Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 27. JOHET, illinois, 2. MARCA 1915 LETNIK XXIV. i poročajo zmage na severnem Poljskem. Nemci se baje umikajo pred novo rusko ofenzivo. Mnogo nemških častnikov in vojakov ujetih. Rusi zmagoviti baje tudi v jugovzhodni Galiciji, kjer so zopet zavzeli mesti Stanislawow in Kolomea. Na zapadnem bojišču še vedno samo neznatne praske. & UrSlnaj' 25' febr" ~ N°Coj izdan° ®o. naznanilo avstrijskega vojne-«a ministrstva pravi: kod 3 Zapa'Inem gališkem bojišču, vz-•ddTt0*1 Grybowa' Je neki avstrijski Uiel odvzel Rusom več opirališč. »ušk "10Ž zaplenil šest strojnih D Napadi po naših četah južno od t»itlCSt-a naPredujejo ugodno. Med d«-..1 dne 21. in 22. febr. smo ujeli ,'V ^astn'kov in 3,338 mož. U vBukovini prevladuje mir." etmSk! P°d»norski čolni za Avstrijo. London, 26. febr., 3. ura zj. - Ge-Wavi .^oceviVec lista "Chronicle" lja J, . "T"buna" v Genevi objav-v I>ui-20Javko °d svojega poročevavca "lorsk" -P° ^ateri so triJe nemški pod-preD ,! coIni dospeli tjakaj v torek, sc t0fni v kosih P° suhem. Rabili marv 'e v Jadranskem morju, do neL tU(l1 v Sredozemskem, kjer bo-fl0sta.PadaH ladje neglede na narod-0ru J". 2astavo, pod katero jadrajo. *Danja i '°^vka iz Monakovega na- g t0 ln hloko" ter's f ,n> febr. — Brzojavka Reu-"Avst e?ratn'družbi iz Benetk pravi: žita i„ " ,a v'ada zasega vse zaloge ' »"uuai ulji. i\u uuuu PrimernPr precenjene, se bodo deliia jih razdelile po številu glav in "Velik. krajevna oblastva. ®r's°jenC 5n druge kazni bodo Prikril ' iVSaki oseb'. ki bo poskušala "Vlada -g<: Ž'ta in moke- ima J00(¥v\ZVrnem Kri*arkah v drznem napadu na tri angleška nabrtžna rac- llartlepool. Stolp sve-—»e |„ " ^cmee, stoječ visoko na pečini in viden daleč z 1 >rti,",.nbe so Poškodovale na tucate poslopij v omenjenih treh ••K "em m ....... v ui»hciii nupauu .... Na '' dobra or{u Scarborough, Whitby in st'h ,, h°ve bo K Za Nemce, stoječ visoko na il» so Poškodovale na tucate p n,I,ogo oscb in jih ranile še več. severno od Varšave, in šteje okoli 10,-000 prebivavcev. Po izgonu ruske armade iz Vzhodne Prusije so začeli Nemci napadati utrjeno linijo na severnem Poljskem, do katere so se Rusi umeknili. Izmed teh bojev najsil-nejši je bil za posest Przasnysza. Rusi zanikajo popolni poraz. Petrograd, 25. febr. — Po uradnem pojasnilu so Nemci pretirali velikost svoje zmage ob vzhodnopruski fronti, in z ruskega pogleda se bojevanje na severnem Poljskem "šele sedaj začenja". Uradno naznanilo generalnega štaba pravi, da sta iz obroča nemških čet utekla dva polka 29. ruske divizije, ki sta bila obkoljena med umikanjem iz Vzhodne Prusije. Nemški oddelek, ki je prodrl čez reko Niemen na treh točkah dne 23. febr., je bil razkropljen po ruskem ko-njištvu in deloma ujet. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 26. febr. — Nocoj izdano u-radno naznanilo avstro-ogrskega vojnega ministrstva se glasi: "Ljuti topniški spopadi se vršijo vzhodno od Przedborza na Rusko-Poljskem. Na ostalih točkah.bojne črte je bilo severno od Visle in v zapadni Galiciji primeroma mirno. "Sovražnikovi napadi v Karpatih na naše postojanke severno od Velovca in v Ondavski dolini so bili brezuspešni. "V jugovzhodni Galiciji severno od Stanislava smo pri vzetju važnih višin z naskokom ujeli 1,240 Rusov." Rusi poraženi v Bukovini. Kolonija (Koeln), 26. febr. — Po večdnevnem topniškem bojevanju in vkljub veliki premoči pa številu so bili Rusi izgnani iz Bojana v Bukovini, katero mesto so močno utrdili, kakor poroča brzojavka semkaj iz Bukarešta. Njihovo umikanje se ni končalo, dokler niso dospeli do neke točke dvanajst in polj milje severno od reke Prut. S tem porazom, pravi poročevavec, je končni ruski odpor v Bukovini razkropljen in pokrajina očiščena napad-nikov. Varšava zopet ogrožena. Berlin, 26. febr. — Varšava je sedaj ogrožena\ po dveh nemških armadah severno od Vjstule. Na desnem bregu reke je nemška predstraža, prodirajoč vzhodno skozi Plock, dospela do postojanke nekaj milj od Vysogroda, manj nego štirideset milj od poljskega glavnega mesta. Središče Von Hin-denburgovega desnega krila pri Przas-nyszu je manj nego petdeset milj od Varšave ter neprestano, dasi počasi prodira proti jugu. V zadnjih štiriindvajsetih urah je bojevanje uspavalo, dočim se obe stranki zbirata za nove bitke, ki se bodo bojevale zapadno od Vysogroda in severno od Varšave. Na desnem bregu Vistule se Rusi umikajo v svoje močno utrjene postojanke pri Vyso-grodu. Mesto obvladuje prehod čez reko na tej točki, kjer sc stikata Vistula in Bzura. Vojaški kritik berlinske "Morgen Post" zopet poudarja danes, da je močan ruski oddelek na videz še severno od reke Rawke in okrog Boliniowa. Rusi poročajo uspehe. Petrograd, 26. febr. — Ruske zmage na obeh koncih dolge bojne linije, zlasti v vzhodni Galiciji okrog Stanislava, poročajo danes brzojavke s fronte. Severno in severovzhodno od Varšave so Rusi v ofenzivi in nadaljujejo prodiranje, pričeto pred nekaj dnevi. Avstrijsko prodiranje proti Lvovu od neke točke južno od Stanislava je zaustavljeno. Rusko razvojno kreta-nje od zapada, v smeri skozi prelaz Wyszkow, sedaj ogroža avstrijsko zvezno linijo. Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Naši uspehi okrog Przasnysza na severnem Poljskem dne 24., 25. in v noči 26. febr. so bili skrajno važni. Rusi so omajali nemški odpor s puškami i« bajoneti ter šli krepko naprej. Sovražnik sc umika ob celi fronti, opuščajoč ujetnike, topove, strojne puške in zaloge. Oboroženi avti ustavili Nemce. "Naš uspeh je bil podpiran po sa-mozatajnem delu naših oklopnih motornih vozov, ki so s svojimi strojnimi puškami obstreljevali Nemcc v neprestano manjši daljavi. Sovražnikove izgube so bile velike. "Dosedaj je ugotovljeno, da smo dne 25. in 26. febr. ujeli trideset častnikov in 2,600 mož ter zaplenili sedem lopov, enajst strojnih pušk in mnogo opreme in zalog." Italija prepovedala vojne shode. Rim, 26. febr. — Italijanska vlada je sklenila prepovedati v prihodnje zborovanja, sklicana v svrho, vzbujati javno mnenje za ali zoper udeležbo Italije' v vojni. Tako je vlada sklenila vsled resnih neredov, ki so se pripetili na talcih shodih, tako da je bilo več oseb usmrčenih ali ranjenih. Ena oseba je bila usmrčena in mnogo ranjenih danes med izgredi v Ven-tilHgliji, ki so nastali vsled demonstracije v prid vzdržanju nevtralnosli po Italiji. Protidemonstracija od strani o_-eb, želečih posredovanja Italije v vojni, je povzročila krvav pretep. Signor: Mosti-Trotti, radikalen poslanec, je nenadoma umrl v Milanu danes, ko je imel govor v prid posredovanju Italije v vojni. Govoril je množici v Verdijevem gledališču. Ko je bil na višku svojega govora, se je med nenavadno navdušenim izbruhom ploskanja naenkrat zgrudil mrtev. V Stanislavu in Kolomei spet Rusi. London, 27. febr. — Avstrijsko prodiranje v vzhodni Galiciji je zaustavljeno in Rusi, odganjajoč svoje nasprotnike, so spet zavzeli Stanislav in Kolomeo, pravi "Evening News" v brzojavki iz Hertze, Rumunsko. Stanislav, ki leži petinsedemdeset milj jugovzhodno od Lvova, je vrtišče v avstrijskem vojskovanju za zopetno zavzetje Galicije. Nedavna poročila so naznanjala znaten napredek Avstrijcev. Avstrijsko uradno naznanilo. Qunaj, 27. febr. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj: "Bitke v jugovzhodni Galiciji se nadaljujejo z veliko vztrajnostjo." Nemci se baje umikajo. I ondon, 28. febr. — Ruska ofenzivna podjetja se zdaj' raztezajo ob celi fremiti, kar kaže, da so ruske čete številno ojačene. Rusi so uspešno zaustavili nemško pr«,iVranje na severnem Poljskem, kjer ie Nemci baje umikajo, in zopetno zavzele Przasnysza po hudem bojevanju jim je dalo izborno vrtišče, iz katerega lahko izvajajo svoja nadaljnja podjetja:, Vsi petrograjski poročevavci ome njajo ujetje velikega števila Nemcev Na bojišču onostran Przasnysza je bilo ujetih 58 častnikov in 5,400 vojakov. V Galiciji so ruske čete, prodirajoč proti Rozniatowu, hudo porazile Avstrijce v nekem gozdu. V tej bitki so Rusi ujeli 4,000 mož in zaplenili devet strojnih pušk. Tudi Turki so bili poraženi dne 28. febr. blizu Alačerkerta, kjer so jim Rusi vzeli dva topova. Turške trdnjavice v Dardanelah padajo. Štirideset vojnih ladij angleških in francoskfnjzsililo vhod v morsko ožino. V CARIGRADU TREpEČEJO. Turški sultan pripravljen na beg. Zunanje utrdbe v razvalinah. Pariz, 26. febr. — Med tem ko so Francija in njene zaveznice slavile (razdejanje iturških tjrdnjavic, ki so stražile vhod v Dardanele, je pomorsko ministrstvo naznanilo, da se je francoski torpedovni rušivec "Dague", pogreznil v Jadranskem morju. Bojna ladja "Dague", ki je imela posadko 81 mož, je spremljala parnike z živili za Črno goro in zadela ob avstrijsko mino blizu Bara dne 24. febr. in se pogreznila s 36. možmi svoje posadke. Ko so pobrale preživele mornarje, so živežne ladje nadaljevale svojo vožnjo. Dardanelske utrdbe razdejane. Novica o pogreznjenju ladje 'Dague' je samo začasno pogasila navdušenje zaveznikov nad zmago v Dardanelah. Neuradno poročilo francoskega pomorskega ministra pravi, da se po razdejanju trdnjavic odstranjujejo mine. Zavezniško brodovje pod podadmi-ralom Cardenom je plulo mimo razdejanih turških trdnjavic ob vhodu v Dardanele in začelo bombardovati u-trdbe na suh^m na obeh straneh morske ožine. Petindvajset milj daleč je turško brodovje zasidrano v Nagarski ožini, najožjem delu vodne poti. Če francoske in angleške vojne ladje prebijejo svojo pot mimo velike verige trdnjavic do Nagarske ožine, sc utegne v ozkem, reki podobnem prelivu izbojevati ena najodločilnejših pomorskih bftek sedanje vojne. Carigrad ogrožen. Brzojavka iz Aten kaže, da bodo takoj poskušali zavzeti Carigrad, če si Z zapadnega bojišča. London, 24. febr. — Angleški parnik "Oakby" je bil včeraj nedaleč od luke Rye po nemškem torpedu pogreznjen. London, 2.5 febr. Norveški parnik "Regin" je zadel ob mino v angleškem kanalu in se pogreznil. London, 25. febr. — Angleški parnik "Deptford" se je pogreznil blizu Scar-borougha; ali je zadel ob mino, ali postal žrtev torpeda, še ni znano. Pariz, 25. febr. — Francoski zrako-plovci so igrali važno ulogo pri odbitju nemških čet, ki so poskušale vzeti nazaj nekaj izgubljene zemlje v krajini Champagne. Zrakoplovci so spustili več nego šestdeset bomb'na železniško postajo, kjer so se zbirale nemške čete. Bombardovali so vlake, napolnjene s četami, in zbegali Nemce ter tako preprečili uspešen napad. Neki zavezniški zrakoplovec je bom-bardoval nemški vojašlfi vlak blizu O-s teti da, usmrtil trideset nemških vojakov in ranil petdeset, po današnji brzojavki iz Zeebrugga. Berlin, 26. febr. (Brezžično v Say-vine.) — Današnje dnevno naznanilo velikega glavnega stana se glasi: "Niti z zapadnega, niti z vzhodnega bojišča ni poročati nič važnega." zavezniki izsilijo prehod skozi Dardanele. "Turčija se vsestransko pripravlja za pričakovan napad na Carigrad,1' pravi ta brzojavka. "Vse vladne spiske in kronske dragocenosti so odpeljali v notranjost. Odlične rodbine so pripravljene na ubeg o prvi potrebi. "Poročilo, da ruski prevozni parniki vkrcavajo čete za naval na Turčijo in napad na Carigrad, je povzročilo veliko bojazen tamkaj.' Štirideset vojnih ladij. London, 27. febr. — Štirideset vojnih ladij, od katerih je dvanajst pre-dreadnaughtske vrste, tvori zavezniško brodovje, ki si je izsililo svojo pot štirinajst milj mimo zunanjih trdnjavic dardanelskih ter sedaj bombardira notranje turške utrdbe. Vsled tega je v Carigradu strah in groza, in sultan je baje pripravljen na beg. Še nikdar ni bilo v boju zbrano toliko brodovje, kakor je zavezniško v Dardanelah pod vodstvom britanskega dreadnaughta "Queen Elizabeth", ki je najmogočnejša bojna ladja na morju. Proti turškim utrdbam so leteli izstrelki, skoro ton težki, iz petnajst palcev debelih topov, in trdnjavice so sc razvaljevale druga za drugo. Trdnjavice v razvalinah. London, 28. febr., polnoč. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Aten pravi: "Zavezniki so izkrcali oddelke top«-ništva blizu razdejanih dardanelskih trdnjavic, in britanske in francoske zastave sedaj vihrajo nad njimi "Brodovje štiridesetih vojnih ladij je včeraj popoludne nadaljevalo bom-bardovanje notranjih trdnjavic. Neka smodniščnica je bila razstreljena. Bile so številne žrtve. "Brodovje je prodrlo do svetilnika blizu Fort Kilid Bahra, dvajset milj doli v morski ožini. Trdnjavice na evropski strani so utihnile. "Na evropski strani je 50,000 Turkov in na azijski strani 15,000." Delo za brezdelne v Chicagu. Chicago, 111., 27. febr. — Chicaške železnice bodo v prihodnjih treh tednih dale delo nadaljnjim 15,OCX) do 20,-000 delavcem, ki so zdaj brez dela. Tako je naznanil 11. S. Baker, pomožni mestni inžener ,ki ima v oskrbi po-vzdige železniških tirov. Delo se prične s polno paro dne 15. marca. "Lani so železnice potrošile več nego $6,000,1X10 na povzdigu tirov, podzemskih prehodih in gradnji. Letos bo še več dela in stroški so proraeu-njeni na $10,000,000, in nad polovico tega denarja dobe delavci." Tako je rekel g. Baker. Beckerjev priziv odbit. New York, 26. febr,—Charles Beck-erjeva prošnja za novo sodno razpravo zaradi obsodbe pod obtožbo, da je limoni Herman Rosenthal«, je bila odbita danes po najvišjem sodišču. "Ameriška legija." New York, 28. febr. — Formalno je bila naznanjena tukaj nocoj sestava prve reserve, ki bo znana kot "Ameriška legija" ter sestavljena iz doslužen-cev armade, mornarice in milice, da bode ž njo bolje zavarovana pripravljenost dežele v slučaju vojne. V ime-jiu več častnikov armade in mornarice, ki so "poluradno" podpirali od civilistov izešlo gibanje, je to naznanil kapitan- Johnston, pribočnik bivšega ge-neralštabnega načelnika in sedanjega poveljnika vzhodnega departmenta, generalmajorja Wooda. Kakor je naznanil kapitan Johnston, hočejo v kratkem času ustanoviti "za uporabo v sili" prvo reservo kakih 250,000 do 300,-000 mož. Spet umor v Aurori. Aurora, III., 26. febr. — Policija je našla staro, volneno rokavico, kakor jo nosijo ljudje, ki opravljajo težko delo, in nedaleč proč, komaj pol bloka, kos plinovodne cevi. Policija upa, da ji bosta služila ta predmeta kot corpus delicti za dokazanje krivde umoritelju 21 let stare Elizabete Calkins, ki so našli njeno truplo včeraj ob Lake streetu. Umor je povzročil veliko in upravičeno senzacijo. Denarnico mladega dekleta so našli brez vsebine na tirih North western-železnice. Krvni psi dospo danes iz Decatura, da poiščejo 'skrivnostnega" človeka v dolgi vrhnji suknji. Petindvajset črncev je že v preiskovalnem zaporu. "Obistne bolezni" je in^e naše knjižice, katero izdaja in razpošilja zastonj W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, opisujoča raznih neprilik v slučaju katerih je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Scvera's Kidney and Liver Remedy) svojo dragočfl^o zdravilno vrednost Pišite ponjo. Našli bote, da se Severovo Zdravilo za obisti in jetra srčno priporoča za zdravljenje vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bolečin v hrbtu .katere povzročajo obistne neprilike, zlatenica in kislega želodca. Cena 50 ccntov in $1.00. Naprodaj je v lekarnah vse-povsodi. Zahtevajte Severovo. Ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročijte ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda,, ki zdaj potrebuje pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne cene: * 5 kron pošljemo za.........$ .95 10 " " "......... 1.85 50 " " "......... 8.95 100 " " i"......... 17.25 200 " " "......... 34.75 500 " " ".....v.... 85.00 1000 " " "......... 168.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. — Ker so nekateri poslali na nas denar po prejšnji tržni ceni, ki je bila veliko višja, ko sedanja, zato smo poslali denar po sedanji ceni in prejeli bodo v stari domovini toliko več kron, kot je cenj. pošiljatelj naročil. - Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta...,......$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official.Organ of Holy Family Society. Published Tuesday. and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin lfcitu \ Joliet, 111., 1. marca. — Preč. gospod škof J.ikob Trobec nam je poslal iz St. Clouda, Minn., z dne 23. svečana sledeče vrstice: Globoko me je užalilo, da je č.'g. Kranjec, župnik slovenske župnije v Jolietu, moral tako mlad zapustiti ta svet. On je bil čvrst, vnet, priden delavec v vinogradu Gospodovem, in mnogo dobrega bi lahko storil za liaše ljube rojake, ko bi ga Božja Previdnost še kakih 25 let ali več pustila med živimi. Vendar Božja sveta volja naj se zgodi. R. I. P. — Za $49.35, prejetih od Right Rev. Jakoba Trobec, je poslalo upravništvo A. S. njegovemu bratu v stari kraj n; mesto 250 kron, kot naročeno, 273 kron. Rojakom priporočamo, da pošiljajo'denar v staro domovino po u-pravništvu A. S., ki pošilja denar popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. — G. Jac. Janež iz Chicage se je mudil v tem mestu koncem zadnjega tedna in je istočasno poslal več sto kron denarja v staro domovino, ker je bil prepričan, da mu "A. S." prihrani več kot potne stroške. — ''Deseti brat." Na včerajšnji seji naših diletantov je bilo sklenjeno, da se uprizori igra "Deseti brat" v Ster-novi dvorani na belo nedeljo, dne 11. aprila, popolodne in zvečer, in sicer v kori-.t slovenskim vojnim ranjencem, ki prelivajo svojo srčno kri za domovino, Na sporedu bo tudi govor in petje. Več o priliki. — Dan 9. marca bo velevažen dan za Joliet: vršila se bo prvotna volitev za nominacijo kandidatov za župana/ in komisionerje na podlagi takozvane "commission form of government". Kakor smq že poročali, sta med našimi slovenskimi kandidati za komisio-nerja gg. Jo Dunda in.Ant. Nema-nich ml. Obadv;< sta velesposobna za službo, za katero se potegujeta. To je dobro znano vsem našim volivcem. Zato je upati, da-ju bodo volili vsi naši zavedni volivci. Vsi na delo za naša kandidata! Moški in ženske — vsi na plan! — Našim ženskam velja naš najbla-goliojnejši opomin, da se naj udeleže volitve polnoštevilno, kajti ženski glasovi bodo volilni boj odločili! — Vest iz stare domovine. G. Jos. Klepec, poslovodja tiskarne A. S., je prejel iz Pulja, avstrijske vojne luke, sledeče zanimive vrstice: Dragi brat! Dolgo Ti nisem nič pisal. Ostanem še nadalje tukaj; nam gre prav vsepovsod, tudi v bitki nam se dobro pojavlja. Upam, da venec zmage bo na naši strani, kar je skoro zagotovljeno. S to veselo nado sklenem in Te prav srčno pozdravljam, Tvoj brat Matija Klepec, k. u. k. Vormeister der 3. Festungs Art. Ersatz, Komp. 4 R., Pola. — Važna volitev bo prvotna mestna volitev dne 9. t. m. Vsak volilec in volilka si naj šteje v dolžnost, da se te volitve udeleži. Izmed 7. kandidatov za župana bosta nominirana le dva, ki bosta potem šla na ožjo volitev 20. aprila. Vsak volilec sme glasovati ie za enega kandidata za župana. To stori, če naredi križ v čveterokotu pred njegovim imenom. Če glasuje za več kot enega, se njegov glas ne šteje.. Treba je, da se vsak prej prepriča in nekoliko poduči, kako naj voli. Domenite se in eden drugega podučite, da bodo glasovnice pravilno zaznamovane, ker en glas je veliko vreden. Jako velikega pomena je za naš narod, ki je delavski narod, kdo bo nomi-niran in izvoljen za župana. Naša dolžnost je, da takega moža nominira-mo in izvolimo, ki pozna delavce in delavske razmere. Izvoliti je treba za naše mesto župana, ki je odprt in odkritosrčen; ki je dober trgovec in razume potrebe mesta; ki je previden, a ne ozkosrčen, da bi nam kratil osebno svobodo — da bi nam potem zaprl pivnice, ko bo vroče poletje in bo zemlja pokala od suše, a nikjer bi ne bilo revnemu delavcu dobiti požirek okrep-čila po trudapolnem delu. Delavci nimajo pivnic v svojih kleteh, kakor nekateri vodopivci, ki vpijejo, da je sa-lun nepotrebna potrata. Naša dolžnost je, izvoliti za župana moža, ki ne bo našim delavcem kratil osebne svobode, pa tudi ne skubil naših salunar-jev, kakor se to rado primeri, če imajo vodopivci prvo besedo pred županom. V Des Moines, Iowa, imajo tudi Commission Form of Government, kakor zdaj v Jolietu. Tam župan drži z vodopivci in pred kratkim je postalo mesto suho, ker so tako hoteli sveto-hlinski vodopivci, ki so pregovorili župana in dva izmed 4. komisionerjev, da so ti 3 volili za mestni odlok, ki prepoveduje izdajanje salunskih Si-cenc. Tako je postalo mesto Des Moines, Iowa, kar čez noč suho, pa ne zato, ker je ljudstvo tako hotelo, temveč zato, ker so bili volilci brezbrižni in tega niso pričakovali, kajti vodopivci so jim zidali gradove in obljubili vse pod nebom, samo da so jih prekanili ob volitvi. ^ Jolietski delavci ne smejo tako zanemariti svoje dolžnosti. Vsi moramo i^i na volišče in oddati svorje glasove za moža, na katerega se smemo zanesti, da bo župan za vse ljudi in za celo mesto. Izmed 7. kandidatov za župana je samo eden, ki je mož na svojem mestu in zasluži, da ga nasi možje in žene volijo. On je edini, ki more prodreti ob volitvi, da ne bodo suhači zmagali. On je mož, ki bo deloval pravilno za celo mesto, pa bo tudi stal na strani naših delavcev in trgovcev. In ta mož je g. WILLIAM H. CLARE. Vsak slovenski in hrvatski delavec in trgovec, istotako njih soproge, naj se zavedajo te velevažne zadeve in gledajo na to, da oddajo svoje glasove — vsi kot eden izvolimo g. W. H. Clare za župana! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Arh Louis, Lavrič Andrej, Stanko" Roza, Trkulja Milkan. liko nas hočejo pitati s svojim sovraštvom! Kadar so Rusi in Srbi tepeni od Avstrijcev, takrat ne vedo, kaj bi počeli uredniki okoli Glasa Naroda in njihova kompanija; glava jih zaboli takrat in jim res srce trga. In tisti hudič, ki ga je nekdo naslikal z bodalom v krempljih v G. N., ali ni sramota? Res nismo pričakovali, da se drzne kaj tacega naslikati! Ali v prid Slovencem? Ali smo mi zdaj zaslužili take sovražne psovke? Ali nismo mi Slovenci pripomogli, da je list postal dnevnik? (Vem, da bo zopet odgovoril, da je glopa.) In pri vsem tem kličete "Rojaki, obrnite se na nas za vse"! To se pravi: obrnite se na Ruse in Srbe, ker jih goreče ljubite, ali ne? Ko vam taka goreča želja gre za Ruse in Srbe, vas priporočam Armour Co., da vas bo zmlela za klobase in poslala Rusom in Srbom, da bojo za-vžili vašega gorečega duha, ker se toliko zavzemate za drugi narod, svojega pa zaničujete in nas hočete prodati, da bi se odpovedali Avstriji in podpisali pod Rusa in Srba. Vprašam vas pri G. N., kaj ni res vaša Co. naslikana v vašem listu? Rojaki Slovenci, zvesti veri in narodu, vsak čitatelj naj sam presodi, kam nas taki listi vlečejo! Doli v dno morja bi nas potisnili, ko bi mogli. Zato kličemo: Doli s takim listom! Skoro moja naročnina izteče. In potem z Bogom! Živela Avstrija in njena zaveznika! Bog jim daj zmago! Pozdrav Slovencem in Slovenkam širom Amerike. Tebi, list, pa želim veliko novih naročnikov in predplačni-kov, da bi kmalu postal dnevnik. Anton Gunde, naročnik G. N. in A. S. Joliet, 111., 27. febr. — Videl sem ono sliko v Glasu Naroda priobčeno dne 20. t. m. Vsakemu človeku, ki ima še naj manjšo iskrico spoštovanja in ljubezri do božanstva, je pogled na omenjeno sliko kot nož v srce. Po mojem skromnem mnenju je to največje bogo-skrunstvo, ki je še kdaj bilo v slovenskem jeziku tiskano. Kaj takega še najbolj brezbožni ateistični listi ne doprinesejo. To je grozna napaka uredništvu omenjenega lista, ker to našemu narodu nič ne koristi, a silno veliko škoduje. To je javno prelom-Ijenje druge božje zapovedi: Ne imenuj po nemarnem (po nepotrebnem) božjega imena. Jos. Klepec. Charleston, W. Va., 24. febr. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prepričan sem, da iz tega mesta še ni bilo nobenega dopisa v Am. Slov.; ker nas je tukaj-le par Slovencev in dve druži ni slovenski, zato se le pomalem ogla simo. Veliko več je drtizega naroda kakor Poljakov in Rusov, največ se mi mešamo med nje. Delavske razmere so tudi pri nas slabe, kakor povsod. Delamo po 5 dni na teden. Stari delavci dobrp za služijo, novinci pa toliko, da se preži vijo. Za ječmenovec smo čisto brc skrbi, da bi ga pili, ker ga nimamo so nam suhači vso pijačo vzeli; zdaj so nam popolnoma zaprli, niti naročiti je ne smemo. Kedor želi piti, mora iti sam ponjo v bližnje mesto Cotletts burg, Ky., pa ne sme več nesti ko en kvart, ker se vizitira. Kakor povsod, tudi mi prebiramo razne časopise glede evropske vojne Ker je tukaj veliko Rusov, jih draži mo, kako so tepeni od Avstrijcev in kako bežijo. Pa jim ne gre v glavo. Pravijo nam Ogri, ker se jih prav nič ne bojimo. Rusi pravijo, da mora Rus do zadnjega Avstrijca poklati, da prej ne bo nehal; niti enega otroka ne sme ostati. Mi samo pravimo, da bo Avstrija dobro obračunila z Rusom. Zdaj pa malo poglejmo na Glas Naroda na št. 43. Kam on brede? Ko- East Helena, Mont., 20. febr. — Cenjeni urednik! Prosim, priobčite teh par vrstic v naš priljubljeni list A. S. Kakor je vsacemu znano, kako grfc -z delom in tudi tukaj ni nič boljše. Zato imamo čas prebirati razne časopise, ki ga je lahko dobiti vsake vrste tukaj po E. Heleni. Posebno Am. Slovenec je priljubljen tukajšnjim rojakom. Seveda se tukajšnji "socialisti" zaganjajo njega, toda naši rojaki se malo zmenijo za par tacih odpadkov. Nekoč mi pride v roko nekaj od Proletarca, kar zagledam: Helena, Mont. ter me je takoj premagala radovednost, da nisem zopet vrgel nazaj na staro mesto, kakor sem bil dobil. Ko tako malo po vrhu preberem, vidim sledeče besede: Kako dobro napreduje Socijališki Klub", in da se bodo kmalu tudi druga društva priklopila k že omagujoče-mu in na lasu visečemu klubu. Oh, kako nespametne besede! Gotovo je, da so E. Helenski socijalisti, k: ju ' ni nič več kakor 5 (pet) in pol, k večje- j mu da 6 članov, toliko napredovali, d.> j bodo kmalu imeti namesto mo^i ; slamo" v glavi. Zaletavajo se tudi v j naše novo društvo Slovenski Fa"tje in v P. P. Band. To jim je kakor trn v peti. Toda jaz jim pravim, da je vse zaman, če še tako brusijo jezike. Naiiiilje piše neki dopisnik pod imenom ''Kaj-tebriga", seveda tudi meni dobroznan Helenski politikaš, ki ima gotov6 v glavi slamo in žaganje. Ker pravi o-menjeni dopisnik, da imamo mi pra-omisleči rojaki revmatizem v glavi, mu pa jaz pravim, da ako ima človek kako bolezen, se ta lahko ozdravi; ali kdor ima slamo in žaganje, ta ostane zmeraj jednak. Kakpr pravi stari pregovor: Študent, ki ima v glavi slame cent. In ravno tak je naš dopisnik 'Kajtebriga". Da pa ne boste mislili, cenjeni rojaki, da siyo vsi enaki, kakor teh par izobražencev! Smo vmes tudi taki, ki prav mislimo in ne gremo na vsako limanico, ki jo nastavijo naši slovenski ali bolje rečeno srbski odborniki za Slovensko "ligo", ki zagrmi kot bi se bližala huda ura in nazadnje pa vse tiho ostane. Rojaki, zavedajte se na pregovor, ki pravi, da vsaki na svoj mlin vodo obrača. In resnične so te besede. Lepa beseda je reči' "bom pomagal" in še lepše je izpolnjena obljuba. Zatorej vam zakličem, dragi rojaki, pomagajmo vsak po svoji moči in z vednostjo, da bo pomagano tistim, katere si vsak posamezni misli. Ne pa pošiljati po stranskih agentih, ker tisti dar ni zagotovljen, da bo pomagano siroti. S tem bo pomagano našim rojakom v stari domovini, ne pa s Slovensko ligo. In tudi ne, ako gredo trije Blatniki in vsi njegovi odborniki na nMrovno konferenco, ker imajo v starem kraju tudi še toliko izobražencev, kakor je mr. Blatnik in njegovi privrženci. Pozdravljen odbor slovenski, ki prinesel boš mir in svobodo; za v blagor naroda srbskega odvrgli vse vas bodo. Ko vse prazno vaše bo čenčanje, se dalo vam bo na znanje, da ni še prišel tisti čas, da za kralja bil bi Blatnik naš. Takrat odbor se bo zadri: "Kdo neki nam je vse podrl? Kar v teh mesecih smo storili so vse nazaj nam zavrnili." Tako se bo odbor končal, ker zadosti še ni znal, biti še niodrejšim kos. Odnesel tiho bo domov svoj dolgi nos. K sklepu pozdravljam vse čitatelj e in čitateljice. Tebi, vrli list, pa dosti novih naročnikov. Le tako naprej, od cilja do zmage! East Helenčan. cije me še vedno zanima delovanje g. Schnellerja. Kakor pa izprevidim iz njegove izjave, pa vseeno raste še ljubka na njegovem polju, akoravno jo je g. Schneller v tukajšnji naselbini iztrebil. S tem, da je oškodoval 18 dedičev, je prilil na drugem mestu k boljšemu razvitju ljulike, kar sam trdi v omenj. izjavi. Potrdi s tem tudi nadalje, da je bil dopis z dne 11. dec. 1. 1. iz Mt. Olive popolnoma na resnični podlagi glede trditve, da je še ostala ljulika med Vami, akoravno so ji odpadla štiri peresa. Da se gre za neko resno stvar, jasno pove, ker se kar v treh presledkih zateka članstvu v pomoč; akoravno ima novo moč cenzure, katere se je pa prehitro poslužil. Kot umeten kmetovalec bi moral ljubko iztrebiti brez vsakih sredstev; ali tega g. Schneller še ne zna. Posluži se najbolj podlih zvijač in laži, da doseže svoj namen. Gotovo je članom K. S. K. J. in čitateljem A. S. lahko znano, kam zavija njegovo pojasnilo. Ali je to odgovor g. J. Klepcu v A. S.? Nikakor ne, s peskom v oči se še ne uslepi vseh. Le pridite, toda bolj stvarno, ne tako zavratno. Ako se hočete prati, se le malo boljše, če se sploh znate. Le tako naprej trebite ljuliko po Vašem geslu; plačilo Vas čaka pri prihodnji konvenciji, ko predložite stroške od te slavne trgatve. Do takrat pa dober tek, g. Schneller! Da je g. Scjmeller pravičen tudi do samega sebe, pove tudi zadosti jasno. Opira se na izrek: Kdor laže, tudi krade in tudi rad ubija. Znano mi pa je tudi protislovje sv. Pavla: Ne sodite, da ne boste sojeni. Kako enostavno se to strinja z g. Schnellerjem. Obsodil se je sam, in obsoja ga apostol Pavel. Obsoja se sam s svojo lažnivo izjavo državnemu uradniku, da se je g. Klepca po zaslišanju spoznalo krivim. Obsoja se sam, ker si je z orožjem laži pomagal pri tukajšnjem dr. na 8. nov. t. 1. Torej tukaj sta Vam pribiti dve laži, na kateri ste lahko ponosni kot gl. preds. K. S. K. J. Torej g. Schneller, ako se je meni dokazalo, da sem lagal, senh po Vaši obsodbi tat in ubijalec, bi Vam moral roko podati. Habe die Ehre, Herr Collega, mein Compliment! Smel bi trditi, da ko bi bil g. Schneller za časa Kristusovega obtoževanja sedel na Pilatovem stolcu, bi ga on ne pustil zaslišati, bil bi ga sam križal. Naravnost sramotna je Vaša cenzura, g. predsednik. Ali je dovoljeno člane nazivati z ljuliko, tatovi, ubijalci, hinavci, izdajalci i. t. d.? Članstvu je pa le dovoljeno, kar g. cenzor odobri. Zares prečudna taka čast in oblast, še iT- preds. Združenih Držav nima tolike oblasti. Radoveden sem tudi, gosp. Schneller, katere vrste ljudi štejete za dostojne? Gotovo tiste, ki kršijo zakrament sv. zakona, ker drugače bi ga ne mogli v obraz hvaliti. Tudi kot pravi vzor katoličana na čelu kat. Jeri-note se je izkazal g. Schneller v tukajšnji naselbini: namesto da bi se bil udeležil dopdl. službe božje, je šel po privatnih hišah popijat. Kar se hvaležnosti tiče napram društ. urad., ste se tudi precej mrzlo pokazali. Ura kateri > samo na papirju; mogoče, da so šteti samo naročniki Gl. N., katerih se pa še polovico ne strinja s program^ i propalih študentkov. Vprašam Vas, g. okrog Gl. N., koliko imate naročn;-kov med Rusi, Srbi in Črnogorci, ker tako medeno pišete o njih? Vprašam Vas tudi g., zakaj ste se učili nemškega? Vaša Slovenska Liga je prava zgaga, kar bode slovenski narodnosti več škodovalo kot koristilo. Mislite, da imajo naši konzuli svoje arhive, katere bodejo odprli zopet v mirnem času in zasvetila se bodejo imena naših rcvolucijonarjev in njih sramotna ■ ■ r- _ i........: ____ .: 1---1« do take veljave, mi ni znano. Svetoval bi Vam: delujte prvo za združeni slovanski jezik, da bi nam bila zagotovljena literatura, potem bi še le mogel reči s slov. pesnikom V. Vodnikom: Ilirija vstan', napočil ti je dan! Naše novo ustanovljeno društvo sv. Družine št. 2. dobro napreduje, napram slabim delavskim razmeram, st je pri zadnji mesečni seji sprejelo * novih članov. Sobratski pozdrav vsem članom >* članicam Dr. sv. Družine. Mežnarjev And. t Joliet Citizens Brewing Co North Collins St., Joliet, 111» IPiit© "Ells. Brand" pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenieah. ____ __^^^^ Union Coal Sc Transfer Co. 515 cass street, joliet, ill. Piano and Furniture Moving: Chicago tel. 4313. 1 NorthwreM*« Ta Vsa t*»» Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica »,000,000 kron. Prihranki 7W.0M kr«* Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, MetkovUk Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle« j Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rte nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, ~i — do o»»- B o»»° in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo. Sr^0" Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA ^ffi^KMisi^si^sisaiswsaiSffiSiii m tff isslml gin w si ms ffiiiffiijffi^w^w^ffissssfi®*1 Buchanan-Daley Desplaines and Allen Sts. JOLIET, H-Lll*01 Vsi Pošl kah V sv.' Poti jprel 7. u daji se več A tak, tre Pos se 1 7 ra «d I ga mo lah lo < Les za Stavbe in Preifl°2 Največja zaloga v mestu predno naroČite pobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu wipi-ji wsifi^ai^ifisai^ffi^ K ffi S S S W W * g % W £ S S5 S K ffi « B * * - ' I Prvi in edini slovehski pogrebniški i Mount Olive, 111. — V glasilu K. S. K. J. št. 6 z dne 17. febr. sem čital g. Schnellerjevo pojasnilo članom in članicam K. S. K. J. Kot bivšega člana omenj. organiza- hujskarija. Seveda v prvi vrsti bode stal naš novopečeni slovenski kralj Blatnik iz medvedovega brloga. Za njim se bode schtrckal slovenski farmar iz Mo., kateri za Slovence nima farem na prodaj, pač pa vino in še kaj druzega; morila da se ne odreče tudi kakemu nemškemu naročilu. Mislim, da se ravna: Biznes je prvi, potem pa "ta drugo". Tretja oseba je že dolgo splošno znana ba, ki je na najboljši denarni in narodni podlagi; ali so mu Rusi, Srbi in Črnogorci pripomogli Ustanovljen L 1895. Anton Nemanich in S1*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. J°iet' 111' . _ -.ive^J*11 občinstvu »voj zavod, ki je j, P? aestu; ima lastno zasebno amkulanco, ki je »ajlepia * Priporoča slavnemu tvatke vozove ia kočije. Na poziv« k posluži vsak čas ponoči i« H«^ Kadar rabite kaj v aali »troki ie ogiatk« aH tol*»**»' ML2ttlftaN.W.M4. Kali UUitU ia v»i Jelaro« »o St«r«aO. i 17. Al (1! 9. 191 t fa, <1; Kr S. «k 14, (o k l 19 (o (o Ti bc 2. Ai K ol to Id St st (c (c iz M v< ki tk IS lc k SI (< St p 1< 1! U 1! & si f P n k l! I ( ( ž 1 i 1 AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. MARCA 1915. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik........-......George Stonich, 813 N.ChicagoSt. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Sraj, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St. Jos. M. Grill................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." a organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz yseh krajev v Zdr. državah, itd.-, ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-P°ro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. . s'ovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša Kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., ka-ere Predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE kah't"10 vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-' r Pokrije poštnino itd. 'Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. pl. Naviga, ker je padel njen ženin na bojišču. — Samoumor Bolgara. V Gradcu se je ustrelil 271etni Bolgar Bazilij Fangott, ker je bil zopet pozvan pod orožje. Fangott se je vojskoval v o-beh zadnjih vojskah na Balkanu. — Cesarja Viljema cesta v Celju. Celjski mestni svet je povodom 56. rojstnega dne nemškega cesarja soglasno sklenil ,da se odslej največja cesta v Celju imenuje "Cesarja Viljema cesta". — Smrtno obsodbo so izvršili v Gradcu nad topničarjem J. Lašičem, ki je na Koroškem umoril neko dekle. Obesil ga je krvnik Lang. — Cesarja Viljema cesta v Gradcu. Iz Gradca 1. febr.: Mestni zastop je sklenil soglasno, da se nazove največja cesta v Gradcu po nemškem cesarju Viljemu. Naznanilo. Vsem članom in članicam društva ^ Družine, št. 1, v j0Hetu, se tem °t0m naznanja, da se vrši zdravniško V.'ure d°VanjC ta tCden VSak ve£er od daio'rl Se vsi Prisotni ne pregle-SeV 03 se stvar čimprej spravi v red, večer° Pregledovalo po več ur vsak taUj0 Vidke luč v stari šoli. Pršite WsnkVregled°Vanje' da boste prej "rbl- Cena za pregledovanje je naj Poseh ^^"d za pregledovanj se te ~°."izka in člani in članice * Prilike poslužijo. _eK0m DrihOrlniiV. 4 prihodnjih treh tednov mo-vsak član in članica pregledan Ta biti __ ga driisf6'' postati član ali članica te-ttiojem Va se 'ahko vpiše vsak čas v lahk0 Uradu Podnevi, a zvečer pa se bo zHrVP'Se v šolski dvorani in takoj Seda 'Sk° Pres'edan.! J se nudi rojakom in rojakinjam posebna prilika, da pristopijo v to mlado, a krepko in bujno rastočo organizacijo dokler je le $1.00 za pristop za stare in mlade, pa tudi je najlepša prilika glede zdravniške preiskave, ker vse lahko obenem opravi, če se pride vpisati zvečer1 v šolsko dvorano, ker bo takoj pregledan in potrjen. V ponedeljek je bil prvi večer zdrav, pregledovanja. Prijavilo se je lepo število članov in članic in zdravnik je zgotovil pred 9. uro. Če bi jih bilo več prišlo, bi bil tako dolgo pregledoval dokler se bi bil zad'nji prijavil. Toliko v prijazno naznanilo članom in članicatn, katero upam, da upošteva vsak in se požuri, da s tem pomore stvari čim hitreje naprej. Pripeljite k zdravniku sabo vsak še po enega novega uda, da bomo še bolj napredovali, ker zdaj se nudi vsem najlepša prilika za pristop. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. IZ STARE DOMOVINE, — Novi koroški deželni predsednik grof Lodron je star 49 let in je od 1. 1887. v državni službi. Služil je na Tirolskem, Predarlskem, Gorenje Avstrijskem in zadnji čas v notranjem ministrstvu. V letih 1907. do 1913. je bil tudi poslanec tirolskega ve^pose-stva. Izhaja iz stare koroške plemiške rodbine. — Dva slovenska vojaka sta umrla v Celovcu: Simon Pavlin, domobranec iz brežiškega okraja in vojak pri saniteti Gregor Mlačnik iz velikovškega o-kraja. g. I. Koršič, solkanski rojak. Pokojni Mozetič, svak semeniškega profesorja vlč. g. dr. Sreberniča v Gorici, je bil poročen komaj nad eno leto. Doma mu je ljubeča soproga povila sinčka, on pa je legel v prezgodnji grob. ------ —___. ~ HRVATSKO. — Stoletnica Strossmayerjevega rojstva je bila 4. febr. Vsled vojnih dogodkov je Hrvaška ni mogla slovesno praznovati. — Odkritje vohunskega gnezda v Bosni. Iz Budimpešte poročajo, da so med papirji ujetih srbskih častnikov našli liste zaupnikov, na podlagi katerih so prišli v Bosni na sled obsežnemu vohunskemu omrežju. Izvršilo se je že veliko aretacij. Posebno so prizadeti srbski inteligentni krogi, med njimi zdravniki, inženirji, stavbeni pod jetniki, pretežno iz severovzhodnih krajev Bosne. ROBERT J. BENTLEY, kandidat za komisionerja. Za vsak dolar potrošen bom zahteval cel dolar vrednega dela ali blaga. To bo moje geslo, če me volilci in vo-lilke nominirajo in izvolijo za mestnega komisionerja. Stanujem v Jo-lietu dolgo let in poznam njega potrebe. Večina državljanov me pozna, ker sem star vposlenec pri Barrett's. ROBERT J. BENTLEY, 219^ Collins St. — V ruskem ujetništvu se nahaja črnovojniški nadporočnik Ivan Kos-nik, profesor državne realke v Gorici. — Solkanski rojak umrl v Pulju. Dne 31. januarja so pokopali v Pulju solkanskega rojaka trdnjavskega top-ničarja g. Albina Mozetiča. Ob navzočnosti 40 solkanskih vojakov, ki so v Pulju kot vojaki, je pokojnikovo truplo pokopal mornariški župnik vlč. DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. peš-polka; naših lovskih bataljonov, dra-gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je dozdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York, Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. lmo—ev. is. C. D. CALLAHAN, kandidat za komisionerja je sedanji mestni engineer in je jako potreben mestu, ker že dela v mestu v engineering departmntu nad 20 let in mu je stvar bolj znana kot kateremu človeku v mestu. Mr. Callahan je spoštovan po celem mestu in vsakdo, ki ga pozna ve, da ni osebe, ki bi bila bolj sposobna za komisionerja kot on, zlasti kar se tiče poslov v street, water in public works, departmentih. Prvotne volitve v torek 9. t. m. ngff ZA ZUPANA — Volilcem v Jolietu naznanjam, da sem kandidat za župana tega naprednega mesta. V torek 9. marca 1915 bo volitev. Ako bom namini-ran in izvoljen dne 20. aprila 1915, bom upravljal županski urad varčno, nepristransko in v korist davkoplačevalcev — in sicer po svoji najboljši znanosti in po željah someščanov, ki so volili za te vrste mestno upravo. JOHN C. ALPINE, 210 Union St. Kandidati za mestni odbor v Jolietu. 17. a<3aljnji uradni izkaz o izgubah. AlojJ^a- Mrtvi. 'Moštvo: Avšič (15 12- stot-, iz Most pri Ljubljani stot t'-d°Ii' "ov- 1914>; Biščak Franc 1914). j^.Košane (15. okt. do 5. nov. (15. okt'Zjak Janez> 1- odd. stroj, pušk fan, j ' do S- "ov. 1914); Bučar Šte-(15. okmarskomp., iz Aržiš na Dol. Franc ]'-> 5' nov- 1914); Cermelj s- n0v' iQ,AtotX iz Rake <1S- okt- do do <; Cuk Janez. stot. (15. U- stot nOV\1914); Drnovšek Janez, (okt, 19i'4?Z Tl"ojan nad Kamnikom '^očevi ,Fornbacher Julij> 9' stot ' očevis < , au,ct JU"J' slUL-' •naršJa (okt- 1914>: Godec Tomaž, 1914). q ' lz Hude, okraj Litija (okt. Bania'loJS?r!č Marti"> 12. stot., iz 10 JY 1914); Hrovat Aloj-2iJ, 1. „, , (okt- 1914); Jamšek Aloj-(okt. I9l4 °m' stot., iz krške okolice (°kt. igl4 ' J^rnejčič Franc 12. stot. ^ rate !)ri V, Jesenko Štefan, 6. stot., iz r'7 stot L°ki (okt 1914); Ke~ 2. » , iviidun jai\ui Von 7 J' pušk (okt. 1914); Kovač ^'evČaJ S?' 'Z Preserij (okt. 1914); ?kraj Lit ia ;k?,aj' 7- stot.. Št. Vid, 4. 'f /okt. 1914); Krakar An stot 7',(0kt' l914> ;Kraker Janez St0t' (okt io 1914); Kralj j™«, 7. ft^lSl?'' Kravčar Franc, 7. ;°kt' 1914N K"čič Janez, 12. stol. • °kt- I9i4) , enčič Alojzij, 11. stot. £Vel- bdv Unča"č Mihael, 7. stot., ! ,tk°vič m pri Krškem (okt. 1914); T8' (°kt i9ulja' 6' stot- iz Trebelje« ,>■■ iz s , ); Mam Franc, 1. marš-Karor,Žice (°kt- 1914); Mat- Med;t 't0t" iz Ccškc«a (°kt 2stot. (okt (okt. 1914); Knaus Jakob, stot., iz Ljubljane (5. okt. do 5. nov. ,1914); Tome Jožef, 8. stot., iz Gojzda nad Kamnikom (15. okt. do 5. nov. 1914); Zadnikar Andrej, 12. stot., iz Budalij (15. okt. do 5. nov. 1914); Za-' vrl Franc, 12. stot., iz Moravč (15. okt. do 5. nov. 1914); erovnik Janez, 1. marškomp., iz Medvod (15. okt. do 5. nov. 1914); Zore Franc, 1. stot., iz Kanderš (15. okt. do 5. nov. 1914). Ranjeni. Častniki: praporščak Es-cher Ernest, 8. stot., praporščak, Ranter Mihael, 4. stot., iz Marije v Žili, Koroško; kadet Safran Franc, 8. stot.; nadporočnik Sotschnig Mavricij, 2. oddelek strojnih pušk, iz Kranja. Moštvo: Adamič Janez, 11. stot., Šmartno pri Litiji; Arko Janez, 1. stot. iz Jurjevcev pri Kočevju; Axmann Ja nez, 5. stot., Babič Anton, 8. stotrija, iz Podgore pri Kočevju; Baje Janez, 3. stot., iz Hrenovic; Bartel Mihael, 2. od. stroj .pušk, iz Vrhnike; Batista Pe- ter, 7. stot.; Belavič Janez, 10. stot.; Berus Martin, 3. stot., iz Prečne pri Novem mestu; Bitenc Janez, 3. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Bolha Janez, 8. stot.f iz Ribnice; Borštner Fr., 9. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Bo-štele Anton, 14. stot., Brajko Anton, 7. stot.; Brolili Alojzij, 12. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Brulc Janez, 1. od. stroj, pušk, iz Velikih Lašč, Brulec Alojzij, 8. stot., iz Stopič na Dol; Bru men Janez, 10 .stot., iz Idrije; Brvar Janez, 7. stot.; Buršič Jožef, 3. stot., iz Krškega. ZA KOMISIONERJA — Jako bi me veselilo, če mi bi bilo mogoče govoriti s vsakim čitateljem tega lista, a je to skoro nemogoče, zato na tem mestu omenim, da bivam v tem mestu blizo 40 let in po znam mesto in njega potrebe. Obljubim, če izvoljen, da bom deloval nepristransko za večji Joliet. Za Vaš glas 9. marca se priporočam in zahvaljujem. WARREN O. HODGDON. EDWARD C. AKIN, kandidat za komisionerja. Cenj. volilcem: — Najboljša šola za uradovanje mestnih poslov je praktična skušnja. Jaz sem služil dve leti, kot mestni pravnik in skoro dve leti, kot župan tega mesta in sem že nad 30 let v odvetniškem poslu. Če bom izvoljen obljubim, da bom posvetil vse svoje moči in čas za mestno upravo, ker moja želja je, da se mesto postavi na pravo podlago.—Ad. ZA KOMISARJA — Bil sem rojen in zgojen v tem okraju, ter bivam v Jolietu že nad 30 let na 608 Washington St. v lastnem domu. Verjamem v pošteno trgovsko metodo poslovanja v javnih u« radih. Square deal vsakemu. Priporočam se za glasove Slovanov in se zahvaljujem za pomoč in zaupanje. JOHN J. WILLS. "mjSF* Anton, 12. stot., iz 1 14); Mivšek Anton, 11. 4>: Mlakar Janez, 5. stot. Pušk'- gcrc Anton, 1. odd. 19 J 1 P°«ačar i- iZ Sck (0kl' i? p', 'ianJek j/anc' f 8t0t (°kt' dhrušk anc' 3' marškomp., 'otočl r(t Kamnikom (okt. tj. (okt lor !'rallc. 3- stot., iz Pre-5k iz Co! ' : Janez, 13. C,v< i. avi (okt-19141; , Utre Janez °7' 1!' slot. (okt. 1914); kar>J°H ' ' 1914 V čne \ ^ otPčar ' Joi 1. stot. (okt. 1914); Raj-(okt. 1914); Ravni-"adoni. stot., iz Selc (okt. v... —» 14. stot. (okt. (ou 1914)-- c J.fm' 8- stot., iz Aržiš I??' 1 stot., (oŠ1 SnPri L Libija . 'ranc, 7. stot., z Je-fm (okt. 1914); Skubic žef , J »tot 7 , v Kt' ly14); Skubic Slani:S>k M^tii 'i mal'j«-Sap (okt. C t Van c,,a'U- stot- (okt 1914); okt ; tefan-.? (IS. okt. do 5. nov. 10 s?° 5- "ov ,o^hae1' 7. stot. (15. lov , t., i2 l914); Štimpfel Jožef, °W>);C°Snjit (15. okt. do S. «stot. os. ' lyl4); Strus Jožef, 10. — Junaštvo 87 .pešpolka. Dne 28. januarja je pisal Ivan Martin, ki služi pri 3. stotniji 87. pešpolka, v Celje vojno dopisnico s sledečo vsebin^ tnes so naši vrli vojaki zopet izvoi. . lep uspeh in pošteno naklestili Kii.,e. .\'a tisoče Rujov so ujeli in jim zadali težke izgube na mrtvih in ranjenih. Bili so do boka v snegu, vendar so ,-e vojaki 87. pešpolka borili kot levi in kosili vrste sovražnikov. _ —Sin revnih slovenskih staršev feld-cajgmojster. Na Dunaju te dni na-gloma umrli feldcajgmojster Ivan baron Samonik je bil sin preprostih slovenskih stariev iz Šoštanja. — Umrl je v Sevnici g. Mijb Starki, vpokojeni vodja zemljiške knjige. — Vojna zemlja na Štajerskem. Deželni zakonik objavlja odlok namestni-štva glede na enotno peko belega peciva. Izbrala se je štiridelna okrogla žemlja, ki naj se prodaja po 4 vin. Zmesi se s pridanimi 30 odstotki ječ menove, koruzne ali krompirjeve moke/S 1 .februarjem je prepovedana obrtna peka drugačnega belega kruha drug(e zemlje, kifelčki, mlečni kruh i. t. d.). Odlok se mora nabiti v pekarnah. — Ustrelila se je v Mariboru 18-letna polkovnikova hči Olga Debicki ZA ŽUPANA — W. H. CLARE se priporoča slovenskim in hrvatskim moškim in ženskim volilcem, kot kandidat za župana. Mr. Clare je znan po celem mestu kot najuglednejši in najuspešnejši trgovec z zemljišči. Mnogo naših ljudi je imelo in ima z njim oprtviti glede svojih zemljišč, zavarovalnine proti požaru, posojil in drugih enakih zadev, pa še ni bilo slišati, da je bil kdo z njegovim delom nezadovoljen. Kakor je g. Clare mož na svojem mestu, kot trgovec, tako bo tudi mož na pravem mestu, če bo nominiran in izvoljen za župana našega naprednega mesta. Ako naredite križ pred njegovim imenom je to znamenje, da hočete za župana moža, ki je že v lastni trgovini pokazal sposobnost in energijo. Tako bo tudi kot župan gledal na to, da bo mesto napredovalo. Pa tudi se ni bati, da bo slabo za delavce in trgovce pod njegovo vlado, ker on pozna želje in potrebe delavcev in trgovcev. Ne pozabite narediti križ pred njegovim imenom. Če to storite Vam ne bo žal — niti delavcem in ne trgovcem. Adv. ZA ŽUPANA. Z no^o upravo je treba izvoliti de lay«®' može, ki bodo nastopili svoj posel in delovali, kakor je treba, ker ina-či bodo nepotrebno tratili ljudski de nar. Moja kandidatura je utemeljena na mojem rekordu, in le na tem, ker ho čem biti dober uposlenec ljudstva, ka kor poskušam zdaj biti dober služab nik, se sem tekom časa več ali manj priučil potrebne znanosti glede mestnih poslov. Moja želja je, da dobim pravo moč s katero mi bo mogoče rabiti moje znanje v vsestransko korist mesta. Dozdaj še nisem imel nobenega političnega urada. Zdaj pa se obračam na vse volilce za pomoč-in glasove. Ker sem vposlen vsak dan 8 iir, zato mi je nemogoče osebno videti vseh volilcev, a časa, ki je last mojega delodajalca jaz nočem in ne smem tratiti. Jaz sem prost in samostojen ter nisem pod- kontrolo nikogar in želim tudi tako ostati, ker inače bi ne mogel služiti ljudstvu. Moja želja ni nakopičiti moje delovanje na tem mestu, ker ni prostora, vendar se priporočam, da pregledate moje preteklost in potem presodite in če ste prepričani, da sem sposoben in vreden, se Vam priporočam za glas in za pomoč za kar se Vam vnaprej zahvaljujem. TIM F. PELL, Adv. 703 Summit St. ZA KOMISIONERJA — Sem kandidat, naznanjam cenj. občinstvu. Jaz sem civil Engineer po poklicu in sem sposoben za javnega uradnika. Če bom nominiran za komisionerja bom tako deloval kot sem deloval vedno, kot delavec in kot gospodar. Ob tej priliki se o-bračam do slovenskih in hrvatskih volilcev za pomoč. Če bom izvoljen obljubim, da bom deloval za napredek mesta, da bo mesto imelo dobiček z vodovodi, odtoki in drugimi napravami. Gledal bom, da bo vsakdo storil toliko za mesto za kolikor je plačan. Za naklonjenost in glasove se Vam že vnaprej zahvaljujem. Adv. ROBERT E. ORR. HENRY W. ODENTHAL, kandidat za komisionerja. Moje geslo: Pošteno, čisto in vspešno upravljanje ljudskih uradov se mora upeljati v mestno upravo. Vsakemu se naj da pravica — a posebne pravice nikomur. Zadnji dve leti sem poskušal to upeljati v upravo urada mestnega klerka in bom poskušal to pomnožiti, če izvoljen. Pred 2. leti ste volili za me za klerka, zdaj se Vam pa priporočam za glas za komisionerja, ter se Vam za to zahvaljujem. — Adv. ZA KOMISIONERJA — Volite za CHAS: A. EKI.UND, ob mestnih prvotnih volitvah 9. marca, ker je mož visokih načel, pošten, zmožen in skušen. On je član zidarske unije in gleda za koristi delavcev, da dobe ne le 15 do 18 odst. od svojega dela, temveč 100 odst. Če bo izvoljen, bo imel delavski stain dobrega zastopnika v mestnem odboru, ker z njim se boste enako zmenili kot. bratje. Ker Vas ne more vseh zdaj obiskati, Vas želi potem, ko bo izvoljen. Ne pozabite imena pred katerim naredite križ! VOLITE PHIL. PECK ZA KOMISIONERJA V TOREK 9. MARCA 1915. ZA KOMISIONERJA — Volite za Chris. P. Sorg, ki izdeluje O. K. smodke — 40 let — navaden delavec. Za najboljše uspehe izvolite mene na dan 9. marca, 1915. CHRIS. P. SORG. ZA KOMISIONERJA — Uspešen trgovec in mož, ki plačuje visoke, davke, je pravi steber vsakega mesta. In tak mož je g. Frank L. Ki ep, ki sc priporoča volilcem za komisionerja. Volite za FRANK L. KI EP. ANTON NEMANICH ML., slovanski kandidat za komisionerja ob prvotni volitvi v Jolietu dne 9. marca se priporoča rojakom in vsem slo vanskim volivcem. Volite svojca za svojega zastopnika v novi mestni u-pravi! Samo vaš človek razume vaše želje! — Adv. JOHN J. NICHOLSON, kandidat za komisionerja. Znan meščan — je bil 7 let alderman prve warde in 2 leti mestni blagajnik, ter stanuje 33 let v prvi wardi. SPOSOBEN, IZKUŠEN, POŠTEN IN ZANESLJIV. ZA KOMISIONERJA — Delal sem za Steel kompanijo 14 let in 10 let sem bil pomožni zapuščinski sodnik, kar je dokaj sposobnosti za mestni odbor. Ali ni res? Volite za me ob prvotni volitvi 9. marca in dokazal Vam bom svojo sposobnost. FRANK H. McROBERTS, 307 — 4th Ave. LOUIS B. BERTNIK, kandidat za komisionerja je POŠTEN, ZAVEDEN, SPOSOBEN IN DELAVEN. Naredite križ red njegovim imenom da tako pomagate dobreriiu možu do cilja. On je Čeh in vsestranskega priporočila vreden. Adv. Ss "' tv f Marcus Krakar kandidat za KOMISIONERJA B* J Skoro vsi Slovenci poznamo g. Krakarja, ki je eden prvih naših naseljencev v tem mestu. Prišel je sem pred 50. leti. Ko so Slovenci začeli bolj napredovati in si postavljati cerkev in šolo, je g. Krakar pomagal Rev. Šusteršiču pri zidanju in drugem delu za napredek naselbine. __G. Krakar je zdaj kandidat za komisionerja in se priporoča našim moških in ženskim volilcem. Obljublja, da bo gledal za našo stvar, zlasti da se ceste in pota popravijo in da boste vsi dobili kaj več od mesta za svoje davke. Pri volitvi, dne 9. marca, naredite križ pred njegovim imenom za kar se Vam zahvaljuje vnaprej. — Adv. AMERIKANSKI SLOVENEC._2. MARCA 1915. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) "Veš," rekel je, "to so taki ptiči, ki, kadar vale, poiščejo duplino v drevesu; tam znese samica jajca in sede nanje, samec pa zalepi odprtino z glino, da se samo njena glava vidi iz luknje in šele, kadar se mladiči izležejo, pre tolče s svojim velikim kljunom glino in izpusti samico na prosto." "Kaj pa ona je v tem času?" "Samec jo kisui. Leta nepreneho-' ma okrog in ji prinaša razne jagode." "Kaj pa spati, ali ji dovoli?" vprašala je zaspanim glasom. Stanko se je nasmehnil. "Če je njegova gospa tako zaspana, kakor sedaj ti, ji dovoli." V hladni soteski se je polastil deklice silen spanec, ker ji je bilo od zju-traj do poldne odpočitka premalo. Stanko bi naredil najraje kot ona, toda ni mogel, ker jo je moral držati, da ne bi padla, poleg tega je pa silo težko sedel po moško na ravnem in širokem sedlu, katerega sta aHtim in Teki-Sa-mala naredila za deklico še v Fašodi. Toda ni se smel premakniti in peljal je konja kolikor mogoče počasi, da bi je ne zbudil. Ona se je med tem nagnila nazaj, oprla glavico na njegovo glavo in za spala popolnoma. Dihala je tako mirno in enakomerno, da je bilo Stanku žal za zadnji prašek kinine. Ko je poslušal njeno dihanje, je spoznal, da je nevarnost mrzlice za sedaj odstranjena, ter je .pričel premišljevati: "Soteska gre vedno kvišku, sedaj celo močno strmo. Prihajamo vedno »išje in kraj je vedno bolj suh. Treba bo najti kakšen visoko ležeč prostor, dobro zavarbvan in pri bistri vodi, da se bomo nekaj tednov odpočili in uredili in počakali, da preide spomladanski deževni čas ali massika. Marsikdo bi ne vzdržal niti deseti del tega ■aapora, toda treba je vse, da se deklica odpočije! Kakšna druga bi po taki «oči dobila takoj mrzlico, toda ona — kako mirno spi! Hvala Bogu!" In te misli so ga spravile v dobio •roljo. Od časa do časa jc pogledal «a Nelkino glavico, naslonjeno na svoje prsi, ter govoril sam s sabo veselo in ne brez začudenja: "Čudno pa vendar, kako ljubim to -cnalo muho! Res, da sem jo vedno «d imel, toda sedaj 'jo imam še vedno Aolj!" Jn ne vede, kako bi si razložil ta čudni pojav, začel je premišljevati sledeče : "v "Gotovo radi tega, ker sva toliko skupaj prestala in je ona pod mojim varstvom." Med tem je držal to "muho" z veliko previdnostjo z desno roko čez pas, da ne bi mu padla s sedla in si ne razbila noska. Šli so dalje v koraku in «»olče, samo Kali je polglasno pel neko pesem na slavo Stanka: "Veliki gospod ubiti Gebhra, ubiti leva in bivola! Yah! veliki gospod ♦ibiti še veliko levov! Yah! veliko mesa! veliko me sil! Yah! Yah!..." "Kali," vprašal je tiho Stanko, "ali Vahima love leve?" "Vahima se ba.ti levov, toda Vahima kopati globoke jame in če lev pomoči pade notri, Vahima s'e smejati." "Kaj pa potem naredite?" "Vahima metati mnogo ošpičenih ©kleskov, da je lev kot jež. Potem ga potegniti iz jame in snesti. Lev je dober." > In po svoji navadi se je pogladil po želodcu. Stanku ta način lova ni bil zelo všeč, torej ga je začel izpraševati, kakšne druge živali se nahajajo v deželi Vahima in govorila sta dolgo o antilopah, nojih, žirafah in nosorožcih, dokler na njuna ušesa ni prišel šum vo-dopada. "Kaj pa toj" zaklical je Stanko, "pred nami je reka in vodopad?" Kali je pokimal z glavo v znamenje, da mora tako biti. Nekaj časa so jahali nekoliko bolj Iiitro, ter poslušali šum, ki je postajal vedno izrazitejši. "Vodopad!" ponovil je Stanko radoveden. Komaj pa so prešli prvi in drugi ovinek, kar jim je nepremagljiva ovira zaprla daljšo pot. Nelka, katero je poprej premikanje konj zazibalo v sen, se je naenkrat zbudila. "Ali tu prenočimo?" je vprašala. "Ne, toda glej!" odvrnil je Stanko, "skala zapira sotesko." "Kaj početi?" "Poleg nje preriniti se ne moremo, ker je tesno, torej se bo treba nekoliko vrnjti, iti navkreber in obiti oviro, toda do večera sta še dve uri, torej imamo čas. Naj se tudi konji odpočijejo. Slišiš vodopad?" "Slišim." "Tu ostanemo čez noč." Potem se je obrnil h Kaliju in mu rekel naj spleza na breg jarka in pogleda, če dno soteske ni založeno s podobnimi ovirami, sam je pa začel pazljivo ogledovati skalo in čez nekaj časa je zaklical: "Odtrgala se jc in padla jc še nedavno. Vidiš, Nelka, ta prelom? Poglej, kako je svež. Na njem ni nobe- nega mahu in nobenih rastlin. Že vem — že vem!" In z roko je pokazal deklici na baobab, ki je poganjal nad bregom soteske in čegar ogromna korenina s.e je raztezala po steni čez ves prelom. "Ta korenina se je zarila v razpokli-no med steno in skalo in naraščajoč odtrgala slednjič skalo. To je jako čudno, ker kamen je vendar bolj trd kot les, toda vem, da še na gorah včasih tako zgodi. Ako dobi taka skala kakšen sunec, — se takoj odtrga, ker se le slabo drži." "Toda, kaj bi jo sunilo?" "To je težko povedati. Morda jo je odtrgal poprejšnji vihar, ali pa včerajšnji." V tem trenotku je pritekel Saba, ki je bil poprej ostal za karavano, se naglo vstavil,- kakor da bi ga kdo od zadaj potegnil za rep, pričel vohati, potem se pa začel riniti skozi ozek prehod med steno in odtrgano skalo, potem se pa takoj spet umaknil z naježeno dlako. Stanko je stopil s konja, da bi pogledal, kaj je psa tako prestrašilo. "Stanko, ne hodi tja," prosila je Nelka, "tam je morda lev." Deček pa, ki je bil nekoliko junak- | bahač in ki je še od včerajšnje noči imel hudo jezo na leve, je odvrnil: "Kaj pa je to, če je lev — podnevi!" Komaj se je pa približal vhodu, se je razlegal z višine Kalijev glas: "Bvana kubval bvana kubva!" "Kaj tacega?" vprašal je Stanko. Zamorec se je v enem trenotku spustil po steblu neke vzpenjajoče se rastline doli. Z obraza se mu je poznalo, da prinaša važno novico. "Slon!" zaklical je. "Slon?" "Da," odvrnil je mladi zamorec ma haje z rokama. "Tam je vodopad, a tu skala. Slon ne more vun. Veliki gospod ubiti slona, a Kali ga jesti oh jesti, jesti!" Pri tej misli se ga je polastilo tako veselje, da je pričel skakati, tolči z dlanmi po kolenih in smejati se, kot bi bil brez uma in pri tej je obračal oči in kazal bele zobe. Stanko ni takoj razumel, zakaj pravi Kali, da slon ne more iz soteske, ter je sedel na konja, da bi videl, kaj se je zgodilo, Nelko je izročil Mei, da bi imel v danem slučaju proste roke za strel, Kaliju pa rekel, naj sede na kc nja za njegovim hrbtom in poten] so se vsi obrnili in začeli iskati prostora, koder bi zamogli priti na vrh. Med potjo je izpraševal Stanko, na kafc na čin bi zamogel slon priti tja, kjer se nahajal — in iz Kalijevega odgovora je deloma spoznal, kaj se je zgodilo. Slon je menda bežal po soteski pred stepnim požarom; med potjo je zadel na silno nagnjeno skalo, ki se je od krhnila in mu zaprla pot nazaj. Ko je pritekel potem do konca jarka, je ob stal nad bregom prepada, kamor je padala reka in na ta način je bil zaprt. C cz nekaj časa >o mladi popotniki našli prihod ,toda bil je tako strm, da je bilo treba razjahati konje in jih peljati za sabo. Ker je po zatrjevanju zamorca k reki bilo jako blizu, so šli peš dalje. Slednjič so prišli na viso ko skalo obdano od ene strani od reke, z druge pa od jarka in, ko so pogledali v dolino, so zagledali na dnu kotline slona. Ogromna žival je ležala na trebuhu in se na njihovo veliko začudenje ni dvignila, ko jih je zagledala, samo ko je Saba pričel teči po bregu soteske in srdito lajati, je zamajal nekoliko a, velikanskimi ušesi in dvignil trobec, potem n;a pa takoj spet povesil. Otroka sta se držala za roki in dol go molče gledala slona, dokler ni spre govoril Kali: "On umirati lakote!" ' Slon je bil res tako shujšan, da je njegov hrbet izgledal kakor iz telesa štrleči greben; boki so mu upadli, pod kožo so se kljub njeni debelosti videla rebra — in lahko je bilo uganiti, da ne vstaja radi tega, ker nima več sil. Soteska, ki je bila pri ustju še pre cej široka, se je izpremenila v kotlino na obeh straneh zaprto z vodoravnimi skalami in na njunem dnu je rastlo ne kaj drevja. To drevje je bilo polomljeno, skorja na njem obdrgnjena, na vejah niti listka. Rastline, ki so se zvijale po skalah, so bile tudi potrgane in snedene, trava v kotlini pa po-muljena do zadnje bilke. Ko je Stanko popolnoma pregledal položaj, je začel pripovedovati Nelki svoje mnenje, toda pod vtiskom neizogibne smrti velikanske živali je govo ril tiho, kakor da bi se bal, da ne bi mu zagrenil zadnjih trenotkov življenja. "Da, res umira lakote. Tu tiči go tovo it dva tedna, to je od časa, ko je požar požgal staro travo. Snedel jc vse, kar je bilo mogoče snesti, sedaj se pa muq, toliko bolj, ker tu gori ra ste krušno drevje in akacijo z velikim stročjem in on jih vidi, a nc more pri ti do njih." Nekaj časa so spet gledali molče, pa tudi slon je obračal k njim svoje majhne ugašajoče oči — in neko grgranje mu je prihajalo iz grla. "Res," spregovoril je deček, "bolje mu bo okrajšati muko." To rekši je dvignil puško k obrazu, 25 daril zastonj — 14 K. Gold Filled Ura $5.50 POSEBNA PRODATA 14 K. GOT.DPTT.T.TCn TIP .............. — Tmr«n«,i da ie ura 14 K- GOLD FILLED, JAMČENA ZA 20 LET, ZNA- i , kakovoStl> P°tem boste P'ačali še $5.25 in 35c za stroške pošiljanja. Ako ne boste zadovoHni vam vrnemo vlogo. Kdor kupi uro od nas SE NE RABI BATI 7GUBE ker ur,- m T A M^FMlf 7 \ on r t-t • - , zaa°voijni vam vrne meniamo POPOI NOMA RRK7PT A An r ^BtL, ker ure so JAMCENE ZA 20 LET in ce se pokvaan pred 20. leti, jo popravimo.ah za-fp i^AM^A BRkZPLACNO. Iz Kanade se mora poslati ves denar takoj z naročilom. NAZNANJAMO, DA NAŠA KOMPANIJA ufofn darit po pta" V" ™ V' -L°UiS"' M°" »aže > Nizke ccae ia dobra paetredba naše gesla. Za najnižje dnevne cene denarja CM. tel. 33». N. W. in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte oglas "A. S." na 1. strani. I Ne pozabite torej obiskati aaa v mlej mesnici ia groecriji na vogale Broadway aad Granite Streefe CMe. Pboae 27«. N. W. Phone 1113 E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, III. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. Louis Wise rtj« 200 Jackson St JOLl**' gostilničar YIN0, ŽGANJE IN SMOl*15' Sobe v najem ia Lanck R«** Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje h, ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota Meta 405, S. Bluff St.. Joliet, III- >io