\o vensko fiA vero dom la.jiki naj bi. kar je \ njih moči, skušali vresničiti moder in časom primeren opomin, ki ga daje naš višji Pastir v svojem pastirskem listu: naj namreč snujejo med ljudstvom društva v obrambo katoliške vere, v povspeševanje poštenih in ljudstvu koristnih zadev. Da. zbirajmo razkropljeno ljudstvo pod katoliško zastavo, da nam ga ne v grabijo volkovi! Združimo je, razvrstimo je, da se bo, se svojim Škofom na čelu, pod poveljstvom svojih duhovnikov, s pomočjo dobro mislečih posvetnih razumnikov, stanovitno borilo za svoje dušne in telesne koristi! Kmetijsko vprašanje. Kar se tiče skrbnejšega pridelnvinju rin in kletarutba, se je pričelo med briškimi vinorejci neko gibanje. Kakor smo zvedeli, so nekateri briški posestniki naprosili znanega viuščaka na glasil, ali bi hotel ob trgatvi nadzorovati pripravljanje vina, ter posestnike tudi poučevati v umnem kletarstvu. Dotični gospod je obljubil, ter upamo, da bodo dogovori imeli ugoden vspeh v korist briških vinorejcev. Tako je prav, ledino treba orati ter napredovati tudi gospodarski stroki, da se pomnoži vir dohodkov in da nam nasprotniki ne bodo mogli očitati, da smo starokopitneži. Posebno pozornost bi morali obračati tudi na to, da bi se naša vina bolj razširila ter si priborila veljavo v svetu. Ravno naša vina so pod pravim domačim imenom primeroma prav malo poznana v svetu. Kranjec pozna vipavea, sosebno dornberžana, briška in kronberška vina so mu skoraj neznana. Zadnji čas so Kranjsko preplavili razni kri-vonosi agentje, ki ljudstvu z brezobzirno predrznotjo vsiljujejo ponarejeno godlo oger-skili in hrvaških Židov. Kranjska se zalaga, s ponarejenim vinom, naša izborna vina pa so ;i neznana. Kam pa gredo naša vina ? Odkar je v zadnjem času trtna uš uničila vinograde po Ogerskem in Hrvaškem, pridelujejo malo vina, a izvažajo ga še vedno. Zato so se razni tuji kupci, večinoma judje zagnali v naše kraje. Ob trgatvi vse mrgoli raznih preknpcev, ki pokupujejo naša vina ter je izvažajo na Ogersko. Vsako leto gre na tisoče hektolitrov vina iz dežele, ki potem kakor pravo ogersko vino zopet roma v svet. Tako je vže dve leti sem zagrebški žid Štern pokupil vse vino iz kleti grofa Al fr. Coroninija, katero vino potem prodaja za najbolje hrvaško vino. In vendar je škoda, da naša izborna vina služijo le v štafažo drugim vinom, da tujim vinom pomagajo do kredita. Preteklo zimo je bival v Gorici odličen Poljak iz Krakovega. Pokušal je razna naša vina. Nekoč nam je rekel: „Skoda, da ta vina niso poznana v svetu. Vaša vina morejo tekmovati z avstrijskimi vini. ki so sedaj na glasu. Zakaj ga vendar pod pristnim domačim imenom ne spravite v svet! To je neodpustljivo*. in v resnici bi se naša vina kmalu prikupila v svetu. Neki vinski trgovec in krčmar s Kranjskega je kupoval bela vina okolo Dornberka. S posredovanjem nekega gospoda naročil je za posknšnjo kronberško vino. To vino je tako ugajalo občinstvu, da vedno poprašuje po njem. Sedaj se linče dotični trgovec vedno zalagati s krouberškim vinom. Jednako je neki češki državni poslanec naročil nekaj vina z Trsta?" me vpraša gospod. „lvaka je pri Vas odgoja mladine ? Hodijo deklice v posebno šolo ? Imajo učiteljice redovnice ?" — „Pri nas hodijo dečki in deklice skupaj v šolo večidel k učiteljem, do skončanega 14. leta svoje starosti.11 — Na to mi reče: ..Bavarci in drugi Nemci drugače ravnajo". Bil sem o počitnicah v Monakovem, in ko se poslovim od prijaznega mesta, opazim na kolodvoru množino redovnic, koje so stopale na vlak ter napolnile več vozov. Na sledeči postaji so nekatere izstopile, na drugej postaji jih je izstopilo večji broj, blizo deset, na tretjej, četrtej postaji jih je zopet precej izstopilo .... Nisem mogel drugače, nego da vprašam gospoda, ki je meni nasproti sedel: „Kaj so te ženske, in kam gredo ?“ — „To so šolske sestre, druge so milosrdnice, zopet druge so hčere Božje ljubezni. Bile so pa na duhovnih vajah, in sedaj se vračajo na svoj dom, kjer podučujejo žensko mladino. Mi smo prepričani, da za deklice ni boljše učiteljice inemo redovnice. Posvetna učiteljica skrbi, kako bi svetu dopala, kako bi moža vlo-vila; redovnica pa dela vse, da bi Bogu dopala ter sebe in deklice zveličala. Prav malo vasi je na Bavarskem, da ne bi imeli redovnic za poduk deklic". Tako je govoril Bavarec. — Jaz pa pravim : Bog daj, da bi se tudi na Slovenskem redovnice za odgojo deklic vpeljale ! — Frere Grban. Iz Repentabra na Krasu se nam piše : Redkokedaj čuje se koji glas raz sivih skal kršnega Krasa v cenjenem „Prim. L.“ Če tudi blizu svetovnega mesta Trsta, je vendar naše življenje bolj mirno, vsakdanje, nič izvanrednega nas ne vznemirja. Z visoko politiko se ne pečamo, socijalnega v-prašanja še ne umevamo, domačih prepirov, hvala Bogu, nimamo, torej nič kaj posebnega. Zadnji dan meseca majnika pa je bil vendar tudi za Repentabor slovesen dan: blagoslovili smo nov kip Matere Božje, za novo kapelico, katero je dal iz domačega kamena postaviti tukajšnji posestnik Štefan Ozbič tik vipavske ceste pod Repeutabrom. Kip je bil naročen pri tvrdki Benziger v Ein-siedeln ter je lepo dovršeno delo iz pečene prsti vrednosti 70 gld. Mnogo ljudstva se je zbralo ta dan na sicer samotnem Repen-tabru, ko je začela ob 9 zjutraj cerkvena slovesnost. Po dovršenem sv. opravilu v cerkvi neslo je osem belo oblečenih deklic v dolgem sprevodu novi kip do kapelice. Spremljalo je 7 gg. duhovnikov, vsa šolska mladina, deklice z venci na glavah, in rnno-gobrojna množica drugih vernikov, ki so moleč in pevajoč častili Božjo Porodnico. Pri kapelici je imel še veleč. g. dekan M. Sila primeren nagovor, vspodbujajoč navzoče, naj ob vsaki priliki iščejo pomoči pri Mariji, katero je prosil tudi obilnega blagoslova za vse domače župnijane, posebno za dobrotnika, ki je dal postaviti krasno ka peliC", ter sklenil z besedami napisa: „0 Marija ! — Za nas potnike v tujini — Prosi Jezusa sedaj — Da v nebeški domovini — •Slavimo ga vekomaj !“ — Podobo in kapelico blagoslovil je preč. g. Fr. Čebular, dekan na Opčini Hvalo zaslužijo o tej priliki tudi domači fantje in dekleta, ki se postavili na potu sprevoda štiri lepe slavoloke. Tako se je ta slovesnost ob ugodnem vremenu lepo izvršila v čast Materi Božji; naj ona pri Bogu prosi za nas, da po srečno dovr- šenem potovanju po tej solzni dolini jo slavimo v raju nebeškem! Iz gor (Dalje). Kaj posebnega se mora že večkrat povedati. Nič od škode. Re-petita juvant, pravi Latinec. Znani nelogični pisec in kvarljivi zgodovinarski raziskovalec v imenitni „Soči", kradel je svoje besede iz dr. Križaničeve : Zgodovine. Kako krivico je storil temu še živemu zgodovinarju in Št. Mohorjevim knjigam, poglejmo nekoliko. Svoje ,,zgodovinske dokaze" je pulil kar od besede iz dr. Križaniča, pa brez njegove zveze. Posebnega mojstra — pardon, servilnega hlapca pokazal se je v II. zvezku od 169. do 183. strani. Da bi bil podal saj, Kar in kakor piše dr. Križanič. N. pr. na 169. strani v prvi polovici stavka: O papežu Martinu .... postavil je za prepisanimi besedami: „Kar je bilo“ svojo be- sedo : „zelo", potem prepiše besedo: „kri-vo“ ter začenja odvisni stavek ne kakor dr. Križanič z besedico „da", ampak s „kajti“ ter gre naprej z dr. Križaničevimi besedami, tako da vdobi celi stavek drug pomen in da more še le zdaj povedati o tistih »večernicah", katere je dr. Križanič vže precej poprej popisal. Na strani 174. in 175. je prepisal cele odlomke, pa postavil svoj vsklik : „Velika popustljivost, kaj ne !“ Na 176. in 177. strani je ravno tako delal. Jakob Molay-ev klic na gromadi, kateri je zapisal dr. Križanič kot zgodovinski z odprtimi črkami: „Še je v nebesih pravični sodnik, ki bode ostro kaznoval vsako pravico. Preden bo minulo leto dni, bodeš se ti kralj Filip moral zagovarjati pred njegovim prestolom" — spači v drugem oddelku tako: „Preden mine leto, bodo moji nasprotniki stali pred božjim sodnikom". Potem prepiše naslednji stavek doslovno, samo besedo „resnično“ skrajša v „res“. Nato pokrade nekaj na 182. in 183. strani ter zaključi svojo razpravo z : „Kakor so otroci kaznovani i. t. d." Tako tedaj pači »Sočin" pisec zgodovino, krade dr. Križaniču in kvari vrli tega knjige sv. Mohorja. Revček, še pavovega perja si ne zna odeti, da bi paradiral in iinpouiral. Tako dokaže še iz sv. pisma, kar koče. Kedo zavida slavni »Soči" takega pisca ? Nedavno sem bral v nedeljski prilogi „Reichsposte“ št. 123 na 44 in 45 strani: „Wie der Pa^ pagei ohne alles Verstandnis wieder her- plappert...........so kant ein solcher Dich- terling im Sclnveisse seines Angesichtes die paar schonen Phrasen vvieder . , . . weil sein Kopf zu sclnvach und arm war, um den eigentlichen geistigen Inhalt und Kern des Werkes zu erfasseu." Ravno tam : »und er glaubt, dass er geistreich, originell, nie-dageivesen tviire". In ves ta njegov trud s zavijanjem in prepisovanjem je le za to, da bi dokazal, kako Bog kaznuje cerkev in njene predstojnike. Bog vč, ali je čital pisec dr. Schei-herjev uvodni članek v Correspondenz-Blattu od 10. maja 1891, kjer je zapisano: „Die alte Zeit hat ilire Vortheile gehabt, die neue hat ilire Scluttenseiten, und umge-kehrt . . . Hiiten wir uus n ur, dass wir nicht die Kirche fiir die uiiangenehmen Ereignisse der Vergangenheit, fiir die Feh-ler der herrschenden Partei verantwortlich machen lassen". V zadnji številki svojega glasila, pod naslovom : „ Državljanske pravice duhovnikov", pripravlja zopet zmes, s katero se hoče nekako opravičiti. Lah pravi: „Ohi si scusa, s’ accusa". Iz tega njegovega k&osa potegnimo to rudečo nit: »Ni čuda, ako ni soglasja vi javnih zadevali med nižjo in višjo duhovščino. Mi nismo tega krivi. Kar so naši predniki zapustili, bolje zagrenili, to imamo zdaj. . . Knkč je dandanes, je vsem znano. . . . Katoliške stranke hočejo uničiti narodne s tem, da jim očitajo različne hibe in da poudarjajo narodnost na svoji strani, da bi tim iaglje slepili božje volke. V ta namen vporabljajo cerkvena sredstva." Tedaj vse disharmonije in neslogo med višjo iu nižjo duhovščino krivi so cerkveni predstojniki, narodnostni sovražniki, kateri zlorabijo cerkvena sredstva. K tem spada seveda tudi naš prevzvišeni knez in nadškof, kateri, najmilejše rečeno, ni prav storil, ko je spisal in izdal zadnjo okrožnico. I)a je temu tako, navede dokaze kar iz dr. Scheicherja v zadnjem Kath. Vereinsblattu in iz predzadnjega Corre-spondenz-Blatta. Ta dva lista sta mu orožje, s katerim napada. Poglejmo, kje in kako mu stoji to orožje. Če le mogoče, pridimo do tega orožja, da premagamo ž njim krutega sovražnika. Tako se je branil in tako je premagal pohlevni David oholega Goljata. Prvo orožje mu je Katholisches Ver-einsblatt, iz katerega posname celih prvih 14 vrst uvodnega članka, ki se glasi: Christen und Juden. Iz vsakega naslova se navadno povzame obseg dotičnega spisa. Tam citirane besede se obračajo kjub pisce vi 111 ocvirkom in povdarkom nekam drugam. Je pač tudi tukaj vdobil, kar je iskal. Je-li pa to pošteno? — Drugi stavek ravno tam za njegovim citatom je pa tak: „Die unerfahrenen Leute, die den Ernst der Lage verkennen, \verden danil hof-entlich docli lielfen, die gemacliten Diimm-heiten gutzumaclien. Jetzt verstehen sie eben die Dinge nicht “ Capito ? Orožje v drugi roki pa ima Čorre-spoudenz-Blatt št. 10. stran. 407. V tem listu najde nekaj za se in sicer odgovor vredništva pod besedo : Legaler. Tukaj, posebno pri besedi: Prilgel, se pisec nad •prevzv. knezom in nadškofom in njegovo okrožnico pošteno spase in znese. Potem vsklikne, prav nedolžno: „Kam bi šele prišla „Soča“, ako bi tako pisala? Ali nismo mi po bistvu isto, v obliki pa mileje trdili ? Zdaj čakamo, kedaj izide okrožnica proti Corr. Blattu in Kath. Vereinsblattir1. Sirota! Pa ni povedal, kaj (pa) je pred tem citatom pod ravno tistim naslovom. Vrednik Corr. Blatta nagovori „Legalerja“ tako : „Wiessen Sie, Lieber, sorgen Sie ge-fiilligst fiir Bekehrung der Grossen, der sogenanuten Gebildeten wie der Halbgebil-deten in Stftdten, Markten und Dxirfern. Um den Clerns brauchen Sie sich nicht zu bekummern". Temu našemu nesrečemu sovražniku nAj velja zdaj geslo in nekaka resolucija vvodnega članka v četrti številki Corre-spondenz-Blatta leta 1891 — v nadaljno ravnanje. Tamošnje geslo je citat iz Bukev pregovorov v 6. pogl. od .16 do 19 vrste, ki se glasi: „šest reči je, ki jih Gospod sovraži, sedmo pa studi njegova duša .... krivo pričo, ki lažnjivo govori, in njega, ki med brati razpertije trosi“. Sklep pa dotičnega vvodnega danka ali resolucija je pa taka: ,.\Yir, der Clerus, protestiren, dass man unsere Bischofe beschimpft, protestiren, dass man sie und uns vom Volke abziehen, beziehungsvveise das Volk uns entfremden, in Gegensatz stellen will“. Slovensko : „Mi duliovniki odločno zavračamo (DrotestivinirA • da se psujejo naši škofje, protestSo da’ nočejo sovražniki ž njimi vred tudi nas od ljudstva odtrgati, oziroma ljudstvo od nas odtujiti in v nasprotje spraviti”. Dalje. Kaj novega po Slovenskem? Na K »‘anjskejH. — V Logu pri Vipavi so našli otroci obešenega tujca. - V Sv. Krmi pn Litiji ujeli so tatuJ v cel.kvi. _ V Hrenovicah bila je huda nevihta. - Sava je odnesla 10-letno deklico h Moš pri - V IlirSki Bistlld * pričela ueiovati nova tovarna za prstene izdelke in opeko. Lastniki so tujci. — Pri Preddvoru je treščilo v podružno cerkev sv. Lovrenca, in kmalu za tem v mežnarijo. Omamila je 4 ljudi ter ubila jedno tele. — V Mokrcu, turjaške občine je hoja poma-stila delavca. — Isti dan je udarila strela v zvon neke podružnice. — V Ljubljani so Pri podiranju neke hiše našli pod stopnicami pokopano možko okostje. — Svinjska kuga razširja se v kočevskem, novomeškem, ‘•krškem in ljubljanskem okraju. — Na Bledu so sezidali novo zdraviščino hišo. — Na Brezji dozidavajo letos krasno novo romarsko cerkev. — O Zagorju ob Savi so radi škrlatine zaprli šolo. — Pri uravnavanju Save potopil se je velik čoln z desetimi možmi. Vendar so se vsi rešili. — V Ljubljani je unir! znani slov. skladatelj g. Anton Nedved. — Na Štajarskem. — Markuš Kurja je obsojen na vislice, ker je zastrupil svojo ženo. — Pri sv. Milielu pod Goltmi je strela ubila 34 ovac in 1 kozo. Pastirja je le omamila — V Žusemu je devetletni deček zažgal rojstno hišo, ter potem okoli ognja prepeval. — V nekaterih krajih ljutomerskih goric je bila toča z nalivom. Škoda precejšna. —■ Na Ponikvi je sklical drž. posl. dr. Gregorec volivni shod. — V Nazaretu je treščilo v skladnico blaga. — Na Koroškem. — Kat. politično društvo je imelo shod v Gojzdanah. Nemčurji so hoteli shod razgnati, pa se jim je poskus ponesrečil.— Šulfereinski podružnici ste imeli shod v Celovcu. Tožili so, da Šulferein propada. Prav tako. — Novi volivni red koroški ni dobil naj višjega potrjeuja. Škode ni! — K jutršnjemu godovneinu dnevu želimo iz srca svojemu višemu pastirju, metropolitu ilirskemu Alojziju, vse najboljše, zlasti pa vresničenje očetovskih prijateljskih nasvetov, izraženih v zadnji okrožnici. Novi tržaški škof. Nj. Vel. presv. cesar je imenoval za tržaškega škofa mil. msgr. Andreja Šterka, dosedanjaga krškega škofa. V Trstu se močno vesele tega imenovanja. Novi škof tržaški so bili ta teden dva dni v Gorici kot gost našega prevzv. nadškofa. Bog daj srečo in blagoslov ! — Kar so v pol leti laški judovski in nekateri slovenski liberalni listi o bodočem škofu tržaškem vgibali, lagali in obrekovali na ‘svojo kosmato vest, je res čudovito! Praznik Sv. Alojzija v bogoslov-nici. Kakor vsako leto, obhajajo Gg. bogoslovci tudi letos praznik Sv. Alojzija slovesno. V soboto ob 5V« bodo večernice, v nedeljo ob 9 slovesua sv. maša, pop. ob 3. večernice. Zvečer ob 8. uri mala zabava s petjem in umetalnimi ognji na vrtu. Jutre, t. j. na god sv. Alojzija, bo poteklo 75 let, od kar so v prvič sprejeli Jezusa Kristusa v najsvetejšem Sakramentu naš priljubljeni sv. oče papež Leon XIII. Živio! Kanalska procesija na sv. Goro. Običajna obljubljena procesija III. nedeljo po Binkoštih na praznik kronanja M. D. vzdignila se je iz Kanala zjutraj ob 4. uri. Vdeležilo se je je obilo vernega ljudstva. Vodil jo je preč. g. Franc Vidic. Ko je dospela na sv. Goro, dovolil se je vdeležen-cem polurni počitek. Še po deveti uri pričela je propoved in trajala debelo uro. Kljubu dolgotrajnosti niso bili nejevoljni poslušalci. Še dalje bi bili radi poslušali govornika preč. g. Ant. Trpina, vikarja pod-sabotinskega. Propovednik je govoril s polnim glasom, lepo. razločno o ljubeznjivosti, dobrotljivosti, vsmiljenosti itd. M. D., kako je ona pribežališče grešnikov, o sedmerih radostih in žalostih preblažeue M. D. Priznati treba: govor je bil res krasen, za kar so vdeleženci govorniku iz srca hvaležni. Kedor ga je slišal, ga želi brezdvomno še slišati prepevati slavo Mariji. Da bi še kedaj doživeli! Vso hvalo tudi preč. g. vodji, ki je res vreden naslednik v vsakej zadevi pokojnemu, nepozabnemu msgr. Rutarju, ker kaže veliko skrb za lepoto hiše božje in za točno postrežbo romarjem. Na Dunaj pride nov papežev odposlanec, Ajuti po imenu. Dosedanji nuncij Agliardi postane kardinal in nadškof v Ferrari na Laškem. Ces. svetnik g. Zenkovič, okrajni zdravnik v Gorici, je imenovan višjim o-krajnim zdravnikom. Čestitamo ! V Solkanu je umrl veleposestnik g. Anton Mozetič st., bivši večletni župan, odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Blagi pokojnik naj počiva v miru. NaDreženci so blagoslovili v nedeljo prekrasen kip Srca Jesusovega. Bila je lepa slovesnost. Kip stoji za sedaj na velikem altarju, kjer so kaj krasno prilega. Škoda bi bilo, če bi ga pozneje spravili na stranski altar. Posebno pa kadar sezidajo novo cerkev, deli naj bi ga v veliki altar — saj tako nimamo še nobene cerkve posvečene presv. Srcu Jezusovemu. Povodenj. V noči med 9 in 10 t. m. se je vtrgal oblak. Potok Versa je narasel, izstopil in poplavil vasi: Moraro, Corona, Fratta, Romans in Versa. Škoda je ogromna. Msgr. Jordan, državni poslanec, si je ogledal opustošenje in obljubil prizadetim izposlovati od vlade pomoč. V državnem zboru je potem v lepem govoru vis. vladi priporočil hudo prizadete Furlane. V Gorici se je sestavil odbor, ki bo priredil veliko veselico. Čisti dobiček je namenjen nesrečnim, po povodnji močno prizadetim Furlanom. Obilo vspelia! Shod in trg sv. Antona v Kobaridu je bil radi vgodnega vremena mnogoštevilno obiskovan. Ta je eden največih trgov na celem Primorskem. • V koledarjih se glasi, da je tisti dan trg tudi za živino — kar pa ni v resnici. Zakaj pa da ne? No, poskusite če treba tudi s to kupčijo. Judovski agentje. Pišejo nam iz Kobarida: Devet judovskih agentov je sleparilo ljudi na trg svetega Antona. Kaj tacega še pri nas ne pomnimo. Tudi naše ljudstvo hoče toraj Ju;l dobiti v roke in je izmolsti. Ljudje, nikar ne kupujte od Judov, nikar ne poslušajte premetenih agentov! Neki tak krivonosi a-gent prišel je celo v cerkev pogledat, in ko je videl v cerkvi duhovnika, šel je in pokleknil pred altar. Pa miren ni mogel biti, ampak je vedno stikal po žepih in iskal srečk (prodajal je namreč srečke tržaške banke Alessandro Levi (!)), s katerimi je mislil, da bo gotovo duhovnika opeharil. Pa ni šlo. Res, bodimo autisemitje, — drugače smo gmotno zgubljeni! — Neki drug agent pa je iskal pri nas celo neko hišo, ki se ne sme tukaj imenovati. — Bodimo autisemitje, ker drugače tudi moralno propademo. Podmelec. — Pri nas hudo razsaja davica med mladino, umrlo jih je lepo število ; šola je zaprta. — Zajci delajo veliko škodo, posebno na zelju. Neki posestnik, hoteč dolgouhega tatu od zeljnika z puško nakuriti, naletel je ravno na žandarma. Puška je romala k podžupanstvu in od tam gotovo v Tomin, možu pa bodo na kak na, čin razumeti dali, kaki gospodje so — zajci. V Sagradu je skočil neki Pavel Marušič, Opatjeselec v naraslo Sočo in zginil v valovih. Truplo samomorilca so izvlekli v Zdobi. Nesreča na železnici pri Slovenski Bistrici. V ponedeljek ob V* 6. uri je pripeljal se vlak, vozeč iz Trsta na Dunaj, na kolodvor v Slov. Bistrico. V tem vlaku je bilo tudi nekaj vojakov 97. pešpolka. Zaradi vročine so imeli vojaki pri vozu vrata odprta, ter so sedeli ob vratih noge pa so jim visele čez vrata. Nakrat začuje se strašen ropot in koj na to glasno klicanje na pomoč. Strojevodja nemudoma vsta- vi vlak in sedaj so videli, da je neki železniški voz napolnjen s premogom, ki ni bil podložen, prišel v tek ter se pomikal ravno proti vlaku, ki je došel na kolodvor. Ta voz je trčil ob vozove pri vlaku, odtrgal vojakom čez prag viseče noge ter se na to prevrnil in obležal na kolodvoru. Več vojakov je bilo ranjenih, štirje pa posebno nevarno, od teh sta dva vže na potu v mariborsko bolnišnico umrla vsled prizadetih ran. Med nesrečniki je bil tudi Kobal iz Št. Ferjana, ki je ostal mrtev na mestu. Ponesrečila sta se tudi jeden Šempasec in jeden Dornberžan. Nesreča. 11. t. m. je padel iz voza pri tovarni za /veplenke Viktor Trampuš, 10-letni deček, doma iz Kostanjevice na Krasu, ter si zlomil nogo. Odvedli so ga v bolnišnico. Na Srpenici se je ubil 21.-leten mladenič, ko je drva vlačil s hriba. Ne mine skoraj leto. da bi se kdo ne ubil, ali vsaj pobil na pečinah, kjer pelje pot proti Reziji. — V Gorici biva sedaj mnogo vbežni-kov-tujcev iz Aleksandrije, kjer razsaja grozovita morilka: kolera. Koleni se še vedno širi po Egiptu. Bati se je. da bi je ne zanesli čez morje v Trst in tod dalje ; vendar upati tudi smemo, da bo pristojna oblast vršila svojo dolžnost. V Štaiulrežu so zasledili trtno uš. Zadevo so naznanili oblasti, da vkrene potrebno. V Jelšanali je pičil nekega čjoveka •gad v roko. Se-le, ko mu je ves život zatekel ter postal Črn. tekli so po zdravnika, ki ga je še vendar rešil. Sploh je te go-mazni v Kastavščini prav obilo. V Dolini se je utrgal oblak, kar je provzročflo veliko povodenj. V Nabrežini so osnovali olepševalno društvo za Nabrežino in okolico, ki hoče z nasaja lij e m drevoredov, uravnavanjem cest itd. skrbeti za olepšavo. Laški general Mocenni je obiskal Trst, Poreč, Reko itd. Povsodi so mu ire-dentovci skazovali svojo navdušenost za preklužko kraljestvo. V Trstu padel je 24-letni zidar Ne-grerio raz odra neke hiše ter si razbil črepinjo. Umrl je v malo trenotkih. Nenadna smrt. Kmeta Antona *Pi-ščanc-a zadela je kap v vinogradu. Našla je mrtvega liči, ki ga je šla iskat. Zdravo ljudstvo. A' Bosni je po izkazu lanskega ljudskega štetja 155 mož s 100 leti in 128 mož, ki so prekoračili starost ]00 let. To je gotova redka prikazen. Nesreča. V Feliksdorfu na Nižje-av-strijskem se je v tovarni za smodnik imelo 300 klg. smodnika. Poslopje je porušeno, pet delavcev je na kosce raztrgalo. Anarhisti v Barceloni so pri procesiji sv. -Rešnjega telesa vrgli bombo med ljudi, ki so šli za procesijo. — Vlada stori kar mogoče, da pride storilcem na sled. Zaprla je vže blizu sto oseb. na katere leti sum, da so v zvezi z anarhisti, mej temi tudi nekega Francoza, pri katerem se je našla velika bomba ; razglasilo se je tudi obsedno stanje — a pravi storilec se še vedno ni našel. Zdaj je dognano, da je v-sled atentata umrlo 12 oseb. ranjenih pa je 17. Storilec je vrgel bombo iz neposredne bližine. V Parizu je umrl znani učenjak in velik revolucijonar Juli Simon v 82 letu življenja. V življenju je bil ud framasonstva, na smrtni postelji se je pa z Bogom spravil in po kristijansko lepo umrl. Narodnost Mladočeliov presega vse meje. Z nabrano svoto napravili so spomenik Janu Husu, kateri hočejo postaviti v Pragi na mesto, kjer je vže kip Matere Božje. Zemlja se odpira. Iz Italije se javlja, da se je v provinciji Vfcenza, in sicer blizu tirolske meje, odprla zemlja. Odprtina je baje dva kilometra dolga in skoro jeden kilometer široka. Ko je zemlja počila, podrlo se je mnogo hiš in je več ljudi ponesrečilo. Drage žene. Pri Carigradu so turški roparji tri, v kopališče Jalovo potujoče gospe prejeli in odpeljali v gore. Sorodnikom teh dam so sporočili, da zahtevajo 25.000 turških zlatov odkupnine, sicer jim porežejo ušesa in odrežejo nosove. Živ — pokopan. V Sasseriju v Italiji je neki kmet pahnil nekega 12-letnega pastirja v malo brezno in to zasul, potem pa odgnal pastirjevo čredo. Dečka so dlje časa zaman iskali. Še-le zdaj, ko je najbrž kakfj lisica deloma izkopala njegovo truplo, se je stvar pojasnila. Raznoterosti. P. n. članom „AlojzijeviSča“. Več gospodov nas je poprosilo, naj bi jim naznanili, koliko letnine so na dolgu in za koliko stotnic obresti so podpisali oziroma koliko rokov so vže plačali. Ker smo ravno zdaj razposlali vsem članom sklepe občnega zbora od dne 16. aprila t, 1. in prošnjo, naj bi se nabiralo za zavod tudi mej ljudstvom, dostavili smo še opombo, v koji so zaznamovani zastanki in sošteti vsi dozdanji darovi poe-dinih p. n. gospodov duhovnikov. Ako bi kedo našel v poslanem računu kak pogrešek, naj nam ga blagovoljno naznani. Opozarjamo le. da smo včasih vdobili zneske, ,nabrane pri kaki priložnosti, hrez imen darovalcev. Ti zneski se ve da niso všteti poedinim gospodom. - Denar naj se blagovoli pošiljati ..Slov. Alojzij^višču" v Gorici. Dohodki in stroški »Alojzijevišča" meseca maja : Dohodkov je bilo 330.50 Stroškov . . 431 33 1 OO.S3 Dne 30. aprila je bilo — 386.31, in je torej dne 31. maja 4*7.14 premanjkljaja. Pregledal, dnevnik in račun je v redu. V Gorici, dne 8. junija 1806. Martin Milost s. r. ./. J Po// s. r. Za „Alojzijevišče“ so darovali: Viso-koč. g dr. Jos. Gabrievčič 10 gold.; preč. g. Št. Kerkoč, vikar v Lokavcu, 9 gld.. big. gos. Terezija Kastelic 5 gld. Bog povrni! Pojasnilo Zahvalnice, ki jo je neki goriska duhovščina" poklonila prevzviše-nemu knezo-nadškofu za znano okrožnico z dne 10. maja t. 1 , ni meni ni kdo pokazal, nikdo o njej kaj povedal.; bral sem dotično novico še-ie v „Pr. Lis’tau štev. 16. 1 junija t. 1. — Toliko na znanje tistim, katerim je — preveč mar za moj podpis. V Gorici, 13. jun. 1806. Andrej Martisic, č. kanonik. Poslano. — Nihče ne more vgovarjati, da je bil rajnki prof. Marn velika kapaciteta na slov. književnem polju. Ta grosnod sam izrazil se je v veliki družbi v Bohinjski Bistrici dne 19. avgusta 1891 tako: »Rešpekt pred dr. Mahničem! On je že do zdaj ve-' liko spisal, iz česar ga moremo soditi in dobro karakferizirati. Najhujši njegovi nasprotniki nimajo pa nič za javnost. K ve-čemu so se taki potrudili za kak članek v javnih listih*. K. P., tokratni vikar v Trenti, kot potnik skozi Bohinj. Poslušajte ! Predzadnja ,.Soča“ piše, da ,.Rimski Katolik" in »Primorski list11 vzgajata se svojimi političnimi nazori fanatike po jedni,. in privilizovalce po drugi strani, da silno škodujejo verski stvari. Je to „stvarna-1 polemika V Ves svet ve, za katera načela gre mej nami in ,,So<:'o11. Ona pa, ki nam ne zna drugega očitati nego osebno maščevanje, nas v predzadnji številki pobija tako-le: ,.Zakaj je šel gosp. doktor (Mahnič) iz malega semenišča ? Ker je moral, ker je dokazal, da nima potrebnih zmožnosti ne v gospodarstva ne v vzgajanju mladine. Te svoje nezmožnosti je učeni gosp. doktor seveda prav učeno prikril z „gimnazijskimi profesorji11, ki so mu baje „izpodkopavali vgled-1 pri mladini". — Res, vse je ,,stvarno11! Vender, ker se vse to tiče golo in čisto le osebe dr. Mahniča, prosimo ,.Sočo“, naj nam pojasni oziramo odgovori na sledeča vprašanja: 1. Naj dokaže, da je dr. Mahnič moral iz mal. semenišča. 2. Kaj ima pozitivnega proti dr. Mahničevem gospodarstvu in kaj proti njegovemu vzgajanju mladine v malem semenišču ? Le na dan brez pomislika, ako veste kaj slabega! 3. Hoče li res ,.Soča“, da dr. Mahnič objavi tudi imena dotičnih ,.gimnazijskih profesorjev'1 'i Ako všeč, postreženo tudi s tem — a potem boste odgovorni Vi. ako bi komu ne vgajala ..osebnostna11 kritika. Cele litanije ! Vsaj 30 ali 40 izbranih psovk ali psovalnih rekov na dr. Mahniča je prinesla ,,Soča11 v eni sami (predzadnji) številki. Mah-omet, norec, Herostrat, velika ničla, jezikorezanje itd. itd. In to je vedno še — „stvarna11 polemika! Res ostane še vedno, da v Rimskem Katoliku*1 se nahajajo slovenske besede, katerih ni v novem slov.-nemškem slovarji. Ni tako, ..Soča11? Čudne razmere v Istri. „Naša Sloga11 piše. da je dne 30. maja prišlo v Poreč kakih 15 gojencev gospodarske šole iz Conegliaua v Italiji. Te učence so spremljali njih profesorji. V Poreču so bili slovesno vsprejeti. Na bregu so izletnike pozdravili župan poreški, obč. svetniki in člani dež. odbora, dočim jim je odsotni dež. glavar brzojavno sporočil svoj pozdrav. Občinski svet je hotel inozemske izletnike na mestne troške pogostiti, a oprezni inozemci so to odklonili, dali so se pa pogostiti v prostorih dež. kmetijske šole. — najbrž na ..šolske11 troške. Navzočni so bili zastopniki vseh avtonomnih oblastev. — Ce to ni demonstracija. potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. — Dne 4. t. m. je prišel v Poreč bivši italijanski vojni minister general Močeni. Spremljali so ga razni znani tržaški iredentovci. Seseda je bil slovesno vsprejet in sijajno pogoščen. Ko se je odpeljal. klicalo je meščanstvo, zbrano na morski obali: ,.Yiva 1’Italia!“, „Viva re Umberto!11 „Viva Močeni!11 — z ladje pa, s katero se je Močeni odpeljal, se je klicalo : Viva 1’Italia!11 — Res, prav lepe razmere ! Hladnokrven obsojenec. V Oseku je bil obešen morilec in razbojnik Čonka. Ko so ga peljali k vešalim, je ravnodušno kadil in se rogal krvniku, naj dobro dela in naj se ne blamira. Obešeni morilec in ropar je bil jeden „najslavnejših11 razbojnikov ogerskih. Na vesti ima na stotine umorov. Prišel je še-le lani iz zapora, kjer. je prestal dvajsetletno kazen ; a koj v prvih dneh svoje prostosti je storil nov umor. Čonka je bil star 74 let, ko je stopil pod vešala. Oče svojih podanikov. Vsak vladar hoče biti oče svojih podanikov, a navadno ima vsak o svojih očetovskih pravicah in dolžnostih jako čudne nazore. Kralj črnega rodu Somali v Afriki ima pa brez dvoma najčudnejše. Ta vrli vladar se je naveličal, hoditi na lov ; zalezovanje zverjadi ga je preveč utrudilo. Vsled tega je dal svoje sluge razpostaviti v primerni oddaljenosti in je s svojega sedeža nanje streljal. Ker so hoteli Angleži narediti konec temu barbarskemu počenjanju, je kralj zbežal v gore. V 187-letno ječo obsojen. Španjska kraljica je pomilostila te dni nekega Ramon Diaz Jimeueza, ki je bil že 18 let v ječi in katerega so obsodila razna sodišča radi sleparij in goljufij v 187 letno, 5 mesečno in 15 dnevno ječo. Pomiloščenec je lahko vesel, da mu ni treba še celili 169 let sedeti v ječi. Vse se preininja. člen avstrijske delegacije dr. Bareuther je razkril čudno do-godbo. V javni seji je povedal, da je vojaški častni sod prisilil nekega poročnika, da se je moral odpovedati vojaštvu, ker je na dopustu mudeč se pri svojem bratu, lastniku večjega posestva, temu pomagal orati. S tem, da je mož prijel za plug, je osramotil cesarsko suknjo. Tako' ni bilo vedno. Vsaj so nas naši učitelji učili v šoli. da je cesar Jožef 11. sam prijel za plug in je oral. Zanj to ni bila sramota — dandanes pa je. Dopisnica vredništva. Kar se ti Če polemike se «SoČo», se sliSijo razna, večkrat močno navskrižna mnenja. Odgovarjamo tu svojim prijateljem in somišljenikom : Potrpljenje, ako komu ne vgaja eno ali drugo! r*»eknteri mislijo, da bi morali odločniše pisati, drugim smo preodločni, naj bi raj ostali pasivni. rloda temu nasproti povdarjamo, da mi, ki smo tu v mestu in slišimo glasove od raznih stranij, moremo tudi objektivno bolje soditi o načinu, kako postopati v teh kritičnih časih. Prijatelji: bodite brez skrbi! Saj nas poznate. Slo nam je vedno le za načela. Slovesno izpovedamo pred liogom, da osebe nas niso nikoli mrzile, zato ker so osebe. Osebnosti ne poznamo. Kar se pa tiče načel, ostanemo trdni, dosledni do smrti. Bog, za katerega čast žrtvujemo vse, nas ne bo zapustil, v njegovem imenu tnora/no zmagati. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Maruftič. Tinka HilariiaiiHka tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Listau izide dnč I. julija.