Št. 14.

V Ljubljani, 3. aprila 1909.

Leto V.

Izhaja vsako soboto

in velja po pošti za celo leto
4 K, za pol leta 2 K. Posamezne
številke po 10 vin. Na naročbe
brez denarja se ne oziramo.
Uredništvo in upravništvo je v
Ljubljani, Breg št. 12.

O LAS I LO

KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM.

losoratl

se raiunajo za cele stran 38 K,
za >1, strani 25 K, za ‘j< strani
18 K, za >1, strani 9 K, za
strani 5 K, <h strani 3 K. Pri
večkratni objavi primeren p»-
.. pust.

Mir.

V zadnjem hipu, predenj je imela izbruhniti vojna,
je v Belemgradu zmagala stranka miru. Srbi so uvideli,
da jih druge velevlasti v slučaju vojne ne bi podpirale,
kri bi tekla v potokih, morda bi Srbi dosegli kaj za¬
časnih uspehov, a konečno bi brez dvoma zmagala
Avstro - Ogrska. Ne ena ne druga država bi od te
zmage druzega ne imela kakor izgube v denarju in vo¬
jaštvu. Zato je prav, da se je stvar končno tako obrnila.

Glava stranke na Srbskem, ki je bila za krvo-
prelitje, bil je kraljevič Jurij. Ta je moral odložiti
pravico do nasledstva. Srbija je nato izjavila,"da pri¬
znava Bosno in Hercegovino Avstro-Ogrski.

Srbija je podlegla nemški diplomaciji. Zveza naše
države z Nemčijo se je zopet utrdila, kar je seveda
na škodo Slovanom. Proti tej zvezi so sedaj v mogočni
vrsti sklenjene Anglija, Francija, Rusija, ves Balkan
in seveda tudi Italija. Radi Nemčije smo v sovraštvu
z vsemi drugimi narodi. Zato mora biti naše stremljenje,
da v notranji politiki do zmage spravimo slovansko
smer, ki bo potem zunanjo politiko tako premenila, da
bomo z ostalo Evropo osobito pa s Slovani prijatelji.
Razbitje nesrečne trozveze mora biti smoter slovanske
politike v Avstriji. Dokler to ne bo doseženo, bo mir
le navidezen, kajti med balkanskimi Slovani bo gorelo
naprej in vrnili se bodo, ko bodo oni in Rusija moč¬
nejši in za vojno bolj pripravljeni. Če bo pa smer
naše politike slovanska, je tako nasprotje enkrat za
vselej nemogoče.

Politične vesti.

Volitve na Vipavskem. Danes se vrše dopolnilne
volitve za deželni zbor kranjski v idrijskem in vipavskem
sodnem okraju. Z napredne strani se z ozirom na tačasne
razmere ni postavilo nobenega oficijelnega kandidata,
pač pa so nekateri odločno naši pristaši v obeh okrajih
naprosili g. Jana Grudna,  da smejo nanj združiti

glasove, da jim ne bo treba volitve se zdržati. Že to
dejstvo samo, da so si odbrali naprednjaki števnega
kandidata brez najmanjše agitacije, je silno preplašilo
klerikalce. Začeli so letati, da je veselje. Ves klerikalni
aparat deluje, kakor da se proti njem borita nebo in
peklo.

Občinske volitve v Idriji so prinesle popolno
zmago naprednjakov. V občinski odbor ni izvoljen ne
eden klerikalec.

Deželnozborske volitve na Koroškem. Slo¬
venci so dobili 1 mandat na novo. V velikovških kmečkih
občinah je izvoljen Elersdorfer.  Nemški klerikalci
so en mandat izgubili. V vseh okrajih so pri ožjih
volitvah glasovali nemški nacijonalci in socijalni de¬
mokrati skupaj.

»Veleizdajska“ pravda v Zagrebu traja dalje.
Zdaj je glavni dokaz veleizdaje, da so obtoženci rabili
cirilico.  Obtoženci pa so dokazali, da jo je kralj sam
rabil v mnogih oklicih na narod, da jo uče po kraljevih
šolah itd. Pristaši čiste stranke prava pod vodstvom
dr. Franka skušajo demonstrirati proti Srbom, da javno
mnenje zoper nje nahujskajo. Dr. Frankovi pristaši so
pač najžalostnejši faloti na celem slovanskem jugu.

Dopisi.

Iz Nove vasi pri Žireh. Dne 25. marca smo v
imeli prvič priliko opazovati „čuke v kroju", šli so v
paradi k spovedi, vojaki puhlih glav. Včasih je bilo
greh, nositi rdeče kravate in hoditi v maskah. Danes
so pa vzor katoličani rdeče maskirane šeme. O moralni
vrednosti žirovskih čukov, ktere je kaplan stavil za
zgled, bi se dalo marsikaj povedati. Za danes omenimo
samo toliko, da so čuki od spovedi grede kleli in
vriskali, in ko so se od obhajila grede v gostilni na¬
pili, so se potem po cesti grede grdo pridušali in tako
pokazali, kako so izobraženi ti žirovski vzor-katoličani.
Ako morajo duhovniki ravno z rdečimi srajcami vero
ohraniti, potem ta vera prav slabo stoji. Pisali smo že

Stran 108.

NOTRANJEC

Letnik V

o izobraženosti in veri starejših izobraževalcev in ka¬
planu Perko, ako bo treba, bomo tudi o teh. Največji
vzor je seveda tisti, za kojim so prošli teden popraše-
vali orožniki. Koliko ima masla na glavi ? Sodrug.

Iz premske okolice. Gotovo še večja, ko dva¬
kratna električna hitrost, je hitrost pri gospodih, kateri
delijo seno ubogim kmetom trpinom za državne novčiče.
Tudi živina muka po hlevih, gotovo ker tudi občuduje
to nenavadno naglost. Torej opozarjamo dotične faktorje,
kateri imajo nalogo deliti seno, da bomo junija in
julija gonili živino na pašo. Takrat nam ne bo treba
sena več.

V* Iz Žiro v. Domoljubov dopisnik obsoja Notranjčeve
dopise. Vprašamo, ali moremo na dejanja, kakoršna
vidimo pri klerikalcih, drugače odgovoriti, kakor tako,
da jih nekoliko ožigosamo. Kaplan Perko je uporabil
vsa sredstva hujskanja. Vedoč, da zbegane ovčice iščejo
zavetja, potresuje jim sol po opustošenem pašniku, da
gredo nevede volku v žrelo, taka so temeljna sredstva
klerikalcev. Pa se je vstanovilo katol. izobraž. društvo,
ki deluje podobno »križarski vojski 11 . Tik decemberskih
volitev je obljubil dr. Žitnik nekemu častniku te pobožne
»armade 11 , ki služi pri c. kr. polku št. 97, da bo posre¬
doval pri oproščenju od vojaščine. Vsi »podčastniki 11  pa
so informirani, da bo klerikalna vlada tistega, ki ne bo
služil aktivno pri »križarjih 11 , ovirala, ako bo želel kakih
koncesij. Tako izobražujejo, ali tudi vlečejo klerikalci
backe za nos. Eazvidno je tudi, da mobilizirajo nevedne
ljudi- ravno za časa volitev. Sokolom očitajo, da nimajo |

Listek.

O ti nesrečna banja!

(Prost prevod.)

Jutri bo nadzoroval general 17. polk ! Ob 8. zjutraj
se bo pripeljal v Ljubljano in s kolodvora naravnost
v vojašnico. Vsi vojaki ga bodo čakali na dvorišču v
paradnih oblekah, v ravnih vrstah.

Zato je pa danes v vojašnici živo kot v mravljišču.
Posebno dosti opravka pa ima gospod narednik Vrabč!
In da je bila mera polna, mu je voda prinesla ravnokar
prvega otroka — prav krepkega dečka — tako, da so
mu misli begale od žene do novih paradnih hlač, od
otroka do svetlega orla na čaki.

Enoletni prostovoljec Iskra je imel tisti dan službo,
bil je dnevni korporal. Njemu se vendarle ni nič mudilo.
Ležal je prav leno na slamnici v sobi.

»Dnevni korporal!“ je zaslišal namah siten glas
od strani, kjer je bilo stanovanje narednika in srečnega
očeta Vrabca. Kakor bi ga bila pičila kača, je skočil
Iskra s trdega ležišča, hitro si je popravil torbo za
patrone, si dal kapo na glavo in je že stal pred na¬
rednikom.

»Kako pa vendar izgledate! Vi ste spali! Ali ne ?
To ste mi lepi vojaki, prostovoljci, ki spite pri belem
dnevu! Le tako dalje! Kaj bo rekel gospod stotnik!

izobrazbe, — da so pri nas ljudje brez prave izobrazbe,
je zasluga duhovščine. Nekateri privrženci se borijo za
»vero 11  tako, da se ogibljejo cerkve, ker slutijo, da le
v cerkvi stanuje Bog. Kaplan pa misli, da nihče ne
razume duha njegovih izvajanj. Zato se pere v Domo¬
ljubu, da je on duhovnik, ki brani cerkvene zapovedi,
a kateremu očitajo, da vlači politiko na prižnico. Gospod
kaplan, molite, mašujte, spovedujte, pridigujte o svetem
življenju in mi vas ne bomo napadali, ako se pa mešate
v posvetne zadeve, ako hujskate, ako skušate bližnjemu
škodovati, ako dopisujete v nam sovražni Domoljub, ako
prepovedujete vsako prostejše gibanje, vsako bolj svo¬
bodno premišljevanje, ako prepovedujete branje našega
edinega domačega lista, ako ščuvate ženski spol —
tedaj vam ne moremo prizanesti. Mi smo možje, ne
otroci,' ne damo se voditi od mladega duhovna v črno
brezno.

Domače vesti.

Javen shod se bo vršil v nedeljo dne 18. aprila
na Rakeku ob 3. uri popoldne pri Domicelju. Govorita
dr. Tavčar in dr. Žerjav.

Cvetno nedeljo 4. aprila ob 3. popoldne bo
prodajal g. Jos. Lavrenčič travnike in njive, imenovane
Bokajnik, Sivšček itd. na Hraškem. Kupci naj pridejo
k opekarni. Kupnino bo plačati v 6 letih.

Čebelarski shod v Št. Petru na Notranjskem
se vrši v nedeljo 4. t. m. ob pol 4. uri pop. v ondotni

Toda, nekaj sem hotel povedati! Aha! Pojdite v So-
darske ulice k Bilcu — saj veste, kje je to! Naročil
sem tam banjo za svojega sina ! Z vami naj gre prostak
Muha, ta jo bo nesel — pa še nekaj. Plačali boste zazdaj
Vi bano! Drugače, saj veste, kako strog je gospod
stotnik!“

»Da, gospod narednik!“ je odgovoril Iskra, se
obrnil, kakor se vojaku spodobi, ter šel zopet na slam-
nico leč, premišljujoč, ali mu bo vrnil narednik denar
za banjo o sv. Nikolu ali morebiti še pozneje. Zvečer
je izvedel Iskra, da banja ni še narejena, da bo jutri
zgodaj zjutraj gotova, To je javil gospodu naredniku,
ki ga je v vojašnici že pričakoval ter potem prav
krepko zaklel, ker — prostovoljci tako slabo službo
opravljajo.

»Pa pojdite jutri zjutraj ponjo! Toda ob 'j 2  8 ih
morate biti nazaj, da vas general ne pogreši! 11

Ko se je drugi dan pričel, je bilo v vojašnici
že vse živo. Ko je Iskra ostavil vojašnico par minut
pred šesto uro, je bilo že vse pregledano. Vojaki so
že stali na dvorišču.

Iskri se ni nikakor mudilo. Počasi jo je mahal
po cesti, potem pa vstopil v kavarno, da bi se okrepčal
z gorko kavo. Ko je tako gledal skozi okno, je pre¬
mišljeval, kako bi banjo spravil v vojašnico. Včeraj je
imel sabo Muho, danes pa je moral Muha ostati zaradi

NOTRANJEC

Stran 109.

Letnik V.

šoli za Knežak, Košano, Prem, Suhorje, Šmihel, Nadanje
selo in Zagorje. Na shodu bosta predavala g. Žnidaršič
in g. Likozar. Ker je stvar zelo važna se pričakuje
obile udeležbe.

Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še
precejšno število velikonočnih razglednic. Bližajo se
prazniki; vsak zaveden rodoljub naj napiše voščila k
praznikom na družbine razglednice. Posnemajmo v tem
Čehe, ki rabijo v tacih slučajih izključno razglednice
Šol. Matice ! — Vsak trafikant bi moral imeti družbine
razglednice.

Umrl je 26. marca v ljubljanski deželni bolnici
vrli in napredni mladenič Janez Oblak iz Žirov. Vzrok
smrti je bil nesrečni padec z voza, vsled kojega je
dobil na glavi težko poškodbo, za kojo se od začetka
ni dosti brigal. Vsled prisada se je razbolelo in mu
pretrgalo mlado in upapolno življenje. Pokojnik je bil
blag značaj, prešinjen z napredno idejo, in je v tem
smislu tudi deloval. Želimo, da bi imel dosti posnemalcev.

Nov napredek na polju tehnike šivalnih
strojev. Kakor se nam poroča prodaja svetovno znana
delniška družba za živalne stroje Singer Ko. nekaj časa
sem nov šivalni stroj, imenovan „razred 66“, kateri
prekaša po delazmožnosti, stanovitnosti, preprosti kon¬
strukciji in preprostem ravnanju vse, kar se je doslej
takega izvršilo. Ako pomislimo, da je izdelovanje šivalnih
strojev za rodbinsko rabo v zadnjih desetletjih glede
na zvišano tvorno zmožnost neprestano napredovalo,
mora zgorajšnja novost zbuditi vsakogar zanimanje, pa

tudi občudovanje. Za nas najbližja prodajalnica Singer
Ko. delniška družba za šivalne stroje je v Ljubljani
na Sv. Petra cesta št. 4, kjer si vsakdo da pokazati ta
„čudež tehnike 41  kar se zgodi rade volje in ne da bi
se koga sililo, da kaj kupi.

Radi krivične razdelitve krmil vlada na Vi¬
pavskem silno razburjenje med kmetskim ljudstvom. Na
Vipavsko je prišlo prav malo krmil, da celo nekatere
občine niso prav nič krmil prejele. Kam je šlo 600.000 K
za odpomoč bedi ubogega kmeta? Kmetje uvidevajo,
kako so jih varali klerikalci.

Narodno gospodarstvo.

Svetloba v hlevu je za prospeh živinoreje eden
prvih pogojev. Po naših hlevih, osobito v gorah, pa
dobimo skoraj povsod tako temo, da je treba včasih še
po dnevi luči. Posebno po zimi je vse zataknjeno. Ravno
tedaj je pa svetloba najbolj potrebna. Skušnja kaže, da
so krave v svetlem hlevu mnogo boljše molže nego v
temnem. Svetloba uniči v hlevu tudi razne škodljive
glive, zato je ne smemo odvračati. Da bo v hlevu dovolj
svetlobe, treba je napraviti seveda primerna okna, katerih
pa ne smemo mašiti s slamo ali celo z gnojem, marveč
na okno je deti prozorno steklo. Pravimo prozorno, kajti
v mnogih naših hlevih se dobe pač steklena okna, toda
šipe so tako zamazane od prahu in hlevske sopare, da
se skozi okno nič ne vidi. Take šipe se niti ne dajo
sprati z navadno vodo. Za tako pranje je le dobra voda,

generala v vojašnici. On kot c. in kr. enoletni prosto¬
voljec, ki bo kmalu nosil zlat portepe in dolgo sabljo
— pa je vendar ne more nesti sam — ne more se
pripraviti za vzvišeni poklic s prenašanjem banje za
Vrabčevega prvorojenca!

Rešilna misel se je zaiskrila v Iskro vi glavi, ko
je vgledal skozi okno zaprt fijakarski voz. »Natakar,
plačati! 11  je zavpil, plačal in bil že zunaj. „Ali je voz
prazen? 11  „Kar vstopite gospod kadet! 11  »Dobro, dobro!
Zdaj me peljite po mestu na sprehod potem pa k Bilcu
v Sodarske ulice.

V tem času so v kasarni skončali priprave za
vsprejem ekselence. Kakor po nitih so stali vojaki.
Zadnja povelja so bila dana, vse je čakalo signala
trobentača, ki je stal pred vratmi. Na vogalu ceste
pa je bil postavljen še drug prostak, kojemu je bilo
strogo zaukazano, naj zamahne z roko, ko vgleda
gospoda generala.

Prostovoljec Iskra se je nalahno vozil po ljub¬
ljanskih cestah. Prav prestrašil se je, ko je pogledal
na uro, ki je kazala četrt na osem. »Zdaj pa le hitro
k Bilcu in odtod v vojašnico! 11

Konja sta potegnila in kmalu sta bila pri Bilcu.
Banja je bila gotova! Prostovoljec je segel v žep in
plačal kislega obraza „za zdaj 11  račun.

Vojak, ki je pazil, kdaj pride gospod general, je

bil gotovo zaljubljen. Zatopljen je bil v globoke misli,
drugače bi se ne bil tako prestrašil, ko je pridrdral
mimo njega fijakarski voz. Prepozno je bilo, da bi bil
dobro pogledal v voz, zdelo se mu je pa, da je zapazil
vojaško suknjo v njem. Brez dvoma! V vozu je gospod
general in vzdignil je roko,

Trije klici so se slišali in generalska koračnica
je zadonela.

Pozor! Desno glej! 11  je zavpil poveljnik. »Pozor,
bataljon, desno glej! Stoj! 11  Vojaki stoje kot sveče.
Bobni zaropočejo, zastava se nagiba in godba zasvira
cesarsko. Voz se vstavi. Ordonance priskočijo, da odpro
vrata. S sablo navzdol obrnjeno pristopi polkovnik — iz
voza pa se pririne nova banja in za njo prostovoljec Iskra!

Ako bi bil naš gospod kadet sramežljiv, bi se bil
zdaj pogreznil v zemljo, ko je pogledal skozi odprta
vrata. Toda on se ni vstrašil, vstavil se je in dejal:
»Gospod polkovnik, pokorno javim, da prinašam banjo
za sina gopoda narednika Vrabca! 11  Več ni vedel po¬
vedati (ker je bilo to zadosti in tudi ni bilo mogoče).
Odzadaj so ga bile prijele krepke roke in ga odvedle
ali bolje odnesle v samotno sobo, kjer se je oddahnil
in hkratu izvedel, da je zaprt.

„0 ti nesrečna banja, kaj si mi naredila! 11  Od
daleč je slišal zamolklo povelja polkovnika. Zgubljen
je. Izginile so v sinjo daljavo častniške zvezde . . .

Stran 110.

NOTRANJEC

Letnik V.

kateri se je dodalo na vsakih 10 l  vode malo solne ki¬
sline. Da okvir okoli okna ne segaije, namazati ga je
vsako drugo ali tretje leto s karbolinejem. Če naprav¬
ljamo nova okna v hlevu, dati jih moramo na stran ali
pa zadaj, kajti svetloba ne sme vdarjati živini naravnost
v oči. Navadno se delajo okoli 60 do 70 cm  visoka in
90 do 100 cm  široka okna.

Kako je ravnati s svinjskim gnojem? Pri
nas puščamo svinjski gnoj pri svinjakih v rahlih kupih,
da se tam suši in kvari. Na ta način ne moremo dobiti
dobrega gnoja. Svinjski gnoj spravljajmo na gnojišče,
kjer naj se pomeša z drugim gnojem in naj se dobro
stlači. Le tako dobimo res dober gnoj.

Sadno drevje spomladi. Prvo, kar imamo
spomladi storiti, je, da otrebimo drevo mrčesa, lišajev,
pajčevine in druge nesnage. Paziti je posebno na hrošče
rilčkarje, ki ležejo jajca v brstje, ki se ravno razvija
in katero potem ličinke popolnoma pokončajo. V pri¬
hodnjih tednih dobiti jih bo po drevju vse polno. Pod
drevesa razprostremo rjuhe, stolčemo vejo za vejo in
potem mrčes sežgemo. Poleg tega imamo tudi razne
vrste gosenic, katerih je treba drevo kolikor mogoče
čisto iztrebiti. Mladim drevescem je treba spomladi
zalivati. Zalivati je treba takole : Ne prevečkrat, vsakih
14 dni in tedaj zelo močno. Dobro pa je, če tudi zvečer
in zjutraj nekoliko poškropimo drevesca, a ne preveč.

Zakonite določbe o zasebni skupni
imovini.

(Dopis.)

Zakoniti paragrafi vise v državni, deželni in
občinski upravi, podobno kljukam ob hišni steni. Kako
čedno bi bilo, če bi na vsaki teh kljukic visela nji
določena stvar, upravitelj pa skrbel, da bi bilo to orodje
čedno in k svojemu namenu vselej prav rabljeno. Toda
pri nas tega ni; zato pa se vidi, tako kakor pri mnogih
hišnih oskrbnikih, da visi kljuka prazna, določen ji pred¬
met pa leži na tleh ali pa daleč kam na tujo kljuko obešen.

Resnico tega smo delno pokazali in dokazali v
11. štev. „Notranjca“, govoreč o lovskem zakonu, na
katerega paragrafu prvem bi imela biti pravica do lova
pribita lastniku zemljišča, pa visi že 40 letno dobo
tujemu graščaku ali c. kr. vladi v korist.

Danes pa nam bodi dovoljeno, spregovoriti o za¬
koniti določbi pri gospodarstvu skupne imovine opra¬
vičenih in pri imovini, spadajoči celi vasi. Navodilo k
temu nam dajeta skušnja in skrajna potreba: skušnja,
ker vidimo, da se z malo izjemo to dvojno gospodarstvo
tlači ali vsaj poskuša stlačiti takorekoč v en koš, potreba
pa je, da se postopa pravično in da se da vsakemu svoje.
Naj torej zakonito razliko med temi gospodarstvi po¬
jasnijo sledeča poljudna vprašanja in odgovori:

Kaj je vaško premoženje, kaj premoženje zasebnih
opravičencev? Vaško premoženje ali imovina je ona

Deset minut pozneje je došel pravi general.

Naš polk se je odlikoval. Vse je šlo dobro —
niti najmanjše pičice na nepravem kraju ni zapazil
general. Zadovoljen se je poslovil. Zato je polkovnik
mehkega srca odločil sledeče mile kazni: Iskra 14 dni
zapora v vojašnici — Vrabč pa 8 dni. To je bila kazen
za zlodejstvo.

Iskra se je v zaporu še včasih glasno zasmejal,
ker se je spomnil spoštljivega sprejema. Vrabca pa je
tolažila misel na sina, kateri je po njegovem mnenju
že tako glasno vpil kakor kak star narednik.

Nekaj cerkvene zgodovine.

(Dalje.)

L. 1465 je beneška vlada ponudila celo 10.000
dukatov za tak brezšiven plašč. Zanimiva je zgodba
apostola Jakoba ml. po smrti. On je bil 1. 62 po Kr. r.
v Jeruzalemu kamnan in je tamkaj umrl. Za časa
Karola Velikega prenesli so se njegovi ostanki v San
Jago de Kompostela na Španskem in te ostanke pri¬
vezovali so, če je nastala kaka nova vojna z Arabci,
konju-belcu na hrbet, v zagotovilo gotovo zmage.

Nadalje je moral apostol Janez svoj prst, s
katerim je na Kristusa pokazal, rekši: „To je jagnje
božje, ki grehe sveta odjemlje“, v blagor vernemu
človeštvu zapustiti, kakor tudi svojo glavo, od katere

se nahaja po j eden eksemplar v Rimu in drugi v Amiensu
na Francoskem. Čuden svetnik to z dvema glavama!
Glavo sv. Andreja, ki je baje v mestu Patres na križu,
po njem imenovanim, smrt storil, je ena izmed naj¬
slavnejših relikvij bazilike sv. Petra v Rimu. Veliko
„čudežev“, a še več čudnih rečij dogajalo se je z ostanki
svetnikov. Sv. Dioniziju se je pripetilo, da se celo
njegovo truplo nahaja v St. Deniju pri Parizu, razven
tega pa najdemo njegovo glavo tudi v Bambergu in v
Pragi in njegovo roko v Monakovem na Bavarskem.
Od sv. Kunigunde, znane zaradi „angeljskega“ zakona
s cesarjem Henrikom II. nahaja se še zanimivo spodnje
krilo, pod katero je treba le glavo vtakniti in brž te
neha boleti. Proti plačilu se to seveda tudi brez gla¬
vobola lahko zgodi. Kdor pa hoče še več o relikvijah
izvedeti, ta pojdi na „božjo pot“ sem ali tja po naši
slovenski domovini, in našel bo takih svetih ostankov
dovolj. A ni mu še tega treba storiti, saj ima vsaka
domača cerkev in kapelica kakšen kos svetnika ali
svetnice. Nikjer pa teh zapuščin ni v taki obilji, nego
na Italijanskem, kjer je n. pr. v raznih cerkvah, sa¬
mostanih in kapelicah shranjenih 63 prstov sv. Hijero-
nima, 1600 kostij sv. Pankracija, 13 rok sv. Štefana.
Od sv. Ignacija, antijohijskega škofa tri cela trupla,
razven te trojice pa še sedem nog in 17 rok, dasi so
ga baje v Rimu levi razstrgali in najbrže tudi, ako
že ne celega, vsaj deloma pohrustali.

Letnik V.

NOTRANJEC

Stran 111.

nepremična ali premična celota, katere lastnik je cela
vas, (trg, mesto), premoženje opravičenih pa je ona
skupna imovina, ki spada le nekaterim.

Kako se ima gospodariti z vaškim, kako s pre¬
moženjem opravičenih? Pri oskrbi vaškega denarja se
ima gospodarsko ravnati po določilih občinskega
zakona;  pri premoženju opravičenih pa po določbah
občnega državljanskega zakona.

Kake določbe imata ta zakona glede gospodarskih
načelnikov ! Za vaško premoženje določa občinski zakon,
da se imajo po volilnem redu v navzočnosti občinskega
predstojnika postaviti za triletno dobo trije, davek
plačujoči vaščani; občni državni zakon pa navaja, da
si smejo opravičenci skupne imovine, z nadpolovično
večino glasov, za nedoločen čas, po navadnem pooblastilu
brez upliva kake oblasti, postaviti gospodarja.

Kako se štejejo glasovi? Pri občinskem zakonu
velja vsakega volilca glas enako; pri občnem državnem
zakonu pa se štejejo glasovi po velikosti deleža; torej
po vsem različno.

Kako imajo gospodariti oni, po županu izvoljeni,
kako od opravičencev pooblasteni gospodarji? Po ob¬
činskem zakonu izvoljeni gospodarji se imajo pri v
gospodarstvo jim izročeni imovini ravnati po določilih
občinskega zakona in po tem, kar narekava deželni
odbor; gospodar skupne imovine opravičenih pa ima
poleg zakonitih določb uvaževati le to, kar mu nare¬
kava večina posestnih glasov.

Kdaj in komu se imajo izkazati letni računi?
Vaški skrbniki si po svojemu načelniku letni račun
sami pregledajo in potrdijo; skrbnik opravičencev pa
mora račun v pismeni obliki vsako leto vsem sodelež-
nikom predložiti.

Komu so ti gospodarji v svoji službi za prestopke
odgovorni? Kdo razsoja navskrižje? Skrbniki vaškega
premoženja so v slučaju prestopka odgovorni svojim
volilcem; razsodbo izreče deželni odbor;  gospodar
premoženja opravičenih se za prestopke odgovarja
opravičenim, navskrižja razsoja c. kr. sodišče.

Kaj se sme storiti z letnim preostankom? Opra¬
vičenci si smejo, če je večina za to, ostali znesek vsaki
čas razdeliti; ostanek pri vaškem premoženji se pa sme
razdeliti le tedaj, če privoli v to deželni odbor. Tako
mora tudi, če se hoče kaj odprodati, zadolžiti ali za¬
staviti, vaško gospodarstvo vselej za dovoljenje pri
deželnem odboru prositi; opravičenci pa imajo v vsakem
podobnem slučaju, enako posameznim posestnikom,
prosto roko.

Se li nahaja na Notranjskem obilno te vrste pre¬
moženjske imovine? Mesta in boljši trgi imajo mogoče
že nekaj, vasi z zasebnim premoženjem so pa enako
belim vranam zelo redke. Skupne imovine opravičenih
se pa nahaja še povsod veliko.

Je li prav voliti „gospodarske odbore" tam, kjer
nima vas premoženja? Kjer premoženja ni, je umevno,
da ni treba gospodarja.

Se pri nas na Notranjskem tu opisane določbe
kje uvažujejo? Da bi se kje pravilno uvaževale, nam
še ni znano; zato prosim blagohotnih spo¬
ročil o tem gibanju! Zd.

Po svetu.

Novodobni sleparji in stražniki delujejo z
najnovejšimi iznajdbami sedanjega časa. Ponarejalci se
poslužujejo kemije, policija fotografije. Vlomilci kovin¬
skih blagajn delajo z acetilenom in kisikom, a policija
preišče z Rentgenovimi žarki želodec in drob, da se
prepriča, ali tat ni morebiti požrl dragega kamena.
Nevidni sledovi prstov na papirju postanejo razločni s
kemičnimi sredstvi, po teh sledovih spozna policija
tatu bolj gotovo kot po sledovih nog. Morilec si umije
kri z rok in z oblek, toda proti kemičnim in fotogra-
fičnim metodam ne pomaga umivanje.

V 15 dneh iz Nev Jorka v Trst je prišel
parnik Marta Vašington. Parnik je imel 6000 ton
blaga in 1500 potnikov. 16 morskih milj je prebrodil
v 1 uri. Prehitel je za 24 ur tri druge parnike,
ki so istodobno z njim zapustili Nev Jork.

Vrigtovi zmaji za Ogrsko. V Budapešti so
ustanovili društvo za zrakoplovce, ki je naročilo pri
tvrdki Voazen v Parizu 2 Vrigtova zmaja za 40.000 K.
Razven tega sta naročila še dva grofa in profesorji
znanstvene akademije tri zrakoplove. Za vseh pet
zmajev bo treba sezidati poseben dom, ki bo veljal
60.000 K.

Rešilno društvo za pijance so ustanovili na
Holandskem. Imenuje se liga proti pijanosti. Tej ligi
je namen, spraviti pijance domu. Tarif: Kdor spravi
1 pijanca domov, 75 h, če ga spravi s prijaznim nago¬
varjanjem 1 K, na nosilnici K 1.50, v vozičku K 175,
na rokah K 1'90, na vozu, vpreženim s psi K 2'25, na
vozu, vpreženim z oslom 2’50 h.

Holandska kraljica Vilhelmina dobi v kratkem
otroka. Ker se je že večkrat upanje izjalovilo, je tudi
zdaj Holandska v skrbeh. Za mater in otroka priprav¬
ljajo društva in posamezniki darove in sicer v tako
ogromnem številu, da je kraljičin tajnik že nad 100
pisem razposlal s prošnjo, naj se daruje rajši ubožnim
ženam.

Verska blaznost. Kmet Surgota na Ogrskem
si je domišljeval, da sta on in njegova soproga od
hudiča obsedena. Da bi sebe in ženo rešil, je zabodel
najprej ženo, potem še sebe v trebuh. Oba so smrtno
ranjena pripeljali v bolnišnico.

Rodbina petih mater. V hišici na Francoskem
v Vandeji živi hčerka, stara 1 leto, nje mati, stara 18 let,
nje stara mati, stara 36 let, prastara mati 55 let, od
te mati, stara 73 let in od te mati v starosti 90 let.

Podedovanje zločinskega nagnenja. Od za¬
nemarjenih starišev ni pričakovati dobrih otrok, o tem
nas poučujeta sledeča zgleda: Leta 1740. se je na
Angleškem porodila Ana Tuhe. V zgodnji mladosti je

NOTRANJEC

Letnik V.

izgubila svoje starše in je nravno popolnoma propala,
ker je odrasla brez vzgoje. Vsi njeni potomci, 834 jih
je bilo, so postali nravne propalice. Angleška je izdala
doslej za to rodbino pet miljonov. V Švici se je primeril
podoben slučaj. Leta 1700 se je narodil tu Pavel Zera.
Njegovi potomci povzročajo občini, kamor pripadajo,
skoro nepremagljive stroške.

Koliko goveje živine je na zemlji? Neki
časnikar je izračunal, da se največ goveje živine na
zemlji nahaja v Severni Ameriki, in sicer 66’86 miljonov,
v Argentiniji 21, na Nizozemskem 1-7, na Ruskem 42-2,
v vzhodni Indiji 52, v Nemčiji 19 3, na Francoskem 14'3,
v Avstriji 16, v Avstraliji 8’34, v Italiji 5, na Rumun-
skem 2 - 59, v Bulgariji P8, v Švici P4, v Kaplandu 19,
na Angleškem ll - 7, v Belgiji pa en miljon glav.

Raziskovanje Mrtvega morja. V Palestino je
šla družba 20 učenjakov - prirodoznancev, zbranih iz
Francije, Belgije, Nemčije, Anglije in Amerike, da raz¬
iskujejo Mrtvo morje. Najeli so edini parnik, ki vozi
po Mrtvem morju in so se v njem stalno naselili. Družba
namerava že dosedaj znane lastnosti morja temeljito
preiskati. Znano je namreč, da so se na mestu, kjer
je danes morje, katero je 75km  široko, nahajala mesta.
Morje je nastalo na ta način, da je glavni dotok, reka
Jordan, premenil strugo in napolnil globoko kotlino do
vrha. Morje leži 435 m  pod gladino Sredozemskega
morja, voda ima 26.25°/o soli, dočim ima navadna morska
voda le 4% soli. Zato je tudi špecifična teža te vode
petkrat večja kakor navadne morske vode. V morju
ne živi nobena riba, sploh nobena vodna žival, in ne
raste nobena rastlina. Tla so iz asfalta in soli. Ver¬
jetno je, da mora biti ta voda v izredni meri zdravilna,
namerava se zato na podlagi raziskovanj omenjene
družbe napraviti ob morju več zdravilnih kopališč.

Redek slučaj pri današnjih poslih. Pretekli
teden je umrla v Vuzenici dekla Katarina Brod v 74. letu
svoje starosti. Služila je celih 62 let pri eni in isti hiši
ter preslužila tri generacije. Za svojo dolgoletno službo
je dobila že dve nagradi in tudi letos ji je bila odlo¬
čena nagrada v znesku 50 K. Tekom let si je prihra¬
nila 2000 K, katere je zapustila deloma tudi v dobro¬
delne namene. Za občinske ubožce je odločila 200 K.
— Pokojna Katarina Brod naj bi bila vzgled našim
poslom, ki le preradi menjavajo svoja mesta. Vedno si
iščejo boljših mest tako dolgo, da pride starost ter jih
najde nepreskrbljene. Nazadnje jih pa mora živeti do¬
movinska občina. Naše občine bi bile mnogo na boljšem,
če bi bilo mnogo takih poslov kakor je bila rajnka.

Za kratek čas.

Konkurenca. „Kaj pa je to P Štiri sobne slikarje
imamo v trgu, pa vsi so naenkrat oboleli ?“ „Lejte, naš
zdravnik bo dal slikati svojo novo hišo in vsi bi se
radi njemu prikupili".

Dobra glava. Učitelj pri vpisovanju: „No,
videli bomo, ali ima vaš sin dobro glavo. “ Mati: „0,
ima jo, ima, veste trikrat je že padel po stopnicah, pa
se mu ni nikdar nič poznalo.”

Notranjci! Podpirajte
svoj list z oglasi! Naši oglasi
so vspešni.

Loterijske številke.

Trst, 27. marca. 27 52 63 14 16

Praga, 24. marca. 58 8 10 19 72

Zgubil se je

lovski pes

(formač pontir), ki sliši ria ime „Flok‘
= Lastnik psa je J. Kolar v Postojni.

F. Kutin v Postojni

priporoča

k bližajoči se stavbeni sezoni svojo zalogo

vedno svežega

Portland - cementa

po dnevni ceni.

Za voznike je velik hlev brezplačno na razpolago.

i k svojimi

1

i

i

■

■


Priporoča so slovenska trgovino

Janko Česnik

Ljubljana, Lingarjeve ulice

Zaloga svilnatega blaga za bluze in obleke.

Zaloga modnega blaga za ženske bluze in
obleke.

Zaloga modnega blaga za moške obleke in
površnike.

Zaloga perilnega blaga, platno, šifon, inlet,
domestik v vseh širjavah.

Zaloga raznovrstnih preprog linoleum, vol¬
nenih tapestu, jute i. dr.

Zaloga zaves, čipkaste bele, krem in barvaste.

Zaloga garnitur, volnenih in doma izdelanih
odej i. t. d.

I

I

I

I

Cene nizke! — Poštena postrežba!

Letnik V.

NOTRANJEC

Stran 113,

Vsem prijateljem in znancem kakor tudi vsem
p. t. Notranjcem vljudno naznanjam, da imam sedaj

trgovino in gostilno v Dobrempolju

pri kolodvoru.

Priporočam se z vsem spoštovanjem

Miloš Kavčič.

valjčnega mlina Vinka Majdiča iz Kranja
Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo
v Trnovem in Podgradu.

Trgovci: ,,Svoji k svojim . 11

w Posestvo

obstoječe iz hiše, potrebnih kmetijskih pro¬
storov, njiv, travnikov in gozda meri čez
1 / 4  zemlje se proda. Pogoje in podrobnosti se izve pri
lastniku

Jakobu Dolencu

Rakulik 15, pošta in želez, postaja Prestranek.

Mmmsm  Kdor

hoče sebi in svojim otrokom odpraviti

kstselj ,

hripavost, nahod, oslovski kašelj, katar v grlu

naj kupi zdraviliško priporočene

K aiser j e v e  prsne karamele

s 3 smrekami.

- 5500  notarsko priznanih izpričeval.-

Zavitek 20 in 40 h. Škatlja 80 h.

Dobivajo se v sledečih lekarnah: J. Hus, Vipava; F. Bakareič,
Postojna; A. Bohinc in U- Trnkoczy, Ljubljana; K. Andigajne,

Novomesto; D. Pirc, Idrija.

Ali ste že plačali naroč¬
nino za leto 1909?

Ne pozabite je odposlati.

FRM1C KRAIGHER

krojaški mojster u Ljubljani

Kongresni trg 5 (Zvezda).
Priporočam se za izdelovanje

oblek za gospode.

Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi.
Cene zmerne! Delo solidno!

. Postrežba točna. —

Trpežni folc

navadno strešno opeko ,, Kavljar 11  in
zidno opeko izdeljuje ter ima v zalogi

Karol Jelovšek

c. in kr. dvorni založnik opek na Vrhniki.

Rodoljubi, podpirajmo le do¬
mače trgovce in obrtnike!

Na prodaj je kočija ^

za dva ali tudi le enega konja, moderna, malo rabljena.
Cena po dogovoru. — Natančneje se poizve pri

Emil pl. Gapzarolli v Postojni.

Prodam 61 oralov

svojega posestva

med temi 40 oralov lepe hoste
in 10 oralov travnikov.

Posestvo leži med Št. Jurjem in Celjem na Štajerskem.
Od trga Št. Jurij je oddaljeno 8 / 4  ure in v lepi legi.
Cena je nizka po dogovoru. Prodam ga, ker sem po¬
dedoval drugo v obližju Celja.

Kdor bi želel kupiti posestvo, naj si ga pride ogledat
do 15. aprila.  Ako bi se pa nihče ne oglasil, se bo
posestvo razkosalo in prodalo. Kupci naj se zglasijo
pri Adam Kinclu, trg Št. Jurij ob juž.  žel.

BLAŽ ČATER, posestnik

občina Št. Jurij ob juž. žel., Spodnje Štajersko.

Notarska pisarna

v Postojni

se nahaja od 6. aprila dalje

v hiši pl. Garzarolli-Salmič

v prejšnji odvetniški pisarni.

Stran 114.

NOTEANJEC

Letnik V.

E

Nova slovenska trgovina!

Lenasi & Gerkman, Ljubljana.

Priporoča za pomlad in poletje: Najnovejše kamgarne in druga sukna za moške obleke. =
Novosti raznega volnenega blaga za ženske obleke in bluze. Najrazličnejših vrst batisti, sateni,
kambriki. = Velika zaloga perilnega blaga, šifona, gradelna, blaga za rjuhe in platna vseh
vrst. = Fine garniture, odeje, preproge in zavese. = Solidne cene in točna postrežba!

Svoji k svojim!


suoji k  sifojim!

0 )

O

E

j*

■%

E

■Ufe

9

>

(A

O

>

Popolnoma varno in najbolje naložite denar v

Kmečki posojilnici

LJUBLJANI

Vlo

(nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti).

Kmečka posojilnica v Ljubljani pod¬
pira kmetovalce in je pravi kmečki
denarni zavod.

Vloge se obrestujejo go

V kmečki posojilnici je naloženo že
PP** nad 15 milijonov kron.

Rezervni zaklad čez K 300.000.

Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.

Kmečka posojilnica je edin slovenski
denarni zavod, ki je vpeljal hišne
nabiralnike vlog.

<0

<

O

0 )

<

e

ai

3

9

HI

n

Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar.


Notranjska posojilnica v Postojni

registrovana zadruga z omejenim poroštvom.

Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure A Da J e  posojila proti vknjižbi po 5'/2 0 /o in  amortizaciji
-  dopoludne. ===== najmanj */.°/o. na  osobni kredit po 6»/ 0 .

& “

Cs

© © ©

Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/ 0  od dne vloge do dne
dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama.

1a © a

Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih,
posojila se izplačujejo le ob petkih.

.Jk.


Izdajatelj Maks Šefcer. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.