>- •> ti1 Poštno tek. račun. - Conto correnle con la posta Lduja dne U, tO- In 20. vsakega meaeca. — Uicdniglvo in upraviuSIvo » Franc« PodbcrfiC. — Cena oglasom: 1 milimeter visočino v Aiilm em-jja alolp naznanil* itd., Vsaka vrata 1 L — Celoletna naročnina 15 I.. Za inozemstva (Jona, Via C. Pavtitu 1). Tiska Namilim Tinkama. — I.. —IH), TA trgovsko icklume, huiifna obvestila. Izdajatelj in migov, urednik poslana, osmrtnice vabila, D- GORICA, dne 1, novembru 1923 št. 31. Majhen kot ptič boji se ga nič. Tam v daljni puščavi profesor živi, koprive nabira in druge zeli. In kužek ga spremlja čez noč in čez dan, je vedno poslušen in vselej je vdan. Ko nekega dneva spet gresta na pot, zagledata leva, o tisoč grozot! Profesor obstane, mu kri zledeni, a psiček pogumno bolj se zadrži. Pobrska po pesku in levu v glavo ga zmečljc, da |>cče v očeh ga strašno. Čukov IColedar izide v začetku decembra. Cema L. 3.20. Salve smeha! Zidana volja! - Vsakdo naj se naroči na Čukov Koledar s Sem, da dop@~ Sije L. 3.20 na ,8Čuka na ssa9'so<0 v Gorici. Profesor si mane veselja roke, iuiš lev pa se joče, teko mu solzč. G uric it, 31. oktobru. Čuk im /uilci pu res nc ve, kje se fju ulovu drži, od kur-so jo izgubili tudi oblastniki, ki dclujo z dekreti kol ženske s perilom, zjutraj jih izobešajo, zvečer jih pa skrijejo, če kaže dež. Čuk nu palci se je že veseli! t du bo dvojezičen, da bo lažje in uspešneje pikal, zbas dul, grize!, žvižgu! in pet. Satno tO se je bul, du bo postala tudi sova dvojezična, ki je še z e> nim jezikom prehudo, da je vsled odloku padel s palce nu zadnjico in le bojazen, du ne bi moral spremeniti svOjega naslova in se imenovati: »Čuk na zadnjici«, gu je zopet vrgla no palco. Sicer bi Čuku ne bilo nerods no, če bi dobil, posebno, če bi se glasilo »cavaliercsaj to je cilj vsakega dobrega na* ptednega Laha. Seveda bi Čuk ne dobil imena »cavaliere*t, to ime je samo za pridne in bi kvečjemu dosegel kako »CA* vet t o sni bastoneu, ali »CJuffo s u!lu stanga«, »Civctta stilu pulzaoc, »Guffo sul mangana lo«, >Čtiko sul panza« in ke sto drugih imen. Cuk bi bil obdržal kur vsa imena, četudi po dekretu ni ukazanih več pre= vodov. Čuk pu lahko naredi kuj več kot je ukazano in še nu tu način zasluži svetinjo iz rumenega korenja na traku O' Od takrat so lev je prolusorja bal, I če Ha j c zagledal, je urno zbežal.. siičkovc Muričkc, ki gu je od svojega predpasniku izgubila. V drugi vrsti se je Cuk na palci veselil svoje italijanšči* ne, radi katere se še ni odločil, ali nuj piše v toskanščini ali v Jeziku Sardov. Glede besedo* red ju prpff $e nji.fji/i držati dr. Breznikove slovnice. Luško pismo Špehoye Anč* ke, ki ga je pisalu kar emu u; itrifcofu« Pepelu Makaronu v Padovi, smo že prevajali v slo* venfčino, kef gu v italijanščino ni mogoče več prevesti. V prvi vrsti pu se je Čuk veselil, da poveča število svojih naročnikov in bo list začel Zifhaji\ti na Sicilijo in na Kubi* brijo in bo ll potres na 'Japoii' akcin, ki jc po&tcno prerešotal ubogo deželo. Illftc mi »o podirale, zemlja jc' poku In," vod« jc stopila čez bregove. Vse jo vpilo. bežalo in ai skušalo rc» fiiti ubogo življenje. Nekega ubogega ■noža jc pri tem po2rla zemlja. Sku. šajte ga rešili in poiščite nesrečnik*. Kdor ga poišče, ga zapišemo med do. hrotiiikc. čc pa pošlje še L 3.--bi knjigo: Fr. Milčinaki: 0'ospod I',i. dolin Žolna in njegova ilružina. (Ve. selomodre črtice.) MATLOV: V PASTI. (Humoreska.) V pustnem čašu je bilo in si* cer v februarju. Iatdvik Gerdi* na, potnik neke vinske tvrdke iz Trsta, jc sedel za mizo v restavraciji, in mrmral skozi zobe: »Kako pusta kotlina je ta trg. Bog ne tlaj, da bi bile vse luknje v Julijski Benečiji take. Niti ene komisije nisem napravil,' nihče ne naroči in vrhu te* ga še to pusto korito, z ozkimi in umazanimi ulicami.« Ugibal in premišljal jc, na kak način bj |>refiiiul dolgčas, Lo jc začul prihajati kočijo, ki se je nato ustavila pred restav* racijo. V lokal je vstopil Jože Pirnat. potnik v manifakturi, tudi iz Trsta. Obadva potnika sta se poznala in ker si nista bila konkurenta, sta bila tudi prijatelja. Srčrto sta se pozdra-vila in stisnila roki. Ludviku Gcrdini sc jo odvalil težek ka* men od srca, misleč, da se bo pozabaval vsaj s Prrnaiom, to* da motil se jc. Pirnat je bil u* trujen in ker jc v naglici po-• vžil preveliko množino vina, je kmalu v naslonjaču zaspal. Gertfina |>a si je 'Vtepcl v gla* vo, da hoče na vsak način najti zabavo, pa naj ^elja karkoli hoče. V ta namen jc poklical re« stavraterja. »Gospod restaurater,« pravi Gerdina, »ali ni nocoj nikakc zabave v tem pasjem gnezdu?« »Gospod Gerdina, nc žalite •naš trg, čc ne bom priinoran vzeti vino od kakega Vašega konkurenta.« »No, no, pustimo to, ali res ni nič zabavnega nocoj v Va* šem lepem trgu?« »Ej gotovo je zabava tudi tu pri nas. Ravno nocoj imamo m as k i ran ples pri »belem za j s cu«. Vstop ima. vsak, kdor pla* oa vstopnino. Ako Vam je lju* bo. Vam lahko posodim svojo turško obleko, ki je šc precej v dobrem stanju.« »Gotovo mi je drago iti na ples, gospod Zavrsirik; le sem s turško opravo.«" Pirnat je globoko smrčal, medtem ko se j c Gerdina spre= menil v Turka in odšel na pust* ni ples. Gerdina: je imel visoko« leteče cilje na programu za isti večer. Domišljeval se je juna^ ka večera na plesu'.med provin; cijalci. Gotov si je bil, da se bo on zaljubil t najlepše dekle in istotako tudi ona. v njega. Zc v naprej se je veselil, kako ga bo vse gledalo in" spoštovalo. Ta* kOj ko je stopil y malo dvora* nico, kjer jo pfliajo na godala kakih šest fantinov, je majc= atetično premeril vse plesalce obojega spola. In ni inu bilo treba dolgo iskati. V kotu je ugledal krasno deklino, nekako ciganske vr--ste. Ponosno in z gotovostjo, da ga ne bo odklonila, je stopil pred njo in jo zaprosil za plcp. Smehljaje se jc dvignila in se zavrtela med gnječo z Gerdi-nom. Med plesom sta si marši? kaj rekla, kot je to v navadi, a po končanem plesu, sta sedla skupaj k oddaljeni mizi, kjer sta nadaljevala svoj vroč pogo- vor. Toda deklina ni bila po* vsem- prosta. Na nasprotni strani je sedel »princ*pek«, ki. je imel užgano srce za malo ci* ganko. Peklo ga jo, da mu jo je tujec odpeljal in se odločil, da mu jo takoj iztrga. Stopil je k nji in zapovcdovalno dejal: »Julči, halo, greva plesati« »Hvalo,« je odgovorila ona, »za hip sem preskrbljena.« Ta odgovor je »princa*peka« tako presunil, tla je stisnil pesti in urno odšel k svojim pri j a* teljem. Ti so pričeli stikati skupaj glave in povpraševati eden druzega, kdo jc tuji Tu* rek*, kajti domaČe so vse po* znali. Kratek čas so sc posvetovali in potem eden za drugim približevali Gcrdinovi mizi, do kler ni bila ta popolnoma ob* koljena. »tPrinc-pck« jc zaroli* nel nad Gerdinom: »Poberi sc!« Sele tedaj kc jc Gerdina prav za prav zavedel, za kaj se gre. Prebledcl jc in ni mogel vstati. Nakrat pa so ga pogra-' bile"dye orjaške pesti za vrat in dve za noge in kakor bi trenil, sc jo strklal po stopnjicah. . Nihče ni šel za njim in nihče ga ni podil, a on jff bil v dveh ininutih v restavraciji. •Kaj ste že nazaj,« ga vpra* ša Završnik, »nO, kako ste se zabavali?« »Ha-ha-ha,« se je zakroliotol prisiljeno Gerdina, »imenitno, res izvanredno imenitno.«. »Ali res?« »1 Io*ha*ha,« se jc vnovič za* krohotal. »Oh, kako imenitno; kdo bi si mislil, da je tu pri vap toliko zabave in humorja. Ha*ha*ha!« Pri tem krohotu in šundru se jc Pirnat prebudil in zehajoče vprašal: »Kaj jc res kaj zabavnega tu?« »Joj pa koliko,« se oglasi Gerdina, »ko bi vedeli gospod Pirnat, ne bi niti minute spali v tistem naslonjaču.« »A kaj, sedaj jc že prepo* zno!« »Nič prepozno. In vrhu tega Vam ni treba niti vstopnine plačati. Oblcčite mojo turško obleko in mislili bodo, da je vedno isti in tako boste imeli prost vstop.« »Čc je tako, potem pa že.« V par minutah je bil pre* oblečen tudi Pirnat v Turka in jo -veselo mahal proti plesni dvorani. Vstopa mu res ni bilo treba plačati in tudi plesalk ne iskati, ker mu jc itak Gerdina povedal, da je ciganka ena izmed najlepših. Radi tega je kar »korajžno« stopil k nji, ko io je ugledal in potrkal po ra* mL Boš jo je hotel poprositi za ples, ko mu jc nekaj grlo zadrgnilo.. In kakor bi trenil jc sfrčal skoz odprto okno na ceSto. Drugi dan jc Gerdina vprašal Završnika kje jc Pirnat, a ta mu je odgovoril, da je še na večer odpotoval, radi nujnih Opravkov. MENJICA. Učitclj( v šoli): »Ali mi veste povedati kaj je menjica?« Učenec: »Nc, gospod učitelj!« Učitelj: »Blagor vam. otro* cH« Naši dopisi. Prejeli smo toliko Italijan* skih spisov, da smo bili v za* dreHi, Sedeli smo med dvema kupofna dopisov v slovenščini in italijanščini, kakor osel, ki je poginil med dvema kupoma 'slame, in sicer rudi odločitve. Kmalu bi bil Cuk zletel v svet popolnoma prekuhan v Italija* rut, ker fc toliko lepih in kras* nih dopisov v itatjunščini. Žo* //bog, da radi pomanjkanja prostoru, zagleda samo slede če beli dun: »Cossa? I eredi ke mi no son bon de skriver per taijan. Vojo moštrar coj kopmitti per la gramatika kc cossa že roba nacionaL.Zc grandc pezo per* mi ker noson fato la uni verse-da, ma bcfel žc cossi e mi 8krivo kocer ciukk su un borouc o su la panza senca uni verse-di, ker ciukk rešta Čuk presen prej. Ma a dešo co ga vemo roba nacional e dekreti, e tutc skole taijan gavemo kultura pfer dipju de 2 milja ani per* ke i ga fato sciavi co una volta CP j era ccsaro Nero de QuO-wadis. La mostra bela lingva de Slovenci Jbo deventar bolj rika de cxpresion de bo Ve* nccia Juila gavela lingva slovensko - furlan * taljar\ e kro-sco. Ma do na Demon te santo la že a dcŠo anke taijan c par« la le taijan perke si že inškrito nelo fašjio de Salkan. Pa mi kredo dc nas bo a dešo gover* no ajutirallo dc nam bo dato tuto kras pogozditi e subvenc-joni dare per la goltura de la no$tra lingva materino: E pernoi slavi dela Venecia juli* ja m> sara miga pe^o dc altri taijan i perke q vesti o cussi no sapeva maj taijan ma noi kc sapemmo latin, c lat in sape-mo tuti Vcncciani Crascevzi; bo fazilc parlar per taijan. Mi, noi Ciukk c fioi semo sempre pronti skriver anke per Ttalja-ni ke no ga cussi bon žornal dc skerzi co noi kc sapemo tutc Gngvc del mondo e sapemo anke manjar kvclc de porco, se anke no že roba nacional;' ma cossa bazilar sc žč miseria ba sta ke no že ankoru sker« latinna. Cussi saremo noj anke pijonjeri de dante e de k no. va era, percio corajžio kc pau. ra ncmanca. Avanti! No esscr sciallobardic c skrivo cussi il mi jo primo esrčicjo in taijan Mi son furbo, cviVa noj!« ' teki Mi. ' , Sov Štanjelu roožički, po konču m drič, ko so neddja bliža. . t gostilno se spustč. Namesto lep vzgled dati. prihraniti si kaj, Khajdi v »oitarijo«. mo pijani vsaj. Pri Jamšku do večera, pri mizah pijejo, doma otrok je gruča, vsi lačni jokajo! Ko noč ae pa približa in ura polnoči, gostilničar pijance, iz krčme zapodi. Za roke »c držijo zdaj eden drugega, že cmojcnili so v grapo, •na trgu kraj pota. Si glavce vsi tiščijo se vda rili močno, so bile preveč • polae, to strilo jim hudo. Nazadnje pricaptjajo. vsi polni ga domov, jokajo se žene, jim svetijo pod krov. S tem moi sc ne ponašaj in lahko sram te'je! Si dobro veat izprašaj, preste j si grehe vac I Se Cuk za to je zvedel, za vami zdaj kriči: Ce šc ne boste boljši, pa boste »pisani!« MOč- NAVADE. __ Neki kroja^ »e je oženil in ko je bil V župnišču povabljen, da se j>od|>išc, je župnik pre« gledal listino, in našel zadano: v k c Plačano 24. 5. Scbitstjon SivanJcar, krojač. V SOU Učiteljica: »Panfica, kaj za ena žival jc maček?« Panica molči. Učiteljic«: »Ali ne veš? Ka-tera žival jc to. ^ci se plazi [*> noči, ko vse spi, po stopnji' cah?« • , . Fanica: »Moj papa!« Po receptu Zdravnik, ki )e »rečni na ulici ozdravljeno gospo: .Kako se počutite ?" .Hvala, prav dobro." iMlslile kedaj na svoj dol(j napram meni." .Gospod zdravnik, ka) vendar mislite. Ha) sle ml vendar sliogo zabranili vsako razburjenje; radi lega niti ne mislim na Vaš račun." i Tekma v Štanjelu. I Odkar obstoja »Pretcpaško društvo« v ŠUnjelu, ni bilo take s lavno« ti kot je bila v nedeljo 30. ob 9. zvečer. Bila jc namreč tekma s sle* dečim programom: 1. Klofuta v gostilni. . 2. Klofutanje na prostem. 3. Zbiranje klobukov in trganje ur. 4. Lom bodičaste ograje .in prekucovanje čez njo. 5. Teptanje repe v »Šopi«, i 6. Hoja po štirih. 7. Pridiga ' Tekma je izpadla nad vse dobro in večina udeležencev je bilo ob darovanih. V pregled tekme Vam na ve* uem vspebe, Id so jih dosegli Ijospodje tekmovalci. V prvi vrsti moram omeniš ti gos, »Strica Amerikanca«. On je z svojimi vspelti kar o-čaral občinstvo. S posebno lah-koto se jc prekucnil čez bodi* čas to ograjo in neumorno za* čel teptati repo. Občinstvo mu je burno p los* ivalo. Odbor društva mu je na* klonil okrog deset svežih ki o1 fut in rudečo zastavo, ki mu jc visela z glave p<> licu na tla. Za njim pride g. »Atelerija Montanja« ki je s svojo sigur* no roko streljal klofute in br* cal svoje nasprotnike. Za darilo je dobil razbito u* ro in na lice par patentiranih batin. Tretjo je dobil g. »Bitnja Daj« ki se posebno razume na zbiranje klobukov. On je tudi preskočif ograjo in teptal rc* Po, zakar naj se zahvali g. »Ah. Mont« Za nagrado je dobil 5 kg. ročnih cmokov. . Četrti pride g. »DolgoKn« ki fe bil glavni tekmec, a imel je smolo. Ugrcli so se mu »lager* ji« v nogah — zato ni mogel teči — nakar sta mu naklonila prvi in tretji tekmec ccl koš klofut in pol litra olja za mazat »lagerje« v nogah. H koncu naj šc omenim pridigo »Grehi tvojega rodu«, ki jo je poslušal gospod »Kininc* možnefant«, darilo mesto nje* ga je dobil njegov brat. Ostali tekmovalci so sc žc potrudili, a ura je potekla. Za* ostali so odšli brez daril. Po* trudijo naj se drugič! . Obilnim gledalccm in vsem, ki so pomagali, da sc je tekma izvršila neskončna hvala! • Odbor. Srečen Rodile. Lepa vas jc, vas rodiška, čeravno včasih nima »ficka«. Denar je šel /a vodovod, da hi ih: bilo žeje tod. Cevi prišle so '/. Rima, da enakih nihče nima. So h slamo jih ovili in v jarke položili. Kodičanom v ponos je vsem Ia krasni vodovod /grajen. In mnogi že so vodo pili in si: okusa »fcjsl« navžili. Ljudstvo mirno vse uboga, da se prepreči mu nadloga. Vse kar se mu kdaj naloži, se to gotovo koj stori. Sedaj žc voda bistra teče, ali kdo je piti neče? saj čisla jr. to varil povem, za zdravje, blagor vsem ljudem. Zgradili bodo šc toplice iz čiste bistre te vodicc, da se,bo kopal v njej ves svet in sc pozdravil za sto let. Rodiškc vode moč velika ozdravi vsakega bolnika. Kdor hoče ozdraviti, Rodiško vodo mora piti. »»Na balu"! % Ni dolgo še tega, par tednov bo kinal', ko bil jc »moderni« nu l.ogurščih bal. Privaudrul jc Luka i/, ravnili dolin , in meh je prinesel, pa ne tint" za v mlin. Natrgal - /ugodi, kot pravcat hudir, «1« bolj še vcscJ bo nuš Mihu - oštirl ' On vince jim toči. za mi>o sedi pa punčko objcuiljc. in jej govori: Ce reu mr. kuj ljubiš in moja boš kdaj. ti viiieu dum piti. želiš Ii Ae. kaj? Sc Pcpi je mikal, kol imel bi zmr.tl, ko »tango« je plesal, Ir In se mu zdi Zdaj plesni z Maričko zduj zopet n l'epo, tako kot on pleše, ne /ua pač. nikdo. Ker J u Ik n ul /nal* Ae »tango« plrnAt. )c Pepen uka/ala, ■ Iu mora it' tipat. Ludvik |r » Ulko. pa plenili Iiiku, da nvet ne je trcurl, pod njrga nogo. I'a kaj bi našteval tr. čudpe reči. an| lo »c med nami 1 pogosto zgodi. Ko npet bo kak bal. in spet bo Ink. Ink, plesal bo prišel, gotovo tud' Cuk. Pri telefonu. Družina Plešnikova je bila na letovišču. Doma je ostal vsled obiki posla, Plešnik sam. Nekega jutra, ko je bil še v postelji, jo začul zvonec tele* fona. Sluga jc telefoniral iz lc* tovišča: »Gospodar naša hiša gori« »Je velik požar?« »Jako velik.« »Bodo ognjcgasci kaj rc* šili?« »Težko.« »Dobro! Otroci so na var* nem?« »Da gospodar!« »In moja soprOga?« »Tudi gospodar.« »Pa moja tašča?« »Ona šc spi. Jo hočem po* klicati?« »Stop. Zaprto!« NESRAMNOST. Bazovska dvorana „fllla Fontana." Sakramcjnščc, kako bo hudo, če prL MladovankP res plesa nc bo. Vwiko nedeljo, čc vedel nisi kam, šel si k Mlailovanki — seveda nc aam. Našel si l^azovke, Gropajkc in Tre* hcukc ter v hudi potrebi tudi stare pok veko. Plešejo sc plcal moderni in stari, seveda tudi Tango po novi navadi. Ako vprašaš dekle. Če plesal gre: No, grazie non posso * ter usta zapre. Čeravno znaš plesali, a po slovensko ne. n klofutami brcami te krual' zupodč. Harmonika /.a mizo, uc ((lasno rdi. a godce se z njo prav kislo drii. Štefan ju, Ro/ina in druga dekleta, pojdimo v dvorano, kjer dost' ijc obeta. Vltuona sera, signorinc« — se čuje v dvorani, ■Imuna sera, slgnOri« — odgovor jo dani.. Sergr.nli . Capraki i. tudi MaraeialU x odprtimi usti. so v pupc zijali. Pri Kez'ki vrseli Cuporalr ar. ustavi. ■Conipermeaso« pravi iu |>okIon jI napravi. Nastal direndaj jc, 'cmokanje, po llanjc. it. plena pu pravo živinsko |>ehanjc. S© Čuku tu vrvež »nagratižeu« ur. zdel napel je peruti iu proč odletel. ! ! Bankir: »Sicer ima moja hči malo napako, to je da ima eno nogo krajši od druge, toda ako jo v resnici vzamete za ženo, sem pripravljen uravnati ta pomankljaj s tisočaki.« Bodoči zet: »Gospod svet*, nik, ali nimate morda kake hčere, ki ima obe nogi --kratki?« KAJ JE PROVIZORICNO IN KAJ DEEINITIVNO. Ersk: »Doznal sem z vese* Ijem, da si postal definitivni dijurnist. Kakšna razlika pa jc med provizoričnim in defini* tivnim dijurnistom, kakoršen si bil ti poprej?« Trsk: »Razliko ti povem v par besedah: Poprej, kot provi-zorični dijurnist nisem imel provizorično kaj jesti. Sedaj kot definitivni dijurnist, bom moral definitivno stradati«. ' RESNIČNA DOGODBA. Mati jc kupila svojemu sinu v Gorici klobuk, katerega je prodajalka zavila v zavitek, kateremu jc bil na zunanji strani naslikano lepo pokrivalo. Fantič, ki sc jc peljal na vo-zu proti Ajševici, sc jc hotel postaviti ter jc vzel nov klobuk iz zavitka in si ga posadil mogočno na glavo. Njegov sosed — hudomušen fant, pa je opazil, da vozijo za vozom trije biciklisti, hitro natlači do-tični zavitek senom, zabrKz-ga in meti tem spusti zavitek ncopaženo na tla. Privozijo biciklisti mimo in ko opazijo izgubljeno stvar na. tleh v veli* kem ovinku privozijo nazaj na isto mesto. Sedaj pa sc začne preganjanje med biciklisti, čegava ho najdena stvar. Do* govorili so sc, da klobuk pro* dajo in si izkupiček po bratov* sko razdelc. Ko pa zavitek od* grnejo in jim pride me-to klo* buka seno na spregled, ga o-sramočeni eden drugemu po* nujajo. Voznik pa jc med tem hitro konja pognal, ker sc jc na vozu čul glasen krohot! PREBRISANI 2K. 2ka in Erska so vpoklicali k vojakom. Takoj drugi dan vpraša 2k Erska, kako jc spal prvo noč v vojašnici. »Slabo!« odgovori Ersk. »Zakaj, morda ti niso dalo miru stenice?« vpraša Zk. »Naravno! Saj jih jc bilo toliko, an. atvu v l^|rottcnlaudu, vslrd dokazane njih dvOjezituOSti, bile oproščene in prirrja|o zalo iz hvaležnosti Je Več noči zaporedoma koncerti! županu v Kurniku. 1'ruvijtt tudi. da so vslcd ti-ga posta* li učenjaki v I-omti brezposelni in iščejo novega dela v tem, ua preiskujejo - sami sel>c. Pravijo v Gornjem Cerovcm, da liodo Imeli letos zelo dobro vino. ker liOfliju inofiiiniranr gospodične po vi' dogradili. Nadejati sc je tedaj, da Ih> tudi vino jM> parfiuiiu dlUlo. Pravijo, da so Itdjaiiski lovei tako »kun&tiii«, da jim noltenu mačka ne uide. Pruvijo, iia neka rndiika dekleta ra» ne. S tem mu je tudi upadel pogum iip navdušenje, za osnovanje na novo zamišljene šole Za »mazanje in pulit ran je oči«, ker se je nadejal dbbiti direktorsko mesto, do katerega si jc lastil prvenstvo. V to svrho nabav. Ijon Irak in cjlindcr naj spravi, »do« kler vremena Krajncem bodo sc zjas« nila.« Prosi sc za tiho sožaljc premi« iiulega. Pravijo, da sc Lcžeški »Kaffehaus. Icitcr« noč in dan trudi in tuhta, ka« ko naj bi fo imenoval' »Kaffehaus«. Sklenil je, aa sc bode imenoval »Kaf« f^kauš Fčfra«. Pravijo, da se $tanjclskc ženske jc njo. da hodijo lijih možje kasno ob nedeljah spat Ne Vedo, da so same krive ker »šnofajo«. Pravijo, da proda Jančar po 10. fz» t ist) v »Cuk na r>a|'ci« več, odkar ac o. pisujc o Lcžcškem »Kaffchausu«; no temu jc razvidno, da »Kaffehaus« ao« bro napreduje.' . Pravijo, da a« Ja v KoUridu vršil izvanredni občni zbor uglednega dru«, fftVa »Plojska« ob \ tiri popolno& U« ifeležba jc bila polnoitcvilna. Za Eredscdnika je bil izvoljen g. Panjo. f, za tajnika g. 2ganč. Posebno po. hvalo je dobil g; I'aulč, ki pridno de. luje ža ptocvit itga koristnega druš. tva. Nezaupnica so je izrekla bra6no* geipu 1'epiju. • Pravijo da fe napadlo šop indijan. Cev, iz rodu »Sip » »op » Sup« nekega f ari ta iz Stanjša. Indijanci ao Čakali v zasedi, oboroženi so bili z loki in sulicami. Ko je šel fant mimo, so ga napadli, vzeli so mu dva ?oba, baje kotnika lh eno steklenico sveže krvi.' V vcČen apdmin ao ga tetovirali. Na. allkali so mu dolg jezik s ščetinami, kar pomeni po mnenju strokovnja. kov: »Pusti druge pri miru in drugi - bodo tebt«. Prayijo, da sc dela v Strfnjctfi riov »pržoh« v gradu. »Pržon« bo snažen in svetel- Za mnogobrojen obisk sc priporoča. Pravilo, da bodo Stanjclci kupili »gramofpn«; pel jim bo med pivakimi vajami. Pravijo, da pravijo ljubljanskemu tramvaju »karjolc«. Cuk pa pravi, da jc »žajtrga« ker ima štiri kolesa, kar. jola pa ima samo enega. Pruvijo, da so dobili Lj. tramvajer-ji nove »mpnturb« in pravijo, da so iz »raiovne«. Štefan z majhno glavo in veliko kapo pa je »rašovne« ni dobil. Pravijo, da se je nred glavno požto v sedel golob na električno žico in ga je tok vrgel na tratoar. Usmilil sc ga jc nek mladenič, nakar so iz tram. vaja kričali :.»riiot I rižot«! Pruvljoda "v »Bučarjevo« gostilno na Poljanah ljudi z silo not tirajo kjer dobijo zastonj piti — in ko sc zastonj pre-pijejo ic. »hvala« nc rc« čejo — in gredo V kavarno »Central« spat Pravijo, da sc mora nov kino »Ljubljanski dvor« priti po vstopnice ob 3. za predatavo ob in »c jo' vdobi, čc ac »posreči« žc ob 5. Pravijo, da si bil ti Cuk pri nas na obisku, sedel si na lipo. in tc naše no. vosti iz Slavino poslušal. -»NOVA IZNAJDBA IN NAPREDEK' Tovarna za cigai^te jc preje, la novo konštrukcijo za i zde, lovanje cigar. In sicer tale: Poželiš si cig* ro, greš v opalto, jo kupL■ pot tako deževalo«. ' RAZTRfeSENEC. Odvetnik: »Gospod profr sor, meni se pozdeva, da sem Vas lansko leto videl v nekem kraju.«; J rrofcsor: »O' ja, jc žc inogo-Že, kajti jaz grem včasih tja!' \ Narodna Knjigarna V GORICI združena s papirnico v hiši Goriške Ljudske posojilnice, via Carducci 7 priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogu slovenskih leposlovnih In znanstvenih knjig. Zahtevajte Seznam knjig', ki ga pošljo knjigarna brezplačno,1 Šolske potrebščine kakor, različna zvezke na zelo finem papirju, svinčnike, peresa, črnilo kredo, ročnike, risanke. tuš, risarski papir, radirke. I.t d. iic v „Narodni Knjigarni po niijugodiirjAi ceni in prve kakovnosti Šolske Knjige pltarnlSke potrebičine, kjer dobite v3e v to stfbkb Spadajoče predmete, dalje razglednice v ns|v«ci)i izberi, umetne cvetlice i. t. d. Za boiitno seiiio se je Narodna knjigarna bogato založila i okraski za boiitna drevesca, Jaslicami« knjigami s podobami za otroke in mnogimi predmeti. POZOR! Trgovci! POZOlI! Oderuh in zlodej. Hišni eospodar (odvetniku): .Gospod doktor to je pa že preveč, ael sem iztirjaU najemnino, pa mi je dejal nek stanovalec, da sem oderuh in me je nagnal k zlodfu". Odvetnik: ,.Noiin Vi kaj ste stonlu?" Gospodar : „1 saj vidite, pritekel sem takoj — k Vam . KONEC SLOVENSKEGA NARODA. Konec Slovencev v Italiji nastopi tedaj, ko izide sjedeči odlok: 10536 N.o K. C. I. Z o/.irom na paragraf 19385 Zveze narodov, s pogledom na M srečno |M>gorolih WiLsono* vili točk, vsled dejstva, da bi hili lahko otroško.zaupljivi od* iiošnji med .slovenskimi dckle^ ti in dntgoroditjm vojaštvom bolj prisrčni, tnlrcjinho, da morajo bit i od 32. novembra dalje Vse slovenske žene in de* klela, v prvi vrsti j>a tašče in stare device dvojezične po svojem naslovu iu vsebini, spredaj in ziuluj. * Ženske, Ju so ne bodo pokorile temu odloku, se bodo se* kvestrirale Iu jih pošljimo nc. mudoiml v l< i ni. Podpis, i. r. pon12na prošnja. Na sestanku članov Štanjel« skega društvu se je sklenilo, tln so skliče »občili /.bor«, du s tem društvo vzbudi. A zgodila se je nc-S/eča, ki bo društvo stitlo lahko življenje, če se lic dobi rešitelja. Tajniku je namreč zmanjka* lo črnila in vsled tega nc rnore občnega zbora javiti oblastvu ne zaspanemu društvu. Zato sc ponižno prosi kake-r'l usmiljenega bralca, da do* ruje par kapljic črnila društvih nemu tajniku. Darovalcu želijo nebeško plačilo prizadeti člani. POJASNILO. Osemletni Jožko je čital oa? sopis in dejal svojemu očetu: »Papa tu čitam, da bo sezidalo naše županstvo zavod za itli* jote. Ali so idijotje tudi Iju* d je?« Oče: »I lej ga tej>ca. Seveda so! Idijotje so ljudje kakor jaz!« družinsko ravnanji:. Hlapce: »Nerazumem zakaj zapuščaš službo, ko se vendar po družinsko ravna s teboj.« Služkinja: »Žallbog, da jc to res Vidiš meni pravi gospod: «Cunka«, »opični fris«, »zarob= Icnka«, in »jczičnica,« prav kakor svoji soprogi.« KAJ SE! »Stalni gost vpraša pri obe* du gostilničarja: »Povejte mi očka, ali je res, kar pravijo ljudje, da boste imeli letos še slabše vino, kakor lani?« Gostilničar: »Kaj še! Kdor to trdi, je velik obrekovalec, ker slabšega vina letos niti naj* I i nisem mogel.« TO - KOMUR GRKI V restavraciji je sedel gospod in prečital vse časopise, ki so bili na razpolago, a ni med tem časom ničesar d nize? ga zavžil kot črno kavo. Ko jc končal, je vprašal natakarja: »Nimate nič več za čitati?« Natakar: »Samo šc jedilni Ust!« Pravijo, da * !,JuMjuiii rihnfjo ve o znamk po I Dinar, ker im je rotacij« ski »troj v »Narodni tiskarni« pokv/i« ril in jili valed tega nu morejo tiskati. Pravijo, da so Ognili dola miki fantje postali ultimajum tistim lun-toni ki mislijo da so dolanski fantje • res tako na POIJS, da !>i pustili si dc« lati očividno krivico, ter prosijo, et Javno in čisto. Poprej no gredo v »čine« ilo popirj. Pravijo, da ima sežanski pevnU zlior »Cerkvena miA«, dva nategnjena alta, tri iniAjc sopranu iil en močan ban. l'otrel>ovali l>i |iomoči, a se l>oje Pruvijo Se/umi. da sežanska pot; oz. »strada per far ramore«, sluti sa. mo frajlicain, ki so po noči iu po dne« vi jMiljnhujejo kar pred mimo idočii ini. Škandal! Pruvijo, da ima nek mali možiček v Sežani, tako dolg jeziček, da / njim pokrije celo Sežano. Pruvijo, da sir nekateri mladi fantje iz Oseka vedejo jako dostojnu v ccr« kvi. Najraje ostajajo pod koroni na stopnicah, ter izkazujejo svojo jMibož« iiost. Nekateri mečejo stenski pesek na dekletu, v znak, da so srečno do« mov priilpcli od nočnega ali (jutranjega) sestanka. Nekateri so na» vdušeni v innlitvenik, z očmi pa v dopadljiva dekleta. Meii njimi imaino Se druge, ki so podvrženi različnim dišavam. ter sc ogledujejo v zrcala, kakšne »frizure« imajo. Fantje si nc smejo vzeti za staho, čc jih Čuk po« časti v svojem listu.. Pravijo, da so dobili J-ožciki fantje, ki so ostali brez »moštaf« imI pogo. zdovalnc komisije navodila, za čim-prejšnji nasad kave na Krasu, radi prevelikega močvirja. Pravijo, da so Lcžcški »brezmošta« farji« mnenja, da dokler jim ne maje veter na vsako stran vsaj tri ščetine, jim ni mogoče spustili sc v tako veli« ko akcijo ter, da prosijo pogozdoval« no komisijo pri »morostu«, ako jim Kšljc vsaj 2 kg šckastih »moštaf«, 4 petelinovega popa, 6 globinovih Skutclj parfuma, 8 trdili kartač, tci 10 brezovih mtti', z.t vzdrževanje moči. / Pravijo, da iinajo »brezmoštafarjiv Lcžcški žc v zalogi naročeno šminka« nje, ter da so v strahu, da jih Cuk na palci nc izda, ker jih jc opazoval, ko so si pulili s »kalafonijo« zadnji dve namazani ščetini. Pravijo v Miljah, da jc objelo »Tamb. društvo«" zimsko spanje. Pruvijo v liil juh. da, jc sklenila kratkodasa Micka, na dan vinske Ir. gatve »ljubezenski konkordat«. Pravijo v Riljah, da je prišla rešena prošnja »frajlicain«: katerim dovoljuje neka oblast hodili v cerkev odkritim in' obenem tudi bo« sim...'... Pravijo v Miljah, da niso mislili, da ima Rudič tako strašansko trdo čre« pinjo. Pognal si jc namreč na dan »vinske trgatve« s samomorilnim na. menom kroglo v glavo kalibra 35 mm; nli na veliko našo žalost se je krogla izpodrinila z njegove glava brez najmanjše poškodbe. Pravijo v Biljah,, du jc zapel Cuk na dau vinske trgatve na latniku. »roleti bicikdlj po zimi [>■ ides, to všt;Č je dekletom povej čc ni res?« Pravijo, ). oktobra t. I.; čisti dobiček je šel za Šnopa. Pravijo, da je Matcnjsko lovsko ■društvo od nedeljskega lova prineslo domov samo enega kosa, pa Še tistega ni»o ustrelili, marveč ua |>a paili »kre« p onega.« Pruvijo iz St. Petru na Krasu, da »o se v.to miši in podgane, ko so čitale v Čuku od »občinske« dvorane, tako uincjalc, da mi od samega smehu po« pokale. Pravijo, da v St. Petru nikoli ni hilo nobene občinske dvorane, jo ni in jo menda tudi nikoli 110 bo, kajti nekomu, da nc jc sanjalo, da brani Cuk ua Plači, zidati občinsko dvorano I ua »Kosovcm polju.« Toda ju ucpro magljiva ovira, da ui mogoče zidati občinske dvorane. Pruvijo, da sedaj ni potreba v St. Petru na Krasu več nobene mačku, ker nimajo več miši in podgan, ki so od smeha popokale, ko so čitajc o »občinski« dvorani. Toda jc zasluga edino lc Čuka na palci in šc pozni ro» dovi no ga bodo spominjali v hvalcž< nosti da jim jc tako po ecni iztrebil nadležno golazen. Pruvijo, da postojnsko dramatično društvo različni faktorji tako molžo jo, (la sc n. pr. za enkratno uporabo dvorane računa L. 100.—. a ima biti pa lastnik taiste žc hvaležen, da pri tej priliki izpeča precejšnjo količino pijače. — Pa kakšncl Pruvijo, da na Idriji žc dve leti de» lajo načrt za most Črcz Idrijco, pa morajo šc danes vodo broditi, kc^ most po nilči nc zraste. Pravijo, dn pravi tisti , gospod ali gospa, ki jc pravil v 21. štev. Čuka o pretepu na St. Vidski veselici, da im& istotam kulturna mladina na svojem izobraževalnem programu med dru« gim tudi to, da uči gledati kiiko trava raste in kamenje debeli. Zato bi bilo zelo čudno, ako bi sc tc umetnosti riihčc drugi nc naučil. Pravijo v Kulti, da jc tamošnjo izo» bražcvnlno društvo »Aufbiks«. katero jc bilo ustanovljeno kmalu po vojni, ter jc v teku zadnjih let večkrat upri« zorilo krasno igro »Pretep«, preneha« lo s svojim delovanjem vsled pomanj> kanja denarnih sredstev. 1 Pravijo St. Vidska dekleta, da od I sedaj naprej nc bodo niti več govorile s fanti, ki ne znajo plesati »tango in mosso«, kor pravijo, da stari narodni plesi .niso v©č moderni, in one ne mn» rajo napraviti kakšne »brUttc figure.« Pravi jot- dn nko bi..Cuk nc zahajal v St. Vid; ni Vse pomrlo od dolgega ča» aa, kar. je prav lahko verjetno. Kes jc pa fudi,;.l$a bi za potrebo prišel tja z bičem, ■ Atr razgrnil tamkajšnje jm>» nočne'dfuliali, ki ne pustijo ljudem spatu^jV 1 \ Pravijo, dn so nekatere lomske poljske delavke iznašle take umetne stroje, mo lopato. Da sc lažje spozna ta umetnost, izide prihodnjič koledar, ki priobči njih slike. Pravijo, dn sc vloži proti taki umetnosti protest, ker s tem uničujejo tukaj marsikatero osebo. Pravijo, da so čadrske klepetulje sklenile zgraditi iz neznanega lesa pri-pravno barko, v kateri bodo oh sla. bcm vremenu prevažale po občinskem klancu različne kvante, ki so za prenašati itak pretežke. Pravijo, da sc jc ustanovilo v Bu» danjah društvo kradovičev in uzmo* vičev. Društvenega doma še nimajo, dobijo ga ob priliki, a ue v Budanjah. SRCNII POZDRAVE POŠILJAJO IZ BELUNA od 70. gorskega polka vsem ata rišem hratoin, sestram, fantom in dekletam. Posebno pa tistim fantom, ki pridejo na naše mesto. Pridejo naj z veselim in zaljubljenim srcem, ker tukaj so »fcist« dekleta in se. držijo vse nape« te. Hodijo vse obute v lesene cokle. Ignac Poljanšck, iz Idrije; Kojc Anton. Vrbica; Sajli Franc, Jurftčn; •Stric Pavel. Itač; Kovačič Anton, II. Bistrica; (»ržclj Franc. Senožeč«; Mer* šc Štefan, St. Milici; Doline Maks, Orchek;' lllaiič Ivan, Studence; Klun Ivan. M. I Jhcbiko; Kluneii Anton, Vel. Ubclsko. Moderne služkinje BLAŽEMA NEVEDNOST. V župnišČo pride k župniku deklina in.... »Gospod župnik, jaz bi sc riuiu omožilu.« Župnik: »Dobro, in ženin kjo je?« Deklinu: »Kuj gu nc dobim tukaj?« DOLGO ŽIVLJENJE. Jaku (čitujoč časnik): »Ta je pa ras zanimiva: v Carigradu jc umrla neka ženica, ki je dosegla starost 102 leti.« Mutcvž: »To je v resnici le* pa starost, a moja tašča mi je pripovedovala, da je imel njen stric 100 let, ko se jc ona po» ročilu in jc živci nato še 10 let.« Štefan: »In vendar to vse skukaj ni nič. Jaz imam staro bogato teto, ki sploh nikoli ne umrje.« NA VRHUNCU ULJUD* NOSTI. Gospod Seliškar, splošno znan po svoji dobrohotnosti in uljudnosti, jc pripovedoval nekoč v kavarni svojim kole* gom: »Ej gospoda moja, Angleži! Angleži so a^glcži! Nedavno sem se vozil v železniškem vo« zu v irtozemstvo; nasproti me* ne jc sedel nek Anglež, pravi pravcati Anglež. In pomislite malo; čez nekaj časa mi je po* ložil obe nogi v naročje irt sladko zasmrpal. in tako me je imel ta John Buli pribitega z vso vožnjo, ki sem jo napravil z njim.« »Čujte, zakaj ga niste pa zbudili?« vpraša nek gospod. »Kako naj bi ga zbudil« od« govori Seliškar, »če pa ne znam angleško.« TRGOVINA CVETE. Gospa našminkana, z glacč rokavicami in lastovko pred čelom na klobuku v. proda* jalni: »Koliko stane meter tega traku?« Pomočnik: »Deset cen tešiš mov, milostiva.« Gospa: »Prav; dajte mi pol metra in mi ga pošljite domov. Račun poravnam koncem me« seca_« Pomočnik: »Želi morda mi? Iostiva, da pozovem kočijaža, da Vas popelje domov?« / Gospodinja: .Slišite Zofka, v nedeljo boste morali bili doma, lter grem s svojim soprogom na izprebod. Radi tega boste Imeli pa kak drug dan prost v tednu". Služkinja: .0 meni je lo splob všeč I Jaz grem itak raj-Si na »prehod v delavnik* kajti ob nedeljah se sprehajajo talilni in cestni pometači". ZOBOBOL. Kmet iz Iga pri I. j ubij an i jc šel k zobopulniku, da mu izderc en zob. Ker j'e bil sled« nji prešibek, . ni kljub trudu nič opravil, ter jc kmetu svc» toval, naj gre nu južni koloV dvor, ko je imel ravno Vrh ni* čun odpeljuti, ter nuj vzame vrv pu nuj priveze zob. k odbijaču. Kmet je res vso to na* redil; vlak je-zapiskal, potegnil naprej, odbijač pa je ležal na tleh. MO2 BESEDA. Pred sodnikom je £fcal bes rač s popolnoma podrapanifhi čevlji. $ o dni k: »Aretirani ste radi beračenja.« Berač: »Da gospoci!« Sodnik: »Hočem Vam biti milosten.« Berač: »Hvala, gospod sod* nik.« ' ^, Sodnik^: »Kaznujem Vas sa* mo z dve mi dnevi zapora, am« pak obljubiti mi morate, da ne boste v bodoče nikogar več moledovali z beračenjem.« Berač: »Prav, gospod sod* nik, obljubljam. (Po kratkem odmoru): Gospod sod pik, darujte mi par obnošenih čev* Ijev, ako jih imate.« CIMDALJE HUJŠI«. Gospodu, ki jc daroval slepcu dvajsetico, je padel zlatnik na tla Slepce sc je takoj skJo> nil, pobral zlatnik in ga vrnil začudenemu dobrotniku, ki je razjarjeno dejul: »To, saj Vi vendar niste slepi« Berač: »Ne, blagi gospod, slep njsCm. Pravkar sem uvi, del, da so mi domu obesili na= pučno tablico okrog vratu z napisom: slepce. Jaz pu sem., gluhonem.« ' Širite „Čuka". Jp0Q00Q0Q00Q0Q(X10Q00Q000^ ~ POZORR POZOR 1 * Mizarska Zadruga i v Solkanu pri Gorici X g x i s Ima v svojih zalogah v Gorici na trgu »v. Antona (stari plač), na trgu D'Amicis (na Kornu) in v Solkanu pred vbodom na .sv. Goro, ogromno izbiro vsakovrstnega pohištva, po najnižji ceni izključno, pristno-domačega jzdelka. Sprejema vsa", kovrstna naročila, ki jih točno in solidno izvršuje. Za ranogobrojlnl pojet ie priporoča: 3t Vodstvo. pf 6CXXXXXXXXX3GC**XXXXXXXXXXK Brihtne kuharice. Francka : „Kako ho ti godi ? Tončka: „11 vala imam 100 lir mesečno, moj [čelovo-dja hrano brezplačno in vsaki dan ogoljufam pri nakup u 5 lir". Francka: „Jaz si pa obleko naročam na račun gospodinje". & DANASNJH SLUŽKINJE. (JospocUnja (novi služkinji): »Ali žc dolgo časa službujete v našem mestu?« Služkinja: »Dve leti, milo* stiva.« Gospodinja: >Imate pa tu« di spričevala?« Služkinja: »Da, milostiva, dvain pet deset.« DISCIPLINA. Na vežbAiišču kriči korporal nad rekrutom Mahničem: »Zakaj ne stojite mirno?« Mahilič: »Muha me je pičiš la na nos.« Kaporal: »Muha mora biti tudi pri'miru, ste razumeli!« POEZIJA iN PROZA ZALJUBLJENCEV. On: »Tvoje ustnice so vrt« niče, tvoji lasje so zlate niti, troje oči dijamanti in tvoji zobje biseri____« Ona: »Ampak tvoj okrasek, ki si mi ga sinoči daroval — je iz nikelj a.« OSVETIL SE JE. Poredni bosopetnik je pri« deakal v trgovino, da nakupi nekaj malenkosti. Vedel se jc pa tako poredno, da g« je mo.; ral prodajalec resno posvariti in ko šc to ni pomagak>, je zapela šiba po njegovi zatlnici. Fantek je stekel iz prodajalne in tako neusmiljeno kričal, da so se ljudje zbrali krog njega in ga pomilovaK. »Ubogi fantek,« so dejali, »kaj ti je, po* vej!« Fantek: »Botega, smrkava in beraška; še riža nimajo. Mesto" riža so mi dali ječmena!« Priganjata so dobili Trkman Jožef o iz Podkraja, a sc ji je zdelo Čuka škoda razrezati, da hi «lcga poslala. — Ciril Šfucin iz Stra> -že pri Cerkneni izroča iskrene po« zdrave Sovi ui pošilja tapetnika ua« za j. Ljudmila Votfrlč. Trhli, tudi nc mara priganjača in zahteva' raje knjigu Hutlč Juri). Vitovljc: Sem Čuka obračal, napenjal oči. nikjer lumpa ni. -— Naenkrat ga vgledam. nad lovci čepi in sc tiho drži. Tcreziju lirccelj iz Zapiti pošilja Eriganjača nazaj in pravi, da če hi il to zajec, hi ga žc sama obdržala. Ljudmilii Hočevar, Stunjel na Kro> su: Zato ker »fejst« možiček priganjač inora biti. sem bolj sc potrudila, za kmalu ga vdobiti. Sedaj je v mojih rokah, nc gre izpred oči. ga čuvam, gor nad lovci, na strehi on tiči. 'ma kapico kot palček, je lušten fant prav res, izgleda priganja vdek kot doher lovski pes. Sfiligoj Josip iz Bačc: Oj ti ubogi priganjač, ki »lajn« si jih dobil: pa saj si tudi cel rogač, zato si se pa dobro skril. Na vse strani vrtel sem Čuka, dokler te nisem pogodil; nad glavami tam nekaj kuka. Pa kdo je? Ti si hill Sedaj Te hitro Čuku dam, ker zate jaz nc maram. On uaj te zapre lc v svoj hrasa. če dc ga pa pokaram, /z Ljubljane piše nekdo: 1'ctoliznikov Jaka, to ti jc prava spaka. cel dan zajca čaka. on pa okro£ njega nkaka. Prepeljuharjev Mihec, ta ti je pravi čuke«, oa ti cel dan čepi. zajec pa za njim nedi. Cotuikov Štefan pa ja bolj pameten in *»n, po vseh štirih sc vali. zajec fijje mu moli. Kar bc jc pa zdaj zgodilo, to ni nekaj luštnega bilo; da h'si glave ne belili, »znjca« vendar so ustrelili. Felicila Deb z Trstu: Vendar sem tc Ic dobil«, na policiji naznanila: namesto tla hi spala. Tebe sem iskala Ti spaka, grda, stnra. bi skoraj omedlela, ko sem V tvoj »barbuc« strmeia. $ltrvko Kljitder iz K ari j a pravi: 1'rigaiijaea sem dobil, da si se do« hro skril Priganjač sc nad lovci moško drži. zraven pa še nogo na klo« butcih jim drži. - l.ovcu pa, ki vanj zi|u. bi kar z roko sunil j»a. - Z glavo v g»ruji desni ogel treščil bo, in na v.v. štiri padel na zemljo. Pa Cuk 11 priporočam, du tega mi ne vrzi v koš. ker drugače zato pošteno plesal Ciril Suc, Pliskovicu: Polni upanja iu nade Sli mid zajce, so v goščave. Miha. Petoliznik. Juka lu jui Štefan, pasja dlaka. Da hi vsaj ua srečo milo. B"lo kaj boljše za kosilo; -So najeli "|m>iiiu};učo. Da zverina k njim privrača. Mnogo so se že trudili. Da bl vendar kaj vlovill. Zajcev polno k njim priteka. Ali vedno brez uspeha. Bolj kot lovci so Btreljali, Zajci so vse vprek bežali. Slednjič menda po nesreči" Zver z velikimi uitaei, Jc zašla po krivi \xrti Kavno lovcem prav nasproti. Brž so bili ti pokonci. Pokalo jc kakor v fronti. Zajček plahi, nežno bitje Nu tla pade in Izdihne. Menda ne zaradi strela, Ilujc kap ga je zadela. Čast velika, mnogo sreče v vnrvvvvvvvvvvvvvvvvt i Manulakluroa Ma z Minili oblekami : 5 RUDOLF KNEZ GORICO Pla/za Do Oailds M.o 13 (Ploua Corno) GORIC« Naznanjam ccnj občinstvu, da acm otroril novo bogato zalo?eno trgovino z manifakturnlm blagom ter z Izgo-tovlieiicmi oblekami. Priporočam »e najtopleje za obilen obisk. Postrežba točna Cene nizke. aZiumo slovenska Ivrdka JOSIP KERŠEVANI meliunllc. pušlcar In trgovec Gorica. Stolni trg. št. 9 (desno) se priporoča davnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mundlos Nemških tovaren, katere lamfim za dobo 25 let. Poduk v umetnem vezenju, krpanju in Šivanju brezplačen. Tako imam tudi najlx>ljša dvokolesa znamke Kolumbia Ameriških tovaren. katere Jamčim 2 leti, vse dele spadajoče v mehanično ln puSkarsko stroka Delavnica in popravljavnlca Jf^ Stolni trg št. (M^OŠi "V- E. K O. J. Gorica. Via Carducci štev. 7 I. Lastno poslopje Križišče tramwaya. - Najstarejši slov. denarni zavod v Gorici — Ustanovljen I. 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po 5 m/,. Na odpoved tresame vttoge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekočI račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekočI raČnn. Uradne urk za stranke od 9- 12 in od 15 - 17. Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne se ne urapuje. gorica BRUNO SAUNIG gorica Via Carducci 7 f |jfl §|r \0\t Via Carducd 7 usje, nadplati. podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine, n Vrvi, biti, bičevniki, masti, ličila/barvila. : Sveče, vesek, kadila. Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIRELU na debelo. fac! Podružnica v Solkanu. Jeza naše lovce vnele; Srčno bO kc veselili. Ker zverino so usmrtili. I^>vski zbor domov se vrača, A nikjer ni prigaujuča Kje se skrlvu, kje potikil. Tu uganka je velika. Ja/. pa vidim i/ daljavo, .Skril sc je nud lovske glave. Kakor kuk neviden duh; Sprejmi ga nazaj li. Quk. K uši rin fttefunl/u iz Logarji: Priganjata smo iskali, kam ad skril je vrag, res. radi bi ga našli, ker nain je ljub in drag. tile j. jaz sem tc dobila, nad lovci gor i.toji/i. skrivaj v obraze gledaš in ligo jim nudiš. .Iu/ bom tc za|KidiIa, Jc k Čuku se po tla j, jaz nočem vsake upakc, le sovi Cuk ga da j I LISTNICA UREDNIŠTVA. Kunul: Nima glave, temveč vumo rep, ki iz koša kuka. — LogorUče: Cuk jc ptič, ki vrže v koš. kar ni za nič. — Postojno: Pustite. »Jamo« nu miru, saj veste, du se v vnuki jumj ku; zgodi; rad« tegu celo sum Čuk rajši nu pulei sedi. — llorkovljc: Ni zu jok nc za sineh, ui za jezo nc veselje, /.ittd pa dmgi mož, sfrlclo jc v koš. — Rodlk: Frsk. oprostite, saj veste kuj to po. meni. - Funt je In dekletu U Siheniku: Hvala za pozdrave I Ostunito Čuku zvesti. — ftukovtkl Vrh. Pesem jc lc» pa. »luštna« bi rekli, a predolga jc. Zalo ne moremo priobčiti. - • Rute. O Miriki. ki jo pete srbijo, no priobči, mo. — iMndolci. Angelca Je zle Uda v koš in si ni rebrc polomila. Volče. Tisti aparat si le saini obranile in ga nc pošiljajte jm> svetu. — VUo^ji. Ne »zastopimo«. Ilolj jasno pišitel — Logarsko. O siru, kohiljiiicm mleku, Dr. Črni Vlak — srčne bolečine -- vse. je zletelo v koš. - Gorenlš. Nj ka gospodična« le kadrcigutcTe. V Čuku jili uc bo »ruuhula«. - /l/i/»OVO. Smrdljivo vino jc steklo v koš med smrdljive rokopise. — Crn/če. Hva. la, u vseeno jč šlov kyš. — Kilovče.. liospodičnu, ki ima dva križu jc zbj;. žula z sovo, zato jo nismo mogli prinesti. - Ajdovičinu. Vse je v koš zle« telo. Podmelec. O fanjlh, ki hodijo od hiše do hiše žganje piti — šh» v koš. — Sit. V liku goru: Nekaj da — drugo ne. Zato jc Slo v koš. — Koseze. rcgljuti, zalo jc šlo v koš. — Komen. Pogovor je. zlctcl v koš in ne vitunc več iz njega. Širite tuka u paltt O.O.O.! •Gospod in gospa 'sedeč na kloj>i v ljudskem vrtu: ()na »Poglej, poglej, kako zala jc ia deklica. Kako lepa, kaj ne?u Onr, »Pa res, malo tacih dc. kletc.fr Ona (laskavo): »Kako sc i. mcnujpš fletkana?« »Jaz, jaz sem Janezek!« MOBILJE O. BERNT GORICA, — Piazza d. ViUuria »i na (Travni)cii). ,*. - - t.-i u VELIKE ZALOGE PO ZNIZANlfl Cl Izredna prodna na račuri tovarnarjev VIDEN * Via Savorgnana ši 5 • VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA V bogati zalogi raznovrstnega zimskega blaga nudimo svojim cenj. odjemalcem zadaljivo izbera po najnižjih cenah. Naštejemo nekatere kosa: Brisače »Nido apc. jL , 2.99 Obrobljene rute........—.75 Moške nogavice . . .......„ 0.95 Cona (imej...... ;,• ■. . - „ -tx Cvirnati „ ....... ..,-,------ „ -Mj Gobasti n........- .- - - '-7j Kuhinjske brisače........ . ■ '...„ 1.90 Obrobljeni pili« .......... ., 2.50 Madapolam, 'pa. po . ...... ■ ' n 250 Švicarska vezenina . . . . . „ 2.50 Gobaste brisače . .......... 2.75 Ženske, črne io barvane nogavice . ,. . „ 2, 75 „0*ford; za srajcp, m. po.....2.95 Domače platno m. po . ........ „280 .Velour„"za ženske plašče, m. po . . . 22,— Srajce vezene........'. . L 8 90 Ženski jopiči, vezeni . . . Dvoletno sujuio 100 cm, m . Preliodije preproge, ni. po Preprog? za pred posteljo . AllgfeJko laliko platno, m. po Ženski jopiči . Vezena spodnja krila . . .Combineuse- Za gospe . Rjuhe z iiviip rolioni Posteljna odeja........ Volnena odeja......... 2imnata blazina . ....... Včiana rjufta 2 osebi..... Kqvlri bMVfiiu .' :...... .Doubleface- za možke plašče, m: pO Bogata izbira moškega in ženskega blaga. — Najfinejši plaiči. — Žametno blago za loTCe. — (!PQ perilo. — (iojjgista Jjljgo za ženglce obleke. — blatne) razne višine. — Prti jn prliii. — Brisače, Namizno perilo. — Volnene in bombaževe maje. — Preproge. — Zavese. — Prevlake za mobiljo. — Pqateljne pdpjfl vseli mer. —r Opreme za neveste, za prenočišča, za zavodp, za pepzijonp, blazine izgptovljene iz ^ime in volnem. POSEBNO ČRNO BL*60 ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ V0LME Z* f^TRME. VSAKO BLA60, KI HE ODGOVARJA BODISI PO KVALITETI BODISI PO CEHI SE LAHKO VltftE- Na debelo in drobno I Posebni opusti za razprodajalce. STALNE CENE g^Stalna izložba z zaznamovanimi cenami. ■ ' 3.50 „ 4-25 . 4.50 „ 4.90 „ 3.95 „ 790 „ 9.90 14,90 ,. 29.90 „ 27.90 „ 29-.90 „49.90 „ 49.90 . 59.90 . Ž9.~