deželnem svetu, da deželni odbor ne zanika, da žive občani slovenskega jezika, razen na Tržaškem in Goriškem, tudi v drugih predelih dežele in da nikomur ne zanika priznanja pravic. Prav je torej, da so predstavniki beneških Slovencev v pismu predsedniku Berzantiju napovedali, da bodo postavili vrsto stvarnih zahtev.
Zato je potrebno ustvariti v deželi tako stanje, da bomo Slovenci narodno zaščiteni in tako postali
enakopravni državljani na vseh toriščih.
Ni mogoče namreč preprečiti asimilacije brez zaščitnih norm v prid manjšini. Saj že sama zaščita pomeni varstvo pred uničenjem, pred asimilacijo.
V duhu teh načel se je treba lotiti tudi problemov beneških Slovencev, tako glede najosnovnejših ukrepov na narodnem torišču, kakor tudi z gospodarskimi posegi zato, da se prepreči izseljevanje, ki je zavzelo že vznemirljive dimenzije v nepopravljivo škodo etničnim značilnostim tamkajšnjih krajev.
Uveljaviti je treba do potankosti vse določbe posebnega statuta. Zaradi tega je nujno potrebno, da uveljavimo načelo o pravilnem slovenskem zastopstvu v vseh javnih službah; sprejeti zakon, ki bo omogočal Slovencem, da si bodo z enostavnim postopkom pridobili nasilno spremenjene priimke; zagotoviti pisanje krajevnih imen v slovenskem jeziku; priznati diplome jugoslovanskih univerz in srednjih šol.
Pri tem podpiramo zahtevo, da se sprejme zakon za ustanovitev parlamentarne študijske komisije za vprašanja slovenske manjšine in predlog, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik, prav tako pa podpiramo tudi predlog, da se tudi na novoustanovljeni fakulteti za jezike v Vidmu ustanovi podobna stolica.
SKGZ mora tudi v bodoče razvijati, poglabljati in propagirati misel, da je pravično ravnanje z narodnimi manjšinami bistven del prave demokracije tudi s tem, da se sestaja in razpravlja o teh vprašanjih z vsemi strankami, ki imajo posluh za ta vprašanja, s slovenskimi političnimi formacijami v Italiji ter s sorodnimi organizacijami, predvsem z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in z Italijansko unijo za Istro in Reko. V trajnih stikih s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, pa tudi Hrvatske, vežejo SKGZ trajne vezi, ki jih bo v bodočnosti še bolj poglabljala.
llttlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlillllllllllllllllllllllllllllHIlillHIlfllltlllllllllllllllllllllllllllllllllll
RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETE
Delovno predsedstvo zasedanja glavnega sveta SKGZ
Spreleta Mia e naše Korist
Slovenski deželni poslanec dr. Drago Štoka predlagal resolucijo v korist Beneške Slovenije
Pogled v dvorano, kjer so zasedali delegati glavnega sveta
Med obširno in večdnevno razpravo o deželnem proračunu so govorili številni deželni poslanci, med katerimi je večkrat posredoval in govoril tudi slovenski deželni poslanec dr. Drago Štoka.
Dr. Štoka je med svojim izvajanjem v deželnem svetu obširno govoril tudi o problematiki Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini in v tem smislu predlagal deželnemu svetu naj sprejme naslednjo resolucijo:
« Deželni svet, ugotavljajoč težko socialno in ekonomsko
stanje dolin Beneške Slovenije, poziva deželno vlado, naj poglobi preučevanje ekonomskega, socialnega in etničnega položaja omenjenih dolin, da bi tako zaustavili ekonomsko emigracijo in z njo padec prebivalstva ter na ta način dvignili življenjski standard prizadetega prebivalstva». Predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti je omenjeno resolucijo sprejel, kar je zelo pomembno za naše prebivalstvo. Zatorej lahko upamo, da bodo besedam sledila tudi dejanja.
iUJVENUA
Pònfeiia.
Jesenici
Pred ti
Bovec.
Gemono
iKobarid
rarcenfo
Cividale
JjfSNova Gorica <mG QTU z/a /-
\Palmanova
i gnano.
Nove olajšave za mali obmejni promet
Mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, ki se je sestala v Rimu od 15. do 19. oktobra letos, je sprejela sklep, da se v čas bivanja s prepustnico na drugi strani, ki je določen za 72 ur, ne všteje niti dan prihoda ne dan odhoda. Praktično to pomeni, da se vsekakor lahko ustavi prepustničar na drugi strani do 5 dni Ta ukrep bo stopil v ve-liavo prihodnjega prvega januar-rja.
Mnogokrat smo že zapisali, da je italijansko-jugoslovanska meja ena najbolj odprtih in najlažje prehodnih meja v Evropi in morda celo na svetu, vendar smo pri tem mislili predvsem na mejne prehode I. kategorije, preko katerih je moč iti s potnimi listi. Res je, da je teh prehodov precej in nekateri med njimi beležijo vsako leto milijonske prehode z obeh strani, manj pa smo pisali in opozarjali na mejne prehode II. kategorije, to je tiste mejne prehode, preko katerih je moč iti samo državljanom obeh držav, ki imajo prepustnice. Te prepustnice pa imajo samo državljani na obeh straneh meje in točno je po videmskih sporazumih določeno, kdo ima lahko takšno prepustnico.
In morda najmanj mejnih prehodov I. kategorije, ali mednarodnih
prehodov, med Italijo in Jugoslavijo ima Beneška Slovenija. Zato pa ima to področje več mejnih prehodov II. kategorije, ki pa so, kot kažejo statistike, precej manj frek-ventni, čeprav bi se z malo dobre volje in sporazumevanja dalo tudi to preprečiti. Nekaj teh blokov ali mejnih prehodov bi z malenkostnimi zboljšavami (tu mislimo predvsem z ureditvijo cest) lahko spremenili v obmejne prehode I. kategorije in s tem odprli na široko še nove poti čez mejo iz Benečije v Jugoslavijo, oziroma Slovenijo in obratno.
Če začnemo pri Reziji, ugotavljamo, da ima le-ta dva prehoda v Slovenijo. To sta Predol pod Skrut-nikom in Učja, ki je hkrati tudi mejni prehod I. kategorije, to je tudi s potnimi listi. Prehod pri Učji je zagotovo najkrajša zveza Bovca, oziroma Žage s Tarčentom in s tem s Furlanijo, vendar odganja turiste čez ta blok mnogokratna zapora ceste zaradi vojaških vaj na naši strani. Kljub temu pa je upati, da bo prav dolina Učje in Tera le znala pritegniti številne tiste turiste, ki jim je do lepote tega sveta pod Muzci.
Neposredno pa ima Beneška Slovenija sedem obmejnih prehodov, med katerimi pa je žal, samo eden I. kategorije, to je mednaroden prehod, medtem ko je ostalih šest prehodov II. kategorije, to je samo s prepustnicami.
Preko prvega prehoda, Mosta na Nadiži, nekdanjega Ponte Vittoria, hodu Most na Nadiži. Tako beležijo
hodijo prebivalci Breginja in bližnjih vasi kobariškega kota v Platišče in le redki po dolgi cesti do Ti-pane. Število prehodov na tem i mejnem prehodu niha med 300-700 mesečnih prehodov, v glavnem s slovenske strani, kar je zelo malo. Vsekakor pa bi promet na tem prehodu zvišale nedvomno urejene in asfaltirane ceste tako na naši kot jugoslovanski strani in seveda možen prehod s potnimi listi, oziroma osebnimi izkaznicami, kot to pripravljata vladi obeh mejnih držav.
Robedišče je naslednji, drugi mejni prehod, ki v nezimskih mesecih povezuje drugo stran meje z našimi vasmi Čenebolo in dalje do Fojde. Kljub slabim cestnim zvezam pa beležijo tu večje število mesečnih prehodov kot na pre-
na tem prehodu mesečno od 400 do 900 prehodov in tudi tu bi spet dobra cestna povezava lahko zelo dvignila promet na tem bloku.
Tretji mejni prehod je prehod pri Stupici, ki je poleg Učje, drugi obmejni prehod v Beneški Sloveniji, ki ima oznako I. kategorije, torej mednarodnega prehoda. Ta prehod seveda beleži znatno večje število prehodov, tudi čez sto tisoč na mesec, vendar tudi tu še ni bilo storjeno vse, da bi dvignili tako ugled tega prehoda kot ostalo in s tem privabili čim več popotnikov iz Slovenije in Jugoslavije, saj vodi čez Stupico, oziroma Robič na jugoslovanski strani, najkrajša pot izd Kobarida in Čedada.
Četrti mejni prehod Polava pri Čeplesišču-Livku leži ob cesti So-vodnje-Livek-Kobarid in bi moral biti prav tako prehod I. kategorije. Ta prehod je namreč važen zaradi turizma na Matajurju in Livških travnikih. Povprečno preide čez ta obmejni blok okrog 800 ljudi, včasih pa tudi več tisoč mesečno. Poleg turizma pa govori za prekategorizacijo tega prehoda tudi dejstvo, da je prehod Polava-Livek tudi najlepša, najkrajša in najmanj ovinkasta cestna zveza Čedada s Soško dolino na oni strani.
Peti mejni prehod je Solarje, ki leži nekoliko pod cesto, ki vodi pod grebenom Kolovrata na Livek preko Ravni. Preko tega prehoda gre mesečno povprečno kakih 450 ljudi.
Šesti mejni prehod je Klinac, ki leži globoko v dolini Idrijce preko
++++**
O*
£ A U STRIA
A * X •*-
UDINE
VPRAŠANJE MEJNIH PREHODOV
Beneška Slovenija ima samo devet mejnih prehodov
Kultura je najboljše sredstvo za utrjevanje bratstva med narodi
Razstava šolskih knjig Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki so jo priredili v Vidmu na pobudo Furlanskega gibanja za poskusne didaktične metode, je vzbudila, posebno med šolniki, izredno veliko zanimanje in odobravanje. Prva slika je povzeta z razstave šolskih knjig, druga pa praktičen prikaz poučevanja tujih jezikov, pri katerem so sodelovali otroci petega razreda osemletke iz Nove Gorice
l«IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllUIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||it|||||||||||||l||||||||||||l||||||||||||||||||||||||l||||||||||||,||,||mi,,|„|||„„,|„|„,,|||„„„|MI||„|„,|,|||||||||||||||||||M|||||||||||||||
Gospodarski problemi Kanalske doline
gozdarstvom in živinorejo. Tudi na tem področju bodo potrebne spremembe in v tem smislu prav tako obstojajo že načrti. Tu bodo poskušali predvsem razširiti in zboljšati zadružništvo, ker je zagotovo najboljša oblika za nadaljni gospodarski razvoj kmetijstva, gozdarstva in živinoreje.
Iz vsega povedanega lahko torej zaključimo, da so tri panoge pomembne za nadaljni gospodarski razvoj Kanalske doline: turizem, industrija in že omenjene kmetijske dejavnosti. Marsikaj pa bo treba vzporedno z gospodarsko rastjo storiti tudi na področju šolstva in zdravstva. Res je, da bodo kaj kmalu dobili v Trbižu novo osnovno šolo, žal pa samo v italijanskem jeziku. Slovenci, ki prebivajo na področju Kanalske doline in Trbiža, pa bodo tudi to pot spet ostali brez šol v svojem materinem jeziku. Nadaljni načrt predvideva na tem področju tudi večji zdravstveni dom, primanjkuje pa tudi dom za stare osebe, ki bi bil tu izredno nujen.
Od devetih mejnih prehodov sta samo dva prve kategorije, kjer je moč preiti mejo s potnim listom. Potrebna bi bila prekategorizacija mejnih prehodov
mosta v občini Srednje. Čez ta most hodi po statistikah še najmanj ljudi, komaj kakih 200 do 300 mesečno. To je do neke meje tudi konfiguracija tal na tem področju ki ne dopušča kake posebno številne naselitve.
Sedmi in zadnji prehod v Beneški Sloveniji, je Mišček. Statistika pravi, da ima okoli 700-800 mesečnih prehodov, ker je srednji tok Idrijce bolj naseljen.
Če torej pregledamo, koliko znaša skupaj mesečno število prehodov na obmejnih prehodih Beneške Slovenije (brez prehodov I. kategorije), vidimo, da jih je povprečno mesečno komaj kakih 2500. To je malo spričo milijonskih številk na drugih obmejnih prehodih in samo priča, da bo treba tudi tukaj še marsikaj storiti. Predvsem bi bilo treba nekaj teh prehodov prekategorizirati v prehode I. kategorije, to je v mednarodne prehode, s tem v zvezi pa tudi urediti cestne zveze na tej in oni strani meje. S tem bi seveda na eni strani zelo povečali število prehodov, z njimi pa tudi blagostanje na obeh straneh, saj s prehodi prihaja do izmenjave blaga, turistične izmenjave in ne navsezadnje do izmenjave obmejnega prebivalstva, ki je na obeh straneh meje isto, namreč slovensko.
Vse kaže, da mora najti Kanalska dolina za reševanje svojih gospodarskih problemov osnovo prav v razvoju turizma. V tem smislu so pristojni organi že izdelali načrt za razvoj dvojne turistične sezone v teh krajih, saj je znano, da ima dolina izredne možnosti zimskega turizma. Turizem pa seveda terja investicije, predvsem v tako imenovane infrastrukture in Kanalska dolina bi potrebovala za uresničitev teh načrtov najmanj 5 milijard lir. Ta denar naj bi seveda šel predvsem za gradnjo cest, smučarskih vlečnic, ureditev vodnega sistema ter drugih služnostnih dejavnosti ,ki so nujni spremljevalci turizma.
Seveda pa vseh teh ambicioznih načrtov Kanalska dolina kot taka vsekako sama ne bo mogla izvesti in zato upravičeno pričakujejo, da jim bo pri teh načrtih prven-
stevno pomagala dežela ter druga združenja.
Načrt razvoja Kanalske doline pa se ne končuje samo s turizmon. Tu je treba namreč razrešiti še vrsto drugih problemov, kajti tu je tudi industrija, ki je zelo pomebna za razvoj tega področja. V mislih imamo predvsem rudnik v Rajblju in jeklarne v Beli peči.
Važna postavka v gospodarskem razvoju Kanalske doline je nedvomno tudi maloobmejni promet, saj prihaja na to področje čedalje več Slovencev iz Jugoslavije in Korošcev in Avstrije samo zato, da bi kaj nakupili. V tem smislu bo potrebno nedvomno trgovino tukaj še precej razširiti, saj bo le tako po svoje tudi mnogo prispevala h gospodarskemu dvigu Kanalske doline in njenega središča Trbiža.
Pomembne naloge na tem področju stojijo tudi pred kmetijstvom,
Rajbelj, znani rudarski center v Kanalski dolini
DOGODEK V YVII1DOY1
Folklora obiskala naše društvo v Švici
Ka povabilo Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije je folklorna skupina “France Marolt,, iz Ljubljane priredila lep nastop
Slovensko gledališče v Trstu in Prosvetno društvo «I. Trinko»
priredita dne 6.1.1969 ob 15. uri
Dan emigranta
*/ gledališki dvorani teatro « A. Ristori » v Čedadu Program bo obsegal:
Carlo Goldoni
TAST PO SILI
(On curioso accidente)
v izvedbi goriškega gledališča iz Nove Gorice
Nastopil bo tudi domači ansambel
«BENEŠKI FANTJE»
Antona Birtiča
Po prireditvi v teatru « Ristori» se bo veselica nadaljevala na sedežu Prosvetnega društva «IVAN TRINKO» v ul. Monastero 20
Vsem naročnikom
Naročniki bodo v teh dneh prejeli položnico, s katero bodo lahko poravnali naročnino za leto 1969.
Tisti, ki so naročnino že poravnali, naj ne upoštevajo položnice; zaradi preobilnega dela nam ni bilo mogoče ločiti iz seznama one, ki so že poravnali naročnino in zato smo položnico poslali vsem brez izjeme. Torej je jasno, da je poziv namenjen samo tistim, ki do danes niso še ničesar nakazali.
Ob tej priliki sporočamo tudi, da se je cena «MATAJURJA» povišala od 50 na 60 lir. To smo bili primorani storiti zaradi občutne podražitve tiska in papirja. Vse naročnike torej prosimo, naj to spremembo upoštevajo in prevzamejo nase še to malenkostno žrtev.
Upamo, da se bodo vsi odzvali in tako izpričali razumevanje za to potrebo in zvestobo do našega glasila in celo več, da nam privedejo še nove naročnike.
Odslej je naročnina na «MATAJUR» sledeča:
Celoletna	1200	Lir
Polletna	700	Lir
Inozemstvo:
Celoletna
Polletna
2000 Lir 1200 Lir
Agli abbonati
Ci permettiamo avvertire i nostri cari abbonati che in questi giorni rimetteremo il modulo di conto corrente postale per il rinnovo dell’abbonamento.
Pacifico che tale modulo non serve a chi ha ormai regolarmente versato la quota. Sollecitiamo invece cortesemente coloro che non lo avessero fatto a mettersi in regola con la nostra Amministrazione.
Cogliamo occasione per informare che, a causa dell'aumento sensibile della carta e della stampa, il prezzo del giornale è stato portato da lire 50 a 60. Riteniamo che i nostri lettori terranno conto delle ragioni che ci hanno indotti all'aumento e che, per l’amore e l’attaccamento vivo che nutrono verso questo organo di difesa dei diritti della minoranza linguistica slovena del Friuli, non solo accetteranno questo piccolo sacrificio, ma, ne siamo certi, si adopereranno senz’altro per procurarci nuovi abbonati e nuovi amici.
Pertanto la nuova quota annuale è fissata in lire 1.200 testerò 2.000) e quella semestrale in lire 700 (estero 1.200).
Prosvetno društvo
«IVAN	TR
ČEDAD * Ulica Monastero, 20
želi vsem svojini članom in prijateljem doma in po svetu srečno in uspešno
NOVO LETO
1969
Folklorna skupina «France Marolt» med izvajanjem rezijanskega plesa
Nešteti posebni vlaki so te dni iz vseh evropskih držav, iz Švice, Francije, Belgije, Zahodne Nemčije, Nizozemske in od drugod pripeljale množice naših ekonomskih emigrantov, marsikateri med njimi pa so te dni prispeli domov tudi z lastnimi vozili. In nič čudnega, saj se bliža konec leta, z njimi pa božični in novoletni prazniki. Prazniki, ki jih sleherni najrajši preživi doma, se posebej, če je moral dolgo leto irdo garati v tujini, daleč proč od domačih krajev.
Tujina bo, zal, še danes in verjetno še nekaj časa, morala rezati vsakdanji kruh našim ljudem po vsej Evropi, saj v domačih krajih ni aola in zaposlitve za njihove pridne in ustvarjalne roke. In če so oili naši ekonomski emigranti na tu.em doslej nepovezani, prepuščeni več ali manj samim sebi, pa moramo zabeležiti veselo novico, ki se je pred meseci pripetila v švicarskem mestu Grbe. Kot je znano, je v Švici precej naših rojakov na delu, kjer razmeroma dobro zasluži o, pa tudi švicarski delodajalci so zelo zadovoljni z njimi. In v tem švicarskem mestu Orbe so se zbrali benoškoslovenski izseljenci ter ustanovili Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovemje. Na ustanovni občni zbor tega prvega tovrstnega društva naših izseljencev v tujini so prišli naši rojaki tudi iz drugih švicarskih mest in krajev, kjer so zaposleni.
Ustanovitev tega društva je bila vsekakor pomemben dogodek za beneške Slovence in zato tudi ni nič čudnega, če je v statutu društva zapisano med drugim tudi to, da je namen društva združiti izse-lience slovenske narodnosti iz Terske, Nadiške, Rezijanske in Kanalske doline, torej iz videmske pokrajine in pospešiti med njimi so-cialno-ekonomske ter kulturne študije za globlje poznavanje problematike omenjenih dolin. Statut na-dalie oravi, da se bo društvo zavzemalo za kulturno izmenjavo s slovenskimi društvi v Italiji z namenom zaščite slovenskega jezika, folklore in kulture v videmski pokrajini. In prvi sadovi tega prizadevanja so namreč že tu.
Pred kratkim ie gostovala v Švici znana slovenska folklorna skupina in sicer akademska folklorna sku-oina «France Marolt» iz Ljubljane. Med svoiimi številnimi gostovanji en Švici od Balsa do Berna, se je akademska folklorna skupina «France Marolt» ustavila tudi v malem švicarskem mestu Yverdonu. Zakaj? Da bi seveda nastopila tamkaj. Toda, le kdo jo je povabilt tja? Nihče drug kot Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki je po komaj dvomesečnem obstoju že začelo konkretno izvajati svoj program. Toda ta nastop je tudi afirmiral društvo samo in ga tako poleg jugoslovanske folklore predstavil širši švicarski javnosti. Predsednik društva Dino del Medico, ki ima ob sebi prizadevne člane odbora, mlade zidarje, ki se ob večerih uče slovenske besede in pisave s svojim predsednikom, je
YVERDON V ŠVICI - Znana folklorna skupina «France Marolt» iz Ljubljane je na svoji turneji po Evropi pred nedavnim razveselila tudi emigrante iz Beneške Slovenije, ki so zaposleni v tej okolici
namreč hotel svojim fantom nazorno pokazati bogastvo slovenskega ljudstva in s tem tudi v polni meri uspel.
Res je, da dvorana med predstavo folklornega ansambla v Yverdonu ni bila polna, vendar so bili vsi, predvsem pa beneški Slovenci, ki so prišli tja, nedvomno zelo zadovoljni. K uspehu tega prvega nastopa v okviru novega društva pa je
prispeval svoje tudi «Journal d'Y-verdon», ki je označil nastop tega ansambla kot «brilijanten recital».
Uspeh akademske folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane je torej tudi uspeh mladega Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v Švici.
Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo društvo razvijalo dalje in tudi uveljavljalo, hkrati pa si že-
limo, da bi si podobna društva naši rojaki ustanovili povsod v tujini, kjer delajo in živijo. To jim bo utrjevalo narodno zavest, dvigalo kulturno in moralno, končno pa si bodo lahko s podobnimi nastopi umetniških ansamblov iz Slovenije zagotovili tudi ugled v deželi, kjer delajo. In to vsekakor ni malo. Primer v Yverdonu najbolje priča o tem.
ii iiiiiiimnim inniimiiiiiiiiiiiiiimiiiiii iiiiiiiiiii milini iiiimiii ii ii
Izseljenski
Kot vsako leto, je tudi letos Slovenska izseljenska matica iz. Ljubljane izdala Izseljenski koledar za leto 1969. Znano je namreč, da ima slovenski narod, kljub svoji maloštevilnosti in nacionalnim manjšinam v Italiji in Avstriji, številne skupine ekonomskih izseljencev raztresene po vseh večjih državah sveta na vseh celinah.
Namen koledarja je zato tem številnim izseljencem na eni strani prikazati razvoj in napredek v njihovi stari domovini, na drugi strani pa pripadnikom matičnega naroda posredovati vesti in poročila o življenju izseljencev v tujini.
V tem smislu so zato zanimivi prispevki, objavljeni v koledarju, ki govorijo o dejavnosti «Združenja Jugoslovanov v Franciji», ki
so ga francoske oblasti prepovedale leta 1948. Sledijo opisi dejavnosti naših izseljencev v Argentini, opis slovenskega delavskega podpornega društva «Edinost» iz Cordobe, zapis o izseljevanju v Brazilijo v zadnjih letih 19. stoletja, sestavek o slovenskem društvenem življenju v Braziliji pred zadnjo vojno, o prvih jugoslovanskih izseljencih v Avstraliji, dalje najdemo tu prikaz delovanja Ameriške bratske zveze ob njeni 70-
letnici. V nadaljevanju najdemo še vrsto sestavkov in poročil o delu in življenju naših rojakov v Združenih državah Amerike, prav tako pa je tu tudi obširen prikaz izseljenskega tiska v Ameriki.
Seveda pa v koledarju, ki obsega kar 336 strani, najdemo tudi vrsto leposlovnih prispevkov, pesmi Mateja Bora in Ceneta Vipotnika in drugih, zanimivih prispevkov, ki zanimajo naše ljudi po svetu.
SV. PETER SLOVENOV
Važen sestanek županov Nadiških dolin
Javna dela
Pred nedavnim se je vršil v špetru važen sestanek županov občin špeter, Sv. Lenart, Podbo-nesec, Sovodnje, Srednje, Grmek, Dreka in Prapotno in so se ga udeležili tudi podpredsednik deželnega odbora in prisednik za turizem Enzo Moro, pokrajinski odbornik za turizem Vinicio Ta-lotti, predsednik pokrajinske turistične ustanove (EPT) dr. Faustino Barbina, predsednik pokrajinske ustanove za gorsko gospodarstvo odv. Claudio Beorchia in deželni svetovalec Giacomo Romano.
Ob tej priliki je deželni podpredsednik Enzo Moro prisotnim sporočil, da je dežela namenila za razvoj turizma v občinah Na-diške doline 250 milijonov lir. Po obširni diskusiji so sprejeli tudi štatut za turistični konzorcij, katerega bodo morali sedaj potrditi še občinski sveti zainteresiranih občin.
Zlata poroka v Ažli
V Ažli sta pretekli teden slavila zlato poroko (50 let zakonskega življenja) zakonca doktor Giuseppe Bartalini in domačinka učiteljica v pokoju gospa Pia Jus-sig. Cerimonije se je udeležilo veliko število domačinov. Zakonca sta se poročila takoj po prvi svetovni vojni v Bressa Milanese, kjer je takrat dobila Jussigeva družina zatočišče.
Srednje
Konzorcij za gradnjo poljskih poti
Ni dolgo od tega so se zbrali v Srednjah številni družinski poglavarji te občine, da so ustanovili konzorcij, ki si je zadel nalogo, da bo skrbel za gradnjo poljskih poti, napeljavo novih vodovodov in popravilo starih ter za nabavo kmetijskih strojev. Za predsednika konzorcija so izbrali Giovan-nija Stulina iz Gorenjega Trbilja pri katerem bodo mogli dobiti zainteresirani vsa ostala pojasnila.
Sv. Lenart
Prihodnje leto hodo prišle na vrsto ceste
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta je bil najpomembnejši sklep ta, da bo občina vzela 36 milijonov lir posojila, da bo na prihodnjo pomlad uredila vse ceste. Zadnje čase se je namreč premalo skrbelo za ceste in zato bo sedaj potrebno seči globlje v blagajno.
Med drugim je občinski svet sprejel tudi občinski proračun za leto 1969, ki je deficitaren za osem milijonov lir. Imenovali so tudi že revizorje računov za tekoče leto.
Pedbonesec
V štupci bodo tudi carinski uradi
Iz Zanesljivih virov se je izvedelo, da bodo v štupci v kratkem postavili tudi carinske urade, kajti ta obmejni prehod postaja vsak dan bolj potreben ne samo za potnike, ampak tudi za blagovni promet, ki prihaja ali pa ki je namenjen v Jugoslavijo. V letošnjem letu je bilo do sedaj več kot en milijon prehodov, v prihod-
nem letu se jih pa zaradi nekaterih olajšav predvideva pa še več in isto velja tudi za blago.
Sedaj bo potrebno najprvo poskrbeti za gradnjo lokalov, v katerih bodo nameščeni carinski uradi in pa stanovanja za uslužbence.
Domačine je ta novica ne le presenetila, ampak tudi razveselila, ker pričakujejo, da bo ta nova ustanova na meji prinesla nekatere beneficije vsej Nadiški dolini, ki bodo v prvi vrsti pripomogli k ekonomski obnovi tega sedaj pasivnega področja videmske pokrajine.
Rekordno število prehodov meseca novembra
Čeravno je bilo meseca novembra precej deževno, to ni oviralo ljudi, da ne bi šli preko meje, nasprotno, prav pretekli mesec so zabeležili rekordno število, saj je prekoračilo mejo na blokih našega področja kar 368.939 oseb. Največ prehodov je bilo seveda skozi štupco ( 175.234), medtem ko je bilo skozi blok v Učeji, kjer je tudi prehod prve kategorije, 1.133 prehodov. Cesta skozi dolino Učeje ali Belega potoka ni namreč v tem letnem času kaj va-
Umrl je najstarejši mož sovodenjske občine
Pred dnevi je umrl najstarejši mož sovodenjske občine in sicer Valentin Trinko iz Trčmuna. Mož je dočakal visoko starost: 98 let. V teh dolgih zimskih večerih, ko se ljudje radi skupaj zbirajo pri ognjišču, se dosti govori tudi o starih ljudeh. Ugotovili so, da je Trčmun tista vas, ki je vedno imela največ najbolj starih ljudi. Tudi naš poet in pisatelj monsignor Ivan Trinko, ki je dočakal častitljivo starost, je bil doma iz Trčmuna. Doli v dolini pravijo, da se bo treba pozanimati, kaj imajo v Trčmunu posebnega, ki jim daje tako življenjsko moč. Izobilja prav gotove ne, kajti Trčmun je ena najbolj revnih hribovskih vasi v sovodenj ski občini.
Jamarji iz Tržiča v trčmunski jami
Zadnje čase so se jamarji začeli zanimati tudi za našo, trčmun-sko jamo, za katero smo mislili, da ni tako interesantna, da bi jo še in še raziskavah.
O tej jami je prvi pisal v svojih znanstvenih publikacijah naš poet in pisatelj Ivan Trinko. Jama se nahaja v Trčmunskem hribu nad Gabrovico in čepletiščem in je dolga kakih 35 metrov. Zanimiva je po izkopanih kosteh jamskega medveda in ostankih orodja in lončenih izdelkov, ki so jih rabili prebivalci v predzgodovinskih časih, ko so še stanovali po jamah.
Na žalost jamarji, ki so prišli iz Tržiča (Monfalcone), niso mogli globlje v notranjost, ker se je v njej nabralo zaradi slabega vremena preveč blata in vode, toda vrnili se bodo v kratkem in zato upamo, da jim bo delo uspelo, če jim bo le vreme naklonjeno.
če bodo jamo valorizirali, nam
bljiva, poleg tega je pa na nekaterih mestih celo nevarna, ker ni zavarovana, spodaj pa zija strahotna globina. Skoze ostale bloke, ki so vsi druge kategorije, pa je bilo takole gibanje: skozi Most na Nadiži 520, Most Mišček v Idrijski dolini 654, Most Klinec 431, Polavo pri čeplesiščih v sovodenj ski občini 812, skozi Solarje pri Dreki pa je bilo 655 prehodov. Tako je bilo vsega skupaj 179.439 prehodov z obmejno prepustnico, z rednim potnim listom pa 189.500.
Iz občinske seje
Koncem meseca novembra se je sestal občinski svet za izredno zasedanje, da je obravnaval nekaj zelo važnih točk dnevnega reda.
Takoj ob začetku zasedanja so sprejeli proračun za leto 1969, nato pa so sklenili, da bo občina dala poseben prispevek v korist nadiških dolin, centru za zaščito mladoletnih v Vidmu in furlanski ustanovi «Ente Friuli nel mondo». Sorejeli so nadalje tudi pogodbo z IN AM (Istituto Nazionale Assistenza Malattie) za sprejetje v bolnico infektivno bolnih. Svet se je tudi odločil, da bo dal nalogo strokovnjaku, da bo pripravil načrt za notranjo kanalizacijo, žuDanu pa, da zaprosi deželne organe za prispevek k stroškom, ki so ga imeli za vzdrževanje bolnice v Gervasutti. Ob koncu zasedanja pa je svet dal tudi pozitivno mnenje, da se odpre še ena lekarna v Podbonescu.
bo to brez dvoma v veliko korist, ker bodo vse naše vasi oživele, če jih bodo obiskovali ljubitelji podzemeljskih lepot.
70 milijonov lir prispevka za zdravniški ambulatorij
Deželni odbornik za higijeno in zdravstvo Devetag je sporočil našemu županu, da je dežela nakazala trbiški občini 70 milijonov lir za gradnjo novega zdravniškega ambulatorija, ki bo v celoti stal 100 milijonov lir. Ostalih 30 milijonov lir bo vzela v breme občina.
Zgradbo bodo postavili za sedanjo nižjo srednjo šolo in bo imela zelo moderno urejene lokale, v katerih bo zdravniški ambulatorij, zdravniška posvetovalnica, dve bolniški sobi za nujne primere in pet sob za specialne preglede. Z gradnjo bodo pričeli na pomlad.
Iz občinske seje
Na zadnjem občinskem svetu so obravnavali kar 32 točk dnevnega reda. Med najvažnejšimi je bila odobritev načrta za drugi obrok del napeljave javne razsvetljave v Trbižu, za kar se predvideva 20 milijonov lir stroškov; za prvi obrok del so potrošili 10 milijonov lir. Dela bodo dali v zakup prihodnjo pomlad.
Izvolili so tudi novega občinskega pododbornika Andreja Štruklja iz Rajblja.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Iz Krnatske
Smrtna kosa
Dne 10. decembra smo spremili k zadnjemu počitku 57 letno Ido Sedola, ki je umrla nenadoma zaradi srčne kapi. Pogreba se je udeležila vsa vas, kar je znak, da je bila pokojnica priljubljena in
TAVORJANA
Občinski svet, ki se je sestal pretekli teden za izredno zasedanje, je med drugimi točkami sprejel načrt drugega obroka del pri gradnji osnovne šole v Pre-stintu in načrt za ojačenje občinskega vodovoda. Napovedali so tudi, da bodo dali v zakup dela za ureditev poljskih poti, ki so bile poškodovane zaradi slabega vremena, napeljavo vodovoda v Drejanu, kanalizacijo v Tamorah in Drejanu ter gradnjo novega zdravniškega ambulatorija v Montini.
Mažerole so dobile 30 glav goveje živine iz Danske
V teh dneh so pripeljali v ma-žerolski zadružni hlev 30 mladih jenic iz Danske in enega bika čmobele rase. živina je prišla na lice mesta zdrava, čeravno je bila dolgo časa na potovanju.
V Mažerolah zelo dobro uspeva živinoreja, ker je tam okoli vse polno dobrih senožeti, sedaj bodo pa pasmo še izboljšali in zato je upati, da bodo ljudje gojili vse več živine in jih bo tako rešila iz ekonomske krize, saj so ljudje delavni.
nmiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiii
Izpod Kolovrata
Grmeški župan pri deželnem odborniku za javna dela
Pred nedavnim je bil grmeški župan Lucio Zufferli sprejet pri deželnem odborniku za javna dela, kateremu je obrazložil, kako potrebno bi bilo podaljšati cesto, ki vodi iz Kanalca proti Platcu do Priezla, da se bo tako mogla
spoštovana med svojimi vaščani.
V Viskorši pa je umrl v starosti 80 let maršal finance v pokoju Francesco Nicotra. Pokopali so ga v spremstvu številnih vaščanov dne 15. decembra na domačem pokopališču.
iiimiiimiiiiiiiiimiiiimimiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Iz Idrijske
Po 42 letih zopet na domačih tleh
Pretekli mesec se je vrnil iz Argentine v vas Bordon v Idrijski dolini 59 letni Vigi Bordon, ki je zapustil svojo rojstno vas še pred 42 leti. Vsa ta dolga leta si je vedno želel obiskati sestro, ki jo je pustil doma še v povojčkih in seveda tudi ostale družinske člane, na katere ni nikdar pozabil. Sedaj se mu je ta želja izpolnila. Želimo mu, da ne bi bil ta njegov obisk zadnji oziroma da bi se kmalu zopet videli in da bi med nami ostal dalj časa.
Deželni prispevek občini Prapotno
V teh dneh je deželni odbor dodelil prapotniški občini kar dva prispevka in sicer stalni prispevek za dobo dvajsetih let 6 odstotkov na znesek 6 milijonov in 200 tisoč lir, kolikor znašajo stroški za drugi obrok del za ureditev sedeža občine ter 16 milijonov lir za asfaltiranje ceste, ki se odcepi ori Poljani in gre preko Kravore-ta v Novakovce.
Nesrečen padec
Onorina Makorič iz Prapotnega ie tako nesrečno padla, da je dobila hudo rano na glavi in se bo zato morala zdraviti najmanj tri tedne.
ki vodi v čeplesišče. Ta cesta bi namreč zelo služila kmetom, ki imajo tam okoli svoje senožeti in gozdove.
Smrtna kosa
Dne 16. decembra kmo spremili k zadnjemu počitku 44 letnega Umberta Bergnacha iz Dreke, ki je umrl v čedadski bolnici. Kljub izredno slabemu vremenu se je pogreba udeležilo izredno dosti ljudi, kajti rajnki je bil zelo priljubljen med svojimi vaščani zaradi svojega veselega značaja in pridnosti pri delu.
laiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiii
Gorjani
Deželni prispevki za ambulatorij in pokopališče
Končno so se deželne oblasti spomnile, da obstoja tudi naša občina, ki ima polno potreb. Te dni smo sprejeli sporočilo, da je bilo dodeljenih 392 tisoč lir za razširitev občinskega ambulatorija in en milijon lir za razširitev pokopališča.
miimiiimiiiiiiiiiiiimiimiiimmmimimiiiiiimiimiimimi
AHTEN
Tragična smrt upokojenca
Hudo je prizadela vso našo okolico žalostna vest, da je tragično preminil 59 letni upokojenec Duilio Binutti iz Ahtna. Našli so ga mrtvega v hudourniku Maina, ki je bil v tistih dneh prav plitev. Verjetno se je mož spotaknil in priletel z glavo na kamen in tako je nezavesten utonil v nekaj centimetrov globoki reki. Rajnki je po smrti svoje žene živel že nekaj let sam, ker se je hčerka poročila in odšla od doma. Binutti je bil poznan po vsej vasi kot priden in delaven mož in zato bo ostal vsem v najlepšem spominu.
Ostala 24 ur brez pomoči
Kako težko življenje preživljajo pri nas stari ljudje, katerih sinovi in hčere so šli od doma za kruhom, nam bo povedal tale primer iz Ahtna:
Marija Minin, stara 80 let, ki živi sama v zaselku Gravis v Ahtnu, se je pretekli teden precej hudo poškodovala in ostala brez vsake pomoči celih 24 ur. Ko je šla zvečer spat, ji je na stopnicah spodrsnilo in skotalila se je v klet. Morda je bila tudi v nezavesti, kajti njene klice na pomoč je zaslišala šele drugi dan neka žena. ki ie šla slučajno mimo njene hiše. Takoj so jo spravili v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih več reber in dobila še druge poškodbe. O nesreči so obvestili njeno hčer, ki živi v Franciji. ki ie potem kmalu prišla k svoji bolni materi.
Krame novice
ČEDAD - Koncem meseca novembra je čedadska občina štela 10893 prebivalcev in sicer 5633 žensk in 5260 moških. Demografsko gibanje meseca novembra pa je bilo tako-le: 9 rojstev, 16 smrti, 7 porok, v občino se je priselilo 59 oseb, izselilo se jih je pa 37.
REZIJA - Na zednjem zasedanju občinske podporne ustanove (Ente comunale assistenza) so sprejeli ostavke Lionella Razze, ki je predsednik te ustanove, ker je bil službeno premeščen v Trst, na njegovo mesto pa so izvolili Antona Tosoni j a.
iHiiiiiimiiiimmiiittiiiiiiiiiiiiiii umi umni.....  im...n...im..........minimi
Izpod Matajurja
priključiti k bivši vojaški cesti,   ..........................
Iz Kanalske doline
PO VASEH IN ZASELKIH KANALSKE DOLINE
V sedmih minutah na Višarje
Cerkev na Višarjah je slovenska cerkev, ki je kljub viharjem, političnim dogodkom in peripetijam ohranila svoje slovensko obeležje ter tako ostala eden is med spomenikov slovenstva na teh tleh
podobe Križevega pota podpise izključno v slovenščini.
Najnovejši freski, na desni in levi strani ladje, je Tone Kralj naslikal 1960. leta. Desna freska upodablja legendo o nastanku cerkve, medtem ko leva freska predstavlja razdejane Višarje, ki so jih zažgale zažigalne rakete leta 1916, ko se je kraj znašel v bojni črti prve svetovne vojne. Ta freska je zanimiva tudi zato, ker sta na njej upodobljena tudi Ciril in Metod, apostola slovanskih narodov.
Še ena podrobnost iz cerkve. Na desnem stranskem oltarju sem ugledal oltarni prt s slovenskim napisom.
Ko sem zapuščal cerkev, sem lahko samo z zadovoljstvom ugotavljal, da je slovita višarska cerkev slovenska cerkev, da v njej bero mašo v slovenščini, v slovenščini tudi spovedujejo v njej' čeprav so maše v tej cerkvi seveda poleg italijanskih tudi v nemščini. Cerkev namreč upravno sodi pod žabniško župnijo v Kanalski dolini, žabniški župnik pa je beneški rojak, ki zelo skrbi za to znamenito in zgodovinsko slovensko božjo pot.
Ob odhodu z Višarij sem imel občutek, da sem bil obiskal resnično slovensko cerkev, ki je kljub viharjem političnim dogodkom in peripetijam ohranila svoje slovensko obeležje in tako postala in ostala eden redkih, še danes živih spomenikov slovenstva na teh tleh.
Vremenska prerokovanja
SV. VIŠARJI - Znamenita božja pot v Kanaiski dolini
Na svojih številnih poteh po Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski aouni smo vsepovsod še s posebno ljubeznijo popisali tiste redke napise, spomenike ali plošče v slovenščini, ki neizpodbitno in zgodovinsko dokazujejo prisotnost in obstoj našega rodu na teh tleh. Taksno prijetno in veselo razpoloženje nas je obšlo tudi pred kratkim, ko smo obiskali znamenito božjo pot na Višarjah, ki jo je v svoji poeziji še za večno ovekovečil tudi največji slovenski pesnik France Prešeren.
Dobrih deset kilometrov od Trbiža po Kanalski dolini navzdol smo nepričakovano naleteli na slovenske napise, kar nas je sprva malce presenetilo, vendar pa je bila uganka slovenskih naslovov kaj kmalu razvozlana in pojasnjena.
Prispeli smo namreč do žičnice na Višarje, nekdaj pa tudi danes zelo znano slovensko božjo pot. In prav slovenski napisi, ki so nas vabili na žičnico, so bili tudi eden izmed vzrokov, da smo sedli vanjo in se odpeljali na Višarje, ki ležijo 1700 metrov visoko.
Gondola nam je sicer po voznem redu ušla tik pred nosom, vendar nas je priložnost prisilila, da smo počakali tiste pol ure do novega odhoda gondole.
Vstopna postaja žičnice leži 780 metrov nad nvrjem, dolžina žičnice znaša dva tisoč štiri sto metrov, višinska razlika pa tisoč metrov, ki jo žičnica premaga razmerona hitro - v pičlih sedmih minutah. V gondoli žičnice je bila mednarodnadružba. Sam sem bil Slovenec, osebje žičnice je klepetalo v italijanščini, starejši zakonski par pa se je pogovarjal v nemščini. Kar značilno za bližnjo tromejo med Koroško, Slovenijo in Furlanijo.
Sedem minut vožnje je naglo minilo. Iz pozne jeseni v Kanalski dolini smo se skoraj preselili v alpsko zimo. Dan je bil izredno lep, sončen, panoramski pogled naokrog pa nepopisen.
Daleč spodaj je bila Kanalska dolina, proti severu se je odpirala Koroška, nekje proti severovzhodu, čisto na obzorju, pa je bilo slutiti Savsko dolino in Karavanke s Stolom v Sloveniji.
Ob izhodni postaji na Višarjah je moderen hotel, ki je obratoval s polno zmogljivostjo, čeprav je bil delavnik in gostov ni bilo veliko. Poleg hotela je tudi vrsta sedežnih žičnic za smučarje in jih je tod seveda veliko v zimski sezoni, ki sega tja v pozno pomlad.
Po ozki poti smo se od hotela napotili naprej proti cerkvi na Višarjah. Poslopja okrog cerkve se bila prazna, okna zabita, na vratih pa strahotno velikanske ključavnice. Vsepovsod je vladal gorski, stoletni mir, okrog so se belili vršaci in skalni previsi, oko se ni moglo nagledati lepot, kamorkoli se je pač ozrlo.
Vstopili smo v cerkev. Iz bleščave sonca spočetka v temi cerkve skoraj ničesar nismo videli in oči so rabile kar precej časa, preden so se privadile medli svetlobi v cerkvi. Že na oboku nad oltarjem sem takoj zagledal fresko, ki mi je bila po stilu kot barvnem občutju zelo znana. Potem pa sem prebral slikarjev podpis pod fresko in vse mi je bilo takoj jasno: Tone Kralj in letnica 1930. In nato sem hodil od slike do slike in vse so bile delo slikarja Toneta Kralja. Prijetno me je presenetilo tudi dejstvo, da so imele vse
v
KRATKE DOMAČE NOVICE
BRDO V TERSKI DOLINI
Dne 4. januarja se bo vršil «Dan emigranta». Za to priliko so povabili ansambel «Beneški Fantje» Antona Birtiča iz Nadiške doline, ki jim bo igral vesele domače in modeme. Udeležili se ga bodo tudi nekateri furlanski poslanci, ki bodo pozdravili emigrante, ki so prišli domov za praznike iz vseh strani sveta.
SEDIGLA - V dneh, ko je pihal močan veter, je prišlo na gori Bernadiji, nedaleč od Sedigle, do hudega gozdnega požara. Takoj so prišli na kraj ognja gasilci iz Vidma, karabinjerji iz čente in številni domačini, ki so preprečili še večjo škodo. Ogenj je vseeno zajel okoli 200 hektarjev gozda in uničil vsa iglasta drevesca, ki so jih zasadili pred tremi leti.
PODBONESEC - V bolnico so morali peljati 38 letnega Pia Čedermaca, ker je padel z motorja in dobil več hudih poškodb po glavi in levem kolenu. Ozdravil bo v enem mesecu.
DREKA - Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so sprejeli tudi statut in pristop h konzorciju za turistični razvoj Nadiških dolin in področje Matajurja. Sprejeli so tudi statut za ustanovljeni babiški konzorcij s sosednjo občino Grmek.
TAVOR.IANA - Pretekle dni se je v naših krajih vršilo masovno pogozdovanje. Samo na gori Iva-nac so zasadili več kot 15 tisoč drevesc. Odslej bo treba gozdove umno izsekavati, da bodo imeli bodoči rodovi kaj od njih.
SREDNJE - Notranje ministrstvo je dodelilo sredenjski občini en milijon lir prispevka za ureditev cest, ki jih je poškodovalo slabo vreme.
REZIJA - Nekaj dni pred božičnimi prazniki se je utrgal velik plaz zemlje, ki je popolnoma zasul del ceste, ki vodi iz Rezijute po naši dolini. Potrebovali smo dosti ur dela z mehaničnimi stroji, da smo cesto za silo odprli prometu.
LANDAR - Tudi letos je bila na
• božično noč polnočnica v Lan-darski jami. Cerkvica je bila letos restavrirana in uredili so tudi razsvetljavo v jami. Stroške za to delo je vzdržala delno dežela, nekaj pa so prispevale razne turistične ustanove.
V današnjih časih napovedujejo vreme meteorologi na podlagi stanja vremena v raznih krajih, zračnih tokov, temperature v zračnih plasteh itd. V preteklosti se je človek, prav tako kakor danes, zelo zanimal, kakšno bo vreme, ker je uspeh kmečkega dela pa tudi druga človekova dejavnost odvisna od vremena. Koliko koristnih prireditev je onemogočilo slabo vreme! Včasih so neurja, ki jih človek ni predvideval, terjala celo smrtne žrtve in jih terjajo še danes.
Ko v preteklosti ni bilo meteoroloških postaj, človek ni bil o bližnjem vremenu prav nič poučen. Zatekal se je k stoletnemu koledarju, ki je napovedoval vreme in pa k oblakom, k vetrovom, ki so še danes v majhni meri napovedovalci vremena.
Ljudstvo pa je po stoletnih izku-šniah zapisalo veliko vremenskih prerokovanj v obliki rekov. Nekaj takih posredujemo našim bralcem. Sami bodo presodili, v kolikor držijo.
JANUAR
Kakršno vreme bo na prvi dan, takšen bode tudi na veliki srpan (avgusta), suh ali moker.
Če januarja grmi, slabo vreme
sledi.
Če januarja ni snega, to ga mali traven (maj) da.
Če januarja ne zmrzuje, ne sneži, rad marec to nadomesti.
Januar mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka!
FEBRUAR
Ako preveč toplo svečana (2. febr.), malitravna še počiva hrana. Ako pa svečana mraz, malitravna (anrila) se poti obraz.
Če konec februarja veter brije, dobre nam letine up zasije.
Če v januarju mačka na soncu leži, v marcu spet rada na peč pribeži.
MAREC
Ako marca grmi, dobra letina prihiti.
Če marca mesca dolgo sneg leži. to setev prav močno mori.
Če ie v marcu zemlja preveč oi-la, bode poleti toliko manj dobila.
APRIL
Dež pred aprilom tisto noč, pride dobra letina v pomoč.
Če aprila tonlo dežuje, rodovitno leto napoveduje.
Če aprila grmi, slane več se kmet ne boji.
MAJ
Če dvanajstega sonce peče, sladko vince v klet poteče.
Dvanajsti, trinajsti, štirinajsti so ledeni radi vsi, če pa prej slane bilo ni, pozneje ne bo mrazilo.
Če marec suši, april deži in maj-nik hladi, omare in sode polni.
Flladen majnik ti gotovo da slame dosti in sena.
JUNIJ
Če bo lepo prvega dne, kmetje se dobre letine vesele.
Kakor je vreme kresnic (24.), tako bo tudi žanjic.
Če v dežju trtni cvet, malo teče vina v klet.
JULIJ
Drugi dan julija lepo, tudi še štirideset dni bo tako.
Drugi dan malega travna (maja) grdo, tudi še štirideset dni bo mokro.
Kakor se kaže na ta dan (10.), tako bosta mali in veliki srpan (julij in avgust).
AVGUST
Če drugega bo vročina, huda bo prihodnja zima.
Kakor zadnji srpan (julij) vremeni, tako cela jesen drži.
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
SEPTEMBER
Kakor bo prvega kazalo - bode celi mesec ostalo.
Kadar prve dni septembra prav pogosto grmi, k letu obilo bo tep-kovca, pšenice in rži.
OKTOBER
Ako zgodaj listje z drevja pade, njive so rodovitne rade.
Če hrast še listje obdrži - bode mraz vse zimske dni.
Če zima spočetka ne piha, rada z repom udriha.
Oktobra če zmrzuje - januarja odjenjuje.
NOVEMBER
Novembra zmrzlina, to je svečana ne bo, novembra južnina, bode svečana zmrzlo.
DECEMBER
Ako decembra bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov buči.
Če zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode velike sklade.
Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
Jedilnica “ MERY ,
“BREST,,
Industrija Pohištva Cerknica
vam želi srečno in zadovoljno NOVO 1969. LETO
OBISKALI SMO KAJUHOVO RODNO HIŠO
ŠOŠTANJ - KAJUHOVO MESTO
Šoštanj! Kraj ob Paki, ki šivi v naših predstavah predvsem kot industrijski, rudarski kraj, saj so tod rudniki lignita, pa tudi velikanske termocentrale, ki dajejo električno energijo industriji Slovenije. Kljub vsemu temu pa je Šoštanj tudi Kajuhov kraj, rojstni kraj tragično padlega partizanskega poeta Karka Destovnika-Kajuha.
In ko smo obiskali Šoštanj, smo predvsem v kraju samem iskali Kajuhovo mesto. In smo ga tudi našli.
Presenetljivo je, da je Kajuhova rojstna hiša v Šoštanju hotel. Človek bi tega skoraj ne verjel, če bi ob vhodu v obnovljeni hotel ne videli spominske plošče z ba-sreliefom pesnika in napisom, da se je tukaj 19. decembra 1922. leta rodil Karel Destovnik-Kajuh.
Kajti Šoštanj je, kljub zgoraj povedanemu, le Kajuhovo mesto. Glavna ulica nosi njegovo ime, ob njej je njegova rojstna hiša, še omenjeni hotel, na šoštanjskem pokopališču je pokopan in nasproti pokopališča je kulturni dom, tik ob cerkvi, kinematograf, ki spet nosi Kajuhovo ime.
In tu je tudi osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, ki ima nekaj, česar marsikatera osnovna šola na Slovenskem nima - Kajuhovo spominsko sobo.
Srednje velik prostor, urejen po vseh sodobnih načelih moderne muzealogije, s policami, vitrinami in podobnim, je bil okusno, estetsko urejen in je dajal mnogo bolj videz, resnega muzejskega prostora kot pa spominske sobe v navadni šoli.
V spominski sobi je bilo spokojno in tiho, samo dokumenti, fotografije in knjige so pričali zelo zgovorno o pesniku Kajuhu. Presenečeni smo bili, ko smo našli tukaj pod steklom njegov originalni krstni list, nekaj originalnih Kajuhovih gimnazijskih spričeval, šolskih zvezkov z nalogami in drugih njegovih zvezkov iz časov obiskovanja gimnazije. Vsekakor so to dragoceni dokumenti o pesniku, kot so dragoceni tudi rokopisi in tipkopisi njegovih pesmi, pisem in ostalega gradiva, tako pomembnega za preučevanje, razumevanje in vrednotenje barda slovenske revolucije.
Bogato so v njegovi spominski sobi zastopani tudi fotografski posnetki, pa naj gre za pesnikovo šivljenje ali pa za fotokopije nekaterih njegovih najvašnejših rokopisov in dokumentov, katerih originalov ni v Šoštanju.
Šoštanj torej ne šivi samo v senci svojih inudustrijskih gigantov, termoelektrane, temveč tudi v luči pesnika Kajuha. O tem smo se prepričali, ko smo obiskali še tretje njegovo obelešje v tem mestu - njegov grob.
Na šoštanjskem pokopališču, od koder je čudovit razgled na novo termoelektrarno in s tem na arhitekturo modernega časa, počiva pesnik, čigar šivljenjski krog se je tukaj začel in tukaj tudi končal. Počiva v lepo urejenem dru-šinskem grobu. Vendar njegova poslednja pot na domače pokopališče le ni bila tako preprosta in enostavna: ko je padel 22. februarja 1944. leta v Žlebnikovi hiši, so ga tu začasno pokopali, da bi ga
naslenjega dne, 23. februarja skupaj z drugimi padlimi borci prepeljali na pokopališče v Zavodnje. Tukaj je Kajuh počival do osvoboditve, ko so ga 13. novembra 1945. leta prekopali in prepeljali na šoštanjsko pokopališče, da. bi dokončno mirno in za vedno počival v kraju, kjer se je rodil.
Hiša, v kateri je bil rojen Karel Destovnik-Kajuh
.
m
KAJUH - KAREL DESTOVNIK (1922-1944) velja za najbolj priljubljenega partizanskega pesnika, čigar revolucionarno uporni in nežno zasanjani verzi so že med vojno postali prava ljudska last. Govore o mračnih dneh okupacije (NENAPISANO PÌSMO IZ JEČE, V SRBIJO... V ŠLEZIJO), o ponosnem kljubovanju (PESEM TALCEV, SLOVENSKA PESEM), o veri v svobodo (JESENSKA) in o novem svetu (MOSTOVI). Posebno nežne so LJUBEZENSKE (BOSA POJDIVA; ŠE VEŠ, KO Sl PRINESLA Ml JASMIN) in materinske (PESEM MATERE TREH PARTIZANOV, MATERI PADLEGA PARTIZANA). Kajuh je bil iz Šoštanja. Na rojstni hiši (hotelu, ki je bil babičin in so v njem imeli Destovnikovi kavarnico, pozneje pa kino) je lepa spominska plošča s pesnikovim reliefom.
EXPORT IMPORT
Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
LJUBLJANA
Titova 51
zeli vsem beneškim Slovencem obilo sreče in uspehov polno novo leto 1969.
llllllllllllll llllltillliil   intimi   KIIIIIII   limili Ulitim, minimum .................................................................................................................................................umi.....immillili..............mn..........n......................nnnnnnnii.........n........nnnnnnnni.......................n...........nnnninn.............nnmmnnn.........................................nnnnnnn.umnim
Vid Vremec
Tovariš Jaka Avšič se je 20. junija 1943. leta odločil na planini Mija, da se formirajo iz najbolj izkušenih borcev tri partizanske skupine, ki bodo delovale:
— prva pod vodstvom tov. Vareja, na področju Rezije,
— druga, pod vodstvom Franceta Perovška, na področju Mije - zapadne Benečije in Breginjskega kota in
— tretja, pod vodstvom Franca Černuglja-Zorka, na področju Matajurja, vzhodne Benečije, Kolovrata in soške doline.
Vsaka skupina je štela po petnajst borcev.
22. junija je četa tridesetih borcev pod vodstvom Alberta Jakopiča-Kajtimirja odšla s planine Mije v Rezijsko dolino, kjer je dospela do vasi Osojan. V rajonu te vasi se je četa uspešno spopadla z večjo skupino italijanske vojske (nad 100 mož) in jo precej zdesetkala. Pozneje se je četa vrnila v sestavo «Gregorčičeve» brigade, tako da se je nahajala že 1. avgusta na območju vasi Krn.
Na svojem operativnem območju je uspela ostati samo tako imenovana «Matajurska grupa», medtem ko se nista mogli zadržati ostali dve skupini. 30. julija je Perovšek zapustil Benečijo in odšel na novo dolžnost v Pokrajinski komitet KPS za Slovensko primorje.
Julija 1943. leta so iz teh skupin osnovali «Beneško četo» pod vojaškim in političnim vodstvom Franca Černuglja-Zorka, pozneje je bilo podrejeno četnemu poveljstvu celotno partizanstvo na zapadnem delu reke Soče, vključno z reko Idrijco.
«Gregorčičeva» brigada pa je delovala na drugem področju območja.
«Beneška četa» je izvajala drzne akcije in sabotaže na sovražnikovih objektih, politično je vzgajala prebivalstvo na tistem ozemlju in še globlje v Rezijo.
V kobariško-breginjskem kotu so obstajali terenski odbori OF v vsaki vasi, prav tako mladinske organizacije, AFŽ in narodna zaščita, ki so tesno sodelovali s partizani.
V spopadi s sovražnikom so imeli partizani precej ranjencev, zato so sklenili postaviti za njihovo zdravljenje zasilno bolnico. To odgovorno nalogo so zaupali Francu Uršiču-Jožku, hrabremu partizanu iz Kobarida in Ignacu Manfredu-Simonu iz Sužide, organizatorju OF na območju okraja.
Za bolnico sta našlo skrito in nedostopno mesto na področju Matajurja, nekje nad Sužidom. V tisti zasilni bolnici se je zdravilo mnogo partizanov do italijanske kapitulacije, pozneje je bila le ta opuščena zaradi preureditve vojne sanitete (2).
«Beneška četa» je bila organizacijsko in politično podrejena okrožnemu komiteju KPS za Tolminsko. Dva člana tega komiteja (Ferdo Kravanja-Peter Skalar in Franc Čer-nugelj-Zorko) sta bila odgovorna za vojaško in politično delovanje na Kobariškem, v Benečiji in Reziji. Neposredno vodstvo nad četo so prevzeli Fran Uršič-Jožko, Alojz Ma-vrič-Oton in Miloš Mavrin. V četno sestavo so spadali tudi bolnica «Matajur», kurirska karavla in partizanska skupina ob reki Idrijci (3).
Take so bile na splošno razmere 25. julija 1943. leta, ko je v javnost prodrla vest, da je fašizem padel.
Že naslednji dan so prinašale izredne časopisne izdaje naslove čez celo stran «Vojna se nadaljuje!» «Strnite vrste okrog nove vlade maršale Badogla!» itd.
Kakor drugod na italijanskem ozemlju so se tudi na Kobariškem znašli vojska, karabinjerji, varnostni organi in civilna oblast v negotovosti, medtem ko so se fašisti nenadoma potuhnili. Na javnih prostorih so naglo izginjali fašistični emblemi in Mussolinijeve slike.
Ponekod je prišlo tudi do medsebojnih obračunov.
Kmalu pa je skopnelo ljudsko navdušenje, ko so ljudje spoznali novo stvarnost, da so zamenjali z dvornim pučem le zunanje obličje osovražene oblasti. Minevalo je vzdušje odrešilnega pričakovanja in življenje se je vračalo v stare kolesnice.
Tisti čas je partizanska dejavnost naraščala. Preštevilna italijanska vojska je postavljala zlasti podnevi močne zasede, medtem ko se je ponoči raje tiščala v kasarnah.
Zmage Rdeče armade na ruskih bojiščih, protifašističnih zaveznikov v Severni Afriki, sijajni uspehi jugoslovanskih partizanov in nevzdržne notranje razmere v Italiji, ko je fašizem pustil za seboj opustošenje, lakoto in trpljenje, so nedvomno vplivali za dozorevanje novega zgodovinskega razpleta.
Vodilni vojaški krogi na čelu s kraljem in razmajana civilna oblast so iskali kakršenkoli izhod, ki bi jih rešil pred grozečo katastrofo. Sklenili so ponuditi premirje protifašistični koaliciji.
8. septembra 1943. leta je v poznih večernih urah završala med ljudstvom težko pričakovana novica: «Italija je kapitulirala!».
Še isto noč in naslednji dan je bilo vse na nogah. Od vasi do vasi, do zadnje samotne kmetije je pljusknilo nepopisno veselje. Navdušeni ljudje so planili na dan, kakor prerojeni po dolgi mori.	(Nadaljevanje	sledi)
Spomini Ignaca Manfreda-Simona Spomini polk. Franca Černuglja-Zorka
*
h
_l
P
E
zcLTuxlt mJtaucU. incutei.
Uzbeška pravljica
Zdavnaj nekoč je živel car. Zvedel je, da ima neki siromak prežalo hčer, in poslal je k siromaku snubce.
Snubci so prišli v siromakovo hišo in povedali, kaj car želi. Siromakova hči pa je odgovorila snubcem:
— Pojdite in povejte carju, da sem ga voljna vzeti za moža, ampak samo pod enim pogojem: če je vešč kakšnega poklica, če zna karkoli delati.
Snubci so se vrnili k carju in mu povedali, kakšen pogoj mu stavi siromakova hči. Sprva se je car jezil, potem pa premislil in sklenil: «Vladati deželi, to zares še ni noklic. Moral se bom česa naučiti».
Za namestnike je pustil na dvoru vezirje, sam pa si šel iskat poklic. Ogledal si je mnogo delavnic, poskusil to in ono, ampak najbolj všeč mu j e bilo preprogarstvo. Našel si je odličnega mojstra — preprogarja in stopil pri njem v uk. V treh letih in treh mesecih se je naučil tkati preproge. Stkal je prenrogo in jo poslal v siromakovo hišo.
— Izučil sem se obrti, pogoj izpolnil, — je sporočil.
Siromakova hči je odgovorila:
— Zdaj ko je car izpolnil pogoj, moram še jaz izpolniti obljidto. Vzamem ga.
Car je pripravil veliko gostijo, posvatoval in vzel siromakovo hčer k sebi na dvor.
Kmalu po poroki je brez sledu izginilo v cesarstvu nekaj bogatih trgovcev in novica je prišla tudi cesarju do ušes... Razposlal je svoie ljudi, da trgovce poiščejo. Dolgo so iskali, ampak vse iskanje je bilo zaman.
— Grem pa sam, — je sklenil car. — Ne bom popustil, dokler skrivnosti ne pridem do dna.
Odložil je carska oblačila in se preoblekel, da bi ga nihče ne prepoznal. Ponoči, ko je straža po-spala, je odšel z dvora in pohajal po ulicah. Dolgo je hodil in nazadnje zagledal v daljavi luč. Šel je tja in videl, da je krčma. V njej so posedali neki ljudje in jedli. Komaj je odprl vrata, ga je krčmar premeril od nog do glave in vprašal:
— Kaj bi radi?
— Lačen sem, rad bi se odte-ščal.
— No, če ste lačni, pa vstopite, — je rekel krčmar in ga odpeljal v zadnjo sobo. Komaj pa je stopil preoblečeni car v sprednji kot, so se tla vdala — in padel je v globino. Pogleda — pred njim stoji razbojnik. Zgrabi carja za roko in ga odvleče v temno klet. Tam sedi še en razbojnik. Vstane, potegne izza pasu velik nož in za-rjuje:
— No, kdo je na vrsti?
Prvi razbojnik zgrabi carja za glavo in ga krepko drži. Carju se prvi hip zmede v glavi, potem pa se zbere in prosi:
— Počakajta hipec, saj ne gori. Kaj bi rada? Kri, blago ali denar?
Neznanca rečeta:
— Najprej tvojo glavo!
Car odgovori:
— Mogoče bi vama zadostoval že denar?
— Bi!
— Če je tako, počakajta, da stkem preprogo. Odnesla jo bosta na dvor in car vama bo dal zanjo tisoč zlatnikov.
Razbojnika sta se posvetovala in sklenila:
— No, prav, pokaži svoje mojstrstvo, bova videla, kaj znaš. Ampak dokler boš tkal, ne greš nikamor.
Car je prosil, naj mu prineseta najnujnejše potrebščine za tkanje. Razbojnika sta šla na bazar in nakupila, kar jima je naročil. Car je stkal svileno preprogo in rekel razbojnikoma:
— Odnesita tole preprogo na dvor. Car vama bo dal zanjo tisoč zlatnikov.
Razbojnika sta tako tudi naredila. Dvorni sluga je vzel prepro-
go in jo pokazal vezirju. Vezir je pokazal preprogo carjevi ženi. Ta je spoznala moževo delo in takoj razumela, da se je moralo carju pripetiti nekaj hudega. Naročila je, naj dajo razbojnikoma tisoč zlatnikov, skrivaj pa poslala za njima stražnike. Razbojnika sta bila zlatnikov vesela in sta pohitela naravnost v krčmo, v svoj razbojniški brlog.
Vezir je vzel s seboj mnogo vojakov; obkolili so krčmo, sam pa je vstopil vanjo in car ja rešil. V kleti je našel tudi trgovce in še nekaj drugih ljudi, ki so jih bili razbojniki ugrabili.
Razbojnike je ujel in kaznoval.
Car pa je bil siromakovi hčeri hvaležen, ker se je na njeno željo izučil poklica.
Jlooee Jlisjak
hi tatinska liuea
1111111 II 1111111 II 1111 II 111111111111111111.11111 II 111111111 III 11111 • 1111111111111111111111111111111111 III 1111 ■ 111 II II ■ 11111111IIM111 ■ ■ • 1111111111M1111111 11 I
O deveti deželi
Vnukinja Mira je prišla bolna iz šole. Babica ji pripoveduje o deveti deželi, kjer lahko brez truda uživaš največje dobrote.
V vročici posluša deklica babičino pripoved, potem pa v vročičnih sanjah potuje dalje po deveti deželi. Sanja, kako se je z babico in sestrico prejedla skozi goro mlečne kaše, kako si potem tam onkraj gore privoščijo dobrot vseh vrst. Ko pa hočejo zaliti rožicam, ko hočejo popraviti leetovo hišico, ki so jo poškodovale, ko si zaželijo knjige, da bi jo brale - jim vse to prepove stražar: «Delo je zločin pri nas, strogo opazarjam vas!». In ko skušajo izsiliti od kralja devete dežele - lenuha vseh lenuhov, da jim naj vendar pusti opraviti kakšno delo, jih ta spodi iz svojega kraljestva.
Mira se spet prejé skozi goro
mlečne kaše in se počasi prebudi; spanje jo je okrepčalo, spet je pri zavesti. In ko pripoveduje svoje sanje, ugotovijo vsi skupaj, da je deveta dežela samo za zelo lene ljudi; teh pa svet nikakor ne potrebuje.
Vida Albreht
II
Kam bi s starim letom, kam? Saj ni več za rabo!
Naženimo ga drugam, da bo šlo v pozabo.
Novo že prihaja k nam čez goré, dobrave...
Le kaj bo prineslo nam? Dobro voljo za vsak hram, pamet v mlade glave.
V vas je prihajala tatinska lisica. Taki obiski niso prijetni. Gospodinje so zagnale vik in krik.
Prvi dan je zavreščala Škrlepov-ka:
«Rjavka mi je odnesla najbolj pridno putko!».
Drugi dan je tarnala Založnica:
«Najlepšega petelina je odnesla!».
Tretji dan so postavili v vasi straže. Lisice to pot ni bilo. Niti naslednji dan, ko so bili domači v zasedah s krepeljci, kosami in puškami, prednjačami, takimi pihalniki, ki se polnijo od spredaj.
Teden dni po prvem obisku je spet pricapljala v Slivno tatinska ko-smatinka in je izpred praga odnesla belo putko leghornko.
«Zdaj pa je konec našega potrpljenja!» so sklenile gospodinje. Lovskemu čuvaju pa so zapretile:
«Ne boš dobil ne kruha ne mleka niti kaj drugega, dokler ne boš prinesel v vas ubite tatice!».
Lovski čuvaj Štefan Lisjak se je začutil v kleščah.
Kaj bo, če mu ne uspe, da bi podrl rjavko. Zato je dejal v nasmehu: «Ali ste nekrščanske! Kako naj ubijem svojo ženo-? Kdaj ste pa slišali, da bi Lisjak ubil lisico?».
Ženske pa se niso dale ugnati:
«Nabaši svoj pihalnik, pa na prežo. Nekje jo boš že staknil! Dovolj škode nam je že naredila!».
Zdaj je sprevidel lovski čuvaj Štefan Lisjak, da gre zares. Vstal je že sredi noči in je odšel v hosto. Stikal je po ravnem, navzkriž in po čez. Pa je res odkril lisičino. Skril se je v grm pred luknjo. Strmel je s puško v rokah, da bi dobil lisico na muho in ji prestrigel tatinsko nit življenja. Pa z njegovo zasedo ni bilo dosti uspeha. Skritega v grmovju ga je dolgorepka ovohala in se mu je pravočasno izmuznila. Štefan je ustrelil v njen kožuh, a je ni zadel. Gotovo so šibre švignile le mimo tatice. Tat ima zmeraj srečo.
«S tal ne bo dosti zadetka!» se je domislil Štefan. Zato je splezal drugo jutro na drevo nasproti lisičine. Čim se je začel svetlikati dan, je lovec Lisjak zapazil, kako prihaja iz luknje previdna lisica. Oprezovala je na vse strani. Na drevo pred svojim brlogom pa se ni spomnila. Z vej je počilo in lisica se je zakotalila pred jamo. Bila je zadeta. Štefan si je plen naložil na ramena in ga zmagoslavno prinesel v vas.
Lažnik in njegov pomočnik
Šla sta lažnik in njegov pomočnik. Gre lažnik skozi vas. Sreča ga graščak in ga vpraša:
«Od kod pa si, kmet?»
On odgovori:
«Iz te in te vasi».
«Če si iz te vasi, pa mi povej, kaj počne vaš gospod in kako mu je kaj obrodilo?».
Lažnik pa pravi:
«Našemu gospodu je zelje tako obrodilo, da so z enim listom vso hišo pokrili».
Graščak pa:
«Kaj je to mogoče?».
«Seveda je mogoče, gospod». Dal mu je graščak dva centa in je šel.
Kmalu potem pride lažnikov
pomočnik, spet sreča tega graščaka. Pa ga vpraša graščak:
«Od kod pa si, kmet?».
«Od tam in od tam».
«če si od tam, mi pa povej, ali je res, da je vašemu gospodu zelje tako obrodilo, da so z enim listom streho pokrili?».
«Tega zelja nisem videl, srečal sem pa voz, ko so eno glavo peljali v mlin, da jez napravijo iz nje».
Gresta dalje lažnik in njegov pomočnik. Spet sreča lažnik graščaka.
«Od kod pa si, kmet?».
«Od tam in od tam».
«Kaj pa je kaj novega pri vašem gospodu?».
Nič takega, gospod, samo tako je našemu gospodu ajda obrodila,
da se je izgubil v njej, ko je šel na lov. 2e tretji dan je, kar ga iščejo».
«Kaj pa govoriš?»
«Pri bogu, da je res!»
In spet je od graščaka dobil dva centa.
Pride lažnikov pomočnik, sreča spet istega graščaka. Tudi njega vpraša graščak:
«Od kod pa si?».
«Od tam in od tam».
«Ali je res, da je vašemu gospodu ajda tako obrodila, da je šel na lov pa se je izgubil v njej — tri dni ga že ni?».
«Ne rečem, gospod, te ajde nisem videl, videl sem pa, kako cigani korenine te ajde krčijo za oglje».
Gospodinje so mu naložile v klobuk jajc. Tako so poplačale njegovo ^mago nad lisico.
Včasih zadene tudi Lisjak svojo lisico, so o tem dogodku pripovedovali po vsej vasi. S Štefanom so bili zadovoljni, ker je bil večji lisjak kakor lisica. Najbolj pa so bili veseli otročaji, ki so nosili ubito lisico po vasi.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII
Vrag je nesel konja
K pastirju je prišel mešetar na konju in ga vprašal, čigav je. Muhasti pastirček se mu je odrezal: «čigar je živina, tega sem tudi jaz!» «čigava je pa živina?» je vprašal mešetar. «Tistega», čigar sem jaz» je kljubujoče odgovoril pastir. Mešetar je nato odjahal v vas in tam zatožil porednega pastirja.
Vaščani so kaznovali pastirja, ga zaprli v klet, večerje pa mu niso dali. V kleti je bila slanina celega prašiča s kožo vred. Pastir je bil zelo hud, da so ga tako kaznovali in po vrhu še krivično, kajti on je bil sirota in je pasel živino vseh kmetov te vasi, torej ni bil ne tega, ne onega kmeta pastir.
Iztaknil je kmalu slabo okno, odtrgal deske in pobegnil, s seboj pa je vzel vso slanino. Prišel je v gozd, skril slanino v grmovje in se vrgel v senco, da bi se nekoliko odpočil. Ko je kmet zapazil, da je pastir pobegni iz kleti in odnesel vso slanino s seboj, se je strašno razsrdil na mešetarja, češ, on je kriv, da je ob slanino, ker je zatožil pastirja.
Mešetar je jahal v gozd, da bi dohitel begunca. Zbudil je spečega pastirja, katerega ni spoznal, in ga vprašal, če je videl kakšnega mladca, ki je nesel slanino s seboj. Pastir je odgovoril meše-tarju, da se je ravno prej skril tak mladec v nasprotni smeri v skalovju.
Mešetar je rekel pastirju, naj drži konja, da bo peš zasledoval tatu. Pastir pa je še vprašal, kaj napravi, če bi mu hotel konj uteči. Mešetar je ves razjarjen zavpil: «Drži ga in mu reci, da ga naj vrag nese!».
Komaj se je mešetar odmaknil, je zapeljal pastir konja v grmovje, kjer je imel skrito slanino. Konja je dobro privezal, mu odrezal rep in ga pokopal na mestu, kjer mu je mešetar izročil konja v varstvo, v zemljo. Tako ga je zakopal, da je gledal samo kos repa iz zemlje.
Mešetar se je po brezuspešnem iskanju vrnil. Ko je pastirja videl brez konja, ga je nahrulil, kje da ga ima. Pastir mu je odgovoril: «Rekel sem mu, da ga naj vrag nese, pa se je konj tukaj pogreznil v zemljo, da se vidi samo še rep».
Mešetarju so prihiteli vsi vaščani na pomoč, potegnili za rep, ki se je odtrgal, a konja niso mogli več dobiti iz zemlje.
Pastir pa je že poprej zajahal konja in odšel v drug kraj, kjer so bili ljude bolj usmiljenega srca.
SREČNO
969
Veletrgovina
MERKATOR,,
U VOZ • IZ VOZ
LJUBLJANA, Aškerčeva ul. 3
želi vsem beneškim Slovencem
Srečno NOVO LETO
1969
TOVARNA ČIPK, VEZENIN, ROKAVIC IN ŽENSKE K 0 N F E K C I J E - B L E D IZDELUJEMO:
— strojne vezenine in čipke iz naravnih in umetnih materialov;
— lahko modno konfekcijo (spalne	Zahtevajte ponudbe! Vse informacije
srajce, bluze, obleke);	dobite v komercialnem oddelku, tele-
— ženske rokavice in zavese.	fon (064) 77 299
Gospodarska
Zbornica
SRS
Titova, 19	Ljubljana
DINOS
Parmova 33
želi vsem beneškim Slovencem srečno NOVO LETO 1969
II
Novo mesto
želi vsem svojim kupcem srečno Novo leto
Tovarna karoserij
Avtomontaža
LJUBLJANA, Celovška c. 180
Proizvaja avtobusne in specialne karoserije, Jugo-Webasto grelce in jeklene prolile.
ProieKtiuno Podjetje Kranj
Cesta JLA 6 KRANJ
Mušič Franc - stekločislilec
Cankarjeva 4 - LJUBLJANA
želi srečno novo leto vsem beneškim Slovencem!
GRADBENO PODJETJE
”UNIVERSAL„
LJUBLJANA - G 1 o n a r j e v a 8
želi vsem zamejskim rojakom srečno in uspehov polno NOVO LETO
1969
AHGORA
“ZARJA,,
Obrtno in montažno podjetje KAMNIK
Priporoča storitve v svojih obratih:
«ELEKTRO»: elektroinstalacije, servis gorilcev Ventilator Zagreb;
«INSTALACIJE»:	vodovodne	instala-
cije, centralno kurjavo., klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo;
«PLESK»: pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo.
01
vinjak
SIOVIN
Pletenina
Tovarna žičnih in plastičnih mrež SODRAŽICA
želi vsem zamejskim Slovencem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1969
innUSTBIJSKI BIRO
podjetje za izgradnjo industrijskih objektov
LJUBLJANA, Parmova 33
prevzema in izvaja engineeringe za izgradnjo in rekonstrukcijo industrijskih objektov, izdeluje vsakovrstne projekte in ekonomske elaborate.
I	lemontno Gradbeno Podjetj		e
B 0 V E želi obilo letu vsem		sreče in uspehov v zamejskim rojakom	lovem
metalka
DALMATINOVA 1
«.HIB»
kemična industrija - Dol pri Ljubljani
Vam nudi kvalitetne barve, s katerimi si lahko obnovite svoje stanovanje. Splošno priznane barve JUBO-FLOR in JUBOCOLOR lahko kupite v vseh poslovalnicah trg. podj «GROSIST GORICA» in trgovini «HELIOS» v Novi Gorici.
■IÌm^ìK
■IÌm^ìK
HUMMJr
— priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo;
— za tuje kupce je v hiši menjalnica.
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA Ljubljana, Tomšičeva ul. 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova ul. 7 BLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva ul. 1/a
Park Hotel Nova €*or8ea
gostinskimi
obrati
ZVEZDA in PRI HRASTU
1969
SREČNO
Gospodarsko
Razstavišče
Foire de Ljubljana - Ljubljana Fair - Ljubljanaer Messe - Fiera di Ljubljana - JUGOSLAVIJA
Vabimo Vas na naše sejemske prireditve, ki bodo na Gospodarskem razstavišvu v Ljubljani v letu 1969:
14. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov «MODA 1969»
18. - 26. januarja 1969
8. mednarodni sejem «ALPE - ADRIA»
10. - 18. maja 1969
«SETEX 1969»
Vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo in trgovino 3. - 5. junija 1969
SALON POHIŠTVA
14. - 22. junija 1969
15. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme 4. specializirani sejem gostinske in turistične opreme
29. avgusta do 7. septembra 1969
16. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike
«SODOBNA ELEKTRONIKA»
7. - 12. oktobra 1969	GOSPODARSKO	RAZSTAVIŠČE
Ljubljana
Časopisno-založniško podjetje PRIMORSKI TISK
Založba Lipa Koper, Muzejski trg 7
z obrati v Kopru:
Tiskarna (s klišarno, knjigoveznico in lakirnico) Graverstvo in precizna mehanika
Založba Lipa (s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu, Sežani, Pivki, Postojni in Ilirski Bistrici)
želi
sodelavcem, poslovnim prijateljem in bralcem ter vsem zamejskim Slovencem
SREČNO NOVO LETO 1969!
Založba Lipa Vam priporoča domače avtorje:
Ivan Hmelak SOŠKA FRONTA Anton Slodnjak NEIZTROHNJENO SRCE Cecilij Urban ZGODBA O VIKU
Fran Juriševič PRIMORSKA POŠTA SKOZI ZGODOVINO Boris Paternu SLOVENSKA PROZA DO MODERNE Anton Slodnjak POGINE NAJ, PES!
Branko Hofman LJUBEZEN
Mimi Malenšek INKVIZITOR (T. Hren)
Mimi Malenšek POSLUŠAJ, ZEMLJA (Gallus)
France Bevk MATI POLONA Bogomir Magajna ŽIVLJENJE IN SANJE France Bevk POT V SVOBODO Ciril Zlobec PESMI JEZE IN LJUBEZNI
iiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiHiimiiiMiuiiiiMiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiii
VELETRGOVSKO PODJETJE
| TEHN0B0R, Koper
NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
— televizijske in radijske sprejemnike, magnetofone, gramofone in gramofonske plošče — pralne stroje, hladilnike, štedilnike, sesalnike — fotografske aparate in pribor ter material — kristal, steklo, keramiko, porcelan — parfumerijo, kozmetiko, drogerijo — ure, igrače, spominke — barve, lake, obloge za tla — gradbeni material — pohištvo
i
BENEŠKIM SLOVENCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO
Kolektiv veletrgovskega podjetja TEHNOBOR
Predstavništvo Ljubljana
Naj večje jugoslovansko podjetje za zunanjo trgovino zeli uspešno in srečno Novo leto vsem zamejskim Slovencem
Centrala Ljubljana, Miklošičeva cesta 19
S POSLOVNIMI ENOTAMI:
Celje, Čakovec, Jesenice, Koper, Koprivnica, Kranj, Krško, Maribor, Mengeš, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in Ljubljana s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
Vam želi srečno in uspešno novo leto 1969!
ZAVAROVALNICA SAVA je največja zavarovalnica v Sloveniji!
Upravlja:
preko 81% vseh zavarovanj v SR Sloveniji t.j. preko 900.000 zavarovalnih polic, od tega preko 250.000 polic življenjskih zavarovanj!
S kolektivnimi nezgodnimi zavarovanji že zavarovanih: preko 300.000 članov delovnih kolektivov, preko 200.000 šolske mladine in sto- in sto-tisoči potniki v javnem prometu!
VSE VRSTE ZAVAROVANJA OSEB IN PREMOŽENJA NUDI ZAVAROVALNICA SAVA
PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH IN PREMIJAH!
^BOZDIIO GOSPODARSTVO
BLED
Nudi standardne sortimente smreke, jelke, macesna, bukve in drugega domačega drevja. Izdeluje sortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izredni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov.
NAROČILA IZVAJA PO DOGOVORU
Projekt
Nizke
Zgradbe
Ljubljana
Parmova 311
SREČNO
969
Soško Gozdno
TOLMIN
Brunov drevored 11 KOLEKTIV SOŠKEGA GOZDARSKEGA GOSPODARSTVA
z gozdnimi obrati v :
AJDOVŠČINI IDRIJI in TOLMINU
ter z obratom za gozdne naprave in za gozdno mehanizacijo želi veselo in uspehov polno Novo leto vsem beneškim Slovencem
TORO
Assicurazioni
AGENZIA Dl UDINE
Piazzetta Lionello, 8 Tel. 22687	55625
tutti i rami di assicurazione
C. BURGI		-iART SUCC.
		S. A. S. di S 1 M 10 L 1 , CRISCUOLO & C. SPEDIZIONI TRASPORTI INTERNAZIONALI 33100 UDINE - VIALE EUROPA UNITA, 91 • '* 54314 • 54289 •
Hu
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE
s. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000
TRST - Ulica Fabio Filzi 10
TELEFONI: 38-045/38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Narodna Banka Jugoslavije
Centrala v LJUBLJANI
— kreditira poslovne banke
— opravlja plačilni promet s tujino (akreditivi, inkasi, nakazila)
— opravlja vse bančne posle po sejemskih sporazumih z Italijo in Avstrijo
— prodaja in odkupuje tuje valute, čeke in kreditna pisma
vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno
NOVO LET O
1969!
Gradbeno podjetje
MEGRAD
Celovška cesta 134
LJUBLJANA
Pošilja ob novem letu najlepše pozdrave vsem beneškim Slovencem in jim želi. da bi bilo
leto 1969 plodno in prijetno
■g
trgovsko podjetje Miklošičeva 10
Ljubljana
Vošči vsem svojim odjemalcem prijetno
NOVO LETO
Založba
Mladinska
Knjiga
Izšel je ponatis
na Slovenskem zelo priljubljenega dela
France Prešeren: Poezije in pisma
Anton Slodnjak : Prešernovo Življenje
S to izdajo nudi Mladinska knjiga slovenskim bralcem reprezentativno izdajo Prešerna v elegantni opremi, na izbranem papirju in skrbnem tisku.
Prva knjiga POEZIJE IN PISMA vsebuje ceìotno Prešernovo delo, ki ga je uredil dr. Anton Slodnjak.
Najboljše dopolnilo prvi knjigi je monografija PREŠERNOVO ŽIVLJENJE.
Monografija je bogato opremljena s skrbno izbranim slikovnim gradivom.
Okrog sedemdeset fotografij še povečuje dokumentarno vrednost in privlačnost knjige.
Knjigi sta tiskani v enotnem formatu 18x25 cm, vezani v celoplatno, opremljeni z barvnim ščitnim ovitkom in vloženi v varovalni karton.
Knjigi staneta 90.— dinarjev, znesek lahko odplačate v 3 zaporednih mesečnih obrokih po 30.— dinarjev, naročite pa jih v Tržaški knjigarni, Trieste, Via San Francesco 20.
Sumi
tovarna bonbonov in peciva LJUBLJANA Gradišče 7-9
z obratom čokolade GORENJKA Lesce pri Bledu
vam nudi:
— bonbone
— čokoladne deserte
— gelle izdelke
— vafelj izdelke
— žvečilni gumi Koloys
— čokolado
POSKUSITE PROIZVODE
TOVARNE ŠUMI !
Poslovno združenje GIPOSS - gradbeno industrijska poslovna skupmost Slovenije - s svojimi člani
poslovno združenje
GIPOSS
GRADBENO INDUSTRIJSKA POSLOVNA SKUPNOST SLOVENIJE
LJUBLJANA. TITOVA 39 TELEFON:	315	2B9
TELEGRAM:
GIPOSS LJUBLJANA 2IRO RAČUN: 501-1-3142 POSTNI PREDAL: 01-551
SGP GORICA GIP INGRAD SGP PIONIR GP OBNOVA SGP SAVA PVG STAVBAR GP TEHNIKA
Nova Gorica Celje
Novo mesto
Ljubljana
Jesenice
Maribor
Ljubljana
in sodelavci
SGP PROJEKT	Kranj
GP MEGRAD	-	Ljubljana
GP PRIMORJE	-	Ajdovščina
želi vsem beneškim Slovencem srečno 'in veselo novo leto 1969.
6 ŠESTICA
KADAR OBIŠČETE LJUBLJANO, NE POZABITE SE OGLASITI V RESTAVRACIJI ŠESTICA, TITOVA 16 IN SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI EMONA NA TITOVI CESTI 11, KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI Z OKUSNO JEDAČO IN PIJAČO PO SOLIDNIH CENAH
llirsha Bistrica
želi vsem beneškim Slovencem srečno in zdravo NOVO LETO !
JUGOBANKA	
LJUBLJANAi TITOVA 32	
PO	— prodaja devizna sredstva na potne liste za
NAJUGODNEJŠIH	zasebna in službena potovanja;
POGOJIH	—	odkupuje tuje valute ter vnovčuje čeke in kreditna pisma; —	odpira in vodi zasebne devizne tekoče račune; —	sprejema dinarske hranilne vloge. Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa opravlja banka — brezplačno. Vsak vlagatelj, ki ima pri naši banki hranilno vlogo ali devizni račun, je zavarovan za primer nezgodne smrti ali nezgodne invalidnosti. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije.
Poslovno združenje
Intertransport
Ljubljana
priproroča svoje storitve v vseh poslih tuzemskega in mednarodnega odpravništva in prevozništva.
Naročene storitve opravimo kakovostno!
Obrnite se na naše enote:
Beograd, D. Vašingtona 8 Sežana, Borisa Kidriča 6 Maribor, Partizanska 40 Nova Gorica, Prvomajska 40 Šentilj, obmejni prehod
Naše geslo je: hitro in zanesljivo!
Rudnik
Živega Srebra - Idrija
Idrija
proizvaja za domači in svetovni trg živo srebro 99,99% živosrebrni oksid 98,5%
Železniška postaja:
LOGATEC
Tel. Idrija 86-108 Telex 31257 VU Idrija
1
OD DOBRE
NAJBOLJŠE
“UNION,,
priporoča svojim cenjenim odjemalcem svetla in temna piva odlične kvalitete. Zastopstvo v Trstu:
«AGROIND» - Via Valdirivo 36.
utensilia
tovarna tekstilnih potrebščin
Ljubljana, Dolenjska cesta Nil «el. 22-640 , 23-166
Izdelujemo vse vrste tkalskih in predilniških utenzilij v solidni kvaliteti in konkurenčnih cenah Priporočamo se in obenem želimo vsem svojim kupcem in rojakom uspešno Novo leto !
Želimo srečno in veselo novo leto 1969
Kolektiv
Azbestcementni
izdelki
s
J*
L n
N g
| V
T 0
trajnost
kvaliteta
tradicija
SALONIT ANHOVO
industrija cementa in azbestcementa ANHOVO - JUGOSLAVIJA
SREČNO
969
SiovenijaSadji
IZVOZ - uvoz
Ljubljana, Miklošičeva 10
Priporoča se vsem našim cenjenim odjemalcem iz videmske pokrajine
Hladilnica in zorilnica banan: Zalog pri Ljubljani
Hladilnica: Bohova pri Mariboru
Predstavništva in skladišča: Maribor, Volčja draga, Koper, Beograd, Subotica, Zagreb, Brčko
STEKLARNA
HRASTNIK
HRASTNIK
Telefon: 81-622
Proizvaja:
— stekla za široko potrošnjo in gostinstvo
— stekla za razsvetljavna telesa v opalu in dekorirani izvedbi
— embalažo za farmacevtsko in kozmetično industrijo v belem in rjavem steklu
KVALITETA NAŠIH IZDELKOV JE CENJENA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU!
v
N
O \k>
*
nini sonno
POSIUH
Postojna, Vojkova ul. 9
s svojimi obrati ureja, neguje in goji gozdove, gradi gozdne komunikacije, oskrbuje lesno industrijo in druge porabnike z lesnimi gozdnimi sorti-menti.
Časopisno podjetje
«Kmečki glas»
Ljubljana, Miklošičeva 4
želi vsem zamejskim Slovencem srečno novo lelo 1969.
S svojimi izdajami :
Časopis «Kmečki glas» revijama «Sodobno kmetijstvo» in «Moj mali svet» ter «kmetijskim priročnikom»
se priporoča
Rafinerija	dragih	kovin
Mint'lfftnn
želi vsem zamejskim Slovencem srečno Novo leto 1909
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
saua LLrcuvj
Izdeluje poleg kvalitetne avto in velo pnevmatike tudi :
ležalne blazine, termoforje, lepila cevi, klinasta jermena, transportne trakove, tehnične izdelke itd.
Zivinopromet Gorica
Promet z živino, mesom in mesnimi izdelki na debelo in drobno
Nova Gorica
Splošno gradbeno podjetje
Uni
A J It () V Š t. I N \
(■radi visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje po naročilu, za trg ali po sistemu inženiring, /a potrebe naštetih gradenj, kakor tudi ločeno, po posebnem naročilu, izvaja asfal-lerska dela.