REVIJA ZA LITERATURO, KULTU ........... .. BENA VPRAŠANJA 53-6750,UDK 050 (497.4) LETNtKXVII),DECEMBER 2007,št ':, v,; h X. m./ VSEB!NA str. RAST št. 6(114) UVO!)N!K Odločujoči nepomembni drobci 603 Milan MARKELJ UTKRATURA Poezija Novi soneti o Dolenjski 604 'fone PAVČEK Kneginja s Kapiteljske njive 608 Rezka POVŠE Enostavnosti 611 David BEDRAČ Aforizmi Aforizmi 6)5 Jože SIMČIČ Proza Pamet - bogastvo siromakov 617 Ivanka MESTNIK Prevod Sarajevska 1 lagada 630 Zilliad KLJUČANIN KULTURA Imeti Gorjupa pomeni posebno srečo in milost 635 Andrej SMREKAR Vinji vrh nad Belo Cerkvijo 638 Borut KRIŽ Vrhekin Vrhovčani 642 Marjeta BREGAR Mlini na reki Krupi 651 Mirko KAMBIČ NAŠ GOST Matematik in lizik z ljubeznijo do lutk - Pogovor s profesorjem Dušanom Modicem 657 Ivica KRIŽ DRUŽBENAVPRAŠANJA Premisleki h koncepciji urejatija romskiti naselij v Sloveniji 676 Jernej ZUPANČIČ Mlečna proizvodnja - Dolenjska leto kasneje 680 Marjan DVORNIK ODMEV! !N ODZ!V! V reki verzov reka poetičnih podob 604 Tatjana PREGL KOBE Grafično-pcsniška zbirka 606 Bariča SMOLE Zborovska glasba v Posavju od 10. do 2 L stoletja 607 Alenka ČERNELIČ KROŠELJ Slika ni zgolj podoba, je sled podobe, podoba njene sledi 701 Nuša PODGORNIK Na mnoga leta! 703 Petra S I IPANČIČ Nevenka Arbanas: Grafike 2003 - 2007 704 Goran MILOVANOVIČ Krško skozi čas 706 Andrej SMREKAR Okus po nekem času in neki mladosti 700 Ivan GREGORČIČ Izbrane besede, skrčen zapis 711 Tatjana PREGL KOBE CRAD!VO ZA POZNAVANJE KONSERVATORSTVA Zgodovina in razvoj konservatorstva (5) 713 Marinka DRAŽUMERIČ KRON!KA Avgust - oktober 2007 735 Lidija MARKELJ LETNO KAZALO Letno kazalo 2007 751 Milan MARKELJ NASLOVN!CA: Janko Orač: NA MNOGA LETA, barvni lesorez, 2007 Božidar Jakae: V BI.NliŠKI KAVARN), črna kreda. 1926. () Irani Jakčev dom. disloeirana enota Dolenjskega mu/eja Novo mesto, in je trenutno na ra/stavi Na mnoga leta!) Božidar Jakae: KA/.čiOVOK V BliNlilKAII. črna kreda. 1926. (Hrani Jakčev dom. dislocirana enota Dolenjskega mu/eja Novo mesto, in je trenutno na razstavi Na mnoga leta!) UV()!)N!K ŠT. 6(1)4) t)K( EMB) R 20(17 ODLOČUJOČ! NEPOMEMBN! DROBC! S to številko, 106. v nizu rcvialnega življenja Rasti, se poslavljam od lunkcije odgovornega urednika Rasti, ki sem jo opravljal okroglih deset let. Ob tej priložnosti želim posebej poudariti, da odločitvi niso botrovali nikakršni posegi od zunaj ali kakršnikoli politični ali podobni pritiski, kot hi lahko kdo napačno razumel iz izkušenj preteklosti ah sedanjega modnega medijskega trenda. Gre za povsem osebno in samostojno odločitev. Zorela in dozorela je predvsem iz premisleka, da je po desetih letih urejanja treba dati priložnost novim zamislim, omogočiti odpiranje novih obzorij in uveljavljanje morebitnih sprememb vsebinske zasnove ter še kaj, kar vse lahko prinese nova, z dosedanjimi nihanji revije neobremenjena moč. K odločitvi jo pripomogla tudi dodatna obremenitev z grafično pripravo revije za tisk. ki je že dvanajst let na mojih plečih. Povedati pa je vsekakor treba, da je drobce količinsko sicer majhen, a za občutenje odločujoč k odločitvi prispevalo tudi malodušje, ki se me je začelo lotevati ob delu z revijo. Vse več je bilo trenutkov, ko se mi je zazdelo, da Rast, takšna, kot je, pravzaprav sploh ni potrebna, da je ves trud za njeno izhajanje brezplodno sejanje v veter, nekakšno donkihotovsko bojevanje z mlini na veter. Revija, za katero sem od njenega nastanka naprej upal, da bo pričcvalnik in hkrati spodbujevalnik ustvarjalnih moči širšega dolenjskega območja, je sicer veliko tega uresničila, a po moji presoji ne v takem obsegu, kot sem ves čas pričakoval. Žal mi je, a ko potegnem črto pod njeno delovanje, moram zapisati, da ji ni uspelo zdramiti ustvarjalnih in intelektualnih moči širše Dolenjske v tistih razsežnostih, ki jih to območje ima in katerih udejanjanje bi bilo za njegovo istovetnost še kako pomembno. Prav to, istovetnost namreč, je dandanes v tektonskih globalističnih premikih, ki oblikujejo podobo sveta, odločujoča silnica za manjše skupnosti. Kdor jo ima. ta je in bo del podobe bodočega sveta, kdor je nima. bo utonil v globalnem zmazku vsakršnosti. In za nameček se dogaja še razpadanje nekdanje dolenjske dežele ... Rast je bolj kot ne ostajala na obrobju oblikovanj miselnih obzorij, ni ji uspevalo svojih sporočil vnašati in pomembneje vpeti v zavest javnosti. Mislim, da tudi zato, ker ni imela pravšnje podpore, kot jo običajno takšna, od profita in koristoljubnosti svetlobna leta oddaljena dejanja nujno potrebujejo. Izborila si je obstoj in je trdovratno izhajala, vendar hi nujno potrebovala več razumevanja. Če drugega ne, bi jo lahko intelektualno občestvo podprlo že z naročnino in tako potrjevalo svojo prisotnost v okolju. A dogajalo se je ravno obratno. V okoljih, ki naj bi bila gojišča duha, kot so denimo šole, so ravnatelji revijo Rast brisali s seznama naročenih revij, promocijo revije v medijih pa so uredniki z neznosno lahkostjo preskočili ali jo celo prepovedali, lo so morda res drobci, a delovali so kot ostra začimba in puščali odločujoč priokus. Z revijo seveda ostajam in ne mečem puške v koruzo, le bolj v začelje prestopam, spredaj pa naj v naletavajoči sneg utira gaz bolj sveža moč. Milan Markelj RAST - L. XVH! 1 /VO^V S6WF77 O D^AAVASA/ / /V?7 /?ovo /e Z77č'e/77 ze/e77e// D7?/e77/'.sA?7 V 7777*777. ///? Z7*/e77/?7 /7 /. .S/777'777 777 /777.S/ 777 Ye7777Že/7 /C A777777V7, AvA, /e A/e/eV7 777 /f S7777 /. ./(7 77/7 /77*fZ77/7. ,S77 .S77'77777?7A77V' //7*77*7, /e vec'7777 A77/7, /e A77/7, /e ZV7777, /e Z7'7'77. A'/77 //77// 777 77777/7 /777Ž/77, .S'77 /7777/77'/ 777 V V,W777 S7777777 7*77 S1'7/. Ze/e77, Ze/e77. Ze/e?777 /77.S//7' 777 7777 77777/7 77/)7'77.š'7'77 //777/7, A77 //7*7*/?7 777/ V7777 /7 7777 /77'77.V7*7'77/7'. 77/7 /777/7 /7// 77777/7/7*7', Z77 77/7777 A*7?A7Y7 .7/777777 777777' ,S*e 77/7/77J7/77 V Ze/7'77/7' 777 / 777/7 / 77Z, A77 /7777/7777 V S1'77/ ,Š'e77//777'//. .S'77777 7'e.S 777 7*7'/ 7*77 S77777 Ze/e777 ./777'//. 2 /V77 7Z.y77.Š7'77/. že 77Ž//77777 /777.Š7 ze/e?7e A'7'7/s'e /77 77.S//77 7/ež/'?7. Ze /77*V7 //7*77777 Z7'/e777' r7*77/77*e .S/7 77A/ 777 že 7777 /77*77/? Z Ze/e?7//7 S'e/ A?7/7//77. /77 /7?7/77e V 7*77.S/ Ze/e7777 //e//77/77, 7777/777/777 /777 A 7*77/77777, //7*77' 777 7/77/ 777 A?7/ ze/e7777 Ž7V77 re7'//A?7/?7 /77*eže77e ,S/777*77 V.se.s/77Ve77.sA77 /777/. /77 t'.S77 D77/e77/\A?7 /e ze/e7777 /77*.S7'777 /7?77*7'/e A777*ee Z S'?//7*e7/777777 77777/7/777777. /'77/77 V77.S7, //77Z?/77S'/, /777Z/77. //7*7 77, V 77/7/77A//7 //?77'/7 . 7777 ze777//7 ,S7?7A 777 /7 / 7 77 777 /?77// /77Z, //77/77777ec 77/e77, 77777e.se77 V' /77 .s/77t'?7.V/7et'. s/?7S'7777 /77 Z 7/7*77/7777777 S///777777. ŠT.6()!4) DECEMBER 2007 LITERATURA Mn'/;/;?/ //777/7//* v.s/* z Z7'/7'/7/7*/// ///r-sAr/ z //;?/ič'r/7//rj. v .s/v7//"/777//.sAe//7 7//7*A/7/. 7/7/ .St'7'/7'7 Z /*/*e.(/7/A7 /777/77 /77///'7'AA7/// Z7'/7'/77' /7A7///777' V .S'7777//7*/77 r/Zr/Zc-A///. 77/A/7 /77/ Z7/7//7/7. /77/ /77//t'Z.Š/7 /777/7 Zi//*7/ D77/77/7/.S A77 /77/ Z7'/7'/7/ //'7/// Z7'Z7'/777 /77*.S7'//7 //77. Ar/ 7//'7'//7 /777 /777/7 /?77'// .'rr' 7/7//77/.Š77///77 r//77'/rr //7 Ž77 /777/777/Z/77. Zr/ /7777/777 ////'/S'/ 7/7 Ž/t'Z .S77 ////'//77. V S/777/777/77/ z/7/*/.S7//7/. /77'//77Ar7/77///7. /7/ 777/ /7777/777, Z /7777/777 /777 /7/'Z.S'77/'/77 s7/'77/77 /77/ V77.S'/. /7/ J V /7/7' /777 ,t//*7*. .S'č* /777 /Z/7/7*7. M.S'77 Ž7V77 /777, t*.S'Z /7777/77 V /777.S'77/77 t*Z7*/7 V Z77/77/7/ 77V'7//7^77/// /'7/Z777Z7'///. /'/'ZZ77//7//77 s /777A77/77//Z.ŠJ /77/ /77*7/77/7. A/ /77.S77 A7' 77//77/ZZ7 7' Ž7//*Z. V A/.S/Z. A/ Z7/ AV77/ A 77/7777' /777Č77/77 T/ZZZ/Z. /7/'7'7/rr /777J7/.S7 V A7/7/A/777 7/77/7// t7'A7/ Z V77/777 77Z7'Z7'/77'ZZ/777 /77/ t'7'77/7/ 7/7 /77' z r/ ty r/. /777.S/7/7//7/77 Zr/Zr/ž///'/'//. /77* 7' /'7/.Š7't'Z/7Z. V /7/*77Z/777'/77'/77 77/*777//77 //7*7*7/77 V /7/*r/7'7'.S /// /77/ 7'7'A7'//7'77 ŽZtZZ/ /777 / 77*/7r/Z7/Z'//7'/7/ 7/7'Ž7'//. A / /Ž /777/777*7/7 z/7/7'7/77/ /7/77 /7' /777 7*77/7/7. 77/77/7//777 Z Ž7t'7/77 7/77'.\77//7 /7' r/Ar/.',//7' 7/7 7/77.Š7/ 7///77/. Z7/7// A77 7/77/7/ / //r/AV/Z' D7//7*/7/.S/7* S 7*77/7/ 7/7 /7/7'/77',i/77 Z7*/7*///7/. /JAr/ Z7/7*7'/7/7//77 /77/7' A/ 77// Ž/t'//7'/7/7/. [.IIIKAIURA Rast 6 / 2007 M/ /zzz/zz/zz t/AzzAe/zz zzz/zzzzz/zzAAezzz. A/er //c/ zzAzz/z.šAzz /e/zzz/zz rzzf/zz še zzzz/reez. /zzz ;t//z'z/zz AZ///*zzi'e.200.000 D >100.000 jg o E o E -o '{g CL (B C občine DRDŽBIiNA VPRAŠANJA Rast6/2007 Pivski komplet: vrč za vino čuk. pet malih kozareev čukov iu okrogel pladenj z valovito zaključenimi robovi. Avtor: najverjetneje Jože Lešnjak. Grbe pri Šentjerneju. I9.1K. (Predmete brani Dolenjski muzej Novo mesto in so trenutno na razstavi Na mnoga leta!) RAST L. XVIM V Tatjana Preg) Kobe V REK! VERZOV REKA POETIČNIH PODOB Reka poetičnih podob. Barvni icsorezi: Janko Orač. Poezija: !van Oregorčič, Marjanca Kočevar, Mi!an Marke!). (Grafično pesniška zbirka Enn !. Zatožha Edina Uihliolllskaktijiga. v kateri poetične podobe .tanka (trača spremljajo izbrane pesmi treti dolenjskih pesnikov, je optimistični izziv neraz-veseljivetnu stanjti na našem knjižnem trgu. ko je knjiga poezije privilegij in tveganje. Za ustvarjalec te skupne zbirke srečanje z javnostjo ni privilegij, tveganja pa se prepričani. da bodo slovenski bralci z vso naklonjenostjo prisluhnili njihovim zanosnim zapisovanjem podobe sveta -očitno ne bojijo. Hihliolllska zbirka ponuja dovolj širok izbor pesmi. da nam bo še nekaj časa pi j tiskal v uho. očem pa Janko Orač ponuja valovanje sozvenečih podob z razpoznavnim, individualnim izrazom, ki povezuje formalno in slogovno raznorodnost pesmi v vsebinsko enovitost zbirke. S tem postane poezija enosmerno sporočilna tako z besedo kot s sliko, v knjigi na ta način prikazan svet pa skladen in lahko razpoznaven. Slikarjeva že kar usodno čutna navezanost na sleherno sestavino v poeziji, ki jo spremlja s svojo likovno govorico, se je ob pesmih Josipa ()s-tija prvič izraziteje pokazala v gra-llčni mapi in bibliolllski knjigi Večnost trenutka (Založba Kdina. zbirka Svit. 2003). /nova se neprikrito kaže njegova sposobnost zraščenosti s pesniškimi temami, poleg vsebine pa svojo pozornost hkrati enakovredno posveča vsem pomembnim likovnim izraznimsredstvom obliki.znakov-nigovorici. notranjemu izrazu.dinamiki, ritmu. V tej najnovejši liihlio-IIIški knjigi se z. izjemno pozornostjo posveča celo tipografiji, velikosti in obliki črk. zgradbi posamičnih listov ter knjigi kot celostni unikatni umetnini Če so Oračevi lesorezi poetični, jih lahko beremo tudi kot pesmi, s tem pa se zavezujejo k drugačni, ne le formalnostrokovni oceni. Mehko odtisnjene gratlke s svojo simboliko sledijo tako pesmim, nastalim vrisu zavesti o človekovi smrtnosti in podoživetim v zapisu nostalgičnih spominov na otroštvo, na prvo ljubezen ali na erotično koprnenje po ljubljeni osebi, kot tudi takim, ki na privilegirano mesto postavljajo opis po-krajine in najbolj intimna občutja v njej. "Postane so / poljane. // Polomljena so / stebla. // Mraz oblizuje / hraste. // Obupno / krakajo vrane. / / Poti / so izgubljene. // Ne celijo / scranc"(l.(ircgorčič). Zažiranje v tisto, kar je minilo, vendarle ni upesnjeno niti upodobljeno na ravni izgube, saj. po drttgi strani, lahko "kakor prgišče rosnih biserov / držimo v dlaneh / drobne kristale prozornega jutra" (M. Kočevar). Še več. nostalgija, ki preseva Oračevo poetično likovno podobo, kaže njegov ponovni stik z. rojstnim krajem, kjer se slikar, zazrtvdolino pred seboj tako kot pesnik satu sprašuje: "Kaj sanjajo /kozolci, /naslonjeni /na molk / večera?" (I.(ircgorčič). Nostalgija. o kateri govorijo tako verzi kot poetično mehki lesorezi, ni preprosto hrepenenje po tlečem izgubljenem. temveč predvsem hrepenenje po zamujenem, spregledanem. Ne prevelika pozornost do poezije vseh treh avtorjev tii le subjektivni vtis./atnan hi iskaliobscžnejšc zapise o njihovem pesniškem delu. daoizčrpnejših kritiških zapisih niti ne govorimo. In vendar povejmo sonckatcrcnjihovcpcsmi. objavljene vsamostojnih zbirkah, revijah ali vradijskih kulturnih oddajah med Tatjana Pregl Kohc V PI KI VIR/.OV RIKA POITIČNIHPonOH opaznimi stvaritvami v slovenskem literametnprostorti. Kljub temu iuutjo svoje občinstvo, tisto namreč, ki rte hktsta/a zmeraj novimi jezikovnimi eksperimenti, a se vseeno zna poglobiti v pesem in ima potrpljenje za dešilriraitjuiijenih pomenskih vozlišč in za poglabljanje v njihovo simbolno govorico. Tako kot ob poeziji hali ob likttvtiihpriiogalt ne nmremogovoritiopoetiki prelomov in spopadov, temveč prej o poetiki premišljetiega dograjevanja, ki (htltko) zdrtižtije ljubezen, hrepenenje in samotossimboličtio pokrajino. izslikano v modro-zeleni barvni kombinaciji, tako značilni za ves slikarjevopus:"... pojdi, greva/na kaskade / mesečine. //... dva satnotna jezdeca noči. / ko se ho / srebrna pot / tnnaktiila meglenim pajčevinam. / se bova utopila.//ti vmodrem./jaz v zelenem tolmunu." (M. Kočevar). Vdanašnjidohi komunikacij nas vse bolj preveva strah, da se nismo več sposobni sporazumevati med seboj, celo med najbližjimi ne. "S peščin svojega hrega/nasipituth samotnosti /tihtidolhetntvojeime. //... Sam stojim na svojem bregu, / tvojega nikoli ne dosežem..." (M. Markelj). Beseda pesnika je nekje vmes med upanjem, da je vez med ljudmi, iti strahom, da to ne zmore hiti. Ta razdvojenost, ki druga drugo pogojuje, je navzoča tudi v tej zbirki: pe-snikaitipesnieavnjej. bolj različni kot sorodni med seboj, skupaj s slikarjem tkejo novo pripoved, ponu- jajo svoj glas in sozvenečo podobo. Za Janka Orača je mogoče reči. da se spozttavni in čttstveni element njegovih lesorezov močno preže-nmta. zato moratno v njegovili vsebinsko poetičnih graličtiihlistili odkrivati tudi razpoloženjclitcrarnih soustvarjalcev, ki ptt ga ne gre rttztt-meti kot počtttje, temveč kot intimni odnos do današn jega sveta. I'a naj ho to (iregorčičev cikel pestiti Predniki, prežet z vprašanji - "Kam so odšli. / kam so poniknili?", vsi tisti namljuhi iti dragoceni.ki "v zakristijispomiiia / sedijo / za belo pogrnjenimi nedeljami". Ali prva izmed izbranih pesmi Kočevarjeve.posvečena očetu-"za stenčasom je umrlo / ime mojega očeta / samo še vprašanje časa je / kaj bootikraj vrat/kijih odpira zlata roka". In seveda Markljeva zaključna pesem izbranega cikla: " tako preprosto / je včasih vse // sonce zažiga večerno nebo / stari plot izginja v zelenih valovili kopriv/tnačka odpira svetleče oči / oblaki neslišno nekam grcdo//in vse to/in nič od tega/in si / in nisi / od tega sveta". Kot sc avtorji pesmi zavedajo dilem današnje injutrišnjc civilizacije ter vse večje moči lastnega vedenja, sc tega v svojih podobah zaveda tudi slikar, ki prav tako ne more živeti brez strahu pred nevarnostjo odtujenosti v svetu, ki ga obvladuje globalizacija, hkrati pa se oklepa slehernega dokaza človečnosti. ljubezni, tople besede, ki prinašata trdnost in s lem zaupanje v življenje. IvtttiTrcgorčič. Milan Markelj. Marjanca Kočevar in Janko Orač pootvo-ritvi razstave in predstavitvi hihliohl-ske izdaje Reka poetičnih podoh. (koto Kasto Hož.ič) ODMI VI IN OD/IVI Rast 6 / 2007 Bariča Smotc ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2007 GRAFIČNO PESNIŠKA ZBIRKA Kadar ena vrsta umetnosti zazvc-niv sozvočjtizdrugo. jetolahko podvojen užitek za bralca/gledalea/ poslušalca, lako se lahko zgodi, ko je pesetn uglasbena; z gralično-pe-sniško zbirko je tlačiti pereepije tlru-gačen. ttčitiek ptt prav tak. če obe govorici, pesniška in likovna, kore-spondirata. sedttpolnjttjeta.enaob drttgi izmenjujeta tistvarjalnc energije. evoeirata druga drugo ... (iraličtio-pesniškttnmptt Janka Orača (gralikc). Ivana Gregorčiča. Marjance Kočevar in Milantt Marklja (pesmi), katere število bibliofilskih izvodov je 40. jev šatulji; v njej so štirje ovitki, oba pesnika in pesnica imajo po eno. vprvi je uvod. Število pesmi ni pri vseh citako. zaokrožene so v potnenske celote, ki imajo tiadnaslove: Ivan Gregorčič: Predniki; Marjanca Kočevar: Mesečina; Milan Markelj: Spominevatija. Ob pesmih vsakogarso po tri gralikc. Naslovi pesniških map so posneti po nosilnih pesmih, gralikc včasih bolj ali manj zvesto sledijo besedilnim zapisom. Ob teh treh ovitkih je še mapa z odličnim predgovorom lat-janc Pregl Kobe in podatki o ustvarjalcih. iz katerih izvemo osnovne hitt- in bibliografske podatke. Ko sem izvedela za predstavitev grtilično-poetične zbirke, sem pomislila na Vavpotičcvo podobo Novega mcst;i. .le edina pomembnejša upodobitev Novega mesta iz Vavpoti-čeve študi jske dobe in časa še svežih spominov na Kettejeve pesmi. Olje prikazuje mesto s kandijske strani, nad njim žari večerna zarja, na nebu je en sam oblak, vi joličast mrak lega na mesto, luči v Narodnem domu. kjcrjcVavpotič prvič razstavljal.so prižgane. Misel se mi jc utrnila zato. ker je slikar mislil na Kettejev večer, ker je leta 1936 razstavljal v Novem mestu in morda mdizatt), ker me je slika spomnila na Gregorčičeva Zaprta vrata Seveda je grafično pesniška mapa iz drugih časov, drugače koncipirana, pa vendar so bile pesmi tiste, ki so obema slikarjema sprožile navdih iti v hiograliji obeh je Novo mesto pomemben dejavnik. Poleg bele in črne - ena od njiju jenagratikah. lesorezih, vedno pri- sotna - jc Orač vsakemu izmed avtorjev skušal priličitilmrvni register njcgovcgaduktusaingatiadgraditi z abstraktno, črtito in ploskovno figuraliko. Pri Gregorčiču se je odločil za pretežno izbiro prsteno-zemeljskih barv (odtenki rjave. oker. zelene) Intenzivnost. trdnost, ki zajema iz korenin, in zavcdanjcomiucvanjuzaz-vcnijoizpcsmiPrcdnikil.ll.nl. Pastirski). Portret. Paša. Zaprta vrata. .Icscnsktt. Kozolci. Pesnik z utištt-nimi.izvirmmimctaforamiinrit-mom ohranja človeka, ukorcninjc-nega na zemlji prednikov, kjer si lahko pogreješ noge. Mestoma v pesmih zaigra crotika(Paša). drugje spet na tichu zasije sinja ostrina (Zaprta vrata); zavejejotudidisonančni toni v svetu izgubljenih poti (Jesenska). Pesnik se pred razglasji nove dobe upira s prirodo, zateka sc v..zakristijo spomina" iti zctnljaprcdtnkov jc tista, ki ga pripenja na ..belo pogrnjene nedelje." Gralikc oh pesmih Marjance Kočevar žarijo drugače: oh modri in odtenkih rjave so opečna, oker in nekatere vmesne, ludi pesmi Kočevarjeve so življcnjskoizkušcnjsko polne iti bivanjsko poglobljene; evo-cirajo ljubezen (Moj ljubi. Pojdi, greva), zajemajo iz pokrajine (Bela krajiim.Jtitn))ali lahne, nežne, praprotno- krhke presprašujejo lasten ohstoj(Praprt)tna). Grafični listi oh Markljevih Spo-minevanjih st) zgrajeni iz oblikovnih in barvnih elementov gralik ob pesmih obeh predhodnih pcsnikt)v (modra, rjava, trpečna. podobne ;tli iste matrice, komponirane na novo). Jezikovni /)r>^a parle« (ono govori). In to ono je v teh grallkah v enakovrednem ditilogu z likovnimi prvinami. Vse to je Beseda Nevenke Arhanas. KRŠKO SKOZ! ČAS Oh shtvcsnosti v čast 530. obk-tnicc potkhtvc mestnih pravic in 30. obktnicc ixida zbornika Krško skozi čas Pri nastajanju zbornika Krško skozi čas sem imel prste vmes ne samo kot avtor, ampak tudi v večini laz njegovega nastajanja. Kot upajoči pisec sem imel to neizmerno čast. da se je eden mojih prvih tekstov pojavil v javnosti v tako eminentni družbi, kot navaden zemljan pa. da sem vse tc ljudi, navedene na najrazličnejših straneh in v kolofonu, pa še mnoge druge, tudi osebno spoznal. Poskuša) se bom vzdržati, da me ne bi odnesli intimni spomini v svojo večerno zarjo, in sc bom raje kar takoj vprašal. kako je videti zbornik Krško skozi čas potridesetih letih lopri-ložnost sem izkoristil, da sem preveril nekaj, kar se mi sicer ni nikoli zdelo ka j posebej pomembno. Oče je namrcčohrazličnihpriložnostihpo-udarja!. da so po naslovu krškega zbornika Krško skozi čas krajevne monografije z variacijami tega naslova raste kot gobe po dežju, pred tem pa ni bilo nobene. "Vsi so se zgledovali po nas." je dejal. Vedno sem ga imel na sumu. da sc rad nudo pohvali in da zna ttidi pretiravati, kajti njegovo geslo je hilo:" freha je znat* plasirat !" Mimogrede - zelo aktualen motto. in še danes me tepe trma. ker si ga nisem hotel zapisati za uho. zaradi kljubovanja očetovi avtoriteti, sc razume. Ra sem sc zavihtel za računalnik, odpri COBISS.se potopil v COBIB-Si vzajcnnu) bibliografsko bazo podatkov, vtipkal sem ključni besedi 'sAor/era ' in jih nastavil na ntono-gralskc publikacije. Dobil sem 436 zadetkov, med katerimi je res vse drvelo čez drn in strn skozi čas. ampak med prvimi 100 citati je bilo kar 26 krajcvtiih imeti, ki tmj jih naštejem po ttbcccdncmrcdtt: Gornji /.cmon skozi čas. 2004. (ioče na Vipavskem skozi čas. 1667. Jelšane skozi čas. I66S. Jezersko skozi čas. 2000. Komenda skozi čas. 1665, Ljubečna skozi čas, 1686, pomislite, tudi Ljuhljnna jc šla skozi čas šele leta 1686. Logatec skozi čas. 1667, Loka skozi čas, 1666, Maribor je potoval skozi čas kar dvakrat—vprvem in drugem delu(Ma-ribor skozi časi. II.2002 in 2003). Nazarje skozi čas. 1667. Negova skozi čas. 2006. Nova (ioriea z. okolico skozi čas. 2003. Novo mestojc šloskozičas.začttdtt. že naslednje leto (Novo mesto skozi čas. 1678). Oslavje in Rodgora sta šla skozi čas v paru leta 2006. Revma. Štmavcr, Rodgorjc skozi časvtrojc.Rrvačina skozi čas. 2006. Rakitovec skozi čas. 2006. Ricmanjc in Log skozi čas. 1664. Rojan skozi čas. 1678. Slavina skozi čas. 1668. Sovodnje skozi čas, 1666. Vodice skozi čas. 1664. Vojsko skozi čas. 1667. tudi Vrhnika, kraj nesrečnega imena, je šla skozi čas. 2001. in nesrečni Železniki so k sreči šli skozi čas. preden jih je zadela zadnja ujma leta 1665. Med različnimi časovnimi stroji, zgodovinami različnih strok, običaji Andrej Smrekar KRŠKO SKO/I ČAS ODMI VI IN OD/IVI Kast6/2007 itd. pa so šle skozi čas še osnovne šole (OŠ Mislinja skozi čas. 1994). cerkve (sv. Daniel v Celju), samostani (Itančiškanski vl.juhljani). inn/.eji.go/dovi, tudi mlinar se najde, potem pa eele krajevne skupnosti (KS Mozirje skozi čas. 1996). občine (Občina Števerjan skozi čas. 2001) (ioriškahrda sko/i čas. 2005 in Revirji. Vsem naštetmi je skupno dr. da so bili natisnjeni v glavnem po letti I9S0. Ar.šAosAor/eiM. 1977. se je pojavilo na ekranu kar dvakrat, nisemraziskovalzakaj. nall5. in 150. mestu. Leto poprej je šel na .S/ireAoc/.sAoj/A/.s koprski pokrajinski arhiv.še pred njim pa seje sko/i čas sprehajal samo lidvard Kardelj, tale kva/i znanstven preskus me je postavil na la/ in mi dokazal, da sem trideset let živel v/moti in sem očetu delal krivieo. Res je. zbornik A7.šAo sAor/ err.s je /a seboj potegnil plaz. in če hi se ta dejansko premikal. Slovenije ne bi bilo več tam. kjer je! Vem. da samo to čakate, skozi katera vrata homvrazpravo pripeljal Kostanjevico. Prav v tem trenutku! dole večkrat povem. Naš sijajni grbosloveeprol. Božo Otorepec, pri njem sem deta! izpit iz l atinske paleograllje in sva kar dobro izde-lala. je ob tieki priložnosti zatrdil, da jehilkostanjeviškizhornikoh7()(). ohletuiei prve omembe mestnega statusa leta 1955 prvi tak krajevni zhormk. kisejezdotnoznanstveno gorečtiostjt) trudil povedati čimveč predvsem o krajevni zgodovini in njegovih pričevaleili. K projektu je uredtiik Jože l ikar pritegnil enega največjih našiti zgodovinarjev Milka Kosa. od umetnostnih zgodovinarjev I raneeta Steleta, ettiologov Nika /n-patiiča itd. Seveda je zbornik imel samo borih 150 stratii in tia njih izpod peresa urednika veliko zgodovine v sl))guleksik))na Dravske ba-mivine. za katerega je urednik prispeva! geslo Kostanjevica na Krki. Kajti kjer je zmatijkalo znanosti, je lokalni pomss lahko zapolni! vse vrzeli. (ilohokosem prepričan.daje nekje čisto na dnuspotninskih usedlin, ki nikoli več ne dosežejo območja zavednega, ta zbornik tlel kot žerja-viea pod pepelom in leta 1977 vžgal monograllj)) občine, ki ji še daties ni para. Sedemdeset;) leta. tudižc kakšno let« prej.če ttiprehlizugospo-darski relortni in devalvaciji. s)) bila v krški ohčitii leta prosperitete. lo-varni eeltilozeso.se pridružila uspe-šnapodjetja. kot je bil SOD. Kovinarska. Imperial. labod, za občino samo izjemno pomembne gramoznice in aslalt!ia baza. seveda pa je gradnja jedrske elektrarne ime Krško vtisnila v sleherno jugoslovansko zavest Družbeni standard se je dvigal, gradili smo šole. zgradili novo mestno središče na Vidmu, plutizirali (č iri! Plut. predsednik IS) smo eeste tudi že v vinske goriee. iz Materade stiu) se selili v Nerezine. predvsem pa smo živeli s svojoknlturo in tradicijo, imenitnimi predniki, revohieionarnimi spomini invletu l971sštiristo!etnieo kmečkih uporov, lapriložnost in )ispeš)ia praznovatija po vsem Spodnjem Posavju nas je tiavdala s ponoso)n in sanm/avestjoi. da je bilo nujno poiskati naslednji eiljni datum, kihi potrdil in okrepi! to lokalno trdmist in zatipatije v lastno moč. Izbrana ohletnieaje bila še holjokrogla.petsto let od porlelitve mestnih pravir privilegijev tistihmeščaimv. ki so slabili sto let kasneje poimdili zatočišče upornim tlačammi in to svoje sočutje tako krvavti plačali. Prvo. kar A/.šAo sAoj/ )')/.) ločuje 0)1 monograllj njegove vrste, je širina vsebinskega okvira. Običajtui se iz jubilejnega leta uredniki in avhirji ozrejo nazaj invčas)ivni perspektivi premerij)) ra/daljo/nostalgično pripovedjo. V krškem zb)ir]iiku pa so kraj in njegova zgodovina, včeraj, danes, jutri, evet in sad. zemlja in nebo spletetii v izjemno p)id)ib)i kraja in tijegovega zaledja. Naslikaj)) nam podobo kraja z vsem tisti)iii ))hičajnimi barvami.skaterimi raste potios in nam krajevno idetititet)) vtirajo p))d kožo. Ilkrati pa se spušča tudi v kritično samovpraševatije o pravilnosti našega početja iuvresno ra/mišljanjeopriliodnosti.perspektivah razvoja in posledieah našega stremljenja k večjem)), boljšenui in lepšem)). V petdesetčlanski avt))rski skupini so se povezali najplemenitejši duhovi sh)venskega intelektualnega življenja in evet krajevnih izobražencev iti str))kovnjakov.Hre)h)iški odhor je nagovoril znanstvenike, ki so bili nespoime avtoritete na svoji speeialističtiih področjih, kot Jože Kastelic. Jože Koropee. All))n/ Ospan. Anton Slodnjak. Brank)) Andrej Smrekar KRŠKO SKOZI ČAS ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2007 Reisp.lanilijan Cevc. Ione t erene. I ranče Adamič. Rado Bordon pod egido predsednika Stovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja. Ob njih so enakovredno stali mlajši, ki so hiti sredi ustvarjanja svojega strokovnega slovesa lože Mlinarič. Matjaž Kmecl. Martina Orožen. Marija Makarovič in drugi. Postno skušali kdaj ponoviti, vendar ne poznam zbornika, ki hi mu v tolikšni meri uspelo vreči mrežt) tako na široko in tako globoko. Vsakdo, ki se je kdaj poskusil z urednikovanjem takšnega knjižnega projektave.kakoenkraten je vsakokratni nabor avtorjev. Seveda pa moramo vedeti tudi. da gre vsakokrat za pttvsem svojstven splet snovi in duha: brez arheološke dediščine in sijajnih odkritij v tistem časti, brez izjemnih umetnostnih spomenikov, brez protestantov, puntarjev in Valvasorja se slovenski Olimp najbrž ne bi spustil na Krško polje. Zbornikje bogatoihistriran in opremljen za čas pred tridesetimi leti. seveda, /a njegovo podobo je skrbel oče slovenskega grallčnega ohlikovanjaJože Brumen, ki je projekt podpisal z nezgrešljivim kvadratnim formatom. Z zbornikom so povezane številne druge naloge, katerih uresničitve se nam obre-stujejošedanes. Voprenu) so vstopile risbe Ivana Seljaka Čopiča, ki jc opremljal nastajajoči Delavski dom. med sistematično zbranim dokumentacijskim gradivom iz najrazličnejših virov izstopajo barvne priloge s podobami spomenikov preteklosti in ponosa sodobnosti. Najpomemhnejše je prispeval vrhunski slovenski IbtogralMarijanRfei-pler. Zraven pa so priložene številne preglednice, karte in načrti, ki jih je bilo treba poiskati, še večkrat pa posebej napraviti za objavo v zborniku. Seveda je najvpadljivejši mestni grb. ki ga je po zgodovinski podobi poustvari) Savo Sovre, izhodišča in kritično spremljanje njegovega nastajanja pa je hihs v roktth sodelujočih strokovnjakov in predvsem ekspertize Boža Otorepca. Razum-Ijivo je. da je nastajanje znaka neke skupnosti občutljiv proces, saj zadene vsakogar, ker se mora član skupnosti v njem prepoznati ali kako drugače z njim identilleirati. Njegovo nastajanje so spremljali zapleti eelo s sodnim epilogom, amjiak grb sc jeprijel.jeostalin.ševeč.niseprav nič postartil. Ko danes v avtomobilskih kolonah zremo registrske tablice, je med poustvaritvamialina novo izumljenimi znaki občin še vedno prepoznaven in svež. Instinkt tistih, ki soonjemncposredtio odločali, je bil pravilen: zavrnili so revolucionarne izume in antikvarne rešitve ter poiskali takšno, ki je iz sedanjosti zgrttdikt most do preteklosti. Zbornik jc bil mttisnjcnvštiri tisoč izvodih, karje tttdi za današnje razmere skoraj neverjetna številka za knjigo z tutd tisoč stranmi, s strokovnimi besedili in nedekorativno opremo. Knjigajes fanfarami vstopila ne le v slovenski intclcktuahii prostor, ampak je dosegla skoraj vsakogospodinjstvovohčini. tovarne in podjetja so odkupila dobršen del naklade in jo razdelila tned svoje delavce. Uspešnost zbornika AO-.šAo sAor/ čo.s seveda moramo pripisati njegovim ustvarjalcem. Spoznati pa moramo tudi njihovo tnodrost.Zbornik ni priložnostna proslava neke obletnice. Obletnica je samo izgovor, povod, da se je v njem ovekovečil nek čas in njegov tttrip. ki je ljudem prinesel boljše življenje, ki jih je navdajal z zavestjo, da so sami tvorci lastnega bivanja, da je prihodnost vnjihovih rokah itt so bili ponosni na to kttr so ttstvarili. iti na vse. kat jim je zapustila zgodovina, lojc bil čas vitalnega optimizma. Zhorttik je utrdil lokalno identiteto, identiteto območja tedanje občine, timestil je Krško kot dinatnično središče skupnosti in mu zagotovil izhodišče za danes aktualno uveljavitev mestakot središča širšcrcgijc. Poleg geografskih okoliščin sta čas in moč. ki ju dokumentira zbornik, najmočnejša argumenta za to poslanstvo. Spoštovani, dovolite mi še post seriptum: oče je za vsakega od družinskih članov spravil izvod zbornika. l udi v moji hali je bil in stoji na knjižni polici šc vedno odet v tisti ovoj iz. rjave valovite lepenke, vendar skrit pred svetlobo in prahom. Skoraj kot nov je. le Čopičcva ilustracija tut prednjem veznem listu je prelomljena vzdolž hrbta od pogostega odpiranja. Kad gti imam in nanj sem ponosen. !van Gregorčič * Bralcu, ki ga bodo posamezne slike vabilc k ponovnemu branju, hov knjigi/al/aman iskat ka/alo **k'cpravpripovcdovalkamcstoimc-nujc/ajcUjc. pa je i/vscli opisov jasno prepoznano realno Trebnje, mesto pisateljičinega domovanja ODMIVIINOIVIVI Kast6/2()()7 OKUS PO NEKEM ČASU IN NEKI MLADOSTI Haricu Smole: Keka slexenasle barve. Založba (Joga, Novo mesto 2007. Spremna beseda: Marija Mereina. Čeprav Bariča Smole piše tudi publicistiko iuprevajr). pa jo vendarle poznatno predvsem kot pisateljico, in to kot pisateljico kratke proze. Doslej jo je izdala v treh knjigah: Kataritia. Igra za deset prstov in Katucnrlan. jo objavljala vrazlič-nihrcvijali.sodelovalaznjonaraz-ličnilt natečajih iti bila tia njih ttidi pogosto nagrajevana. Pred nami pa je do sedaj njeno najobsežnejše pripoveelno delo roman Reka slczcnastc barve, kipa tudi ne taji. dagaje napisalaavtorica. ki se je mojstrila predvsem v kratki prozi, čeprav je pred leti dokončala tudi daljše .lurčičcvo delo. zgodovinsko povest Janez (iremčič. Urtrica Smole je namreč svoj roman zgradila iz 29 zarrkrožcnih kratkih liriziranih proznih slik (im-slavljitjilizcnohcscrlnimisamostid-niškimi naslovi*, ki zaznamujejo ključno vsebino, na primer: .lutro. Vonji. Klici. Potica, l ilm). ki pa jih je spretno povezala vorgausko zaokroženo romaneskno celoto. Osnovna vezivna nit je pri tem prvoosebna pripovedovalka. Ib je deklica posebne občutljivosti, ki zaznava svet okoli sebe in v sebi ter ga pretaka v besedilo tudi z barvami oziroma odtenki vednosti odrasle osebe, ki je iz te deklice zrasla to je seveda avtorica sama. (ire natnreč za izrazito izkušenjsko pisanic oziroma slikanje delčkov sveta vtočno dtdočenih koordinatah časa in prostora. kot so ga posnele avtoričine mlade oči in kot se je izjedkalo na senzibilne plošče njene notranjosti. Uralcc skozi dekličino pripoved spremlja osebne zgodbe iz mikro sveta njenega otroštva v družini (z mamo.očctominhratomVladi-mirjetn)invšoliter zgodbe oziroma podobe iz življenja bližnje okolice, preko vsega tega pa vstopajo v pripo-vcdovnlkitm obzorje tudi prameni širše družbene stvarnosti oziroma iz makro sveta, ki opredeljujejo in obarvajo tudi življenje na mikro ravni.to pa so: bližina nedavno minule vojne, materialtio pomanjkanje. predvsem pa povojna izgradnja. Dogajalni prostor je življenjski prostor pripovedujoče deklice: oh reki . med železnico z novograjcno železniško postajo načni innovo-grajetio avtocesto na drugi strani l a prostor zaznamuje stara sončno rumeno obarvana hiša dekličinega domovanja, zelenje travnikov naokoli ingozda na hribu onkraj avtoceste. predvsem pa reka spreminjaste barve: vse ostalo je "... v stoterih odtenkih sive. Še črnina oboda bližnje žagcniglohokočrna. še svetlo rumene. skoraj bele. pravkar nažaganc deske počasi posivijo." la pretežno posiveti dogajalni prostor ni ne vas ne mesto, je nekaj vtnesnega. Dekličino življetije je sicer povezano z bližnjim mestom /ajelšje" (tja na primer hodi v šolo. vkino). vetidar jenjeniiravipiistni dotnotočna.asončno rumena hišas spreminjastorekovhližini.ta svetlo sijoči otok sredi sivine. Judi deklica samaje otok.ssvojo posebnostjo in drugačnostjo, z izostrenim tiosom. za katerega po odraslo pravi, da je njeno prekletstvo. Najrnjc jcsaniassaho in svojimi, s knjigo na štiri oči.vkakšnem skritem kotu narave, kijenjen drugi dotn. V šoli. kjer je stalna tarča pesti sošolca Tineta.nezmoreobičajnepiilagod-Ijivc mimikrije: vzadrcgi jc. ker ne zna pisati junaških zgodb iz vojne kot sošolci, ker ji oče partizan takih zgtidb ne pripoveduje, ker je prepričan.da vojna ni zgodba, zanjjc vojna le vojna z vso grozno strašnostjo. 1'otctn ko jc ob novozgrajeni avtocesti skupaj ssošolci vse šolczza-stavico v rokah uro in več čakala, da scmitnopripcljcmaršaliitossvo-jimgtistom. etiopskim cesarjem II. Selassijem. v spisu prostodušno zapiše le gola dejstva: "koga stno čakali in kakšno vreme je bilo. daje naredilo všššššš, všššššššššš in da nas je zeblo in da nismo videli ničesar". (Učitelj spis obesi na oghtsno desko, češ da ga morajo prebrati vsi učenci šole. Pisateljica zgoelhodtiho-vito zaključi z mnenjem, da so ga Ivan Gregorčič OKUS 1'ONhK! M (L ASU IN NHKI MLADOSTI <)l)MIVIINOI)/.IVI Kast 6 / 2007 mordares, "saj je bil kratek, iz treh stavkov. Prvi je bil uvod. drugi jedro, tretji pa zaključek ") Novozgrajena avtocesta deklici sicer zameji njen življenjski prostor v smeri vzpenjajočega se gozda na hrihu. vendarle pa zna to zamejenost v veliko z.aču-dctijcvcdnohudticgapolicajaprc-magati. saj gre na drugo stran po odvodnem jašku. (Nam avtorica s tem sugerira misel, da je, kdor je hotel iti iskttl. tudi v tistih časih tiašcl svojo P"t?) Sicer deklica živi v varnem naročju praktične in skrbne mame. kihodi trdno po tleli, in na eni stratii tudi trezno stvarnega, ohenem ptt manj praktičncgtt.amoralno ohčmljivcga očeta, zanesen jaka, vertijočega v nek boljši prihodnjisvet, ki ga gradi. Pri-povcdovalkiu moški antipod je lik hrataVladimirja.laje aktiven, igriv, tttdiizzivalcn. a obenem prostodušen. Kovzadnjcm poglavju opazi zamišljeno žalost sestre, ji reče: "/tneraj je kaj novega, lakoenostav-nojeto."l'ani. siodgovarjasestra in nadaljuje svoje sanjavo razmi-šljttnjc. /di se. kot da je brat druga polovica ene celote. In tej drugi polovici svojemu literttrnemu bratu pisateljica pomctiljivoposvcčti svoje delo. Vpripoved vstopa še cehi galerija književnih likov, bližnjih stanovalcev. pa tudi meščanov iz bližnjega /ajclšja. kakor in kolikor jih pač zajame horizont pripovcdiivalkincga pogleda. Kakor se ztiiije zdi. kot da bi se v priptived zakotalili iz stvarnega življenja, pa sc za etio od njih. skrivnostno Čuvarko, zdi. kot da si jo je pisateljica omislila, da hi z zgodbami izprihorlnosti. kijih le-t;i pripoveduje deklici, podttla svoj komentar o današnjem času: to je čas izgube prvinske povezanosti z naravo in čas izgtihe družinske zaokroženosti. skratka čas izgube človekove enovitosti iti celovitosti, ki jo je deklica še živela in tiživala. vsaj do trenutka, ko sc levi (hipi) in zapušča svet "goljutlve mesečine mht-dosti". ko preko mostu prečka reko: ko zapušča en njen breg z zavestjo, dajinjegov prostor ne pripada(vcč). ko ho enkrat šla čez ta most. jene bo več nazaj. Daleč bo ostala reka spreminjasto neulovljive slezenaste barve, take barve, kakršne je bilo blago za obleko, ki ga je oče podaril mami. Alijcdckličinoslovotcžkottnli zato. ker gre na pot. ki drži vsmeri časa in sveta, ki ga slikajo zgodbe Čuvarke, nesrečne mnogoglasne Ino-tnc plesalke, ki jo "vznemirja samo še hrup prihodnjih dni" in zato pripoveduje zgodbe iz prihodnjega časa. ki je v resnici že naš sedanji, razsuti čas? Je njeno slovo težko zato. ker sc napotujc v smer svarilnih klicev iz svojih prividnih sanj: "Reka (življenje?) bo izgubila svoje vonje in barve." "Naužij se tišine, v novem svetu bo hreščalo." itd. (Klici)? I )ejstvo je. da se deklica na koncu romana seli v nek drug kraj. v nek drug čas. Preden prečka reko po (simbolnem) tnostu. na svojem starem hrcgti boleče ptišča svojo otroškost, svojo reko slezenaste barve (nekaj trenutkov pred tem celo sanjari. da bi odtekla z njo): "Moje roke so roke drugega človcka(... (Otipavam svoj obraz, nepoznan, daljen, ne večmoj. s tujo kožo. z očmi. ki so na pol slepe, ker ne bodo več gledale reke." (Most) Bralce pa ve. da kttmorkoli ho deklica šla. bo nosilassaho te kraje, ta čas in v tem, edinem svojem čast) preživeto svoje otroštvo. Kamor koli ho šla. jo hovhistvu čakala ista reka. "reka. kincvc. ktuntcčc. injizato tudi ni mar". (Perilnik) Pripoved v Reki slezenaste barve Bariče Smole prinaša bralcu množico detajlnih podob, ki mu omogočajo zaznati okus nekega časa in neke mladosti, liste mladosti, kije srkala sokove življenja pretežno še iz"prvcrokc". izprinutrnega. inne drugotnega, virtualnega sveta. Pripoved teče v izbranem jeziku in ritmu, ponekod jcoharvanazliri-zinom.drtigodshumorjein.zironijo. seinizinom.zjezo in grotesknostjo. Pisanje Bariče Smole je gosto, je preproga izmnogo vozlov: veliko je mest. kjer besedilo v bralcu sproža metarorične asociacije: mnogo je li-nih podob.dctajlnihopisov. ki zaposlujejo bralčev vid.sltili in vonj. Pripoved v Reki slezenaste barve teče kot lcmcnica.ua površini inglohoko pod njo. In tudi ko ponikne, sc še sliši odmev njenega glasu. Tatjana Preg! Kobe ODMI VI IN OD/IVI Rast 6 / 2007 IZBRANE BESEDE, SKRČEN ZAPIS Viadimira Reje: Potovanje nemih obrazov, pesmi; zatožiti Mavrica (Cetje) in tJarho Unique (Ljubtjana), 2007. Ne enem izmed svojih mnogih nastopov (poleti je bila ttidigttstja novomeške(ioge)jepesnieainlite-rarna publicistka Vladimira Reje v Jakličevem dotnti na Vidmu včarni svet poezije popeljala številno obeiit-stvo z verzi iz nove pesniške zbirke: Svetleča razmočena tla. /lebdenje tihe glasbe./Zbujajoči odtisi nekih sanj./ l iho potovanje nemih obrazov. Ihed dvajsetimi leti se je Rejčeva (pri oscmmtjstih letih) pr\ič predstavila javnosti na Radiu Slovenija vliterarnih nokturnih. Vzporedno sc je ttkvarjalattidi s publicističnim delom, katerega reztiltat je bilo leta I99htudi soavtorstvo zbornika 1'o-govoriodrogah.K.tnaiujcslcdilpc-sniški prvenec Žepno ogledalce. Pesniška zbirka, ki je leta 1997 izšla pri Založbi Urbar Agart. jc bila na slovenskem knjižnem sejmu nominirana za nagrado knjižni prvence. Študentska založbajc leta 2005 izdala knjigoOarovnija pisanja, ki je letos že doživela ponatis. Pri Mladinski knjigi je v knjižni zbirki Nova slovenska knjiga leta 2t)()b izšla njena drtiga pesniška zbirka Razgaljena bližina, ki jo jc odlično oblikovai Radovan.Icitko. Z. itaslovom zbirke Razgaljen;) bližina je imela Rejčeva po Sloveniji precej večplastnih litcrarnotimctniškihdogt)dkov. Njena tretja pesniška zbirka Potovanje nemih obrazov razkriva že izoblikovano poezijo. Iz izbora je mogoče ugotoviti, da sc Rejčeva, ki še sodiv mlajšo slovensko generacijo, pridružuje tisti smeri sodobne slovenske poezije, ki si prizadeva pesnjenje obuditi vizvirnem,pravem pomenu. To pomeni, da pesem mora nekaj povedati in da naj bo zato pesniška govorica z vsemi svojimi lastnostmi za bralca logična in razumljiva. Nosilce njcncpoczijcjcvskladustcmkla-sičnopcsniškosporočilovposodoh-Ijcncm izrazu, fopa jepo formalni obliki, ki vključuje izčiščeno izrazje in bogato metaforiko, vsekakor nekaj samosvojega, posebnega. Temu občutju primerno je knjigo s svojimi cvctninti risbami oblikovala akademska slikarka Marija Prelog. Naslov knjige Potovanje nemih obrazov je. kakor velja za precejšen del dobre poezije, varljiv, kot je pravzaprav varljiva in običajnemu pomenu izmaknjcna tudi 'mističnost' te poezije. Poezijo Rejčeve označuje vitalizem, kakršnega sicer v sodobni slovenski poeziji nismo vajeni, poleg tega pa so njeni fotografsko zamrznjeni trenutki opisani z živimi, stvarnimi besedami ki jih, če bi sledili samo naslovu, ne bi pričakovali. V začetku te knjige v celoti ponatisnjene pesmi prve zbirke Žepno ogledalce so nekakšen libreto v zaključeno zbirko pesmi, ki nosi naslov njene tretje knjige poezije. So uvod v glasbo besed, stkano iz utrinkov, položenihvhipnizapis.vzvenčrno-bclilt tipk in valtij))čcgaglasti. milejšega od najnežnejše glasbe: "Svetleča razmočena tla. / l ebdenje tihe glasbe.//.kujajoči odtisi nekih sanj. / l iho potovanje nemih obrazov." /Za zanesljivo oceno pesnika je potrebno troje: vrednost pesmi same po sebi. mnenje kritike in odziv bralcev. Nedvomno je največji pomen zbirke Potovanje nemih obrazov v spretno nanizanem izboru pestiti, ki -vsaj na videz vzporedno pišejo tudi biografijo pesnice. "Božajoči dolgi prsti./Objemajoči valovi domišljije. / Porumenela razglednica / lega na vlažno tmč."Oh branju pred očmi vznikajo številni dogodki, ki jih avtoricnposrcdnoinncposrcdtto. is-krctiointidkritohclcž.ivsvojihpcs-niškihtitrinkih. Od samote do neskončne in brezpogojne Ijtthczni. od poželenja do delcev padajoče žalosti, od nemega tiktakanja korakov do neskončnega migotanja razgrnjenih besed. V skrčen zapis, v izbrane besede zajete misli in čustva govorijo o tem. da je Rejčeva prostovoljna ujetnica poezije, ki ji možnost lirične pripovedi ntidi smisel, življenjsko energijo./ato je zanjo vsak trenutek vreden, da ga ohrani v pesmi - "Šepet nemirnih lnirovccv.Polizaim modro nebo. Odsev skrivnostne le- latjamiMrcgllsotic !/HI