Leto ttlll., štev. 73 tielje, torek 6. julija 1926. Foštnina plačana u gotouini. Izhafa v torek, 6etrtefc in sobota. Stane mesečno Din 7" — , za inozenistvo Din 20*—. Posamcxna števhka 1 Uii9. Račun poštno-čekovnega zavcda štev. 10.666. Uredniitvo in uprawmiötvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Kerenski o boljševiski Rusiji. (Konec.) Ker pa se narodno gorpodarstvo ne more razvijati brez svobode. poti- skajo boljševiiki razvoj Ru.sije za pet- deset let nazaj. Pred vojno je Lmela Rmsija že znat.no industrijo. Sedaj je vse upropaščeno, le par žalostnih odtankov je še. Financijelni poiožaj Rusige je, če možno, še slabšK Glasnej- še nego berede govori dejstvo, da bol'j- -eviki obletajo vse bankirje vse Evrope, ker mora jo že davno ži.veti le še od mi,- iosti kiozemskega kapitalizma. Res je sicer, da je bila caritstiena Rusiija za- dolžena. Toda ta posojii'a so bila inve- stirana in so bila plodna. Sedaj nima dezela ni'kakega prenioženja in narod- iio iitnetje se je v teku enega desetletja skrčilo mi desetino. Gospodarski red boljsevikov ponieni smrt.« Kerenski ne more povedati, koliko desetletij ali koi'iko dni se bodo boljše- viski diktatorj'i se držali, gotovo pa je baje, da temdenca ča.sa deluje proti njiin. Na mestu pogubljene industrije se opaža neki nov in povsem primiti- ven kapitalizem. Kerenski je uvtrjen. da se bo ta novi kapitalizem razvijal in da od dneva do dneva napredujoca gospodarska obnova izsili poleg gospo- darske tudi poi'i-ticno svobodo. To pa ravno zato, ker se gospodarstvo ne mo- re razvijati brez svobode. Sedanja pa- si-vna strpnost ruskih mas po mnenju Kerenskega nič ne dokazuje. »Razum- ljivo je, da so se nižji in širji sloji iz jiočotka navdusevali za boi"jševi;ke. ka- kor je bila razumljiva zmaga Lenina pnoti meni. Med krvavo vojno, v naj- večji^ bedi, v razbnrjeni atmosferi« uspesnih državljan skill revohicij — ko j-e bil zrahijan red, disciplina in var- nostna služba — je začel kup demago- gov propovedovati siussstvu, da odslej ne bo več nikakega vojaštva, rnobene- ga plačevanja davkov, da bo vsakdo laiiko jemals kar bo hotel: zemljo. hiše, donar — in da vse pripada vsein! Ob takii'h razmerah bi bil Lenin v katerisir- bodi drža.vi, tudi v Parizn ali London u, diosegel Lsti ii'speh. Ko pa je prislo do obračuna: delo, pi'acevanje davkov. stradanje, rdeea straia, rdeca vojska. rdeča disciplina. — je postajala stvar znatno neprijetnejsa. In danes ga ni nobenega inteligentnega cloveka, ki bi se mu ne bilo omrzilio boljševiško go- spodstvo. Celo indu.stri.iski proletari- jat je po vei'ikem deiu preiel v protire- vclucijonarni tabor.« Na vprasanje, da-li ni kmetst\o zadovoljno sedaj, ko orje lastno zemljo in živi baje v blagostanjiu, se je Keren- ski skliceval na gov-or Buhari-na na ko- ni'Uiii'Sticnem straiikinem shodu due 26. januarja. kjer je goviornik naglašal, da je najvecji probiern Rusije preoblj'udc- nje s kniGtskiin prebivalstvom. Keren- ski vzklika: >Kako krvava ironija. Na neobdelamili ruskih poljih z redkim prebiivalsitvom bega šestnajist clo osem- najst mia". gladujocih brezposelnih kme- tO'V (tako je rekel Buhariai sain!), ker ne rnorejo obdelovati zemi'je radii po- manjkanja kapitala, semena in orod- ja. In sedaj odhajajo v krdeliih v Sibi- rijo, kjer iščejo no-vih možnosti . . . Te podrobnosti posnemamo iz boljševiških listov.« Na zadevno nadaljnje vprasanje je iizja.vil Kerenskii: »Svetovna vojna je sicer izzvala not rand o kriiz-o v kapita- lizmu, ne pa kriize kapitaliizma. Evrop- sk'O denarno gospodarstvo trpi sicer še vedno in težko pod posiedicami svetov- ne vojne. Tern bolj ojacano pa je izšlo iz vojne vihre n. pr. ameriško. V da- nflšnjem svetn je evropska celiaia ko- maj več nego provinica in ce bi hoteli Evropo smatrati kot zaključeno celoto, bi bilo to naravnost provincijalmo na- ziranje.« Izpraševalec je prii>oinnii. da .>i take kratkovklnosti ne more domnevati niti pri koinunistih, ki ti/rajo z vnemo svojo propaigando v vseh deli.li sveta. Ce bi bil položaj tako slab, ne bi tro- sili mjli'jonov za tako povsem breznad- no stvar. Kerenski je odgovoril: »Okle- paj;o »a vsake biljke. Najiboi'jsi primer za to daje sedaj shiča.i z Zinovjevim. Bil je naj'vecj'i gorečnež svetovne revo- kicije. Razoearal pa je in odzagali so ga. Na'sl'ednjega due je iizbruhnila go- ner aln a stavka v Amgliji in Zinovjev je bil' tocno zopet na pozorisču, ker so se v M'oskvi. nadejali: sedaj pa zacenja prevrat; angleški kapitaliizem bo skoro odpra'vljen — so se radovali. Zinovjev je mend a vendar pra.v iimel! Tudi v dnugiih delih sveta ne gre boljše s pro- pagando svetovne revolucije. Ponavlja se vedno isto dogajanje. Boi'jseviki se postavljajo za vsako nacijonalistično revolucijo, da gredo takorekoe v žerja- vico po kostanj zanjo. Nacijonalisti v s-vcji stifeki sprejemajo prav radi bolj- ševiško pomoc. Toda cim so preko pr- v.ih težav, noc-ejo imeti nič vec opraviti s kojnnnjzmoni.« Kerenski izjavija. da je bil tudi v zinagOA-itih clneh Lenina uverjen, da bolj'seviska propaganda ne more zavo- jevati sveta in da boljševištvo ne od- pra.vi sedanjega kapitalisticnega sve- t ovai eg a red a . . .« Politika. p SV. PRIBIGEVIČ ZAHTEVA SKUPŠČINO. Svetozar Pribicevic je 2. t. in. püslal pred.sedniku' Narodne skuß- šcidie Trifkovicu in min. predsedniku Uziuiovicu psinia, v katerih v imenu kl'iiba S.DS zahteva takojšnje skl'icanje narodne skupščime, ker so celi deli dr- žave uprüpasceni po stra^nith poplavah in di'ugih elementarnih nezgodaii tt-r je narodu potrebna nuj,na pomoč. Ker so v to svrho v proracunu dovoljeni krediti nezadostni, mora skupščina najti in dovoli'ti potr.ebna sredstva. p MIN1ÖTRSTVA NAJ REDUCI- RAJÜ! Naša vlada je vedno obetala štednjo v znaku redukcije. A doc-im brez milosrenosti reducira mafe urad- nike in nižje državn« uslaižbence. lie namerava redu-cirtti preštevilnrh mini- sirstev. V predloženi osnovi zakona o centralni upravi se takoj ukkija sumo ministrstvo za izenacenje zakoncv in ])otem čez eno oclnosno dve leti še dve minivstrstvi. V dobi ol>ce krize vlada pušca na hrbtu obremenjenega naroda i osem nepotrebniih ministrstev. Klub SDS zahteva, da se reducira teh osem ministrstev in da jih ostane samo na- slednjih deset: 1. ministrstvo pravde, s katerim bi bi'l-o združeno minfetivsivo za jzenaeenjFaši'stovski režiim si je nadel nal'ogo, da ne zabrani drugorodcem, ki so po nesreci ostafi tostran neiizpremenljiviii clržavnih mej, govoriti lastmi jezik in ohraniti lastni jezikovni zaklad kakor druge dialekte. Na drußi strani pa je trdna volja novega politiicniega reda v Italiji, da ne^niejo neraizsodni agita- tor ji izvršiti kake akciije, ki bi biiki v nesoglasjiii z iclealtnimi principi, iz ka^- \ terih bo nedvomno iizvdrala veličima ita- lijanskega plemena.« p 0SEMURN1 DELAVNIK AN- GLESKIH RUDARJEV. Aiigleska po- slansfca zbornica je sprejek s 332 gla- sovi proti 147 zakonski načrt gl;ede uvedbe 8-uanega delavnika v' rudarskii industriji. Pri tret join cUanjiu ]e prislo do viharnidi prizorov, ker se je delavska. stranka z vsemi sredstvi uipiirata uved- bi tega zakona. Poslanec Jonnes je na- padel na neparlamehtaron nacin lorda nngleske admi'ralitete ter ga nazval mo- rilcem. Ker se je branil preklicati to zal'itev, je bil odetranjen ined v ilia mi- ni i protesti delavske stranke iz zbornir- ce. Lord ChurhiJl je zahteval klj.ub pro- tt'stom delavske stranke /vakljaicek de- bate. Njegov pred log jNOVA DGB A« Š^v. 73. Hsšim naročnittom! SoboJiÄ»številki »Novg Dobe« smo.$raožili položnice. Prosimo, da se jih naročniki prav pridno poslužijo tät nam nakažejo na- ročnino. ^amudnikc prosimo, da nam pofavnajo naročnino za nazaj ter nekaj tudi za vnaprej. Je nekaj takih, ki se za opo- mine sploh ne zmenijo. Ti naj nam pošljejo naročnino tekom 8 dni, ker jim bomo sicer usta- vili list, zaostalo naročnino pa primernim potom iztirjali. UPRÄVA. kiili 8 milijbnov. Let a 1720. so Nemci šteli 16 milijonov duš, 1. 1800. se je to stevi'lo zvišalo na 26 milij.onov, 1*. 1871. na 41 lnilijonov, 1. 1880. na 45 milijo- nov, 1. 1900. pa na 67 mili.jonov. Zad- nije ljudsko štetje, ki se je vršiio v Nem- ci ji f. 1925., izkazuje 63 milirjonov Nem- cev. Wiirth racuna, da se v Avstri^i na- haja 6.(5 mtfiijtonov Nenicev, na Cehö- slovaskemi 3.3, v Švici 2.6, na Poljskem 2, v Rusijl 1.5, v Jugoslavrji 0.5, na Madjarskem 1.5, v Ita.li.i-i 1 milijon, in toliiko tudi na Romiun,skem. Nadalje tr- di, da prebiva v Kanadi 400 tisoc Neni- ce.v, v Brazilliij'i 600.000, v Argentitniji 80.000, na Kiitaj'skem 35.000, v Južni Afriki 40.000 in v Avstraliji 100.000. Witii.li računa. da živi na svetu šptoh 90 do 95 mUijonov Nemcev. Celjska kronika, c G1RIL-MET0D0V KRES v ne- deijo radi neprestanega deiarja-ni vz- phmitel na starem gradujJiikyzig je bil odiLožen na pondel;R>k ^veeoTq ko:. godu- ; jeta naša .blagovestnrka. n> .;yl. ... c: GYETLIÖNI-iDAK- CMD. V no-:; deljo,ä,rbe 4. t. m. :sta'ppirediii obe po- dražmipj Družbe sv. Cirjla in Metoda v Gelju. cve.tricni dan, k3 je pray lepo uspel. Požrtvovakie iiabiTalke gospe dr. Robernikova,. iMitnkji Zal^ukoskova in Prckorškova,..tei';g03P.qaiiCne šolska uprav. Zupančičeva, Lea Beiiieanava, ! Boža Jeralova, Vida StadLerjeva, Elda Peklarjeva in Miira Fimkova so nabrale skupno 1376.65 Dim, ga. Št. Gradišni- kova in g. Pavel" Zabukošek pa z nabi- ralmo polo 2045 Din. Skupna vsota pri- spevkov znaša torej 3421.65 Din in se bo poslala Družbi sv. GiriLa iin Metoda v Lj-iibljani. Nabirakia pola vsebuje sledeče prispevke: 150 Dim: Gelj-ska me- striff hranimica; po IOC) Dim: podruž- nica Prve hrvatske štedionice v Gelju, podružniica Ljubljanske kreditne ban- ke v Celju, podružnica Slavenske ban- ke v Gelju, Cel'j.ska posojLlnica d. d. in hotelir g. A. M. Hlavač; po 50 Din: podra.vnaitelj g. A. Kunej, podružnica Za.družne gospodarske banke d. d. v Cei'ju, droger i ja »SanHas«, Ljiudska po- sojilnica v Gelju, knjigarna Goričar & Leskovšek, Zadruzna Zveza v Celju, Lastni dom v GeLj,u in Zvezna tiskarna v Geljiu; razni trgovci, obrtiiiiki, pri- vat niki iii neimie#jbvani so dopokiift to zbirko do zneska 2045 dinarjev. '*L PRISPEVElv OSREDNJI CMD. Ker radi neprestanega deževja pi'i. pro- .slavi goda nasili blagovestnlkov Gk'ila in Metoda ni bi'lo mogoče mislHi na umetni ogenj in godbo, ni bilo n-ikakih izdatkov. Za.to se odpošlje po nabirakii poli nabrana vsota 2.045 Din im za cve- triični dan zbrana vsota 1.376.65 Din v sku])nem znesku 3.421.65 ])k\ osrednji Družbi sv. Cirik in Metoda. c REDNI SESTANKI ČLAN0V ÜRG. SDS v mestu Celju se vršo vsako sredo v mall dvorani Gefjskega doma. Začetek razprav ob pol devetiih. c VUJAŠKE ŠTIPEND1JE ZA MEDICINGE. Miniistrstvo vojne in mornarice razpisuje štipenidije za me- diicince, ki imajo I. rigoroz im se z re- veiizom obvežejo, da bodo na unlverzi posLusaii vojiiio kirurgijo in vojno higi- jeno ter iz teh predmetov tudi kolokvi- J'ali. Tudi za 10 maturantov, ki bi se posvetili farmaciji, so določene štipen- dije. Mediicimci inr farmacevti se itniajo obvezati, da bodo po koneaniii študiijah vötopLli v vojaško službo. Višina šti- pendij je doi'ocema na 1200 dinarjev mesecno. c SUBVENCIJA SOKOLSKIM DRUŠTVOM. Ministrstvo prosvete je določilo kredi;t v znesku 100.000 Din v svrlio subvencijoniranja sokol-skiih in druigiili gnnnastiniili drustev v tekocem budžetnem letu. Subvencija se bo v kratkem razdelila na podlagi podatkov, ki jih je mini-strstvo zbralo o delcvanju .omenjeni.li drustev. c USPEHI NA SREDNJIH 00- LAH. Prosvetno niiniitrstvo je prejelo«r od vecine svojüi delegatov, ki so vodili zrelostne izpite na .sredniih soküi, 'urad.ua porociia o ucniih usi)ehiih. Po teh por'bciTili je. iispeH na srednjih so- lah letos relativno zadovoljiv. Ko do- spo sö 'dTÜga porociia, izdela prosvet- no mi'ftistrstvo statistiko, toda že sedaj naglašajo, da so" letošnjd ospelii na sTedrifjiüi šolali povsod innogo bol'jsi ne- gö prejživja leta. c SLOVENSKO PLANINSKO DRU- ŠTVO V LJUBLJANI nazna,nja; da so,- sedaj otvorjene vse postjojanike v Kam- niškiili im Julijskih Afpah razen Orož- nove im Malnerjeve koce. Bala so najcenejšl in najbolj trpežnl, oglejte sl jlh v trgovlni A. Drofenik| Glavni trg. na P'latnu, ki je razpeto kot strop na gredali, katere kakor okvirji delijo ves strop na eaiajM polj, emo vetiko osred- nje in deset lnanjeili, s.tran«ki:h. Najza- nimiivejša je sredmja sliika, obenem naj- večja oljnata slika na Slimrenskem, ki kaie il'uzionitetičen pogled navžgor, ko da je, kol ga kaže prav izrazi.to slika v župni cerkvi, ki je pra.v zaninni'va. Dovolj je tedaj ostan- kov, dovolj tfpomimov, treba je le, da jih zbudiimo, da-zaživijo v nas v vsaj pri- bližno sfiko celjske preteklasti . . . ¦ Ob strokovnein vodstvu clovek sc- le prar\7 Sj^ozna, kako težko jc pravza- prav ;i]rbdreti vikljub soli, ki nam je vendar nudila studij doniače zgodov:- ne, v ca.se na.sidi prednikov, jih dojeti tako, da zažive v nas. A kako nedo- stopno mora biiti vse to šele škšemu obciiißtvu . . . Mrirda "bi biio prav umestno, da bi Ljudsko vseučilišče vze- lo \' S'voj program tudi razia.ganje do- mače, t. j. lokalne zgodovine, da bi morda medtedenskim ])redavanj,ein sle- di'la ob nedeljah specijellna vodstva! Navadili bi se gledati naše mesto, spo- rnen iike in ostanke, kar je neprecenlji- ve važnosti! • ' ,' A tudi opazka nekega gospoda ni bil"a näpak, ko je dejal, da bi bilo mar- sikako iliozemsko meisto veselo, ko bi i»inelo toliko spornenikov im tako pre- teklost kakor Golje; poväarjalo bi lah- ko svojo veljavo, ki mu res gre, im bi tako postalo še bolj znano kot' kraj res- nične histori.JLske važnosti, kar bi vabi- l'o tujce v še večjein številu kot jih zdaj vabi Savinja im krasna" okolica. Sen je pa še, da bi se grofi'ja spreme- nila v muzej . . . To bi bilo res nekaj, a je še v daljmi bodoenosti. Predvsem bi pa rabidi slovensko zgodovino Gelja, ki baje že nastaja iz- pod peresa strokovnjaka. In tudi vod- nijc, slK'en ptuj'skeniu, bi bil potreben. To popokwma prosto doživijanje vodstva in ini.sLr, ki' so ])'ri tem ltasta- jale, podajam v neprisiljeni obliki, da bi se ined naani ])^globil smivsel za pre- teklost našega mesta, katere poznanje bi moralo biti duševna svojima, del" sploßiie izobrazbe vsakogar izmed nas, N. K. c SKADRSKU BLATü V CELJU. Z'imanji listi že nekaj časa obraeajo pozornost javnosti in merodajniih krp- gov na skamkü. ki ga vsakdo more vi- deti na dvorišču poslopja starega okrožnega sodišča. Neverjevmo je, da se more kaj takega goditi sredi) Celja. Že o-lep€in vremenu je bi'lo tarn blato in 'vsm'fad, a sedaj' je nastalo naravnost strnp^afoi-močvirje.sln treba ie biso, da liiinr/ l&': zgodovLii'sko-uinetniiäko dru- stvo v Ljailjljiiai pokazalo to džunglo! c AVTÜ P0ŽARNE BRAMBE. Minol'i petek je celjska pozarna bram- ba preizkušala Lep Fordov avto za de- set oseb, ki je opremljen z eno vecjo turbimo, katera zajme 700 ILtrov vode na mimuto, ter jedno manjšo turbino za 300 lit row Avto, na katenega se da prikleniti tudi velika bri'zgalma na mo- tor, bi stal 100.000 dinarjev. Na vsak načim so razni sluöaji pokazafi. da je tak avto potreben. c JS. K. CELJE pri-redi 18. t. in. sportni dan. Razen žet Abičajne štafete skozi me^to, združene s promenadnim koncertom, bodo nastopile ])rvič v Ce- lju tudi hazenasice in sicer ena druži- na iz Mari.bora im ena iiz Ljubljane. Zvečer pa se bo vršila veselica na Gla- zi'ji. c INVALIDSKI ZAKON. Oblast- ni odjjor udi'uzenja vojnili imvaLidov za ljuibijamsko in mariiborsko oblast v Ljubljani je iizdal knji'go, v kateri je in- vali'dski zakon in praviikiik s konien- tai'ji, razni statisticni podatki, tabela- mi o stanjiu iavalidski/h prejemkov, dr- ža.vnitli izdatkov in stanje vseh imvalid- skiih prejemkov, državnih izdatkov in stanje vseh invalklsküi im dec jih zavo- dov. Knj.i(go je uredil g. Dragorjub 0. Novakoviic, podpolkovnik invalid im nu,- čelmik invalidskega odidelka v mimistr- stvu za sociijalno politiko v Beogradu. Pr.poročljiva je za vse irrade, ki imajo opravka z in\atklskkni zadevami po- sebno za gg. sodnike, odvetuike in sploh vse jltri-ste', zlasti za invalide in vojne vdove. Aui'iiii jie 12 Din, po pošti 1 Din vec. N;;Moea .sedkektno pri izda-.j-dti4jtr- gori navedeiiieiii'U oblastneinu odiliöriu-v Ljiubljani, Šentpeterska vojašnica. '' c MRLlCl MESEQA JUNIJA. V mestu: Kraiičic Neža. mestiia reva, 75 . let; Pšenicnik Miloš, sin trgbvca; Si- moni'sek Malevž, kanclist v p., 70 le\L Weiiedikter Josip, bivši knj.igovodja. 38 let; Vegunt Josip, mestni reve4,,68. let; Oeji.pi^ifl, zasebnica 79 let. Moiftf'^i; bolwipi: feožek Ana, otrok mizars^ega : moistr^iiz Cefja., 4 leta; Hren Josi'p, to- vanijLk;i delavec iz Petrove, 23 let; Ka- darschafka Franc, gozdni paznik iz Rogaške Slatime, 73 let; .Podreberšek Neža, kočarjeva žena iz Žusnia, 32 let; Arzenšek Ana, najemnikova hči iz Št. Vida, 3 leta; Jerin Janez, kočarjev sin iz St. Pavla pri Preb., 6 let; Sidlovsky Teodor, vpok. šef mornarice iz Rogaške Slatime. 70 let; Paul Anton, ravnaitelj nieščaiLske sole iz Gelja, 75 let; Dobrov- niik Neža, hlapčeva žena k Gelja, 51 Let; Mayer Karl, brivski pomočnik iz CeLja., 46 let; Dobovvsek Fran jo, kočar iz St, Jurja.ob j.už. zei'., 47 let; Kraše- vec Ana, brezposekui iz St. Ruiperta nad Laskkn,. 25 let; Rifl Barbara, za- sebniiea Lz Hrastnika, 36 let; Nežmah Eliza, posestnica iz Donacke gore, 41 let; Bizjak Ivan, posestnik iz Rečiice na Paki, 68 let; Hrušovar Ana, posestnir- ca iz Imenega, 52 Let. — V vojaiški bol- nici: Vukadinovit' Miliadin, vojak 39. pp. Vsega 6 v mestu, .16 v iavni in 1 v vojaski bosnici; sku|)^i)O,23 oseb. c CELJSKO GODBENO DRUŠTV0. V nasem zadnjiem poročilu je po po- moti izostalo, da so bili v odbor izvo- ljeni kot namestiiiiikii gg. Petrak Ivan, Pregelj Ciril in Bervar Karol. c 0BČNI ZBOR DRUŠTVA »SVI- TANJE« V GELJU se bo vrsil due 7. t. m. ob osmiili zvečer v društveneni lo- kallu v Razlagovi ulici 11 s sledečim sporedom:. 1. Poročiilo odbora. 2. Skle- panje o eventuelnem razpustu in 3. Sliucajnosti, — Ako obeni zbor ob gori navedenem času ne bi bil sklepčen, se bp/y.rgi'l pol ure pozneje isto tarn clrugi olp-.-y-sak^ni stev-illu cLanov. ;i.c-rV VESELi DRUŽBlI se spomi- njajte najbedmejših in položite dar sle- piui- ua ortar. — Pod porno društvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. »BREZALKOUOLNA PR0DUK- C1JA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10:10 pošljc rsakemu nnročniliu »No ve Dobe«, zaninuv cenik brezplauio^ Zaittevajfe gu takoj: lie bo ram.' zdi 527 Splošne dolžnosti davkoplacevalcev. (OJ)yivQ\ßljL<$nice zajrgovino, obrt Vl tpiiiindnstiiijo.) l&'Hisna najmarina. Z'SLPclmero iiišne/najmaritne za le- to 1927./28. v kraj Hi, v katerih so hisni najiif^iini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki niso oddana v najem za 1, 1927., so hiBni. posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najem- sc-ine pri pristojnem davenem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpre- membe, ki nastenejo gl"ede višime hišne liajemščkie izza vložiitve napovedi do konca leta 1926.. se niorajo davcneinu oblastvu sproti naznanjevati. HLšni posestniki, kateriih v najem dana poslopja 'nimajo več nego 7 stu- novanjiskih prostoroy, so upravic-eni ustno napovedati W&ifo najemščino pri županstvu, ki zbii'a take podatke v ta- belarnih zapksniki'h. - //. Posebna m-idobnina. Za vtoziitev napovedi za L. 1926. poteee zadnji rok dnf 1. iulija 1926. Podjetja, ki še nhnajjO odobrenih za- kljuckov za preteklo, yostovno dobo in torej napovedi še ne.inorejo predložiti, naj; si takoj izposlu-jejo podaljsanje roka. ///. hacek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezant plačevati davek po knji'gi opravljenega promet a. so dotžni od])remiti davek za II. četrtletje 1926 do 31. julija 1926 in hkratu predlozrti'pri.javo. Zamudnikii so še ])osebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozi- vom ali z javniim razglasom ter z za- pretilom uradne bcene ter rednostnih glob. 1 IV. Dospelost direktnili davkov. Dne 1. avguMa 1926 dospejo v pfa- čiilo vsi direktni davki za III. četrtletje i-:|?j264. Davcni uradi so upravičeni jih .priisilno izterjavati, ce se ne plačajo v 14 dmeh po dospeLosti. in zaračiunavati P9jleg;8% zai^udnih obre.sti še za opo- min 1 paro qvli.ysakega dinarja davč- nega zaostanka. Ob kstem roku zapade v ,pla,cilo tudj^ jpavšakii davek na po- sloVni promet; Ki se pi'acuje po visini prometa, pprarjienega v letu 1925. i^yJJavek na zaslužek telesnih delavcev. \ ' • Delodajalci, ki odpravljajo pobra- ne zneske z in*esečni'mi seznami, so dolžni odpremi.ti pobrane zneske in predi'oziti sezname döi 14. vsakega me- seca. delodajalci, ki 'odpremljajo po- brane zneske s cetrtletniimi izkazi, pa tekom 14 din po ipreteku vsakega četrt- letja., to je do 14. j:uliij,a 1926. VI. Razgrnitev predpisnih izkaeov in prjdivni roki. 0 daivkih, ki so jili davena obla- stva odmerila v II. četrtletju 1926, so predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca j.ulija t. f.. kolikor davcni .zavezanci nLso bili na ifzgrnitov izveu tega roka posebej ogcjzoi'jeni. Prizivni rok $e^ pricenja s 10. dneni po razgrnitvi:.in| traja 15 dmk Sport. sp VSAK A OBC^NA MORA IME- TI SVOJ SPORTNI FROSTOR. Belgij- skem umkiistrs/tvli'so-predložili načrt, ki bi dvigndl sport iiYHelovadbo v Belgi- ji na nenavadno visoko stopnjo. Prav posebno zankniv je drugi odstavek predfoga, po köjem iiaj na])ravi vsaka bel'.gijska obcina do 1. januarja 1930 lasten sportni prostor. Ta prostor se bo moral od.daja.ti solam in sportnim dru- stvom brezplačno na razpola^o. Obcine z manj nego 2000 prebkalci se laliko zdruzijo za ^kupno napravo prostora. sp PROPAGANDA ZA ZDRAV.TE. Večkrat na teden kna pariški list »Ma- tki« na prvi strani opomin bravcem. naj hodij'O brezpogoj.no vsak dan vsaj deset,miiuit ]io prstih nog. List podpira s tern opozoriilom propa-gando zdravni- ka "GnTitieza, ki pravi, da je pri dobri izvetffil beja po ppšfrji najbosjše sred- st'vo.za bo'ij.si pTetcnk krvi po telesu in da žiivee beii^iyczirt'i n^golkaka dniga gim- na..stiLiiftßW»üV'--I:>a til fr°!a Jy vendar či- sto enöötfewlia« in traja le malo casa; n: naporna in nič lie slane. Saj hodimo lahko bosi ali pa v san-dalah. V zadnji seji pariške akademije znanosti so o tej vaji obsirno govorili in živahno deba- tirali. .StroJioynjaki so poudarjafi, da Stev. 73. »NOVA DOB A« Stran 3. zdraivstveaiega vpliva na pljiuča no do- sežemo s posebej za to narejenimi čev- yi, kakor jiSOM. Vojni minister general Dušan Trifunovic je na sej.i finančnega odbo- ra povodoin debate o izplačilu selitve- ' ,:,-ni;h. in potn,Hi stroškov ofiiciirjem in "(Irügim vojaškhn uradnikom izjavil, da ;'y/jeizdal naredbo, da se to leto vqjiaki "pikie domov dva alii en mesec preje Lpred dosluženhn rokoni, da tako pomo- °Šejo pri žetvi in zlasti v oni\h krajiih, kr K'%b prizadeti po katastrofamili popla- :Hrv'ah. poniagajo pri resilni akciji. š K0LIK0 JE DANES V TRBOV- LJAH ZAP0SLENIH DELAVCEV. lludnik šteje danes okoli 3720 clelav- cev. Od teh odpadejo na sLedeea okrož- ja: vzhodno 680, zapadno 690, zumanji obrat 250, Doberna 70, Neža 70, stroj- ni obrat 50, osrednja deliavniica 180, stavbni obrat 30, sepairacija 400, Du- kitč 850. — Produkclj-a premoga. je dnevno 2600—2800 vozičkov ali okoli 200 vagonov. Pred redukcijo je bilo za- lioslenih čez 5000 delavcev. Š ARETACIJA BANČNEGA RAY- "ftATELJA. Na zahtevo drzavnega pra.vdnika je bis v Novem Sadu areti- ran ravnatelj »Debelijačke J^anke« Ja- kob Kraus, ker je bankai —ikajtprr poro- ca »Juta.rnji list« — dajalia ipogiojiia po 100 do 150 odstotkov obresti Kakor po- ročajo. bodo pozvani na odgovornost tudi owtali clani uprfive; banke. š TEŽKE KAZNI PROTI PIJAN- CEM JN, POHOTNKŽEM. Parlameu- tama, sekci'ja odbora zakazenski, zakon je te dni razpravljala p 22. 'poglavju, ki govori o kaznjivih dejanjih \itiotfi splos- neiim zdravju, javni moMl;rlin-casti. Poglavje olxsega težke odredbe ' proti pi- jaiiicein. Tako odreja zakon, da se liio- -Ire pigaziec kazniti na ta načln, da se ixmu ne sme dajiati pijače; kaznovati pa r;,se sine tudi. oseba, ki pijancu daje al- koholjno pijačo. Precej stroge so odred- be za zaščito časti žena in deklet. Spre- jet je^ bit prediog, da se kaznuje vsak cin proti zeiiski časti, ki ga kdo zagre- šl, da 'zadovoJji svoji pohoti. š FALZIFIKATI ENODINAR- SKIH NOVCEV. Poleg dvodinarskih fateiifikatov krožijo po deželi že eiiodl- nai'ski. V okol'isu žandarmerijske po- st aje Škocjan na Dotenjskein so orož- riik'i zaplenili že več takih ponarejenih - ktfvani'h dinarjev. Razlika se opazi v „,j t^in, da je falzifikat nekoliko večji in tanjši od pristnega dinarja ter bre-z za- •iflWtia roibu. -Aj-jošVAGONI ZA PREVOZ SADJA. lÄrajevska tovarna vagonov je izdela- ^l^novo vrsto vagonov za prevoz sadja ...• j|^r. jiili izrocila diirekciji državnih želez- iiijc v Sarajevu. Novr vagoni so izdela- n,i po sktemai stei'az, tako da se bo transportirano sadje lahko obdržalo sveže do clolocenega kraja. š 31.902 SKRITIH AKTOV. Ti> dni je srozki poglavar Markotic našel pod streho poslopja okrajnega glavar- ^tva v Novi Gradiski 31.902 skritih ne- resenii'h *ktov. Med temi je okrog 8000 neresenih zadružnrh spisov. Vsi ti akti izviirajo iz dobe 1921—1925. 0 teni vzornein poslova.nju bo razpravljala Narodna »kupščina, kjer so že vi'ozena zadevmi vprašanja na notranjega mi- niistra. Quasija les, Sulikol,Sulfarol,Salojdin,Mazavorr.iIo, Tobačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, Fenoftilein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SAN1TAS,\ Celje. š SEŽIGANJE NAŠIH BANKOV- CEV. Pred koniisijo, sestavljeno vl čla- niQv Narodne banke. glavne kontrole in fiiiiancnega ministrstva je bilo proišli teden v Beograidu seiganih starib ban- kovcev za 47,255.000 dinarjev in sicer: bankovcev po 10.Din (ameriških) za 690.000 Din, bankovcev po 10 Di/n tret- je izdaje za 2,600,000 Din, bankovcev po 5 Din za 36a.lK)0 Din, bankovcev po 100 Din (bam-no izdanje) za 16,200.000 dinar jev, bankovcev po 100 Din (dr- ža,vno izdanje) za 8,400.000 Dki, ban- kovcev po 1000 Din za 19,000.000 Din. Seiiganje se je vršilo v pečeli Narodne banke, ki so bile v to svrho zgrajene. š SANITETNE AVT0-K0L0NE. Minister za narodno zdravje je podpi- saf odlok o razvrstiitvi sanitet. avto-ko- lon, ki se bodo uporabljale ob priliki nalezljiivih epidemij. Avto-kolone l)odo urejene v Ljuiblgani, Beogradu. Zagre- bii. Novem Sadu, Skoplfju, Nišu, Mo- starju, TujzH, Šabcu, Bitofju in na Ce- tin-jiu. š NAŠE- ZDRAVNIŠKE ZBOR- NICE PROTI ZDRAVN1KOM-TUJ- CEM. Do nedavna je bilo v Jugoslaviji občutno pomanjkanje zdravnikov. Se- daj pa število zdravnikov narašča, zla- st'ii v večjiiii centrih im za mlajše zdrav- niike se pricenja že l)orba za obstanok. Naravno je, da so vsled tega zdravniki- domacini nastopili proti številnim zdravnikomr-tujcem, ki še danes zavze- maj'O mesta na škodo našidi domačih zd.ravnikov. Nase zdraviiiške zbornice so v svrho zaščite domačiih zdravnikov nedaivno pri mimistrstvu za narodno zdravje storile sku-pen korak ter zapro- sile naj se napravi konec nadatjneniu namešč-amjsu zdravniko^tujcev; zlasti so še zalrtevale, naj; ne bodimo še na- dalje preveč ženerozni pri sprejemanju t.ujcev v naše državijanstvo, ker tudi naši zdravniki ne uživajo v tujini po- dobniili pj"iivilegi'jev. š VEL1KO ZBOROVANJE V ŠMARTNEM>OB. PAKI VSEH BIV- ŠIH VOJAKOV.'iz svetovne vojne za mariborskö ^öbl'a^t se bode vršilo dno 25. julija 1926 o1) pr.iliki odkritja spo- menika. 63 v vojni padlkn žrtvam. Vsi bivši -vojaki. vsa društva brez razlike strank naj vsled oskrbe vl'akov:, vago- nov ter prelirame javijo najprej 'število udeležencev, da bode vse pravocasno proskrbljeno. Posebno naj pride jo vsa društva in vsi bivši vojaki iz svetovne vojne yl okra-ja Celje,, Gornjiigrad in Slovenjgrade'c. : "Prijave je poslati na Odbor za vpostavitev sponienika v voj- ni padliin vojakom, Šniartno ob Paki. Vožnja k slavnosti je na v§eh žeJezni- cah polovicna. ¦ 645 s TRIDESET POSESTNIKOV PO- GORELO. V pandel'jek ob pol 12. uri je izbruhnil v vasi Apace na Dravskeni poljiu požar, ki je kmaliu zavzel ogrom- ne dimenzije. Ni trajalo dol'go, 'pa je bila vsa vas v pl'ameniili. Mocen voter je raapihoval ogenj hi okrog 70 objek- tov je postalo njegova žrtev. Tridesetiai posestnikom je skoro popolnomä, uni- ceno prenioženje. Na lice mesta so ta- koj pri'hiitele jDOŽarne brainbe okoliških občirL; pozvana je bila tudi maritoor^ka, ki je prLcela z resevalninii desi sole okrog 15. ure. Reševalna dela požrtvo- valnih gasilcev so bila jako otežkočena, kajiti plameni so se skill z Wiskovito nagi"xo in je olxstojala velika nevar- nost, da bo veter zanesel ogenj celo v sosedno vas. Koncem koncev pa so le rošili del vasi. Zanetilli so najbrže (Ntoroci. Iri Sloven.ski narod- ni podporni jednoti namerava spraviti »Hla.pca Jerneja« (Jerney's Justice) v amerjjkanisko književnos.t. 1 GEOGRAFSKI VESTNIK časo- pks za geografijio in sorodne vede. 1926. št. 1. — Pravkar je izšel prvi snopic drugega letnika te naše ugledne geo- grafske revije, ki prinasa na 58 stra- neh sledeeo zanimivo vsebino. P. Gauss (Heidelberg): Entwicklungstendenzen und gegenwärtiger Stand der wisisen- ^chaftliK-hen Geographie in Deutsch- la.nd. Prof. S. Kranjec (Ljubljana): Gcopositičen or.is Jugoslaviije. I. Rubic (Split): Pad a line u Spiitu (z enim dia- gramom v tekstu). V Bohinec (Ljublja- na): Ljubljanska mestna aglonreracija im njiena anlropogeografska meja (z t karto hi 1 diagrainoni v tekstu). P. J. Žur.ga (Lj!ublji:in.a): Starost granlta na Pohorjiu. R. Šavnik (Celje): Židje v Ju- goslaviji (z 1 karto,'y tekstu). Univ. prof. M. Salopek (LjubTjana) poroča o geoloski ekskurziji ljubljanskfli geolo- gov v.Dahnacijo. Med geografskhni no- vi,cami je posvecen porinasa tuidi ju- bilani'tovo sliko s podpisom. Med knji- ževnhni poročili nas zanima zlasti re- ferat F. Ba-sa (Maribor) o znani Haus- mann ovi spomhiski knjigi Südsteier- mark. ki naj pokaže Nemcem Sloven- sko Štajersko z vseh vidikov v smi.slu nemške ])okrajhie. Zanimiv je tudi po- lemičen ci'anek pr,of. I. Koštiala (Novo mesto) >¦•() krajevnili imen.Jh«, kjer sku- ša zavrniti nekatere trditve dr. H. Tu- nic, ki jih je v 2. štev. Geografskega vestnika priobčil v.xazpravi »0 topono- mas'tiki«. Clanku I. Kovsti'ala sledi takoj odgovor H. Tume. V clanku »Nekaj o turistovskih zemljevidih Julijskih Alp« uavaja H; Tuma ujili hi:be hi poinanj- tljjvo^ti. Končnio je priložena Geogr. ¦vestaiiiku kot po.sebna priioga iepa pe- teroabrvna kartaiH. Tume pod naslo- vqiu: VKjjiodni del Krnskega ]iogorja od Baške ŠkrbinaiUo prelaza »Čez Globo- ko«.Iz poročila;i-geografskega društva V Ljubljani p^snamemo, da je število Cianov naras.lo na 79, med katerimi je •19 dosmrtiiMi. — Pričujoča številka ^wGeoLrafskega vestnika«, njegova lična !opr'ema, btogata vsebina in številne kar- te in diagrami zaslužijo kar najboljše F)r:iznanje. Vestnik izhaja od letos dalje letno v 4 zvezkiih in se naroca pri Geo- grafskem društvu na univerzi v Ljub- ljani. Cena letnika znaža 50 Din, knji- gotrška cena-tega šnopiča vn. je 20 di- nar jev. — D. B. Gospodarstvo. g POŠTNOHRANILNA SLUŽBA se je pričela izvrševati 1. julija t. f. pri potšfcni hranilniici v Beogradu in nje po- družnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sa- rajevu in pri vseh post all v naši drža- vit, Poštna hranilnica obrest.uje vloge s eistani 4% na leto. Najvi/sja vložna wsota je določena na 25.000 dinar jev. Vkigajo se samo zneski v cei'ih dinar- jjh od 10 dinar jev navzgor in sicer se na vsako poštnohranilno knjižico lah- ko vlaga pri v.saki pošti v nasi kraljevi- ni in pri bla.gajiiiah poštne hranilnice i'li nje podruznic. Vlaga se tudi lahko s posredovaiiijem pomoznih post in sel- skidi pišmonos. Na vsako poštnohra- nii'no knjižico se sme na vsaki pošti v kralijevini in pri vseh podružniicah {)o- štne hranilnice dviigniti vsak dan zne- sek do 1000 Din, lie da hi ga bilo treba poprej pismeno odpovedati. Pri po- družn.Lci poštne hranilnice, pri kateri. je bil vplaeau prvi vlog in ki je iizdala hranilno knji'zico, se lahko dvigne vsak dan brez odpovedi tudi preko 1000 di- narjev, hi sme ])odružniea tako knjiži- co tudi saidirati in popolnoma izpla- čati. Zne^i'u ki se ne morejo kratkim potom dvigniti, se in or a jo pLsmeno od- povedati jpostni hranilnici v Beogradu. ki nakazuje odpovedane zneske s če- kovnimi nakazni/cami. Tudi iz imozem- stva se lahk^jii\,Lfigajo zneski pri pošt- ni hranilnLGij^jQbresti od hramilnih vlo- gov pri poštni hranilnici so vsakega. davka prosti. Na vloge pri poštni hra- nilnici do zneska 2000 Din se ne more zaznamovati prepoved niti pi-'idobiti zastftvna pravica. Do enakega zneska. se p'ostnohranikia knjižica tiwl'i zaru- biti ne more. Na Line ene osebe kot vta- Strap 4. »NOVA DOB A«_____ Štev. 73 PupibrtDOvaren in jawroc»kor»i$ten deinami zavctd celjskega mesia Mestna hrantlnica celiska UstanovJ/ena /eta 1864. - Pod trajnim državnim nadzorstvom. I V laa.»i;*-*i palači $>*** kolodvoit?u. Vßihranlurič»! posit »e tavršuje jo txatfec^lanlnefe, fttlro Inloč- no. Ugodno obrefissovanje. Pojasnltu in nasveii brezplačno, Vrcdnost rzzervnih zakladov nad «ron 25,000.000*—. 1 Za hranilne vloge jamči mesto Celjo s celsm svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjc,* yatelja sc sine iztlati samo en a liranil- na knjižica. Kdor t>i na svoje iaue pri- tlobi po več hranilnih kn.jiižic. tloLi obresti saano na prvo knjnzico, vse ostale se pa ne obrestujejo. Dopisova- nje s poštno hranilnko in nje podniž- nicami v hranihiiein prometu je opro- šceno poštnine in vseh stranskih pošt- nih pristojbiin. Vsi obrazci za poštno- \ hraniilni promet se izdajajo strankam ! brezplacno. Podrobna pojasnila izda- , jajo stran,karn poste in blagajna po- | družnice poštno hranii'nice v Lj'iibljnni. ! Klobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 681—, moderna obleka 7h-—, fini 108--, pof.ebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200'--, specijaliteta ,Ita( 240*—, iz slame nnvadni 2V—, .Girardi' ii9"—, boljši 48'-, fini 80'—, Manila 120"—, Panama 240"— prod a j a veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. k______________________________^__________ _ . ._ ..._______________ .. A Razgyled po svetu. r USODA ABID EL KRIMA. Abd el Krim in njegovi tovariši bodo pre- pel jani na otok Madagaskar. Franco- ,skošpan>ka pogajanja o Maroku' pa ( bodo zaključena 14. jul'ija. I r JUGOSLOVENSKI DIJAK1 PRI MUSSOLINIJU. Mussolini je sprejel ininolo soboto 50 jugosloveniskih dija- kov. Na pozdrav je odgovoril z željo po poglohirtvi dobi'iili sosedniih odnosajev med Jugoslavijio in I tali jo. r KUGA V MEPIIKI. V Mehiki je iKbruhnil'a kuga, ki je zahtevala dose- da j skoraj 2000 žrtev. V več krajih gro- zi radi slahe let ine lakota. r VESOLJNI CERKVENI ZBOR NA ATHOSU. Carigrajski patriar'h je vsem pravoslavnimi cerkvam .sporoi'ii, da se cerkveni zbor na Albosn ne more vrši.tk Patrkrh bo zato sklical saino predhodno konferenco, ki naj bi raz-' pra-vljala tndi o prihodnjem cerkvenem zborn. Cas. kraj in program te konfe- rence še ni določen. Iz raznih po.^kusov in i'zknsenj zadnjih let morerno sklepa- kaucuk pete in poriplate je potrebno, da ncsite ob vsakem vremc-nu. «Paima» ni razkošje, ker d;ije elasti<*no, ugodno hojo ter je tembolj z<\ vsakega praktičnegd in štedljivega Človeka ncob- hodno potrebna, ker je dosti trajncj5a iri ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositl čevlje brez «Palme». 21—12 zGbukovsUi, irteveljsti in Ijz iseli(iri!i!liriiiliö!](l5!i(iy[i(i iit üM\i us in i? niesto in M\(\ FrsnJQ lost, CELJE, Aleksandroya ul. 4 ti. da še dolgo ne bo mcgoc vesoljni zbor pravossavni'h cerkva. r ZAROTA NA ŠPANSKEM. Polici- ja je nasla clobro organlzirano repubsi- kaiisko zaroto. kateri so se pridruzili ijredvsem inteiektualni krogi. Aretira- nihjebilo več vojaških sefov, med nji- mi tmdi znani poveljnik Vveyler Aguil- j'ena.. Zarota je blla potlačena v posled- nj€in trenutku. Javni inir in red nista bila nikjer kaljena. r VAŽNA DOLOCBA ZA AMERI- ŠKE IZSELJENCE. Državni departe- mcurt v New Yorkn objavlj.a, da se bo preJiskava izst4jencev, ki se je dosedaj vršila na Eillis Islandu v newyorskein pristanišcu, vršila v domovini izseljen- cev. Mnogo iizi-ei'jencev je bilo po pre- iskavi poslanih nazaj v domovino, kar jim je povzroeilo veliko skode. Novi si- stem bo s-topil v veljavo v Nemciji in v LukseinJnirgu dne 1. julija, v Danski iji Noi'veski 15. julija. na Poljskem pa 1. septembra. r MANIFESTACIJE PROTI LO- RENSKIM AVTÜN0MIST0M. V Me- tzu so «e vršile velike manifestacije proti avtononiisticnemu giibanju v A\- zaciji in Loreni. Manifestacij se je ude- ležilo 5O.(iUl» ljudi. r POTRES NA SUMATRI. Iz Ma- le Azije in s Sumatre prihajajo poro- cila o velikih potresih. Dve uri trajajo- C-i pot res je otok Sumatro popolnoina opustošil. Mnogo prebivalstva je posta- lo žrtev potresa. Prebival'stvo kampira v šotorih. r ŽELEZARNA V lyRAVJEM TREBUHU. V južnonemski obeini Neurodth je mesar zaklal kravo, v čije trebuJm so našli raznovrstno železje, žeblje, gumbe, denar, kl.fuce, kamen je. kosti in drugega blaga za dva kil'o- grama. r GOOLIDGE PROTI PRIZNA- NJU SOVJETOV. Predtecdnik Združe- ni'h držav amoriškiili Goolidge ni voljan baviti se z zopetnimi željami Rusije po priznanju sovjetske vlade. Zedinjene države ne bi imele škode za svoje tfgo- vinske cdirošaje z Rusiij.o, ako ne bi pri- znal'e njene vlade. Lani je znašal ruski izvoz v Zedinjene države 26.8%, v An- glijo 15% in v Nemcijo 14.5%. Pae pa je Amerika preprecila nevarnost bolj- sevižke propaganide. „ VEZNA TISRARNA *¦"- V CELJU izvrSuJe vsa tiskarska dda okusno in po rmerfll cent AH sie že poravpiali za Navo Dobo Najcenejše letovišče pod Savinj- skimi planinami.' Krasne, lahke ture \n izprehodi. Smrekov» gozdovi. Kopa- lišče. Onevno avto-zveza. Zbirališče turistov. Celodnevna hrana in stano- vanje od 30— do 50.— Din. Infor- macije daje Tujsko-prometno društvo, Luče, Savinj?ka dolina. gimnazijec, ki stanuje pri svojcih, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista pod A. 2-1 dobro ohramen, se iäce za dva rne- seca v najerri. Ponudbe na upravo lista pod sMro »Pianino«. ———————— ¦-----------------------------------------------------------------¦ PosBanst. Podpisana izjavljam, da sem brez vednosti odbora pevskega društva »Oljke« rabila ime društva za reklamo ob priliki otvoritve svoie gostilne »Na škarpi«. VČeraj so pri meni zastopniki društva protestirali proti temu. Zahvaljuiem se odboru, da ni podvzel zoper to izrabljanje kulturnega društva v reklamne svrhe energičnejših korakov. Jožefa Zagradišnik. NfOYCI5t za dame! TrolüiyoiovKQauBPWgSlün]! Valovi ostanejo več meseccv. Mokrota ne škodnje, ker je fnzura napravljena po najnovejäem načinu sistem J. Mayer FpQda SB lepa tpgovina na zelo prometnem kraju. VpraSa se 1 v trgovini Tonika Oorenjak, 2 Narodni dorn. P^epcičajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Pctra cesti, vedno prvovrstno yolovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 8 lfelik zasiužek Iahko doseže poleg svojega poklica vsak uradnik, uradnica, delavec ali kmet itd. po mojem navodilu. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Informacija« in priložiti znamko za odgovor. 3—3 Popolnoma suha bukova drva 2-2 (polena) so bodo te dni po klaftri v hišo do- stavijena poceni prodajala. Koks, kovaški premog, hištti premOg vsake vrste po konkurenčnih cenah. Drva v kolobarjih in selcana nukova ris*wa pri M. Oswatitsch, Celje KocGtiova ulica 2, poleg hotela «Europa». OGLÄS. 8. jula u 10 J,'2. Lj(sova održače fee usmena javna Sicitacija u kancelar*3ji 39. pesadiiskog pukaza Griz 1000 kg. Riže 1000 kg, Makarone 1000 kg, Konzervirane kave 400 kg, Fižol 2000 kg, Sladkorja 800 kg, Čaja 50 kg. 3—2 Iz katicelarije 39. pešad puks. Delaj, nabirai in hrani! c i L > o 11 t,- o J w n Popolnoma varno naložite denarne prihrsnke pri zadrugi LRSTNI DOp stavb. In kreditni zadr. zom. zavezo v Gaberju pri Cclju Obrestuje hranilne vloge po 67o» Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Prl naložbl zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jarnstvo za vloge nad 1 miüion 25Q.OOO Dm. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P«tv«l Zabukoöek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Ysi v Celju