REVIJA ZA LITERATURO, KULTU
........... ..
BENA VPRAŠANJA
53-6750,UDK 050 (497.4)
LETNtKXVII),DECEMBER 2007,št

':, v,; h	X.

m./











VSEB!NA	str. RAST št. 6(114)
UVO!)N!K
	Odločujoči nepomembni drobci	603	Milan MARKELJ
UTKRATURA			
Poezija	Novi soneti o Dolenjski	604	'fone PAVČEK
	Kneginja s Kapiteljske njive	608	Rezka POVŠE
	Enostavnosti	611	David BEDRAČ
Aforizmi	Aforizmi	6)5	Jože SIMČIČ
Proza	Pamet - bogastvo siromakov	617	Ivanka MESTNIK
Prevod	Sarajevska 1 lagada	630	Zilliad KLJUČANIN
KULTURA			
	Imeti Gorjupa pomeni posebno srečo in milost	635	Andrej SMREKAR
	Vinji vrh nad Belo Cerkvijo	638	Borut KRIŽ
	Vrhekin Vrhovčani	642	Marjeta BREGAR
	Mlini na reki Krupi	651	Mirko KAMBIČ
NAŠ GOST			
	Matematik in lizik z ljubeznijo do lutk - Pogovor s profesorjem Dušanom Modicem	657	Ivica KRIŽ
DRUŽBENAVPRAŠANJA
Premisleki h koncepciji urejatija romskiti naselij
v Sloveniji	676	Jernej ZUPANČIČ
Mlečna proizvodnja - Dolenjska leto kasneje	680	Marjan DVORNIK
ODMEV! !N ODZ!V!		
V reki verzov reka poetičnih podob	604	Tatjana PREGL KOBE
Grafično-pcsniška zbirka	606	Bariča SMOLE
Zborovska glasba v Posavju od 10. do 2 L stoletja	607	Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Slika ni zgolj podoba, je sled podobe, podoba		
njene sledi	701	Nuša PODGORNIK
Na mnoga leta!	703	Petra S I IPANČIČ
Nevenka Arbanas: Grafike 2003 - 2007	704	Goran MILOVANOVIČ
Krško skozi čas	706	Andrej SMREKAR
Okus po nekem času in neki mladosti	700	Ivan GREGORČIČ
Izbrane besede, skrčen zapis	711	Tatjana PREGL KOBE
CRAD!VO ZA POZNAVANJE KONSERVATORSTVA		
Zgodovina in razvoj konservatorstva (5)	713	Marinka DRAŽUMERIČ
KRON!KA		
Avgust - oktober 2007	735	Lidija MARKELJ
LETNO KAZALO		
Letno kazalo 2007	751	Milan MARKELJ
NASLOVN!CA: Janko Orač: NA MNOGA LETA, barvni lesorez, 2007
Božidar Jakae: V BI.NliŠKI KAVARN), črna kreda. 1926. () Irani Jakčev dom. disloeirana enota Dolenjskega mu/eja Novo mesto, in je trenutno na ra/stavi Na mnoga leta!)
Božidar Jakae: KA/.čiOVOK V BliNlilKAII. črna kreda. 1926. (Hrani Jakčev dom. dislocirana enota Dolenjskega mu/eja Novo mesto, in je trenutno na razstavi Na mnoga leta!)
UV()!)N!K
ŠT. 6(1)4) t)K( EMB) R 20(17
ODLOČUJOČ! NEPOMEMBN! DROBC!
S to številko, 106. v nizu rcvialnega življenja Rasti, se poslavljam od lunkcije odgovornega urednika Rasti, ki sem jo opravljal okroglih deset let. Ob tej priložnosti želim posebej poudariti, da odločitvi niso botrovali nikakršni posegi od zunaj ali kakršnikoli politični ali podobni pritiski, kot hi lahko kdo napačno razumel iz izkušenj preteklosti ah sedanjega modnega medijskega trenda. Gre za povsem osebno in samostojno odločitev. Zorela in dozorela je predvsem iz premisleka, da je po desetih letih urejanja treba dati priložnost novim zamislim, omogočiti odpiranje novih obzorij in uveljavljanje morebitnih sprememb vsebinske zasnove ter še kaj, kar vse lahko prinese nova, z dosedanjimi nihanji revije neobremenjena moč. K odločitvi jo pripomogla tudi dodatna obremenitev z grafično pripravo revije za tisk. ki je že dvanajst let na mojih plečih.
Povedati pa je vsekakor treba, da je drobce količinsko sicer majhen, a za občutenje odločujoč k odločitvi prispevalo tudi malodušje, ki se me je začelo lotevati ob delu z revijo. Vse več je bilo trenutkov, ko se mi je zazdelo, da Rast, takšna, kot je, pravzaprav sploh ni potrebna, da je ves trud za njeno izhajanje brezplodno sejanje v veter, nekakšno donkihotovsko bojevanje z mlini na veter. Revija, za katero sem od njenega nastanka naprej upal, da bo pričcvalnik in hkrati spodbujevalnik ustvarjalnih moči širšega dolenjskega območja, je sicer veliko tega uresničila, a po moji presoji ne v takem obsegu, kot sem ves čas pričakoval. Žal mi je, a ko potegnem črto pod njeno delovanje, moram zapisati, da ji ni uspelo zdramiti ustvarjalnih in intelektualnih moči širše Dolenjske v tistih razsežnostih, ki jih to območje ima in katerih udejanjanje bi bilo za njegovo istovetnost še kako pomembno. Prav to, istovetnost namreč, je dandanes v tektonskih globalističnih premikih, ki oblikujejo podobo sveta, odločujoča silnica za manjše skupnosti. Kdor jo ima. ta je in bo del podobe bodočega sveta, kdor je nima. bo utonil v globalnem zmazku vsakršnosti. In za nameček se dogaja še razpadanje nekdanje dolenjske dežele ...
Rast je bolj kot ne ostajala na obrobju oblikovanj miselnih obzorij, ni ji uspevalo svojih sporočil vnašati in pomembneje vpeti v zavest javnosti. Mislim, da tudi zato, ker ni imela pravšnje podpore, kot jo običajno takšna, od profita in koristoljubnosti svetlobna leta oddaljena dejanja nujno potrebujejo. Izborila si je obstoj in je trdovratno izhajala, vendar hi nujno potrebovala več razumevanja. Če drugega ne, bi jo lahko intelektualno občestvo podprlo že z naročnino in tako potrjevalo svojo prisotnost v okolju. A dogajalo se je ravno obratno. V okoljih, ki naj bi bila gojišča duha, kot so denimo šole, so ravnatelji revijo Rast brisali s seznama naročenih revij, promocijo revije v medijih pa so uredniki z neznosno lahkostjo preskočili ali jo celo prepovedali, lo so morda res drobci, a delovali so kot ostra začimba in puščali odločujoč priokus.
Z revijo seveda ostajam in ne mečem puške v koruzo, le bolj v začelje prestopam, spredaj pa naj v naletavajoči sneg utira gaz bolj sveža moč.
Milan Markelj
RAST - L. XVH!	1
	/VO^V S6WF77 O D^AAVASA/
	/ /V?7 /?ovo /e Z77č'e/77 ze/e77e// D7?/e77/'.sA?7 V 7777*777. ///? Z7*/e77/?7 /7 /. .S/777'777 777 /777.S/ 777 Ye7777Že/7 /C A777777V7, AvA, /e A/e/eV7 777 /f S7777 /.
	./(7 77/7 /77*fZ77/7. ,S77 .S77'77777?7A77V' //7*77*7, /e vec'7777 A77/7, /e A77/7, /e ZV7777, /e Z7'7'77. A'/77 //77// 777 77777/7 /777Ž/77, .S'77 /7777/77'/ 777 V V,W777 S7777777 7*77 S1'7/. Ze/e77, Ze/e77.
	Ze/e?777 /77.S//7' 777 7777 77777/7 77/)7'77.š'7'77 //777/7, A77 //7*7*/?7 777/ V7777 /7 7777 /77'77.V7*7'77/7'. 77/7 /777/7 /7// 77777/7/7*7', Z77 77/7777 A*7?A7Y7 .7/777777 777777' ,S*e 77/7/77J7/77 V Ze/7'77/7'
	777 / 777/7 / 77Z, A77 /7777/7777 V S1'77/ ,Š'e77//777'//. .S'77777 7'e.S 777 7*7'/ 7*77 S77777 Ze/e777 ./777'//.
	2
	/V77 7Z.y77.Š7'77/. že 77Ž//77777 /777.Š7 ze/e?7e A'7'7/s'e /77 77.S//77 7/ež/'?7. Ze /77*V7 //7*77777 Z7'/e777' r7*77/77*e .S/7 77A/ 777 že 7777 /77*77/? Z Ze/e?7//7 S'e/ A?7/7//77.
	/77 /7?7/77e V 7*77.S/ Ze/e7777 //e//77/77, 7777/777/777 /777 A 7*77/77777, //7*77' 777 7/77/ 777 A?7/ ze/e7777 Ž7V77 re7'//A?7/?7 /77*eže77e ,S/777*77 V.se.s/77Ve77.sA77 /777/.
	/77 t'.S77 D77/e77/\A?7 /e ze/e7777 /77*.S7'777 /7?77*7'/e A777*ee Z S'?//7*e7/777777 77777/7/777777. /'77/77 V77.S7, //77Z?/77S'/, /777Z/77. //7*7 77, V 77/7/77A//7 //?77'/7 . 7777 ze777//7 ,S7?7A 777 /7 / 7 77
	777 /?77// /77Z, //77/77777ec 77/e77, 77777e.se77 V' /77 .s/77t'?7.V/7et'. s/?7S'7777 /77 Z 7/7*77/7777777 S///777777.
ŠT.6()!4) DECEMBER 2007	LITERATURA
Mn'/;/;?/ //777/7//* v.s/* z Z7'/7'/7/7*/// ///r-sAr/ z //;?/ič'r/7//rj. v .s/v7//"/777//.sAe//7 7//7*A/7/.
7/7/ .St'7'/7'7 Z /*/*e.(/7/A7 /777/77 /77///'7'AA7/// Z7'/7'/77' /7A7///777' V .S'7777//7*/77 r/Zr/Zc-A///.
77/A/7 /77/ Z7/7//7/7. /77/ /77//t'Z.Š/7 /777/7 Zi//*7/ D77/77/7/.S A77 /77/ Z7'/7'/7/ //'7///
Z7'Z7'/777 /77*.S7'//7 //77. Ar/ 7//'7'//7 /777 /777/7 /?77'// .'rr' 7/7//77/.Š77///77 r//77'/rr //7 Ž77 /777/777/Z/77.
Zr/ /7777/777 ////'/S'/ 7/7 Ž/t'Z .S77 ////'//77.
V	S/777/777/77/ z/7/*/.S7//7/. /77'//77Ar7/77///7.
/7/ 777/ /7777/777, Z /7777/777 /777 /7/'Z.S'77/'/77 s7/'77/77 /77/ V77.S'/. /7/ J V /7/7' /777 ,t//*7*. .S'č* /777 /Z/7/7*7.
M.S'77 Ž7V77 /777, t*.S'Z /7777/77 V /777.S'77/77 t*Z7*/7
V	Z77/77/7/ 77V'7//7^77/// /'7/Z777Z7'///.
/'/'ZZ77//7//77 s /777A77/77//Z.ŠJ /77/ /77*7/77/7.
A/ /77.S77 A7' 77//77/ZZ7 7' Ž7//*Z. V A/.S/Z.
A/ Z7/ AV77/ A 77/7777' /777Č77/77 T/ZZZ/Z.
/7/'7'7/rr /777J7/.S7 V A7/7/A/777 7/77/7// t7'A7/
Z V77/777 77Z7'Z7'/77'ZZ/777 /77/ t'7'77/7/
7/7 /77' z r/ ty r/. /777.S/7/7//7/77 Zr/Zr/ž///'/'//.
/77* 7' /'7/.Š7't'Z/7Z. V /7/*77Z/777'/77'/77 77/*777//77 //7*7*7/77 V /7/*r/7'7'.S /// /77/ 7'7'A7'//7'77
ŽZtZZ/ /777 / 77*/7r/Z7/Z'//7'/7/ 7/7'Ž7'//.
A / /Ž /777/777*7/7 z/7/7'7/77/ /7/77 /7' /777 7*77/7/7. 77/77/7//777 Z Ž7t'7/77 7/77'.\77//7 /7' r/Ar/.',//7'
7/7 7/77.Š7/ 7///77/. Z7/7// A77 7/77/7/ / //r/AV/Z'
D7//7*/7/.S/7* S 7*77/7/ 7/7 /7/7'/77',i/77 Z7*/7*///7/. /JAr/ Z7/7*7'/7/7//77 /77/7' A/ 77// Ž/t'//7'/7/7/.
[.IIIKAIURA Rast 6 / 2007
M/ /zzz/zz/zz t/AzzAe/zz zzz/zzzzz/zzAAezzz.
A/er //c/ zzAzz/z.šAzz /e/zzz/zz rzzf/zz še zzzz/reez. /zzz ;t//z'z/zz AZ///*zzi'e.<Az'/77 Azzz/zz/ vezzzzzz/zzAe ,s /zzz.š/zzzzzzzrzz ve/zz.
Azzz/zz/ vezzz .š'/zzzzzz'Az'. Azzžz///e, /Vzzt7/'zzzze. zzz*z7e, z/z'z/z'. /z/zz/zzz'. //zz.v/zzzz/zzz/e.
Az*zz/zz/ Azz.s/z. /zz/zzzzz/e /zz*eAzz/zzz/ze.
Azz/ z/zz /z/z ,vt'z7e zzzz.szzzz //z/ zz/Zzzz/e.
Žzve/z szz. zzzzzzzzz/z /zzz.š/ezzzz
rzz /zzz.se/, ,t/z*zzzz/. rzz vezzz. z/zzzzzzzvzzzzz,
:zz Az//'. /e zz/zzzz /7/ v/zzzAzz/zz rz/zz/ v.see/zzz, z/ r zz/z/zzz' szz /zz.szz/z r//zzz/zzrzzzzz.
Azzz/zzzzz/z/z. /\'/z7zzzs' Az zf. A'zz,t/zYz/zzzz' Azzzzzezz. /zz zzzz.v/zzzz. Az7zz/ Az/zz zzzezzz rede .fzzzezz.
6
AezzZ/zzzvAzz eezAev r zzzzvzz /zzzr/z/zzvzz /e rz/zz/ Zzz/zzzz ;zzl'z*.šz'z'zzzz /zzz //z7z. zzz' /z7zz Azz/ /e rz/zz'z zz/ /z/ e/ v fzAzzrzz. /7e vz/z A //zzt/zz, zz.v/zz/zz /zz z //zzz/e/z.
Aezzzzt7rtYzzz/zyzzz/zzzA7zzzz7zzA7ezzAzz, Azz/ zzzz/tz/ zzrzzz' /zz /z/r/e//zz/7 /zze/z. Az/.s v ee/ Az z /zzz/e. zzzzz/z, zz zzz/zzz/ezzAzz zzz/zz zzz//zzz.s/Ae /zz zzA/ zz/ si'zz/ t/ze/z.
.7/z. //Z'Z'.ŠZZZZ ZZZz/zZ.V/.' Z/ZZZZ//ZZVZ/Z/ Az/zZ.
Azz /zzz//e z' ž/7zz/z Az z zzz /z/ eAzz /zzz//zz r //zz/zz/zzz z/zz/z/ žz'z7zz*es'zz AzzAz/zz.
A Azz/zz7z /zz/e /z.szee Are/zz/zzz//z/.
/zz .we/z ./zzz7/ /zz/ zz/zzz /zzz zeee, z/zz /zzz/z' eez Aev rzz Azz/zz/zz /eee.
IIHRAHIRA Rast (i / 2(M)7
//7*777777 .S7'7///77 S' //7'77'7/7 A777 ^77.V/7777//7' t' t'7'.S7'// 7/7'77r/l/ St'77/7/7 /7'7-</7'A/7'7.
/77 ///C' J t'7'7/7'7'//77 7777/777 77//777//7'
7777 .S/777 77.S7 77/7/777t'77 777 7777 t'7'.V .VtYV.
/\'7^'7'7/7777 777A77 /7777-77/ /777/77 7'7'/7777'7/ 7/7Ž 7 7777 77^/777,77/7/777/77 /777A7'77/77777,
77 /77 77777/ 777 \'7'.S77//777 777'7/77777'7/
\/777'7 77C/777 r 7777//777// /777777-7777 7 777777.
/77 /77't'7'7' //7*7' r i/777'77'7' 7/77 t'7'.s777'7', ,i/7'7' 777/ Z77777A7777/77 777 /7.S 77S'A A 77777/7/t'/ 777 /77'7','.7'777'7Y'77 V 7777)'/ 77.St'7'7/7/t'7 7-/S'777'7'777 VS'7'/77 Z77///7'7/77 /77'777'77 /77*7*.
/77 777.\7'777 /77r. //77 /7', A/ ,!/77 //77.'-/7777/ /7' /r/77'77/ /777 Sl'77/7 V77//7 C 77 777'777//7'.
Hožirtar Jakae: V RAKIŠK) KAVARN), črna krerta. )^25. () trani takeev rtom. 7)ist77citana enota Dotenjskega tmi/eja Novo mesto, in je trenutno na razstavi Na mnoga teta!)
I I II RAHIRA Rast 6 / 2007
RezA" Pr;wp	.S R/! P/77:/.ASA A \.//AA
i,m:i<Ann<A
Hast6/2007
/'/7777/77V77 /7Y7V7777/77 777 ///777.
<*//77Ž7777.s7/e Jer 77/77 7Y/r///77.
7V77 /7//V/ ^/7777777. .S777/7 77/777/,
7rA/7/777// .S77 A77er/7 /^7*77/7.
M ^77 77/777 777 ve J A77.S/7,
/77/77777/77 //7/777777 77e /'er/.
S77/ ^7 77/7 /e A/777' /7.S7777 /e7 777 v /77 77/7 7 7/Z.S 77/ se /e sAe/e/.
f ' 77eA7Y7/777/7 7/7777/7 777'//e77/77//
7rA77/777/ /77777*e777/7 /e /7777.777/.
A/ .SV77/7 A77e//777/ 7 Z77 777//777T/
7' A/77/ Vee77//7 /77V7.Š7,
J77 r777/77/77 /777/,
/777/77;/'/ S' //77777/7/7
77/777 A/zer/Z/e //77.S/7777/.
Z77/77*e777 777*7 777
7)7777/77777 /7/ 77.S/77//777/7.
A/7/ /7//7' /e/7/A.S /7/7777e /J //77.
Zve/^/e rvz/A 77/e7/ /// ev/e/// r7///7/7.
7/77/7/A77e S7'7 77 .se 7777/777/7/77.
A'77et/777/77. /////.š/T/Zs A// V/V//.
/777 .s/er/ ///e/Z A77.S/7777/'/' /7/ /77/7/
777 /777/e,
S/777*77.S'e/A77 7777/77.
M/*e /77.S/7777 7777.S7 7777 /////V/',
7/77 /777 7777/7/77 777 e7//'ee A/zez//.
A/ //77 /e //77/77/77.
A'77/ /77^7777 777777V777V 7' /7 77V7777// /777//77777 7777^//77/77 r77/77.S/777ee 77/7 77/7777 /77r/7/ T//77777. /- 7/7/7/77 v /77.se/7 /e .S///777 /777^/77/7/77 777 V 77//7*//e77 7777 V7*77/77 S' /7777/777*
/777/77777/77.
.Š'//77/e 777e7/ /'77Ž 77777 / 77/ 7777 A77777A/. /V777Y*/77*7'7777 7//7/'7/7'A// /r /7/ 777777 /77 re/eZT/, 7/777*7/77 A77eZ77,
//77/7er777 /77'7 VeZ77.
.S/777.Š///'/SY7 /777.S7 V7/A77 7777^77 77/ 77777.
<77*77* /77*7/777/7// /e V 77777*,
v .se/7ee /e77Ae,
7777 777/177 /777^777-7 /7/'/Žt77/// S77 /7/7777/e77Ae.
Re/kaRovSc
IIIIRATURA Rast 6 / 2t)t)7
.S' /77/7-277/// .S7-/7- .s/////// ///A-// A/z/z/A A'77 s/c/ ////.š/7/ v ///*777//.Š7"7-,
7/77 6/.Š777 /77*77^.
77^7-7//' /7' 7'7/2.St'7-///7 ////'7/A.
(27'//77 //77'// St'77/7' /77/7/77 /7? 7*77^7?
777 /t',i//77 7777 //6////7-//77 s/7/ //777//77V77. .S'77f/ //677/77, 277/77777^77 72 /7/.S. 776/'7/7'A7' 2 /-//A 777 7777//.
/'7AV77A77/ 77//7'/77'77 /7/7-7//77'S/7.
7/77 ST? /7? 277/7A'//77 777/.
/77 7'772t'772//77/.
SL' 2 /77//777/777777 /7777H/7'7//.
777 77//77/T777 t' ////67-27// s/? A7777//777/7' /7? V77.S /77f7/77/.
//7//777//77677V S77 77.S/77 2 77//777'7'/77 777 27-/7777 77/7'//77V7'//77 776/7-77777 /7? /777.S/77.Š77/77 6/7/7- //7/67'7*7-//77 S7'7'77 777 S7'7-7*7777 6/7727-7777 7//7//7-/T7.
/2 S/7/7/7- S/77 /2/77/77 V77777,
7//76/7-7'77 7 777/77.S/ .S/777//77/7 /7 /.
.S*77777'7' t' /7-77777 2 77 V7-//7/77 /A' 77/77777/77, 2777/77/77 //77.S/7/77 /7- 77777/7'//77 S7777 /.
//77//77V7 /77-7-.S7-A77/7 S77 /777/.
M S/777/A77.S/ /7- /77/7//77 A77/7//77 ///'7-//A7/.
./7- 6/7 A/-6- /7777/77677/ 777 77A.
A/ ,7/77 /7' 27/6A 2777777 /A/A-A///?
7/. 677//77V7.'
-S/7- 277/77 7/7/7'77V7- 2//7//T77- 277V//////.
7/77 / 7777 V 77(27-/7 .S/7- /7 77/7-777//?
A777-//777/ 77 / 7* 777/.Š/77 7777 7//'77!/77 .s//'7//7, 277/7-7/7-777-/77 / 7- /77/7/77 77/7-7777 7/6777.
//s/7767 77 7 7 /V77 /C 77//77/7.Š7*7-,
7-7-7-/7777/ S/777777/7777V /7-777777 A/7/7.
At? 7/7-7767777 77//7-77A77 A 777-2 77 77/7-7/7//T7, T77'.sA77777'777, t'7'7'77 7 77/7,
7/77 7777 77777 S/7'77777 /77 //7//.Š7'7-.
/s //77/27/7777 /7-7/7-777- 77.S/7777'7' /7' 72 777/7 777 2 /'//277/777 /777-6A7/ ///'/'A/ // 77/7-7777 /7-6/
V	S/77V77.
Z/7 /777/777/7777-77 V V7-7*777- 7/777,
V	A/////'/- 77/7-777-,
/777/7727/77 /7677/7-, 277/77777/(7' A77.Š6<?777?. ////A/? /7777A7-, 677/e, 7777-7/7-/7-,
/7/-.S/777// A/-//.ST-77/ 7/77 ///7-277/'///
kc/ka!'ov$c
/v<j;7e/7/	v s/ra-r/ /)/c.s/e.
A/7-//7' ^/-777/7 /77V/777/7 .S Vf//77/77/, /7777/777',
/777*^77 /777 7777 t'7-7777- 7/77/.
.S/777/ //77/77^/7/ A7 7 77Z77V77 777 /777/7'7'777 7777/ .S7/77/77 /7 V ///77/7/77/ //7-77/777/
./<7 A777-///77/77 /'77.S' Ž7V7'/7/M ./77.
/77 A77 r/v/.
M.S/77/77 /r ////777777C//77 /77-/77-/77 ^77^777- (-77777-7-77 .S7-777/ /777777.
/r V7-A77 VT-Ar/v /77-77/7-A///7 /e/
S/7-7777 r 7777.Š' .SV-77/.
////7-/77'77,
A77/ 7/77 /77 /7/ S/77-/77,
.S'7' /777 /7/-.S//7 /7 /77777//.
/77 S/7///77. V777//-77'77 /77-/Z/7//77,
7777.S7/ //77/777^77/ /j /77-777/777-/7//7 7//77.
7- 7-7/A77/7 7/77/-7-Ž///7-//7 Ač7 7//f 7.
M.S7- .SV/J/7//7/77, A/ .777 /77/77,
.777 Ž77 <7// /7777/77 A7- /7/ /A/77,
./77 77/777	///J.'-'
./7- 77/777	/ 7?
//7//77 Ž/v//7-77/77 7/7 S//;/'//
A77 77'//,
S77/7777 7//7//A77 .S/7/-77/77 77 /77.
kast 6 / 2007
Janko Orač: BARVNI I SORI / 2005

E/Vay7^^7VČM77
iinkAUJKA Rast 6 / 2.007
EM77A/77VM77 /e,
7*7' ML' /777/7*7'/777/7'.Š 7777'7'A777*.
če A/ /77A72 Z77A77/77777.
7/77 ž/v/A /e M77/7*/
/M 7/7*77/// M/A77A777* Me 7*77Z77777e/77, At/AM A/ /(///AM /7/A77 Ž7V77/7M77 77777'eM. /M 77/7/e M/M^Mee,
7/77 se 7/77//77/ 77A 777/ ZM77/7*77/
//7 .sA777'77/ 7777* 77777'Zt'e77.
/*/7777.S/77t'7777 /e.
oe/ 7/77.Š v MeAdgM
/77 Ae /7 /777///e7/ Z77/77*e
/77 /e 77/Aee Me ///M//
7/7 /e /777.S/7/77,
7/77 Ae Z77 Z77M77/ z/zz/z/ZŠ /e. ee /e Z777*e.s 7777/M77.
A;7*e.Š M77 A/77*e/7777/. < A7/A ReČe/t AVeT/ 7777A77'777777 7*77/ZA /ZS/77 /77/7/77/77. H/A. 7/77 /e A/77'/ /l/zZZZ, /77 ///7*777*77. /77 .s/z/.S//77/ 77777//7'77 7*7'A, ve.š, 7/77 /7 /eze, 7/77 /e A777/7. 7/77 /v/ZA// /777 /e/77' z M77////70 /M se 77.S/77t'//77 M77 /Z/eA/v/?, A'77 /777.Š .sA77Č/7 V V//7//7 /77A/Me A/7Ž7',
A77 se /777.Š /777/77/77/ 777 A77e/ 7/7/777/7777 ///T/.sAz/ 777 /7 /777 V.See/777,
7*e /77Me.Š 777 7Z//777/ 77A. A*7'7* 7Z//7777/7 /77, /e 7/7 //77. ////7 VZ/77777'7/eM, M77.s/7777/eM 7M Z77/77ČA77M V A77A/ /777e//Ae.
(/7*eA M77 A/77*e/7777/. A/777777 V7'/7'77 7M V7'/7'7' 777777777 /e/?e,
777777777 ZVeZč/, A/ 77.S/77/77/77 Z777/77/ 777 Z//777'77/,
777777777 /7//77 V7M, A/ /7777/77 /7777*7t'77/e 7/77 / 77/7*77.
777777777 Z77/7777*M77', A/ Ae Z77/77*e/77.
/7 /777, M77A/77*77/M77 V.Se7M77. VZ777Me.Š .SW7/'e M77//e A 7*es/e 777 S/V/A V /77*// /e/77/e77/77 777 /77'7/77.
//7/ ee.S77 /77'77t'Z77/77*77t' /teŽ/.Š?
A" 7*e/77// /77-7/777/77.Š?
/<// /777 A/7/77/7 A7/77/ Z7777777/A77/77 /777/777 / 77,
7777 A///e/Vt/77 ,se Z//7'777/7.Š. VAe//A 777 /77t'77.Š?
(/7*e.Š 7777 ,S/77*e/7777/. /V77 7'7777A/77S'777 S/77*e/7777/ 777777777 /777.S/77/,
//777/7. R/77A77V. /7/777*M/A77t' 777 /7e///7 7*7"/ A7*e7/7 7'e.S/77e /77/7'77A/7 77 /77 M/ e7777A/77t'777 A/77*e/7777/,
/77 /e A/77*e/7777//777 /77A/Me777 t'7'77/77.
Ž//e V 77/e/77 A77 7'77A, 7*77A V Ž//7//7 /e /7e.Se777.
(;'/'7'.v /777 v/77'e/7777/ 7/7 ?7^?7/77V7.v.
7/77 //e.ve/77 .v/7/*e/777/7/ 7 e//e 7/7 /7e // /7/'e.
A77A77 e/777.v/?7t'/77/. /7e?

./77/7*77 t' //e.v//// /e e/7//.v///t'/7//.
7/ež .ve /T/z/////*//.
/z A/7/7? vz/e/7/77 /7/7'ee //? se r/ fe/7/ /777VZ//777*
//7 /777VZ7//7/
7/7 v/ze/ /7?7t'z,t/77/*
//7 /e///7/ vA/ZZ/ /777.V77 vA?7/7/777 A/*/.
./77/7*77 s' //e.s7/7/ /e e/77/.v/?7S'/777 A/Z/e*
//////'v?/ .ve //7 ee.ve /7?/ 77A/77/7A77 v ve/?/
A/7 ,^7/ ?7/77/z?7/e /z ze/////e
//7 ve (/e/?/. /A/ //?/ .v/7/77/7 /?e Z777777777/.
ee///Y/s' .v/ Ar/ 7/7/ /e/777/e //7/č'?/.v/ 7/e/ /'//z^/7ze/.

A/*/ /e.
A/ / //e /77/ ///e//A//7 //.s7/7/e7//7 7/eA/e/7/. V//*77/777,
A/ z77/7e/////e.
A/77/7*77. /7777/7 Dve// .V// 77/7.
A/ VV'77/e Z S'77 77 7 e 77/7'7/Ae /777.V///77 /777 VV'e/77. 7/7 7*eee// /e.
A/ V.V7/A 7/77/7 A77S/77 vez77/'e V /e/^77 Sl'e/77.

/V777" V /7e.V/777 /e e/7?7.V/77S'/777 ?/777/7?7.
I ) IHRAIHRA Rast 6 / 2007
(//et/tv /777.V
7/7 /7T7//7 .v/e////?/ ^?7.v/e ve/e v 7/ee/7
David Bedrač /// /zrr/eJ/ /7*777/777 /T/Zc^T? v Ar/ž/
/77 c/*/77/ A/7'7'7' /777 ž/r'/nr7r;/r ///.v.
/V777" v /777A/77/
/C 77/777.S/77V/777 7/77/7777.
D77/7 z 7/077/77/ v A7'///
777 /7//7/A777' /777 At'7*//7//i77.
/77 / 7///*77. /77 77//'7'A /7/7'/77'//7/ ž/t'//7'///7/. /777.S /777AA/*77/7/ V 77/)/'7/Z.
/V7'A/77*.
'77 //77/7///77A /77*A7/7'7/,
A'77 Z7/Z7//.
7/77 /7' 77/7 /7.V/7.
A/ ///'/'.vAr/c'/ /7/7'/7 /77/7.
/r7/'r'A /7/7'/7r' A/'r//Ar' Z7'/////7',
A/// 7/77/777*77 7e'/r/,
A/////77t'7'.
A7/77/ A7//7' Z/7777A77// A077/77 /7/ .S/ Z /7/77AA////. /777*7 /7/7*7/ /77.V//77' /77 V7 7/7 /7//A7///.
7/77 /7 /777VZ/"777*7 77/7777/7'A /777*/////77.
A/ /777Z777//7/77 Z77/77"/777 / 77 /777 /r/ r/r/r/r /r r//?.
/V7/A7/7*,
Z77 7/'e'/r///e'A /77/777 v /7e'Ar/777,
A/ /'7' Z7'//7 7/777//77'/7 7/7 7*/777A/7/t*7'/7 7/7 S A/ /7 ' 77 //777//7/777. /77T7//7/777
s'e'r'r'/ /r/ /7/77/77/7 /7'/r'.s,
A/7 /7*A/7/ 7/7*77// ///'////7*//7/ Z /)77Ž77/7/7'777.
A 77 7*7/A /77*77^/77/*/
O 77/77'77/7'A //777/77//77.
A/ A/77//777 /777*77.
A77 Z//777/7' /7A/77 ////777/7/ 77.
///777 A'7' /777/77 Z ///7'.t/77V'///// /'77A7/////.
l.mi<A!'UHA Rast 6 / 2007

\77A77 /e /D e7777.s/77t'7777.'
rw7/e /e/77 .s/ 77/7/777 ;/w//YVf;/č' v 7*77^77/? /V? se A?oee vee* 77/7/ee/
/77 .se Moee vee 77777///
777 se 77Dee vee /7rew<yAf?/7/.
7\'^/e /e/77 .se z^/eJo /77777077/,
^/).s7^// 7777 777677 /77.s/77e^77 /*e/)/'cv /7? .Se j77/77A/7e
777 ,sAf7Z7 /7777e/e Ža'//7'77/77 77e/7777 7z6/77/77.
A 77^77 /e /77 e7777.S/77t'7777.'
že 77/7 7 77/.S/V77 .se 7777777 7*e67"77 Z77/77*e/77 7777 A7777ee.
/S7777.S/77V777 Z77Ce/eA /e. 7/77 7777^77'e.Š 77^77 777 77.S77/7777'.Š, ^77^77.
A77//A77 S'.S'e^77 777 ^77^77 7/77/ee.
E7777.S/77S'7777 .se Ž7V7, ee 777777.Š 77.S/77,
A/ 7*77.S7e/77 /777 /ez/A 77.
A/ r/7e7*e/77 77A77.S
777 se 77 77/7/e/77 V 77^e77/.
E7777.S/77V777 ^7777ee /e, Ce 77777777.Š 777Ce.S777*,
/e /77*.s/e .S/777.S/7.Š v .se/7e 777 .se 7/t7/rrA/7e.Š.
7?e.S777* .se 777.S7 777 ^77// /77*e/ 7/77//A77/.
/77 e 7777.S/77S'T777 Z77.S/77.Š.
777 7'7'/77'77V' S7 77777 777V.Š /77/7'7777/e /777/7'77/e /777 /e/e/777777, /e/^77 Z/77/7 77/ 777.
./e /777 V/77*77.ŠT777/e.'
/e A7*7S'77 777777'eŽ/e,
77/7 /e/e/77777.s7, A/ /'e,
A77/ /77 777A77/7' s/7/77/7 77e /77/?
l.tllKATURA Rast 6 / 2007
Jože Simčič AFOmZM!
MtSUCE !!\ MOMtSUCE
Zamištjennemistinanič.
Misti je vse dovotjeno.
Roke ne zmorejo vsega izdetati, kar miset domisti.
Dobra niise! mistečega boža.
M istim na tebe, torej te ni ob meni.
Mistec je štab rokodetec.
Od misti do zamisti je dotga pot.
Razmistek tniset razodene in pokonča. Misteče bitje je hujša zver od najhujše pošasti.
Miset je ostra kot diamant in mehka kot toj.
Pomistek miset zavira.
Miset rodi zamiset, pomistek jo pa ubije. Smiset je cctota. če je tniset osnovna enota.
Miset je v sniistu doma.
Misel je tudi v nesmistu.
Misetnost je v misti kot strdek v krvi.
mtKAittKA
Hast6/20t)7
6t5
Ko se misetnost v smiset prerodi, umre.
Jo/c Simčič Tudi tnisei ne živi samo od duševne hrane. AIORI/MI
Počasna misel hitro dohiti.
Misleca misel ne redi.
Miselnost je v duhovnem svetu, kar je kameleon v živalskem.
TRt AKTUALNE
Če župan vsakomur vse obljubi, lahko izpolni samo prazne obljube.
Državo, ki jo vodijo odvetniki, je hudič dobil v roke.
Lažje je izbrati najboljšega izmed dobrih, kot dobrega izmed slabih.
IIIIKAHIItA
Ka.st6/2()!)7
616
.lankoOračMzzhitkekliKAPOI.I K NIHPODOH. lesorez. 2007.
!vanka Mestnik	PAMET - BOGASTVO SIROMAKOV
I.HHKAIURA Rast 6 / 2007	Eda je spet imela za sabo neprespano noč. Mislila je, da bo jutro prinesto odrešitev, ko seje mož končno umiril in zaspal. Tudi ona bo lahko še tnalo legla, da si nabere novih moči za nov dati. Pa komaj je to storila, že jo je začel klicati z zahtevnim glasom: »Elaaa! Elaaaa!« »Že grem, že grem.« se je trudno dvignila. Vso noč ga je posedala, kolikor ga je mogla, mu podstavljala pljuvalnik, ponujala inhalator ... Kaže. da tudi podnevi ne bo nič bolje, je težko vzdihnila iti se opotekaje namenila k njemu. Ko se je mimogrede ustavila pred ogledalom v predsobi, se je zgrozila. Zagledala je bledo, utrujeno starko z velikimi podočnjaki in se vprašala: Sem to res jaz? Seveda sem, si je odgovorila. Devet let v službi negovalke ji je izsrkalo še zadnje ostanke zdravja iti lepote. »Kaj bi rad?« se je nejevoljno zazrla vanj. »Kaj pa tako nestrpno kličeš? A voda gori?« » t ukaj bodi.« je nerazločno momljal in jo gleda) jezno. »Ne bodi vendar tako siten,« ga je mirila. »Samo malo sem legla. Ne vidiš, da sem tudi jaz bolna?« Nehote je dvignila glas, pa ji je bilo takoj žal. Brž tim je hitela poravnavati vzglavje, odstranila mu je lase s čela, z brisačo obrisala usta iti ga toplo vprašala: »Povej, kaj bi rad?« »Tukaj bodi! Vedno setu sam. Tako hudičevo sam sem.« je rekel in plaz nerazločno izgovorjenih kletvic se je usul iz njega, da si je z rokami zamašila ušesa. Živci so ji popustili, da je dvignila glas tudi ona: »Pa pokliči kakega kolega, če ite moreš biti sam. Kje pa so zdaj, da ni nikogar več? Samo še Pero pride, da se zastonj napije. Vsi drugi so pozabili nate, zdaj ko ne moreš več z njimi od gostilne do gostilne! takrat nisi pomislil, da sem jaz sama. Do tukaj te imam,« je z roko pokazala nad glavo. »Vsaj včasih mi daj malo miru!« je zavpila in se, drgetajoča od jeze iti utrujenosti, umaknila v kopalnico. Koliko let mi je uničil! Koliko hudega prizadejal vsa ta leta, jo je grabil bes. Zdaj pa pričakuje, da ga bo stregla kot najboljšega moža! Če pomisli na vsa ta teta ... Odprla je pipo. da ji je mrzla voda stekla po rokah, potem si je umila z njo še obraz in trepetajoča sedla na sto) ob banji Srce ji je nemirno utripalo. Od neprespane tioči in razburjenja. Celo če nič posebnega ne počne in je nič ne vznemiri, ji zadnje čase čedalje pogosteje čudno trepeta v prsih. Zadnjič jo je celo zdravnica vzela v roke, ko je prišla na obisk k možu. »Gospa, tak bolnik je za vas prevelik napor. Kdo bo pa vam pomagal, če obležite? Pridite na pregled, da posnamemo EKG,« ji je naročila, ko ji je zmerila pritisk in potipala žilo. Nič ni bila zadovoljna ne s pritiskom ne z utripom. »Ne morem ga pustiti samega,« je Ela umikala oči. A kdo bo njej pomagal, sprašuje. Njej nihče, to dobro ve. Otroci so odšli. Vsak svoje življenje živijo. Pridejo, malo poklepetajo, kaj malega prinesejo, pa spet gredo. Ko sta prejšnjo nedeljo slučajno prišla skupaj domov najmlajša, dvojčka, jima je prvič omenila rešitev, ki joje predlagala patronažna
617	sestra, ko ga je prišla umit.
Ivankii Mestnik PAMHT-ISOdAS I VO SIROMAKOV
IIIIRAItlRA Rast 6 / 2007
»V dom ga bom data. Sama ne morem več skrbeti zanj,<< je rekia boječe. (Jpata je, da jo bo vsaj eden razumet, a se je spet zmotita.
»Tega pa ne boš naredita!« je hči vsa zgrožena kar poskočita.
»Če to narediš, te ne pogtedam več,« je bil še botj hud sin.
Skoraj tako je bito, kot takrat, ko jim je prvič omenita, da bi se ločita. Takrat bi se ga še lahko znebita in bi v miru preživtjata vsaj jesen živtjenja, pa so biti vsi trije istih misli:
»Če si do sedaj potrpeta z njim, ga menda na starost ne boš pustita samega!«
»O kakšni starosti pa govorite!« se je Eta nagtas začudila. »Zdrav je kot dren. Komaj petdeset tet starega so upokojiti, da tahko še botj svobodno pohajkuje in mi, kadar je doma, vodi svoje »kolege« domov. Kar z njimi naj gre! Ati pa s kakšno od tistih žensk, za katere zapravtja denar,« je prvič odkrito spregovorita o tem, kar je znano vsem in njim verjetno tudi. Še mato, pa bodo zaživeli vsak svoje živtjenje. Zdajle je zadnja pritika, da se ga reši, je mistita takrat, pa stvari spet ni zmogta izpeljata do kraja. Danes ve, da ni prav storita, da seje vdata zaradi otrok. Ne takrat ne nikoti kasneje ni zbrata dovotj moči, da bi se odtrgata od njega in zaživela kot čtovek. Tudi zdaj ga branijo podobno kot takrat:
»Botan je. Ni čudno, da je siten, saj je že devet tet priktenjen na postetjo,« je do njega sočutna najstarejša hči, sin pa jo četo spomni na zaobljubo:
»Mu nisi ob poroki obtjubita, da mu boš stata ob strani v dobrem in stabem? Te sramote nam pa ne boš naredita,« jo je gteda) skoraj sovražno. »Saj ti pomagamo, kolikor moremo.«
»Ja, ja, pomagate pa, pomagate,« seje grenko posmejata. Kaj pa veste, kako je biti z njim od jutra do jutra. Vso jo je v teh tetih izmozgat! Komaj seje dobro upokojita in se vesetita, da bo tahko mato zase poskrbeta, že ga je udarita kap.
Saj Eta ve, da je treba botnim pomagati. Ampak nihče ne pomisti, da je tudi ona hotna. Kaj otroci ne vidijo, da so ji moči odtekte in ne zmore več? Posebno ne, če se spomni, kakšen je bit, dokter je bil zdrav. Včasih mu četo mato privošči, ko ga gteda priktenjenega na postetjo in dom, ki ga je vedno zanemarjat. Kako drugače bi ga negovata, če bi ji bit prej, ko je bi) zdrav, res dober! Pa je že od samega začetka skupnega živtjenja deta), kar seje njemu zdelo prav. Po pravilih, ki so veljati pri njih, se je ravnat. Ženska mora biti možu pokorna, jo je poučevat. Nazadnje četo tlzično. če mu je oporekata. Včasih je šta v stužbo vsa marogasta.
»Kar zvrti se mi, pa padem,« seje tagata kotegicam, pa je videta, da jo samo sočutno gtedajo.
»Ecko, take žene nima nobeden od nas. Le kje si jo našet?« so mu zavidati kotegi, ki jim je ponižno stregta sredi noči.
»Našet? Ona me je našta. A ne, Eta, da si me ti našta?« je bahato nastonjen na nastonjato stota čakat, da mu pritrdi.
Le kje je imeta takrat pamet! Saj nazadnje že sama verjame, da ga je res iskata med brigadirji. Prvi. ki jo je ogovorit, je bit on, nastonjen na topato.
»Nam ne bi prišta mato pomagat, tovarišica?« se ji je smehljal in ji ponujat svojo topato.
»Mistiš, da ne znam? Prej sem znata detati z topato kot s peresom,« je rekta in nekajkrat zasadita topato v gramoz. Ko mu je orodje vrnita, je stegnit roko proti njej:
Ivanka Mestnik !'AMII
HOtiASIVOSIKOMAkOV
IIIIRAHIHA
Hast6/2007
»Leko,« se ji je predstavil in je ni izpustil, dokler se mu ni predstavila tudi ona.
»Našel te bom, Ela, ne boš mi več ušla!« je glasno zaklical za njo, da so ga slišali vsi in se prešerno zasmejali.
Ko bi se vsaj malo pozanimala, kakšen človek je. Kakšna je njegova preteklost. Iz kakšnega okolja izhaja. Ko bi ga ne srečala prav takrat, ko seje počutita najbolj osamljeno. Ko je najbolj hrepenela po družini. Kolegice so se druga za drugo poročale, ona pa ni imela nikogar. Ne očeta ne matere, sestre pa so bile tako daleč. In se ga je oklenila.
»Pri vas je tako lepo, da bi kar ostal,« ji je rekel že na drugem zmenku.
»Pa ostani. Ti bomo že našli kako delo,« je bila takoj za to.
Sestre so ji ga celo zavidale, ko jih je že čez tri mesece povabila na poroko.
»Kako je čeden in postaven,« je rekla kar tnalo zavistno najmlajša.
»Nič hudega, če je tnalo starejši,« je menila Jelka. »Kaj pa boš z mladim in zaletavim, kot je bil Metod?« jo je spomnila na fanta iz domače vasi.
»Ali pa kot Korel, ki je imel v vsaki vasi drugo!« je menila Rezka, najstarejša. Oba sta jo obletavala, kadar je prišla domov, pa sta se ji zdela premalo izobražena. Da bi se vprašala, kakšno izobrazbo ima Leko, ji še na misel ni prišlo. Zdel se ji je tako razgledan. Besede so mu tako lepo tekle. Lahko bo šla z. njim v vsako družbo, je razmišljala do ušes zaljubljena.
Za poročno pričo ji je bila kolegica Helena, njeni gostje so bile le sestre, edino sorodstvo, ki ga je premogla. Še vse tri so bile samske. Ela je videla, kako ji iz srca privoščijo srečo.
»Vsaj tebi naj gre v življenju bolje, kot gre nam,« jo je stisnila k sebi najstarejša. »Kako bi bil ata vesel!« je vzdihnila. »Vedno ti je govoril: Ela, tvoje bogastvo bo tvoja pamet. Se spomniš? Vidiš, da je imel prav?«
Mame nobena ni omenila. Umrla je na porodu najmlajše, ko je bilo Eli šest let, a sojo še vedno zelo pogrešale.
»Zdaj boš tudi ti imela pravi dom, ko imaš moža. Vem. da boš kmalu prišla do stanovanja v bloku. Tudi otroke boš imela in z avtom se boš vozila, pa nas boš prišla kdaj obiskat. O, kako bomo ponosne nate,« ji je prerokovala bodočnost Jelka.
»Saj ponosne smo nate tudi sedaj,« jo je popravila najstarejša. »Edina iz naših hribov si postala učiteljica. In ne kaka vaška, ampak prava, mestna učiteljica,« jo je spet z zgaranimi rokami stisnila k sebi.
Skoraj vse seje zgodilo, kot je napovedovala Jelka: stanovanjc sta dobila, tri lepe otroke je rodila iti avto sta kupila. A k sestram je tli zapeljal niti enkrat.
Ko mu je nekoč to očitala, sc ji je nesramno režal:
»Izpit bi naredila, pa bi se lahko vozila, kamor hi se hotela!«
»Izpit? Saj mi nisi dovolil! Moja žena ne bo sedela za volanom kot kak moški, si se razburil. Kako mi moreš zdaj reči kaj takega!« se je razjezila, da ji je srce v prsih spet ponorelo.
A Eva ve, daje v resnici za vse sama kriva. Ne bi ga smela ubogati! Ne bi mu smela biti tako pokorna.
»Navadna reva sem bila. Navadna putka tutka!« si je rekla. Zdaj. kar je priklenjen na posteljo, mu upa vsaj kaj reči. Ne more je več udariti ali steči za njo po stopnicah.
Ivanka Mestnik RAMI!
HOCiASTVO SIROMAKOV
UITRAItlRA
Rast6/2007
»Dobil si svoje plačilo,« tim spet privošči in se kar niaio hudobno posmeje. To ji je pomagalo. da seje vsaj nekoliko pomirjena vrnila k njemu, deda! jo je preplašeno kot nebogljen otrok:
»Te pojdi počivat, le pojdi,« ji je z roko kazal v sosednjo sobo. »Kar zaspi, kar zaspi, ne bom te več klical, obljubljam.« se je najbrž ustrašil zanjo. Včasih ji celo naglas reče:
»Le kaj bi jaz brez tebe!«
Ela je spila tabletko za živce in se res zaprla v spalnico. Malo počitka potrebujem, si je šepetala, samo malo miru, in kar oblečena legla na še ne postlano posteljo. In res zaspala. Najbrž ne za dolgo. Iz sna se je sunkovito zbudila zaradi zvonca na vratih
Le kdo je? je trudno sedla in čakala, da pozvoni še enkrat. Morda je samo sanjala. Ali pa je imela le prisluh. Zadnje čase seji to pogosto dogaja, da kar nekaj sliši, potem se ji pa smejijo.
»Ej, mama, kaj se dogaja s tabo.« ji je zadnjič rekel sin, »zdaj te pa leta res že dajejo!«
Ne leta, on me daje. Tvoj oče me daje, bi mu rada rekla, pa ne mara prepira in praznih besed. Ona že ve, kaj se dogaja z njo. Samo nasmehne se in reče: »Kaj hočemo, bo že kako.« Opazila je, da ta stavek zadnje čase kar prevečkrat ponavlja. Že zdravnica se ji smeji:
»Kako je?« jo vpraša in že sama odgovori z njenimi besedami, s čisto pravilno slovensko izgovorjavo ji reče: »Ho že kako. a ne?«
Ampak tokrat niso bili prisluhi. Še enkrat je rezko zazvonilo iti tudi Leko je iz svoje postelje vpil:
»Ela, zvoni! Ne slišiš, da zvoni?«
»Že grem, že grem.« se je oglasila in trudno oddrsala proti vratom.
»Evo me, sem že tu,« reče, ko odklepa vrata.
Pred njo stoji lepo urejena ženska njenih let in se ji smeji.
»Glej jo. kaj me ne poznaš?« se čudi. »Mateja,« reče in ji seže v roko.
»Mateja! Saj ne morem verjeti! Mateja,« jo Ela prisrčno stisne k sebi. »Kaj pa ti delaš na tej strani?« se ne more načuditi »Prej bi pričakovala smrt kot tebe. Leko, poglej, kdo je prišel,« jo za roko vleče k njemu. Vsa utrujenost in naveličanost se je nekam izgubila. »Se spomniš Mateje? Skupaj sva učili, se spomniš?« se je dobre volje obrnila k možu.
»Zdravo, Leko,« mu Mateja v zadregi stisne roko. Ni vedela, da je bolan. Da je tako bolan.
»Oprosti, da vas vznemirjam,« se obrne k Eli Vedno bolj ji je nerodno. Vsaj telefonirati hi ji morala prej, da bi se Ela lahko pripravila na obisk. Stanovanje še ni utegnila pospraviti in tudi sama se še ni uredila.
»Kaj pa govoriš,« jo ustavi. »Ne veš, kako sem te vesela,« si jo ogleduje z vseh strani in se čudi: »Nič se ne spremeniš. Taka si kot takrat, ko smo proslavljali 20-letnico mature. Niti za las se nisi spremenila.«
»To se ti samo zdi,« se brani Mateja. »Leta vsem enako teko. Slučajno sem se peljala mimo po avtocesti, pa me je kar potegnilo k vam. Nič več ne prihajaš na naša srečanja, kogar vprašam po tebi, vsak reče: Ela je postala prava Hrvatica. Najbrž je nič več ne veže na Slovenijo.«
»Kdo to pravi? To ni res!« se postavi pred Matejo v tisti svoji drži, ki je tako značilna zanjo, kadar ugovarja ali pa z besedami uveljavlja svoje. Roke upre v bok. dvigne obrvi, stisne ustnice in oči ji oživijo
11'HRAI'tlRA Rast 6 / 2007
na poseben način. »Tako je naneslo, vidiš,« namigne proti možu. »Ljubezen te zapelje, in ko so otroci, moraš pozabiti nase in si, kjer je družina. Saj dokier ni hi!o vojne in smo bili v eni državi, se najbrž niso tako pogovarjali o meni. Zdaj setu pa kar naenkrat tujka, ta je pa dobra,« ne more verjeti, da sošolci tako razmišljajo o njej. »Pa ko bi oni vedeli, kako mi gre na živce tale uradna meja, pa carina, potni listi in vse to. Pa kaj moremo? Nič. On,« namigne proti možu, »ima vsaj slovensko pokojnino. Skoraj še enkrat večja je kot moja, pa ima komaj osnovno šolo. Tako ti je to. Pa še mladega in zdravega so ga upokojili.« si upa naglas kritizirati razmere.
»No, najbrž mu ne zavidaš penzije. Midvc sva vseeno na boljšem, se ti ne zdi?« ji ugovarja Mateja. Ona že ne bi bita rada na njegovem mestu.
»Ti si že na boljšem, ti si že,« jo spet toplo objame. »Daj, sedi! Si lačna? Boš kaj popila? Saj ne morem verjeti, da stojiš pred menoj. Daj, sedi, sedi, bova kako rekli,« ji odmika stol in tudi sama sede tako, da ima moža pred seboj.
»Ela, daj, usluži jo,« Leko komaj izgovarja besede, a vidi, da jo je tudi on vesel. »Kje pa je Dule?« krili z rokami, ko težko oblikuje vprašanje. Pozabil je, da je že dolgo mrtev, jo spreleti. Bolezen mu je verjetno prizadela tudi spomin.
»Oj, Mateja, koliko let se že poznava! Ali veš, Leko,« ga vključi v dogodek, »da sva že v nižjo gimnazijo bodili skupaj?«
»To pa ne, Ela. Od učiteljišča ...,« ugovarja Mateja.
»Kako da ne? Je mogoče, da si to pozabila?« spet upre roke v bok in sc čudi s celim telesom. »Ali se tudi tistega našega prvega internata ne spomniš?« stopnjuje čudenje in nejevero.
»Se, seveda se!« Mateja biti z odgovorom. »V osnovni šoli poleg gimnazije je bil. V dveh majhnih učilnicah smo imeli pograde drugega poleg drugega tako na tesno, da si komaj prišel do svojega ležišča. Nobene omare nismo imeli, samo nekaj obešalnikov je viselo na hodniku. Lam smo odložili tudi čevlje, vse ostalo imetje smo imele pa v kovčkih pod posteljo. Drugo leto smo se preselili v večjo učilnico. V tisto, kamor sem potem vsa štiri leta hodila na učiteljišče,« hitim pripovedovati.
»Res je, jaz pa v sosednjo,« se Ela spet smehlja.
»Se spomniš, da je takrat še stala l et tičeva gostilna in so še prihajali furmani s svojimi vozmi? Se spomniš?« se smehlja tudi Mateja. Kako lepo je obujati mladostne spomine!
»Kako se ne hi! Moj oče se je večkrat pripeljal na kakšnem vozu. Vedno sem se bala, da ga ne bi videla kaka sošolka, ko je bi) tako revno oblečen. Kot v zgodbi o Cankarjevi materi,« ji zaupa.
»A se je tudi tebe tako dotaknila njegova črtica?« se čudi Mateja. »Veš, kaj sem pa jaz naredila, ko je prišla moja mama prvič v mesto? Preprosta kmečka ženica v dolgem krilu je bila, kot Cankarjeva mati ... V kino sem jo peljala. In to v prvo vrsto. Naj jo vsi vidijo! Jaz je nikoli ne bi zatajila, sem hotela reči vsem!«
»Se spomniš, da smo morali v internat prinesti celo vrečo z ličkanjem? Pa tudi krožnik, skodelico in žlico. In nam niso ničesar vrnili. Vse je ostalo tam,« Ela še sedaj ni mogla pozabiti tega, kot da je bilo tisto kakšno bogastvo.
»Kakega vzgojitelja se spomniš?« se Ela še ne bi rada poslovila od tistih let.
»Seveda se! Še sedaj vidim podpis Zlata Šuster pod tremi opomini
I.IIIKATUKA
Hast6/2007
v dijaški knjižici, ki sem jih dobita v prvi konferenci. Kako čudno se mi je zdelo, da je vsako uro drug profesor stopil v razred, .laz sem do takrat poznala samo dve učiteljici in svojo prijazno vaško šolo,« se je nekako opravičevala, pa se hkrati zavedala, da je gotovo na podoben način tudi Ela doživljala mestno šolo. pa nikoli ni dobila nobenega opomina. Tudi danes pogovor spravlja v zadrego le Matejo. Hi Elo sploh lahko našla nepripravljeno? Bi jo lahko s čim spravila v zadrego, je razmišljala in se spomnila črvov.
»Kam smo pa hodili na hrano? Se spomniš?« zdaj Mateja preverja njen s po m iti.
»Kako se ne bi! Dijaška kuhinja je bila takrat nasproti Narodnega doma. Kasneje je bil v njem Dom armije.«
»Pa se še spomniš, kakšno hrano smo jedli?«
»Saj sem šla jaz takrat s tabo, ko si se šla pritožit na komite,« se Eli spet napno obrvi nad začudenimi očmi »Poglej, kaj nam dajejo jesti,« si rekla vaši Zalki in razgrnila papir s črvi pred njo. Ona gaje pa jezno odrinila, te strogo pogledala iti rekla: 'A bi morda pečene picke rada jedla?' Kot polita psička sva se ritensko umaknili na hodnik. Se spomniš?«
Zdaj je Mateja prepričana, da sta res bili skupaj. A jo, žal, lahko v spominu najde šele na učiteljišču. V paralelki je bila, je razmišljala, medtem ko je Ela pristavila za kavo in se ukvarjala z možem, ki je postal žejen. V mislih jo je zagledala v veliki učilnici v drugem nadstropju starega samostana, kamor so se tisto jesen preselili skoraj vsi srednješolci, ki se zaradi oddaljenosti od doma drugače ne bi mogli šolati. Sedi za veliko mizo ali pa se greje ob visoki lončeni peči, vedno z zvezkom ali knjigo v roki. Sošolke jo pogosto motijo z vprašanji, saj že takrat vsi vedo, da zna Ela odgovoriti na vsako vprašanje. Že takrat ji je Nuša, kije sedela pred Elo v razredu, pravila, da je najpametnejša.
»Vse zgodovinske letnice ti lahko pove na pamet. Tudi za vse cerkvene in državne praznike ve. Celo imena vseh svetnikov zna našteti, v matematiki je pa sploh najboljša. Revna pa tako! Sem ji hotela odstopiti kos blaga, ki sem ga dobila od Rdečega križa, pa ga ne potrebujem, veš, da ga ne, pa mi razrednik ni dovolil. Ne vem, zakaj ne. Si opazila, da ima obleko iz vojaške deke?« ji je govorila skoraj na uho, da ne bi kdo slišal.
Tista prva leta po vojni so bili vsi približno enako revni. Bolj kot revne so bodle oči tiste redke, ki so bile lepše oblečene in so nosile prve najlonke. In so bile tako dobre, da so tudi revnejšim kdaj posodile kak kos obleke. Za ples v telovadnici. Za tiste redke Ulmske predstave ali celo za domov. Vse so si delile in si nesebično pomagale.
»Tudi v brigadi sva bili skupaj,« reče Ela, ko postavi kavo pred njo.
»V kateri brigadi? Kdaj?« je Mateja spet presenečena. Ne, v brigadi pa že nista bili skupaj, tisti spomini so v njej še tako živi.
»Na avtocesti. Po prvem letniku smo šli. Se ne spomniš Spačve?« spet dviga glas in obrvi.
Kako seje ne hi! Samo oči pripre in že vidi tisto veliko jaso sredi prostranega slavonskega hrastovega gozda. V polkrogu stojijo lesene barake, sredi jase je drog z zastavo, ki jo zjutraj dvigajo in zvečer spuščajo ... Raport zjutraj in zvečer, vsak večer zagori taborni ogenj, okrog katerega plešejo kola in navdušeno pojejo Mi gradimo ceste, pruge ... Vsi so kot eno: mladi iz Slovenije, Srbije, Bosne, Hrvaške,
IITIHAHIRA Rast 6 / 2007
Makedonije...
»Še sedaj hranim pohvalo za požrtvovalno delo. Kako navdušeno smo delali na tisti trasi! Kako smo tekmovali med brigadami za prehodno zastavico, pa med seboj za udarniške značke in pohvale ... Ob slabi hrani, dostikrat žejni, a tako navdušeni, da smo šli preko svojih moči. Kako bi kdaj pozabila tisto poletje? Ampak tebe se res ne spomnitn. Kdo pa je bil komandant naše brigade?« ji Mateja nastavi past. Če ne bo vedela, si je brigado izmislila.
A Ela brez pomislekov pove njegovo ime in se pobaha:
»Ko sem dvajset let kasneje iskala neko potrdilo na domači občini, sem ga poiskala. Takoj se meje spomnil,« je vidno ponosna.
Da je doma nekje v tistih hribih, je Mateja zvedela šele takrat (ali pa je tudi to pozabila, se je zgrozila nad seboj), ko sta se nepričakovano srečali na prvem službenem mestu.
»Kako malo nam je nekaterim manjkalo, da nikoli ne bi končale učiteljišča! Zaradi tistih nekaj arov zemlje preveč,« je razkrila, daje tudi ona bila med tistimi, ki niso mogli plačati internata.
»Ja, kot da smo kaki gruntarji, so nas obravnavali Moja mama še tiste ni mogla obdelati, ko je bila po Rabu kar naprej bolna,« se je tudi Mateji za vedno vtisni) v spomin tisti čas. »Upravnik je pa vsak dan prežel na nas,« je Mateja še vedno zgrožena pripovedovala.
»Kdaj boš plačala?« me je čakal sredi jedilnice.
Najraje bi se ognila kosilu, če ne bi bila kar naprej lačna. »Ne vem, kdaj sem bila večkrat lačna, med vojno ali tisto zadnje obdobje šolanja,« je povedala Mateja. »Kako sem takrat razumela Jenkove verze: Vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni,« je vzdihnila.
»Je bilo takrat kaj veliko bolje, ko sva se znašli skupaj v službi? Če se danes spomnim tiste čevljarske delavnice,« je priprla oči Ela. Obe sta spet videli s smolo zamazana tla, stene, preprežene s pretrganimi električnimi žicami ... Stranišče na notranjem dvorišču je bilo skupno za več strank, prav tako edina vodovodna pipa z emajliranim koritom.
»Vidve sta učiteljici?« se je naglas čudila prva soseda, ko ju je videla ribati tista umazana tla.
»Tri mesece smo čakali na polno plačo!« je bila še vedno zgrožena Mateja..
»Tovariši, prva je služba, nas je poučila ravnateljica, se spomniš?« jo je dopolnila Ela. »Včasih razmišljam: Če bi me pustili v tisti vasi, kamor so me najprej poslali z dekretom, če me ne bi takoj premestili v mesto, bi se moje življenje najbrž odvijalo čisto drugače,« je težko vzdihnila Ela in namignila na moža v kotu.
» t udi zame,« ji je Mateja nekajkrat pritrdila.
»Kaj pa tebi manjka?« sc je začudila. »Samostojna si, neodvisna, z avtom se voziš, do višje izobrazbe si prišla ...«
»Saj si ti tudi,« jo Mateja zavrne.
»Pa? Se mi to kje pozna? Tam med otroki sem se včasih res počutila pomembno in koristno. Kar sem pa v penziji ... Saj sama vidiš, kaj bi ti razlagala,« je stisnila ustnice v ravno črto in gube na čelu so se ji poglobile.
»Raje še kaj povej,« jo je spet zgrabila za roko, kot da se boji. da ji ne bo prehitro ušla. »Vidiš kdaj kako sošolko? Kako so?« je hotela kaj zvedeti tudi o drugih. »Vem, da ima vsak svoj roman. Tudi tebi dostikrat ni bilo lahko. Povej, kam se greš napolnit, kadar ti je
IITIRAIHRA Rast 6 / 2007
!iajhujc?« io jc zanimalo.
»Domov,« je Mateja rekla brez pomisleka iti blažen smehljaj ji je prelete) obraz.
»Domov? Kaj niste domačije že davno prodali ?« se je čudila.
»Smo. Naša hiša je res v drugih rokah, moje korenine so pa še vedno tam,« ji je vsa raznežena začela pripovedovati o vaščanih iti Krki pod vasjo. »To sc mi ne zdi nič čudnega. Večina ljudi se hrani s spomini na otroštvo. Metli so domači ljudje še vedno kot krtih, s katerim potešim vsakršno lakoto. Se tebi tie dogaja tako?« se je zastrmela v Elo. ki je kar lezla skupaj od čudne zagrenjenosti.
»Že štirideset let nisem bila doma, pa še takrat sem bila samo na pokopališču, ko sem šla za pogrebom sestrične,« je priznala in Mateja je videla, kako se ji v očeh nabirajo solze.
»Ela, saj ni mogoče,« je skočila k njej in jo tesno objela. Uiloji je, kot da ji je pravkar povedala za smrt najbolj ljubljenega človeka. »Kako zdržiš? Kako lahko živiš?« jo je stiskala k sebi in čutila, kako drhti pod njenimi rokami. »Jaz te bom odpeljala,« se je nenadoma odločila. »Pravzaprav sem si vedno želela videti, kje si doma,« je iskreno rekla iti obenem razmišljala:
Ni nesrečna samo zaradi tega, ker so otroci odšli. Ne samo zato, ker ima bolnega moža. Med tujimi ljudmi živi. Vsaj včasih bi se morala nahraniti z domačo govorico. X domačimi ljudmi bi kdaj morala obuditi spomine, se sprehoditi po stezah svojega otroštva, pa bi laže prenašala vse tole, je bila prepričana.
»Kako si pa to predstavljaš?« jo je Ela odrinila od sebe, jo pogledala nejeverno in spet stisnila ustnice ter dvignila obrvi. »Samega ga ne morem pustiti,« je zaskrbljeno pogledala na moža.
»Kakšnega otroka pokliči za en dan,« se Mateja ni mislila kar tako vdati. »Kaj praviš, Eeko, bi bil lahko en dan brez nje?« je zdaj stopila k njemu odločna, da izpelje, kar se je namenila.
»Kam jo misliš odpeljati?« najprej ni vedel, o čem govori. Ravno je malo zakinkal, skoraj pozabil je že, da imata obisk.
»Domov bi jo odpeljala za en dan. Saj lahko, ali ne?«
»Tam ni nikogar,« je izjecljal. »Pelji jo na morje,« je gestikuliral, kako naj gre tnalo zaplavat.
»Kakšno morje!« se je razjezila Mateja. »Domov mora. Po toliko letih mora domov, ne razumeš tega?«
»O, kako bi šel jaz rad domov,« so se mu zalesketale solze v očeh
»No, potem razumeš, da mora iti tudi Ela?«
»Razumem, razumem. Sina naj pokliče,« se je vdal, a Ela se še vedno ni mogla odločiti.
»Čisto tebi podobno,« se je v zadregi smejala Mateji. »Rečeno, storjeno, kaj? Te bom poklicala. Prej sc moram dogovoriti, saj veš.«
Poklicala jo je že naslednji ponedeljek.
»Lahko grem. Sine bo prišel domov. V četrtek si je vzel dopust. Pa čim prej pridi, da bova imeli kaj od dneva,« je bila vsa vznemirjena in z besedami: Ure bom štela, še najbolj povedala, kako se veseli tega dne.
Čakala jo je praznično oblečena, s svežo pričesko, da jc Mateja kar ostrmela.
»Kaj greva na oticct?« jo je podražila, ko je na mizi opazila tudi lično zavita darila.
»Prazna vendar ne morem priti po toliko letih,« sc je kot opravičevala, pograbila torbico in tisto z. mize in že zavila v hodnik,
lv;ink;iMeslnik
PAMIT-
B()(!AS!V()S!R()MAK()V
I.IIIRAIIIRA
Rast 6 / 2007
pa sc je v zadregi spet vrnila. ko jo je siti podraži!:
»Samo poglejte, kako se ji mudi! Še kave nam ne utegne skuhati «
»Saj sem res čisto zmešana,« sc je v zadregi opravičevala, a jo je objel preko ramen in obe hkrati potiska) skozi vrata:
»Pojdita že, hitro pojdita, da se ne premisli! Pa srečno se vrnita,« je rekel in zaprl vrata za njima.
Ves čas med vožnjo se je Ela nasmihala nečemu v sebi in na Matejina vprašanja odgovarjala bolj z enozložnicami. Sedela je vzravnano in si kar naprej dala opraviti zdaj z bluzo zdaj s torbico v naročju Sproščati sc je začela šele. ko sta zavili v njeno dolino.
Zdaj je vsa oživela.
»V tistile vasi, lej. je živela očetova sestra. Zelo je bila dobra Čeprav sama ni imela skoraj ničesar, je vedno našla kaj za nas, če drugega ne, kaj od poljščin, da se nisem prazna vračala,« je obudila spomin. Kazala ji je vasi zdaj desno zdaj levo od poti in kar naprej ponavljala: »Ali ni lepo?«
»Tamle je bila pa za nas najbližja železniška postaja,« je z roko pokazala v desno. »Ampak od tja do doma je bilo skoraj petnajst kilometrov! Kako se je vlekla pot do naše vasi! Ves čas navzgor, pa navzgor ... Skoraj do nebes,« sc je nasmehnila in povedala, da se tako res imenuje neki hrib v sosednji verigi gričev.
Potem se je razveselila širše poti, ki se je vila iz gozda.
»Še malo po vojni so tamle živeli graščaki,« je povedala, »'l istale mogočna cerkev, jo vidiš?« sc je scela obrnila v desno, »je pa ena najstarejših na Slovenskem. Prvotna jc bila najbrž lesena, okrog leta 1000 pa je grofica I lema postavila zidano. Čudovita gotska katedrala,« je razlagala kot turistični vodnik. Še po tolikih letih ni ničesar pozabila, je presenetilo Matejo.
»Vidiš pokopališče?« se je obrnila v drugo smer. »Bog ve, koliko znancev so že pokopali v teh štirih desetletjih,« se je pomračila.
»Naj zapeljem tja?« je Mateja že obrnila volan, pa je skoraj ukazala:
»Ne, ne, tamle ustavi, pri cerkvi! Ti bom nekaj drugega pokazala,« je rekla z nekam skrivnostnim glasom.
Ko je Mateja našla ustrezen parkirni prostor, je Ela naglo izstopila, potem pa se je, naslonjena na avto, začela molče obračati na vse strani Stiskala je ustnice, dvigala obrvi, kot je navadno storila, kadar je reševala kak problem. Potem sc je nasmehnila, stopila na sredo malega vaškega trga in jovsa pomlajena z razširjenima rokama vabila kot gospodar na svojem posestvu, naj pride, da ga razkaže.
»Tule, glej, kjer stojiva, je stala šola, v katero sem včasih hodila. Zgorela je v vojni. Letala sojo zrušili do tal. Tamle, glej,« je pokazala na stavbo nasproti cerkve, »je stanovala pa naša učiteljica. Po tehle stopnicah, glej,« je rekla in naredila nekaj korakov navzgor, »sem ji tolikokrat nesla vodo ali pa drva. Ti bi morala iti naprej v šolo, mi je večkrat rekla, jaz sem si pa mislila: Ti lahko govoriš. Kam bom šla, sirota, v šolo? Kdo mi jo bo pa plačeval? Zdaj pa vidiš: šole ni več, nje tudi ne. jaz sem pa še tukaj,« se je zasmejala kot zmagovalka. V trdem, neenakem boju je zmagala prav ona!
»Ko bi bila moja učiteljica še živa ... Kako rada bi jo še enkrat videla!« so se ji orosite oči. Z nekoč njenega stopnišča je zamišljena gledala po drugih hišah in poteh med njimi. Najbrž, se spominja ljudi, ki jih je nekoč srečevala, je pomislila Mateja. Njen bistri in nezmotljivi spomin jih je gotovo shranil veliko.
»Hvala ti, Mateja,« jo je stisnila za roko, ko sta spet sedli v avto.
Iv;mk;i Mestnik RAMI!
]!()(iASTVO SIROMAKOV
IIIIRAUIRA Rast 6 / 2007
Po vijugavi poti jo je zanesljivo usmerjala proti domu z besedami in rokami. Vedno bolj navzgor, navzgor je vijugala pot. Ela je naštevala imena vasi tako, kot da okuša slast njihovega zvena. Polglasno je ponavljala imena vasi in zaselkov, ki jih že tako dolgo ni videla.
»Nikjer več makadama!« se je naglas čudila in strmela v nove ali pa sveže prenovljene hiše, občudovala je urejenost domov in grenko pripomnila:
»Tam pri nas smo še daleč za vatni!«
Se ne upa več postaviti na to stran meje? se je začudila Mateja. Saj se je vendar rodila tukaj. Oblikoval jo je prav ta lepi svet. ki ga je vedno bolj občudujoče gledala tudi ona. l isti čas pomladi je bil, ko se brstje na drevju že razpre v sveže zelene liste, ko se med bukvami bahato šopirijo razcvetele divje hruške in češnje, gozdna tla pa se spremenijo v preprogo belih vetrnic, modrih spominčic, pljučnika in jetrnika.
»Ustavi! tJstavi za trenutek.« je Ela zgrabila za volan, da ga je Mateja zadnji hip zravnala.
»Oprosti,« je rekla, ko jo je Mateja grdo pogledala. »Tamle, v tistile visoki hiši na gričku smo se pripravljali na sprejetimi izpit za nižjo gimnazijo,« je povedala iti izstopila vidno vznemirjena. »Čisto slučajno sem zvedela za priprave. Mleko sem prinesla pa v veži naletela na svojo učiteljico in sošolec.
'Kaj pa vi tukaj?' sem jih debelo gledala.
'Za šolo jih pripravljam,' mi je rekla učiteljica nekam v zadregi.
'Za šolo? Saj bi jaz tudi rada šla,' sem rekla skoraj jezno. 'Zakaj pa mene niste poklicali?'
Učiteljica kar ni mogla skriti zadrege, sošolci pa tudi ne. A zato. mi je šlo po glavi, ker sem daleč od vas, ker setu sirota, a zato ne spadatn med vas? Saj so nam vsa leta vojne govorili, kako bomo v svobodi vsi enaki, kako se bomo tudi reveži lahko šolali ... A zdaj pa tako? Zares sem se razjezila. Prav vpila setu na učiteljico.
'Ela, z očetom se zmeni,' me je mirila. 'Če bo on za to, kat pridi, čeprav smo skoraj pri koncu. Ampak ti boš zmogla, vem. da boš,' se mi je dobrikala. Tudi sošolci so drug čez drugega govorili: 'Ja. kar jutri pridi, ti to že vse znaš.'
Neverjetno, kako jasno sem se tisti trenutek zavedla: Če ne izkoristiš tele prilike, boš ostala za vedno doma. Kaj pa boš doma? sem se vprašala. In setu se doma odločno lotila očeta,« je pripovedovala.
Šele zdaj je Mateja zvedela za zgodbo njihove družine.
Njen oče je ostal že pet let pred drugo vojno vdovec s šestimi otroki. Žena mu jc umrla za porodno mrzlico po rojstvu štirinajstega otroka, stara komaj štiriinštirideset let. Nekajkrat je rodila tudi dvojčke, a jih je kar osem umrlo še prav majhnih. Vojna je potem zahtevala še svoj davek. Kar dva brata sta ji padla, eden v eni, drugi v drugi vojski. Oče je za tistega, ki je padel v partizanih, dobil spomenico in 1200 din nekakšnega mesečnega dodatka. Ko se je obračunavala vojna škoda, je bila ocenjena na 137.000 din.
»'Če dobim ta denar,' je računal oče, 'bom prodal tole našo revščino pa kupil kaj malega v dolini, da vaju bom obe lahko šolal,' je mislil name in najmlajšo. Starejši sta bili za šolanje že preveliki. Že nekako zaposleni na kmetijah, najmlajši dve bi pa zelo rad poslal v šole. Bil je zelo razgledan človek, veš. Vedel jc, da bomo brez izobrazbe še naprej reveži.
UHRAUJRA
Hast6/2007
'Eta, zapomni si. samo pamet jo bogastvo siromakov.' mi je ubijal v glavo in naročal, naj se pridno učim. 'Drugega ti ne morem dati, saj vidiš,' me je večkrat spomnil na težke razmere doma.
No, jaz sem tisti dan res dosegla, da sem lahko šla na sprejemni izpit in naprej v šolo, mlajša pa je lepo ostala doma, saj škoda nikoli ni bila izplačana in oče je žalosten spoznal, da sem se iz revščine izvila samo jaz. Pa danes tudi zaradi mene ne bi mogel biti srečen,« se je grenko nasmehnila. »Življenjsko šolo sem slabo opravila, popravnih izpitov pa ni več,« je rekla in tako povedala, da tudi ona ni zadovoljna sama s seboj.
Spet je sedla v avto, ta pa je spet rinil vedno više, na sam vrh čudovite pokrajin. Skoraj na vrhu hriba je Ela previdno prijela Matejo za roko in jo prosila, naj zavije na kolovozno pot. Vodila je k mali baročni cerkvici. Tudi zdaj se je, kot malo prej na trgu pred veliko cerkvijo, nekaj časa obračala na vse strani in samo strmela.
»Kako se je vse spremenilo,« se je potem naglas čudila. »Včasih sem rekla, da je naša vas kot šopek hiš, po polju vmes so posejane pa še posamezne hiše, včasih po dve. tri strnjene v zaselke, zdaj pa je vse združeno, glej!«
Od tam, kjer sta stali, se je odpiral čudovit pogled na druge griče, posejane z vinogradi in vikendicami, gozd pod njima je bil odet v svežo zeleno barvo, sadovnjaki so cveteli belo in roza, iz trave so kukale številne marjetice in trobentice, ob hišah so ponosno kraljevali forzicijc in tulipani, globoko v dolini pa se je razprostiralo ravno, širno polje.
»Še cerkev je vsa pomlajena,« je dahnila in ubrala pot proti njej. Nekako trudno se je vzpenjala. Zaradi spominov ali kakih drugih težav? Mateja je nalašč obstala sredi poti, da bi se Ela malo oddahnila, in se spet zazrla v svet, ki se je ponujal, zdaj odprt proti savski dolini.
»Tamle, glej,« je Ela z iztegnjeno roko risala po grebenih in dolinah, »je med vojno tekla meja med Italijo in Nemčijo. Dva metra iti pol visoka žična ograja je bila vmes pa pol metra široka. Iz bodeče žice. Po tleh pa bombe, lake kot tnalo debelejše limone. In prav tukajlc, lej,« je naredila nekaj korakov proti prvim bukvam, »smo neko jutro našli mrtvega partizana. Pri tistile veliki bukvi so ga zakopali, mi otroci smo mu potem pa rožice nosili. Primorec je bil. Po vojni so ga domači prišli iskat, a zame še vedno leži tukaj, tako živo ga vidim,« je obudila spomin.
»Tudi jaz se živo spomnim nekaterih dogodkov iz vojne. Zmeraj me je jezilo, kadar je kdo rekel: Kaj pa ti veš, kaj je vojna, saj si bila še otrok. Pa kako vemo,« je Mateja razumela Elo, ko je težko vzdihnila: »Kako je bilo med vojno tukaj včasih hudo,« iti stopila proti mali cerkvici. Čudno mračna je prijela za vrv, ki je visela iz cerkvenega stolpa.
»Koliko sem včasih zvonila! Za vse življenje setu se nazvonita,« je rekla iti poskušala pozvoniti tudi sedaj. »Moj ata je bil mcž.nar, veš,« je povedala brez zadrege. Včasih se s tem ne bi upala bahati, še manj s tem, da so pobirali tudi bero. Kadar očeta ni bilo doma, v bosti je delal kot logar in ga po več dni ni bilo, je pogosto zvotiila ona, je pripovedovala, medtem ko je vztrajno cukala za vrv, dokler zvon le ni slabotno zaklenka). »Le kam je odtekla vsa moč?« je vzdihnila in se spet zazrla v spremenjeno podobo vasi. To tudi Mateja rada počne. Lepo je z višine gledati na gručo hiš in iskati dom, kjer ti je stekla zibel.
llllkAHIKA Rast 6 / 2007
»Se od tod vidi vaša hiša?« je vprašata, ko je Eta te predotgo nekam žalostno molčala.
»Ne, ne, tani jo zaman iščeš,« se je zdrznita iz razmišljanja, » tja doli se bova spustiti,« je zamahnila v drugo smer in jo prijeta pod roko. Da bi jo vodita ali da bi se oprta nanjo? je razmišljala Mateja. Nenadoma se ji je zdeta tako bleda in šibka. Menda ji ne bo postato stabo, se je bata zanjo, ko jo je spremljala od cerkvice navzdot na obrotiek gozda, tam je Ela spet obstata in se čudita:
»Kako je med tem drevje zrasto! Včasiti setu lahko videla dateč na ono stran. Sem ti hoteta pripovedovati o hribih in vrhovih, pa je drevje vse zakrito. I ukajle, glej.« je napravita nekaj korakov na jaso, »smo imeli včasih njivo in velik zetnik. Vsak pedenj zemlje stno obdelali Najnujnejše smo vcdtio pridetati doma, zdaj je pa vse zaraščeno,« je zmajevala z gtavo in strmela v cvetlične grme in negovano travo malo niže. »Seveda, zdaj to ni več kmečka koča, ampak je vikend!« se je obrnila v drugo smer. kjer je tudi Mateja v bohotnem zelenju zagledala nizko hiško.
Spet nekaj, kar naju boleče povezuje, je prešinilo Matejo. Obema je rojstna hiša spremenjena v vikend, le da je njena sredi vasi, Etina pa na robu gozda. Bolj kot v vikend je Mateja strmela v lilo, ki je s stisnjenimi ustnicami in nejevero v očeh zamišljeno obhodila hišo, se dotikala oken in vhodnih vrat, pokljukala je, kot da bi rada vstopila, z roko je segla do strehe, pokleknila na klop, prislonjeno k zadnjemu oknu, da je lahko pogledala v notranjost, se spet vrnila in z rokami v boku začela naštevati spremembe, ki so očitne: ni več slamnate strehe, okna so druga, stene so na novo prebarvane z živahnimi barvami, včasih so bile le z apnom, nov in višji je dimnik, zdaj se jim dim gotovo ne vali več nazaj ...
»Samo podboj vrat je isti.« je ugotovila. »Celo številko so spremenili. Včasih je bila številka 21, sedaj pa I. Kaj to pomeni, da naša hiša spada zdaj k drugi vasi?« je glasno razmišljala in se nenadoma razveselila: »dej, glej, vodnjak imajo! Pridi, ti bom pokazala, kam smo poleti in pozimi hodili po vodo,« je vsa vznemirjena zgrabila Matejo za roko in jo vodila za hišo. A je zaman iskala staro pot.
»Uhojena potka je bila,« ji je zagotavljala. »Kako je pozimi včasih drselo! Kako da ne najdem vsaj steze?« se je naglas čudila.
Koliko stezic iz mojega otroštva je prerasel čas, je pomislila Mateja. Čeprav sproti ugotavlja spremembe, sc kar naprej čudi. kako se ne bi Ela, ki gleda svoj svet otroštva po štiridesetih letih! toplo jo je stisnila k sebi, ko je trudna sedla na klopco pred hišo, in rekla:
»Saj veš, zdaj že dolgo nikomur več ni treba hoditi po vodo k studencu na dno globeli. Pa tudi: vikend ne živi vsak dan, tako kot je vaš kmečki dom s kopico otrok.« jo spomni na velike razlike med nekoč in danes.
Kot da se je odprl studenec spominov v njej, ji je začela pripovedovati o svojem otroštvu. Predvsem o bedi. iz katere se je mukoma izvila, pa se je v resnici nikoli ni zares otresla, saj je v njej še vedno podoba mrtve mame sredi borne koče. Še sliši neutolažljivi jok starejših bratov in sestra, še vedno vidi očeta, kako pestuje najmlajšo, zaradi katere je umrla ...
»Komaj smo malo zrasli, že smo morali na dnino. V »tabcrli« smo rekli. Ali pa služit. Tudi ko sem se šolala, setu vsake počitnice delala po tujih njivah ali pa nabirala gobe in druga zelišča, da sem zaslužila
tvankii Mestnik l'AMHT-noOASIVOStltOMAKOV
I.IHKAHIHA
Kast6/20()7
za šolske potrebščine,« ji je zaupata. »Kake suhe krltlje mi je oče prinesel v internat. Po obteko in obutev sem v gtavnem hodita na Rdeči križ,« spet stisne ustnice, kot da zadržuje jok. »Paje bilo vseeno lepo,« se zravna, »ko smo bili pozimi skupaj na peči in se pogovarjali pa kaj zapeli. Ali pa spomladi, ko smo pasli tisto edino kravo, ki nam je dajala mleko. Najmlajša je potem, ko je šestdesetega leta umrl ata, tiašo revščino prodala iti se preselila v dolino k nekemu mlinarju Pa naj smo šli kamor koli, smo bili zaznamovani s hudim. Nobenemu od nas tli sijalo sonce. Kako res je, kar je zapisal Prešeren: Komur je sreče dar bila klofuta, kdor je kot jaz prišel pri njej v zamero ...,«je naslonjena na steno rojstne hiše zaprtih oči izpovedala tudi svojo resnico.
»Šele zdaj sem se spomnila, da imam s seboj fotoaparat,« se je Mateja udarila po čelu in segla po svoji torbici.
»Pusti, nima smisla,« jo je zadržala Ela. »To ni več moj dom,« se je trudno dvignila. »Svoj tlim nosim tule,« je pokazala na svoje srce. »Tu bo na varnem do konca mojih dni Setu ti pa neskončno hvaležna, da si mi poklonila tale dan. Šele sedaj vem. kako setu vse tole pogrešala. Zdaj lahko greva,« se je trudno dvignila, še enkrat z. očmi objela mali svet svojega grenkega otroštva, se po utrjeni stezici med pisanim cvetjem in grmiči začela vračati proti obnovljeni cerkvici iti naprej do avta, ki ju je potrpežljivo čakal.
»Samo še do vasi me zapelji. Do sestrične,« je prosila.
Tistih nekaj deset metrov donjc seje umirila, se notranje zbrala in z nasmehom pozvonila na velika vrata nove hiše.
»Koga vidim!« se je jo razveselila sorodnica in jo že z roko vlekla v veliko, svetlo kuhinjo. »Vstopi, vstopi, boš povedala, kako se kaj imaš,« jo je radovedno motrila in mimogrede ocenjevala njen zunanji videz.
»Kako se imam? Kot vidiš, mi nič ne man jka. Morda je kaka kila celo odveč,« se je Ela naredila veselo.
Spet nova vez, ki naju povezuje, je prešinilo Matejo. Ponos. Beraški ponos, ki ne dovoli, da bi te pomilovali.
»Najbolj pametna je bila daleč naokrog,« se je pred Matejo pobahala z njo preprosta ženica. »Kako je že tvoj ata kar naprej ponavljal?« se je zastrmela vanjo. »Pamet je boljša kot žamet, ali ne?«
»Ne. ne, on jc rekel, da je pamet edino bogastvo siromakov. To je rekel in to je res. Bolj kot tisto, daje pamet boljša kot žamet. Nekateri so prav srečni tudi z žametom, čeprav so brez. pameti, ni tako?« se je obrnila k Mateji in ji pomežiknila, naj bo potrpežljiva z njo samo še nekaj trenutkov.
Potem se bo spet vrnila v svoj svet, ki si ga kljub vsej svoji pameti in bistrosti ni znala in mogla prav urediti.
Zithad K!jučanin
Prevod: Bariča Smole
Sarajevska Hagada jcei);) od/godhi/ /hirke/enakin) naslovom, kijev pripravi/aliskiiri/alo/hidoga/il-liad Ključnimi (roj IdliO) je eden najvidnejših piseevi/Hill. Objavil je več kot 20 knjig, piše poezijo, pro/o. drame, scenarije, književno kritiko in esejistiko, prejel je številne nagrade, tudi/a uredniško dclo.vslovcnščini imamo njegov roman t'ričcvalcc(Šc-hidjvprcvoduDamijana Šinigoja
* OSH('cntcrvarnostnihsiu/li
IIIIKAHIKA Kast 6 / 2007
SARAJEVSKA HAGADA
Sklenjeno je: gremo izpred zdravstvenega doma na Vrazovi. Kjer je videti prestreljeni rdeči križ. Že od ranega jutra neprestano streljajo. Granate, streti. Neprestano. Sklenjeno je: vozili bomo z vratolomno hitrostjo. Moj bog, potnisli. Križ je preluknjan. Atnpak kako da se steklo tli razletelo? Neutnnosti, pomisli, saj je odločetio: operacija sc začne pred zdravstvenitn domom na Vrazovi, šli bodo on. policist, in strokovnjak za ključavnice. Sedli bodo v goli in se z vratolomno hitrostjo odpeljali do muzeja. Oddaljen je slab kilometer, do njega morajo priti z zadnje strani, preko nekaj čistin, z veliko hitrostjo. Sklenjenoje.
*
Vojna je trajala že tri mesece. Najprej so bili osupli, potem pa so se pretežno poznavalci, umetniki in ljubitelji kulture - spomnili, da je treba zaščititi umetniška dela in kulturne dosežke. Zgodovinar lin-ver I. se je spomnil Sarajevske I lagade, ki je bila v Državnem muzeju. Muzej pa so že maja obkolili z dveh strani: vojaki jugoslovanske vojske iz vojašnice Maršal I ito in četniki na drugem bregu Miljacke. Zgodovinar Enver I. je odšel na CSH' na Marin dvoru: tam niso mogli prevzeti odgovornosti za evakuacijo eksponatov iz Muzeja, tja lahko gredo samo prostovoljci. Dva sta dvignila roke: eden desno, drugi levo. eden je bil policist, drugi je o sebi povedal, da je strokovnjak za ključavnice. Enver I. je hotel rešiti predvsem I lagado, vendar tega ni povedal. Operacija se je začela 6. junija. Zdaj sta pred zdravstvenitn domom na Vrazovi, vsak čas bosta šla na pot.
*
Pa so šli, vsi trije, pod rdečim cnokrakim križem. Gremo, pritisni na plin čim močneje, sta rekla na glas Enver I. in strokovnjak za ključavnice. Golfje odbrzel na Vrazovo ulico mimo Orientalskega inštituta, naboji so žvižgali mimo z vso hitrostjo je zavil desno, na ulico Valterja Periča tu ni bilo ostrostrelskega ognja mimo kavarne Makarska čez čistino, tako veliko, da bi z nje lahko duša odletela v deveta nebesa čez Valterja Periča motor je dobrodušno brundal, pa levo, na utico Hamze Hume tu se z ostrostrelci gledaš iz oči v oči, glavo potegneš med ramena, kot da pričakuješ klofuto od starejšega brata dolgo, dolgo to traja preko ulice Branka Radičeviča potem naglo zavijanje desno, pred prsohranom vzdolž. Branka Radičeviča potem dva ali tri metre čistine, ki je ne hi privoščil nikomur, takšna čistina je potem sto metrov zaklona, za katerim se lahko sliši bitje srca, res se lahko pa zavijanje v Branimirja Čosiča drvenje čisto oh zidu, visokem kot upanje, da mene že ne bodo pa na Istrsko tu štejemo čistine, ki nas še čakajo, nekako radostno, skoraj nežno; še dve sta pred nami skozi Dura Daničiča, s sklonjeno glavo, v strahu, da bo naboj priletel v tilnik, zlata svinčenka v zatilje mimo filozofske fakultete čez Pranja Račkega, med filozofsko fakulteto in muzejem njegovi zidovi so preluknjani od nabojev in šrapnelov, vrata so prerešetana, napol vlomljena, visijo na enem tečaju in zgodovinar Enver I. pomisli: ,.Ee kje naj jo najdem, zahoga!" V muzej so vstopili na zadnji strani. ..Moja edina prednost je v tem. da ne vedo, da jo iščem." Bilo je okrog pol enajstih.
/illnnlKliučanin SARA.lt VSKA HACiADA
*
Sarajevsko ! tagado so ukradli leta 195). Tedaj je sam Tito ukazal, naj se zapre celotna meja Jugoslavije, tatove so ujeli na mejnem prehodu z Italijo. Po tem so I tagado skušali ukrasti še dvakrat, pri čemer ne štejemo, da so jo skušali dohiti tudi ustaši; takrat jo je rešil kustos Državnega muzeja Derviš Korkut. Ali pa še prej ...
I ITI RAI tJRA Rast 6 / 2007
Trojka je bila zelo presenečena, ko se je v kleti pred njimi pojavil človek. Enver I. ga je poznal:
-	Kaj pa ti tu, za vraga?
-	Stražim, je rekel vratar. Direktor je šel k četnikom, drugi pa so se razbežali
Za Mehom seje prikazal še nekdo, ki ga niso poznali.
-	Ta je šel v mesto pred enim tednom, je rekel Melio, ampak zaradi streljanja ni mogel nikamor.
-	Zilhad K.,— se je predstavil moški, pisatelj.
Policist je Melm pokazal potrdilo, na katerem je pisalo, da morajo spraviti Hagado na varno.
-	Najprej zlato, je rekel Enver I.
Strokovnjak za ključavnice je hitro deših iral blagajno, iz nje so vzeli nakit in eksponate iz zlata, dragocene arheološke primerke. Vse so spravili v vreče, ki so jih prinesli s seboj.
Enver I. je iskal I tagado in se trudi), da drugi ne hi opazili njegove nervoze. Mirno je v vrečo spravljal tudi posmrtne ostanke dinastije Kotromanič.
-	Kaj za vraga nam bodo te kosti? - seje čudil policist.
-	Na teh kosteh leži Bosna,-je rekel Enver I.
V kleti, pri upravi in knjižnici, je po naključju odpahnil vhodna, že vlomljena vrata in za njimi so našli majhno blagajno, široko šestdeset in visoko sedemdeset centimetrov. Strokovnjak za ključavnice je ugotovil, da je avstro-ogrske izdelave iti da jo bo težko odpreti. Nikakor ji ni mogel blizu in policist je godrnjal, da bi morali od tu, saj so granate padale vse bliže.
Ne grem, je rekel strokovnjak za ključavnice. Videti je bilo, da blagajna zanj predstavlja izziv. Že tri ure je poskušal vdreti vanjo.
-	Umakni se, je rekel vratar. V roki je držal kramp.
Z njim je udaril po blagajni.
-	Boš že videla, kasa zajebana je rekel Melio. Blagajna se je odprla.
AMPAK. V njej je bila še manjša blagajna. Zaklenjena. Avstrijska.
-	Kaj je pa to? je vprašat policist.
-Ah, nič, nekakšna knjiga,je rekel Enver I. Vzel je kopijo Uagadc, narejeno tik pred vojno.
Strokovnjak za ključavnice je bil pozoren samo na blagajno. Mrzlično je brskal po njej.
-	Odnesimo jo v prvo nadstropje. Do takrat se bom tudi jaz pomiril.
-	Kaj pa v resnici iščemo?
-	Ah, nič določenega. Če smo porabili že toliko časa, pa poglejmo še, kaj je notri, je rekel Enver I.
-	Zaradi česa se pa tako trudimo, če ni nič?
-	Poglej, zaradi tega! je vzklikni) strokovnjak za ključavnice.
Ko so jo položili na mizo, jo je strokovnjak za ključavnice odprl.
-	Neverjetno! je vzkliknil Melio in občudujoče pogledal strokov-
/.ithadključanin SAKA.tl VŠKA HA(iA[)A
njaka za ključavnice.
Notri je moiče ždeia Hagada.
-	Spet nekakšna knjiga, je razočarano reke! Mcho.
-	Jebetn vaše knjige, je razočarano reke) policist, gremo! Enver !. je vzel Hagado v roke. Poskuša! se je pomiriti.
-	Če smo se že tako trudili, jo bom vze! s seboj, je reke!.
*
Hagada (novohebrejsko haggadah, aramejsko agada: zgodba, legenda, zgodovinsko moralno delo rabinske književnosti, izročilo, ki se je prenašalo med ljudstvom. I laggada šel Pcssag je zgodba o odhodu Izraelcev iz Egipta, ki se recitira pred judovskim praznikom pasho. V srednjem veku so jo prepisovali v dragocene iluminirane kodekse; med najbolj znanimi je španski iz trinajstega ali štirinajstega stoletja, ki ga hranijo v Sarajevu in čigar faksimile je bil objavljen.
*
Vreme je lepo. Golf zavija okrog Državnega muzeja, gume cvilijo. Streljanje je prenehalo, samo včasih je slišati ostrostrelske puške. Ne prevroče juni jsko popoldne je.
-	Lepo vreme je, je rekel Enver L, stisnjen med Meha na desni in pisatelja na levi strani. Kako mu je že ime? Nikoli ni slišal zanj.
Vozi policist, strokovnjak za ključavnice sedi zraven njega.
Golf drvi po ulicah, ki nudijo zaklon golf drvi čez čistine. Ki so zdaj mirne.
Samo še sto metrov, je pomislil a ni pomislil, da je prav ZDA.) obrnjen s hrbtom proti hribu, še nekaj trenutkov ni računal na to, potem pa je začutil močan udarec v hrbet. Pravzaprav v glavo, je pomisli Enver I. in zastokal.
Policist seje obrnil, golf je zavijugal. s sprednjim blatnikom trčil v zid zdravstvenega doma na Vrazovi, pazi, je vzkliknil nekdo, uspelo mu je u jeti avto, na hitro je zavil desno, pred zdravstveni dom.
Glava Envcrja !. je bila sklonjena na prsi, med dvema prednjima sedežema. Zagledal je neke oči.
-	Vzemi, je rekel.
Vzemi, je pomislil.
Z veliko težavo je potegnil knjigo izpod pazduhe ni vedel ne čigave ne katere iti jo porini! pod neki plašč. Bil je plašč tistega, katerega oči so ga gledale.
I 11) RAt ttRA Rast 6 / 2007
*
Konec junija so ga poklicali na predsedništvo. V veliki predsednikovi sobi je že bilo nekaj ljudi, nekaj jih je bilo v eivilu, drugi so imeli uniforme.
-	No, doktor, kako je z ramo?
-	Dobro, je reke!
Zdaj je že dobro, je pomisli.
Govorili so o I lagadi. Predsednik se je najprej zahvalil Envcrju L, ki se je tako nesebično žrtvoval, da je rešit takšno dragocenost za državo Bosno in Hercegovino. Zgodovinar Enver I se je smehljal, čeprav bi najraje segel pod mavec na rami in se do onemoglosti praskal. saj je bilo neznosno vroče. Pako vroče, da skoraj ni mogel slediti pogovoru.
-	Milijarda in dvesto milijonov dolarjev! ga je prebudil neki glas.
/ilhad Ključanin - To je samo uradno določena vrednost, - je reke) moški v ponošeni SAHA.il VSKA HA(iA))A ohteki, verjetno kakšen ekonomist.
-	Kaj pa vi mislite, doktor? je predsednik gledal vanj.
-	Nisem vede) ... daje vredna ... toliko denarja ... je zajec tja). — Ampak vem, je nadaljeval odtočno, da je Hagada eden izmed najpomembnejših pisnih dokumentov Evrope.
-	Mi potrebujemo orožje! je vzkhknil eden od uniformiranih moških.
-	Potrebujemo državo, je reke) predsednik.
Vsi so umotknih. Predsednik je še naprej pojasnjevat, daje !zrae) že dvakrat ponudi), da bi jo prenesti tja, kjer bi bila na varnem, ameriški Judje so ponujati ček, na katerem bi sami zapisali vsoto, kakršno bi žeteti, tu pa so še številne matije z vsega sveta, je reke).
-	Te seveda ne ponujajo ničesar, se je nasmehnit.
-	Bistvo je torej v tem: kako bi tahko najbolje zavarovali Hagado,
je nadatjeval potem, zdaj že resen, skoraj zaskrbljen.
-	Zdaj je v trezorju Narodne banke, ni tako doktor? ga je spet pogledal.
-	Ne vem ... res ne ... ko smo jo reševali, sem bil ranjen ... najbrž ... tako so mi povedali ... potem ... - je zajecljal.
-	Naj tam tudi ostane, je zaključil predsednik. lo je najbolj varno mesto v državi.
*
30. julija leta 1099 je Sarajevo obiskal ameriški predsednik Hill Clinton. Hotel je videti znamenito Sarajevsko Hagado. Državni muzej so zastražili en kilometer naokrog. Za radovedno množico so dogodek prenašali, videla gaje lahko na videu na zidovih muzeja. Ljudje so bili srečni, da se predsednik najbogatejše države na svetu zanima za dragocenost najrevnejše države na svetu. Verjetno nihče ni bil pozoren, da je nek ekscentričen zgodovinar v dnevnem časopisju objavil majhen protest; zapisal je, da se Hagada ne sme razstavljati na dnevni svetlobi, četudi si jo ogleduje Bill Clinton. (Po pravici povedano, nihče niti vedel ni, kaj je Hagada.)
Pred zdravstvenim domom na Vrazovi je dogodek na videozidu spremljalo troje ljudi.
-	Čemu si objavil tisto v časopisu? je vprašal eden.
-	Je že prav, naj bo še ena napačna sled, - je rekel drugi.
Ko so televizijske kamere z vsega sveta kazale Billa Clintona, kako je srečnega obraza strmel v Hagado, so se vsi trije spogledali in prasnili v smeh.
Tepci, jc pomislil zgodovinar Enver I.
Pravi tepci, je pomislil vratar Mcho.
Res so tepci, je pomislil avtor te zgodbe.
I ITI KAHIKA )<;<st ti / 2007
SLRVIS /A BOVLO, ogrodje, pokrov in zajemalka iz posrebrene medenine, posoda iti kozarei iz prozornega stekla. Izdelovalec neznan. 16. junij 1917. (Predmete hrani Dolenjski muzej Novo mesto in so trenutno na razstaviNa mnoga leta!)
RAST - L. XV! M
Andrej Smrekar
Pričujoč besedilo je dr.AtidrcjSnirc-
kar prebral im spominski slovesnosti oh stoletnieidorjnpovega rojstva It) novembra 2007 v Miklavževi eerkvi vKostanjevieinalsrki
Jože (iorjnp: LAS I NA PODOBA. lO.H.žganaglina.tlbto: M. Markelj)
ŠT.6())4) !)!XTMI!!k2<)07
!!
IMET! GORJUPA POMENI POSEBNO SREČO IN MILOST
O)) stotetniei rojstva likovnega umetnika - pratika, kiparja iu siikarja Jožeta (iorjupa
Ihed sto leti se je 20.aprila roelilJož.ctiorjupvhiši le nekaj hišnih številk naprej tu na Utici talcev. Umrl je star 25 let in 10 dni. Danes ga poznamo in cenimo predvsem kot likovnega umetnika grallka, kiparja in slikarja. Stoletnica ni priložnost za kritično razglabljanje o njegovem ustvarjalnem dometu. Vsak zase naj sc potihem vpraša, kaj je ustvaril do 25. leta, pa nam bo takoj jasno, kdo je Gorjup bil iti kaj je obetal. Ob njegovi usodi res ne moremo meriti, kdo kamen dalj vrže. N jegov je ostal v roki sredi zamaha.
Jože Gorjup je bil poseben človek v vsakršnem pomenu besede. Domačini bi namignili, da celo malo čudaški, kar je pogost pridatek muhaste usode ljudem velikih intelektualnih in ustvarjalnih sposobnosti. Ko se danes sprašujemo, kakšen je bil in kako je živel, nam je žal, da vseh teh vprašanj nismo zastavili živini pričam, če pa smo jih. nismo zapisali njihovih odgovorov. Danes sc znajdemo v zadregi, ko skušamo izrekati sodbe o njem in njegovem delti, pa se nam zbrana evidenca prepogosto izkaže kot premalo natančna in zaradi prehitrih sklepov celo zavajajoča.
Oorjupovo življenje in delo sta zaznamovana s tragedijo, čeprav sem globoko prepričan, da življenja ni doživlja) s takšnim občutjem. Tragedija je prišla nenadoma, v zadnjem mesecu njegovega življenja, ko mu je bolezen prekinila vse velike načrte, zaprla svetle vizije in ga položila tja Na stope v prezgodnji grob. lo jc bila njegova osebna tragedija. Druga tragedija pa je zadela njegovo delo, za katerega je izgoreval in na kocko stavil prav vse. Dobrega četrt stoletja po njegovi smrti je že skoraj kazalo, da bo večina njegovih sledi izginila z obličja sveta. Nikogar ni bilo, ki bi mogel in znal urediti njegovo zapuščino, celo treske tu v Miklavževi cerkvi so le za las ušle uničenju po srečnem naključju. Bomba, ki je zadela cerkveni svod, tli eksplodirala. Sredi petdesetih let pa je z naklonjenostjo Gorjupove matere Adcle Wurncr, sestri Jelice in Viktorije ter drugih sorodnikov in prijateljev njegov likovni opus začel dobivati novo domovanje, ki danes pomeni institucionalno varstvo in skrb v Galeriji Božidarja Jakca.
Iz Jožeta Gorjupa ne poskušamo napraviti velikega umetnika, belimo mu dati primerno mesto v slovenski likovni umetnosti in ta korak je bil v zadnjega pol stoletja v veliki meri storjen. To je strokovno vprašanje, ki je zelo pomembno, ni pa ob osebnosti Jožeta Gorjupa najpomembnejše. Jože Gorjup je bil prvi po graditeljih srednjeveških in baročnih spomenikov, ki je Kostanjevico postavi) na slovenski zemljevid. Njegovo delovanje je bilo v marsičem nasledek društvenega življenja s konca devetnajstega in zgodnjega dvajsetega stoletja. V
KULTURA
Andrej Smrekar !M)TI GORJUPA l'()Mt N! !'()S!!;NOSR!:('()!NMI!.OS!
KUIIURA
Rasth/2007
njem je nasledil pogoje za spodbujanje tedaj mlade generacije, ki je je v Kostanjevici kar nekaj bito, k skupnim smotrom in citjem.
Gorjup je bi) maturant, star ]H tet, ko je leta 1925 zrežiral Otona Zupančiča Veroniko Dcseniško. To dramsko besedito je izšto samo dve teti poprej izpod peresa ne samo našega vodilnega literata, temveč hkrati direktorja Slovenskega narodnega gledališča, ki je obljubil obiskati premierno predstavo. Zakaj se je ni mogel udeležiti, ne vemo. la primer pa nam nazorno pokaže, iz. kakšnega testa je bit Gorjup in kako je presegel raven siceršnjih društvenih kulturnih dejavnosti v Kostanjevici in v podobnih, k meščanskemu statusu hrepenečih sredinah. S svojim delovanjem je povezal središče z obrobjem. Ne posredništva, temveč neposrednega stika največjih ustvarjalnih duhov z ljudmi pod Gorjanci si je želel in poznal je poti do njih! To ni bilo edino dramsko besedilo in drama ne edini žanr, ki sc ga je na odru lotil. Tako kot je novomeški dijak pisal poezijo, urejal dijaška glasila in jih ilustriral, je tudi režiral, igral, recitiral, zasnoval scenogralljo in izdelal kulise. V svojih uosebljenjih in interpretacijah značajev in besedil je bil smel, nenavaden in izviren. Predvsem pa je bil aktualen in je posegel tudi po čisto sveži poeziji Srečka Kosovela.
Njegov likovni razvoj obsega vsega slabih sedem let morda malo več od prve datirane in še povsem nebogljene risbe s svinčnikom iz. leta 1923 do fresk iz leta 1931, ob katerih smo sc zbrali tu v prvem delu njemu posvečene slovesnosti. Novomeška pomlad je na dijaka sredi pubertete napravila močan vtis. Prvo jasno izraženo spodbudo pa je našel v prijatelju Božidarju Jakcu in njegovih lesorezih, ki se jih je z veliko vnemo lotil v poskusu, da bi pripravil lastno pesniško zbirko. Še kot maturant je celo v Beogradu razstavil eno svojih prvih plastik, kar osmišlja njegovo karierno odločitev, da se je vpisal na kiparsko pripravnico Rudolfa Valdeca na Kraljevi likovni akademiji v Zagrebu. Po sili razmer je poučevanje prevzel Ivan Meštrovič. katerega strokovno avtoriteto je nadebudni študent občutil kot breme, ki ga je bilo treba odvreči.
Po štirih semestrih se je hotel leta 1928 vpisati na Kraljevo akademijo lepili umetnosti v Firencah. Kako to, da se je odločil prav za Firence, še danes ne vemo prav dobro. Morda je res hotel uteči iz Meštrovičeve sence k vrelcu klasične umetnosti. Prav tako pa je mogoče, da ga je sam Meštrovič napotil tja, saj je poznal dekana Feliceja Carcno, ki je tedaj veljal za enega največjih italijanskih slikarjev v evropskem kritiškem svetu, profesorja slikarstva, ki je na akademijo prišel z nalogo, da reinvestira klasično umetnost v italijanski akademski svet po avanturi futurizma in metafizičnega slikarstva.
Kako je Gorjup preživel leto in pol, je težko ugotoviti. Imel je težave z nostrifikacijo jugoslovanskih spričeval, tako da seje končno uradno vpisal šele pozno v oktobru 1929. Diplomiral pa je po dveh semestrih julija 1930! Težko si je predstavljati, da bi to zmogel brez pripravniškega dela, ki je zagotovilo zadosten referenčen opus, da gaje bilo mogoče oceniti. Res pa je tudi, daje njegov opus v letih 1929 1930 izjemno narasel in je težko verjeti, da je delo samo enega leta in pol ali enega samega človeka. Vse dotlej je mogoče v Gorjupo-vem ustvarjanju vleči vzporednice z njegovimi učitelji. Od Jakca preko Meštroviča do Carcnc in Celestina Celestinija v grallki nas preseneča Gorjupova sposobnost povzemanja osebnih slogov svojih učiteljev. Od diplomskega dela naprej pa v slikah Sama, Piknik in še posebej v portretu Florentinke lahko zaslutimo poskus, da bi Feliceja
Andrej Smrekar [MIIKiOKlUPAPOMINI !'()SIHN()S!<I('()INMI!.()SI
KUt.HtRA
Has(6/2007
Carcno obšel po drugačni poti. kot jo je ubiral učitelj. Iz velikih in skupnih klasičnih predlog, ki jih uteleša parafraza Tizianove Urbinske Venere, je svojo pot peljal preko Gauguina, van Gogha in Vlamineka k novemu osebnemu izrazu.
Po diplomi je verjetno odšel kar v Provanso s svojo zaročenko Marjetico Dufour, ki je bila doma izToulona. Deželaje bila v modernističnem prevoju stoletij okoli I900 posvečena. Tu sta se razšla Gauguin in Van Gogh, tu je Cezanne vztrajno vtira) svoje kopalke v orjaška slikarska platna. Ta selitev ni bila samo življenjsko nujna, temveč je bila tudi simbolno nabita. Ko ga spomladi leta 1931 spet najdemo v Kostanjevici, se je že dogovoril z župnikom, da sme poslikati prezbiterij Miklavževe cerkve. Končal ga je pred koncem leta. Uspeli ga je opogumil v tolikšni meri. da je skušal sistematično zbirati naročila za cerkvene poslikave, kar bi zagotovilo obstoj njegovi nastajajoči družini. Sredi optimističnega načrtovanja je bila njegova pot nenadoma prekinjena.
V teh šestih ali sedmih letih je Gorjup imel v Kostanjevici tri ateljeje. Najprej v sosednji Kukčevi hiši, nato v starem farovžu v enem od prostorov Lamutovega likovnega salona in nazadnje v Gradu. Vsaj dve razstavi je pripravil v tem času, prvo že leta 1926 s svojimi risarskimi in kiparskimi prvenci, drugo pa septembra 1928 po prvi vrnitvi iz Firenc. Tu je še ena oblika njegovega javnega udejstvovanja, ki jo lahko dodamo naboru njegovih številnih dejavnosti.
Gorjup je bil dobro povezan z intelektualnim krogi v Ljubljani in širše v Sloveniji. Ne samo likovne umetnike, najrazličnejše druge ustvarjalce in strokovnjake je poznal in mnogi od njih so prihajali v Kostanjevico. Govoril jc več jezikov, zanesljivo nemško, itali jansko in francosko, učil se je celo litovskega na ljubo prijatelju in kolegu Litvancu, ki ga je srečal na akademiji v Firencah. Kot ustvarjalec je Gorjup vedel, kaj je kvaliteta, kot organizator in izvajalec je vedel, kdo so bili pomembni ustvarjalci. Hkrati pa je bil vizionar, ki je prepoznava) pomembne cilje in jih je znal doseči.
Njegovo delo je bilo v veliki meri posvečeno Kostanjcvičanom in preko njih vsej slovenski kulturi. Naravnano je bilo tako, da jim je dajalo človeško dostojanstvo, ponos in izpolnitev. Gorjup namreč ni pristajal na posredništva in prilagoditve kulturnih dobrin predvideni ravni dojemanja ljudi na obrobju. Pripeljati je želel središče na obrobje. Ljudem je ponudil neposredno izkušnjo najvišjih duhovnih stvaritev brez posredništva. Napolniti jih je hotel z živo vodo, bi dejali s svetopisemskim tropom. Z neutrudnim delom je svojim rojakom razširil obzorja, jim izkazal zaupanje in priznanje ter dvigni) njihovo samospoštovanje.
Na tem zgledu je bil zgrajen kulturni preporod v Kostanjevici po sredini dvajsetega stoletja. Iz njega so zrasle kulturne ustanove, s katerimi se Kostanjevica danes lahko ponaša. Zato je Gorjup velik. Vse, za kar danes Kostanjevica stoji, kar danes Kostanjevica predstavlja kot napoved najdemo v Gorjupovem snovanju in delu. V njegovem javnem delovanju se je uresničila najgloblja človečnost, razumevanje in sočutje, izraženo v prepričanju, da je izobrazba in razgledanost pravica vseh, do njih pa vodi pot skozi kulturno delovanje v javnem interesu. Vse to je Gorjup vedel, vse to je počel in dosegel, pa čeprav je dočakal le petindvajset let.
Imeti Gorjupa pomeni posebno srečo in milost. V Kostanjevici ga imamo in z nami naj živi, dokler sc vrti ta svet.
Vinji vrlt/ncposrcdnn okolico jc eno najlioiiiciiihncjših arheoloških nnjdišč vSIoveniji
klliniHA
kasth/2007
NAD BELO CERKVIJO
Kden največjih žeteznodobnih centrttv jugovzhorine alpske skupine
V srednjem toku reke Krke se 230 m nad levo rečno poplavno ravnico dviguje izstopajoč 4 km dolg greben, ki na vzhodu sega od Dobruškc vasi, na zahodu pa se zaključuje pri Družinski vasi in Šmar-jeti. Crcben ima, poleg množice nižjih vrhov in pomolastih izrastkov, dva izrazita vrhova Mali Vinji vrh s podružnično cerkvijo sv. Janeza na vzhodni strani ter Veliki Vinji vrh s podružnično cervijo sv. Jožefa na zahodni strani (387 m). Zobeh vrhov sc odpira izreden pogled proti jugu, preko Krke do Gorjancev, jugozahodno proti Novemu mestu in Kočevskem rogu ter jugovzhodno proti Brežiškim vratom, kjer se Panonska nižina zajeda do sotočja Krke in Save. Proti severu pa pogled sega preko gričevnatega sveta in doline l.aknic do Posavskega hribovja.
Izredna strateška lega Vinjega vrha je pogojevala človekovo prisotnost vse od mlajše kamene dobe. Pri vasi Draga na prehodu južnega pobočja v poplavno ravnino Krke so ležale mlajšekamenodobne poselitvene jame s kosi hišnega lepa, odlomki lončenine ter kamnitimi odbitki, puščičnimi ostmi in kamnitimi sekirami. I udi na izstopajočem hribu Vihra, ki leži med Velikim Vitijim vrhom in vasjo Draga, je potekalo življenje v tem času, predvsem pa v bakreni dobi. Naselje je ležalo na vrhu hriba, in kot so pokazala arheološka izkopavanja, ni bilo utrjeno.
Obema najdiščema iz 4. in 3. tisočletja pred ti. š. sledi območje Velikega Vinjega vrha, kjer posamezne najdbe kamnitega orodja kažejo na človekovo prisotnost že v bakreni dobi. Iz bronaste dobe, torej iz prehoda 2. v I. tisočletje pred n. š. pa se najdbe pojavljajo tako na Velikem Vinjeni vrhu kakor tudi ob južnem vznožju pri Beli Cerkvi. ..Najpomembnejše obdobje" Vinjega vrha predstavlja železna doba. Prvo tisočletje pred n. š. je bil Vinji vrh eden največjih želez-nodobnih centrov jugovzhodne alpske halštatske skupine. Močno
Borut Kri/ VINJ! Vitli NADHI !<)('! KKVIJO
(iriHteujcportVinjimuttoiu/oaliuiH; gomile, ki Ic/c po pobočjih Vinjcgn vrlm. predstavljajo/mlnje počivališče starejSe/ele/nodohniliprehivaleev
KUITUHA
Hast6/2007
utijeno eentralno naselje im Velikem Vinjeni vrini je obvladovalo pomembno dolinsko pot ob Krki, na severni strani pa je nadziralo še odcep poti v Mirnsko dolino in prebod do Save. Graditelji so spretno uporabili naravno dokaj strma pobočja hriba in z dodatnimi nasutji ter mogočnimi kamnitimi obzidji ustvarili mogočno trdnjavo nad dolino Krke. Manjša naselja, zaselki in posamezne kmetije so ležale na stranskih vzpetinah masiva Vinjega vrha ali pa v ravnini pod njim. Po pobočjih so ležala tudi obsežna gomilna grobišča. Mogočne zem-Ijene gomile so bile v tlorisu okrogle oblike, nekatere so merile do 30 m v premeru, zcmljeno nasutje pa je segalo nekaj metrov v višino. Te rodovno-družinske gomile so bile povečini nasute v začetku starejše železne dobe. Vanje so polagali pokojnike iste družine ali roda kar nekaj stoletij. Pokopali so jih v lesenih krstah ali nekakšnih zabojih, opremljene s predmeti za zagrobno življenje. Poleg posod s hrano in pijačo kot popotnico so bili pokojnikom dodani njihovi osebni predmeti, ženskam nakit, moškim pa orožje.
Da je bila družba tistega časa dodobra razslojena, priča število in pomen grobnih pridatkov. V grobovih, kjer je bilo priloženo večje število kovinskih, steklenih in jantarnih predmetov, lahko prepoznamo pripadnike višjega sloja halštatske družbe. V običajnih moških grobovih se kot pridatek pojavlja železno napadalno orožje sulice in sekire ter skromni kovinski deli pasu, v enakih ženskih grobovih pa bronaste fibule, posamezne zapestnice in nanožnice ter skromnejše steklene in jantarne ogrlice. Popotnica je priložena v lončenih loncih in skledah. Pokojnikom višjega stanu pa so priložili kovinsko posodje, uvožene prestižne izdelke, obrambno orožje, kot so oklep, čelada in ščit, ter opremo za jezdnega konja v moških grobovih, množieo steklenih in jantarnih biserov za ogrlice ter večje število zapestnic, nanožnic in llhul, izdelanih iz brona, včasih pa še okrasje iz. plemenitih kovin v ženske grobove. Večja gomilna grobišča so ležala pri Družinski vasi, nad Gradcnjem pri Mladih Vinah ter po grebenu zahodno od gradišča pri podružnični cerkvi sv. Jožefa na Vinjcm vrhu. Med množico arheoloških predmetov, ki so bili najdeni na območju Vinjega
[toru) kri/ VINJI Vitli NADBII.OCIRkVIJO
[)ragapri BdiCcrkvi Stekleni pttsodi i/ riinskodnhnil) grobov, ki sta Ie7ali oh pomembni antični eesti
KUI.TUHA
!<ast6/2t)t)7
vrha, sta tudi dva, ki sta bita poimenovana po toponimnem najdišču Vinji vrh pri Šmarjeti. Tako se v evropski arheološki terminologiji pojavljata tudi imeni šmarješka tlbula, ki je tip bronaste čolničaste tlhule ter šmarješka ah sestavl jena čelada, kjer bronaste okrogle plošče (falere) na temenu in ob straneh čelade dopolnjujejo še bronasti žebljički.
Starejšo železno dobo zaključi udor novega ljudstva Keltov, ki so v 3. stoletju pred n. š. zasedli osrednjo Slovenijo. S seboj so prinesli drugačno oborožitev, druga verovanja in običaje, spremenil se je tudi način pokopavanja. Keltsko pleme Tavriskov, kije zasedlo Dolenjsko, je uporabljalo žgan, plati način pokopavanja pokojnikov, ki se temeljito loči od staroselskega gomilnega skeletnega pokopa. V keltskih grobovih se pojavljajo drugačne bronaste in železne llbttle, med orožjem pa prevladujejo dolgi, železni dvorezni meči in železne grbe ščitov. Obe čeladi, ki sta bili najdeni nad Belo Cerkvijo, sta značilni predstavnici keltskih čelad. Tako bronasta čelada iz 3. stoletja pred n. š. kakor tudi železna z okrašenima miličnicama iz I. stoletja pred n. š. dopolnjujeta zbir materialne kulture mlajše železne dobe, ki jo je v zadnjih desetletjih pred n. š. grobo pretrgala rimska okupacija. Tako se je na prehodu v naše štetje in v prvih stoletjih našega štetja življenje iz utrjenega naselja na Vinjeni vrhu preneslo na njegova vznožja, s tem daje ob reki Krki potekala pomembna državna cesta, ki je prestolnico rimske države povezovala z vzhodnimi provincami in z Bližnjim vzhodom. Ob tej prometni poti. ki je ležala na isti trasi kakor sedanja moderna avtocesta, so obstajali zaselki, vasi, posamezne stavbe in antična grobišča. Tako v Družinski vasi in Beli Cerkvi ter v Stranjah in Zloganju pri Škocjanu vile rustike, v Dragi pa obcestno naselje. Nekatere stavbe antičnega časa, ki je trajalo do 4 stoletja n. š., so bile še vedno lesene in grajene na ..prazgodovinski" način, druge stavbe pa so bile zgrajene iz kamenja z malto in prekrite z opeko. Bogatejše so imele tudi hipokavst antično centralno kurjavo.
Na območju med Družinsko vasjo in Stranjami je bito ob cesti tudi nekaj grobišč, v katerih so bili posamezni žgani in skeletni grobovi, pa tudi kupolaste grobnice z več pokopi in posebne grobne par-
HorutKriž
VtNJIVHtt
NA])HI!<)HRKVI.!()
Veliki Vinji vrh [.enčenavretenen. uleži /a statve in svitki .sc/načilne naselbinske najdbe i/starcjScžc!c/no-dohnega utrjenega gradišča
KUIIHHA
Hast6/2()07
ce!e s kamnito, klesano arhitekturo. Med značilne grobne pridatke tega prostora v antičnem času sodijo hišaste žare, iončene skiede ter lončene oljenke in bronasti novci. V grobovih se pojavljajo še bronaste fibule, steklene posode, redkeje pa okrasni predmeti iz zlata.
Pri urejanju vinogradov na območju Velikega Vinjega vrha so bili konec 19. in v začetku 20. stoletja najdeni tudi skeletni grobovi iz časa preseljevanja oziroma iz 6. stoletja n. š. Med sicer maloštevilnimi najdbami izstopajo zlate ploščice in fibule, okrašene z dragimi kamni. Te langobardske najdbe so strokovno zelo pomembne, saj je tovrstnih najdišč v Sloveniji le peščica.
Pomen Vinjega vrha kot enega naj večjih železnodobnih centrov jugovzhodne alpske skupine ostaja nesporen in prevladujoč, zato so toliko bolj nedopustni in nerazumljivi posegi, ki necivilizirano in neskladno s pomenom tega zgodovinskega prostora spreminjajo in uničujejo nekdanje vrednote. Tako izginja najpomembnejša arheološka dediščina Slovenije prav v času, ko deklarativno poudarjamo njen pomen v okviru skupne evropske civilizacije.
Danes nam tehnologija omogoča hitre in cenovno ugodne spremembe vsega, tudi pokrajine, v kateri so se tisočletja zbirali sledovi človeških prizadevanj in hotenj. Vsa stoletja so dodajala svoje sledi, sedanjost pa žal s svoj itn izključnim avtoritarnim nastopom uničuje vse pretekle zapise in sledove, čeprav te pravice nima.
Marjeta Bregar VRHEK IN VRHOVCANI
Prispevek kzgodovini vasi Vrhek
Vas teži v IVtirnski dotini in ima obtiko raztoženega nasetja. Njena nadmorska višina je pribtižno 360 m. Na najvišjem detu se razteza vrh Vrhek, po katerem je verjetno vas tudi dobita svoje ime. Sestav)ja jo več območij z zanimivimi tedinskimi imeni, ki so se v stotetjih v zapisovanju tudi spreminjata (naj navedem nekatere: Dolina oziroma Dotina pri Vrhku. Krtina oziroma Krtija t oka. Sotčnik oziroma Sončnik. Vrhek. Srednji hrib. Hangetca. Gotmert. Gorenji Dot). Da je vas res močno raztožena, nam pove tudi podatek, da tahko razdatjo med hišami od prvih pa do zadnjih številk merimo kar v kitometrih. Vas danes spada v krajevno skupnost t ržišče in občino Sevnico.
Omembe vasi
Najstarejše stedi čtovekove prisotnosti na območju Vrhka zaenkrat še ne moremo časovno opredetiti, saj na tem območju do zdaj še ni bito arheotoških izkopavanj, s pomočjo katerih bi morda tahko to dotočiti. Ktjub temu da ime vasi Vrhek ni omenjeno v pisnih virih do teta 1500. je bito območje najverjetneje posetjeno tudi že precej pred 16. stotetjem. Sosednja vas Goveji Dot, ki se praktično stika z Vrhkom na zgornjem delu vasi, je namreč v virih zapisana že teta t444, in sicer v habsburški fevdni knjigi. Pa tudi precejšnje število vasi v današnji krajevni skupnosti Tržišče (kamor spada tudi Vrhek) je zabe-Vrheknakartilraneiseejskegakatastra teženih v pisnih dokumentih t4. (na primer Vodate, Krsinji Vrti,
leta 1X25. Karto ItraniArltiv Republike Slovenije
I Milko Kos. Gradivo/a historično topogratljoSlovcnijel/akraniskodo Ietal5()0).[.iuhlianal975.
2/a otnetnhe vasi :n več podatkovo njej tcrnjcml) prebivalcih prodih pa tudi med 16 in IH stoletjem bo potrebno pregledati Sc/a ta prispevek nepregledane arhivske vire (npr urbarje maktc lcrc/ijanskcga katastra gospostev, vokvirkatcrihjc spadala vas)
3 Ivan Steklasa. Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolcnjskcni.liuhljnnn l9l3.str29Hin 299 /.apisivKrstni knjigi 1643-1655. Poročne po letu 1664
4l'ravtam.str27H-2H0
5Seženjnteril .H96tn. čeveljpa I),3l6m Reka Mirna jehilatorej v območju pod vasjo /a današnje pojme neverjetno Široka l5.l6Hmintudi precej globoka 0.94Hdol.H96m l'ril'ijavicahjc bila reka ožja in je merila 5-6 sežnjev o/ 9.4H do 11.376 m
6 Vincenc RajSp m Majda l icko. Slovenila na vojaškem zemljevidu l763-l7H7.()pisi.2zvczck.'l.juh-Ijanal996.strl26. 130. 131.214
kUl.HJRA
Rast6/2()07
Drušče, ) in 15. stoletja (na primer Šentjurski hrib. Pijavice, Slančji vrh, Škovec), nekatera pa celo že v 13. stoletju (npr. Telče).'
Vas in prebivalci od IS. do konca !9. stoletja
Vasje v cerkvenem pogledu prvotno spadala v okvir pražupnije Šentrupert. Ob koncu oglejskega patriarhata leta 175 I je ves avstrijski del, tudi naše območje, pripadel goriškemu nadškofu, ki je območje razdelil na župnije, kako je za območje Tržišča leta 1752 najprej nastal vikariat, po letu IS62 paje to samostojna župnija.' V matičnih knjigah omenjene pražupnije iz sredine 17. stoletja ' so že zapisane slovanske oblike imen vasi, tudi Vrhka (na primer »in dul infra verhigk« v Dolu pod Vrhkom in tudi kot danes poznana oblika Vrhek). Urbarji šentru-perske župnijske gospoščine pa nam prinesejo podatke o tem, katere dajatve so morale vasi dajati omenjeni gospoščini. Tako so po zapisu v urbarju iz leta 1759 vasi v okolici Tržišča (kot vasi sta omenjeni tudi Kartina Loka in Vrhek) dajale snopovino (pšenico, rž, ječmen, oves, ajda, fižol), kurjo in čebelno desetino (le v denarju). Prebivalci Vrhka so v začetku 19. stoletja oddajali tudi vinsko desetino. V zapisku o žitni desetini v tridesetih letih 19. stoletja sta današnja deta vasi Vrhka Dolina in Kartina Loka navedeni kot vasi. Dohodke si je ta gospoščina delila še z več drugimi graščinami (na primer Škrljevim, Mirno, Rakovnikom, pa tudi Dobom, Čretežem in drugimi)/
V	18. stoletju so verjetno imela dajatvene pravice nad vasjo gospostva, ki so tudi kasneje (v 19. stoletju) pobirala dajatve od prebivalcev te vasi in širšega tržiškega območja. Predvsem velja tu omeniti gospostva Mokronog, Čretež in Boštanj.
Območje vasi Vrhek je zanimivo predstavljeno v opisih v okviru jožellnskega zemljevida iz druge polovice 18. stoletja, kije bil izdelan za potrebe avstrijske vojske. Takrat jc bila reka Mirna na območju Dola (široka osem sežnjev, tri, štiri ali celo šest čevljev' globoka s peščenim dnom) deroča in je poplavljala dolino. Ob njej so ležali Gorenji in Dolenji Dol ter Krtija Loka. Tudi potok Hinja v Dolini (en seženj širok, plitev s peščenim dnom) je bil deroč in je običajno poplavljal. Nad Krtijo Loko se je vzpenjal hrib Vrhek, ki je bi) na tistem predelu najvišji in se je z njega odpiral razgled na velik del območja. Gozdovi so bili nizki in grmičasti. Na tem območju so bile pešpoti, redkokje jezdne poti. Ljudje so do Mosteca (pri t ržišču) potrebovali pol oziroma četrt ure hoda. Šli so preko triindvajset korakov dolgega mostu, ki pa še ni bil pokrit z deskami, tako da ga je bilo potrebno kar peš prebroditi. Čezenj tudi ni bilo moč jezditi, sploh pa ne voziti. Ko je voda oh deževju narasla, ni bilo prehoda kar celih štirinajst dni. tudi prevoz z živino je bil ustavljen. V Dolini na potoku Hinji je deloval mlin.''
Podoben opis vetja še danes v 21. stoletju, te poplav je manj in ceste so neprimerno bolje urejene.
Konec 18. stoletja so se tako vaščani Vrhka lahko odpravili po slabo vzdrževanih cestah (podobno kot drugje na Dolenjskem v tem obdobju) proti Tržišču, Skrovniku in dalje Mokronogu. V smeri današnjega Krmelja pa jih je pot vodila preko Brunka do I lotemeža oziroma preko Hinje do Križišča in Lepega Doba ter naprej do Boštanja. Popolne povezave proti Sevnici ob reki Mirni takrat še ni bilo.
V	prvi tretjini 19. stoletja je vas spadala v katastrsko občino (k.o.) Tržišče. Na Vrhku so bili vsi vaščani kmetje. Ukvarjali so se s poljedelstvom in vinogradništvom. Na območju današnje vasi so bile na-
7 Ustili vir/.inka Miku/, roj. Hiticl-. ter Amalija Umek.
slednje površine: gozd (srednji, visoki in mladi). travniki, polja, pašniki, nekaj vrtov, travnikov s sadnim drevjem. Nekateri vaščani so imeli nekaj parcel (gozd, pašnik oziroma vitiograd) tudi na drugih območjih k. o., izven vasi Vrhck.
Površine, ki so bile porasle zlasti z mladim gozdom iti pašnike, so imeli vaščani tudi skupaj kot soseska Vrhek. Podobno kot v okviru celotne k. o. je tudi na območju vasi Vrhek prevladoval gozd, zatem njive in travniki ter pašniki. Na območju vasi so imela zemljišča tudi mokronoško. boštanjsko in čreteško gospostvo.
V vasi je živelo I2H ljudi v 30 družinah, povprečno s štirimi družinskimi člani. Družina je štela več članov le pri večjih kmetijah, kjer so jo običajno sestavljali še hlapec in dve dekli. Podobno kot na drugih območjih Dolenjske v tem času so se tudi Vrhovčani prehranjevali z zelenjavo (zelje, krompir, llžol. koleraba, oves, ajda). Jedli so zmesni kruh iz rži, ajde in nekaj koruze. Meso je bilo na mizah le ob redkih priložnostih. Pet družin ni imelo lastne hiše, saj jih je bilo 25. Vse so bile lesene, krite s slamo in brez dimnikov, pritlične ali le z enim nadstropjem. Tudi gospodarska poslopja so bila lesena. V celotni k. o. je bilo le šest hiš zavarovanih pri protipožarni zavarovalnici ali je bila med njima kakšna hiša iz Vrhka, ni podatka.
Izmed I4H družiti v občini sta se dve ukvarjali z dušnim pastirstvom, zgolj deset z obrtjo in poljedelstvom ter kar 136 samo s slednjim. Občina je premogla kar sedem mlinarjev, dva gostilničarja in enega tkalca.V vasi Vrhek je bil mlin na potoku Hitija v Dolini, kjer je deloval vsaj že od druge polovice I S. stoletja dalje. Okoli leta 1830 jc bil mlinar Franc Umek (prapradedek avtorice prispevka). Tudi domače ime ..Mlinarček" (ohranilo se je do danes) je povedalo, katera obrt je bila pri hiši. Po letu 1918 so v mlinu mleli različna žita tako za domače potrebe kot kmete iz širše okolice. Mlin so poganjala tri mlinska kolesa. Da je potok Hitija deroč (kot je znal biti že konec 18. stoletja) ob nevihtah, je pokazal tudi leta 1928. ko so lastniki obnavljali jez za potrebe mlina. Takoj po obnovi jc bil jez v neurju popolnoma uničen, območje ob mlinu pa poplavljeno. Ponovno so ga popravili in mlinska kolesa so se vrtela do sredine petdesetih let 20. stoletja. Zadnji mlinar je bil Vitko Umek, sicer po poklicu krojač. V zadnjem obdobju je mlel le še za domače potrebe in sosede/ Danes na tuliti spominjata le dve kamniti mlinski kolesi vzidani pri hiši (danes Vrhek
Mlinskakamna edinanstankaUme-kovega mlina. ILoto: Marjeta Bregar)
KULTURA
Rastti/2007
Marjcttt Bregar VRIIIK [N VRUOVČAN!
SArltiv Republike Sloveniie.AS)76. t raneiseejski kataster/a Kranjsko, k o l ry.iSčeN3()2, Cenilni operat, 24 10 1830. Zapisnik stavbnih in /enilji$ki!ipareelko.l825.l/kayrahe /entijišč k o . 15 2 1826. Aheeedni se/nani lastnikov /emljišč, 15.2.1826
6Milianieri7.5859 km
IdlivaHol/. Ra/voj cestnega omrežja na Slovenskem oh kotieu 18 inv 19. stoletju. Zbirka ZRC SAZU 2, Ijuhljana)984.str.38in45
II Karol Rustja. Dolenjske proge, /hirkaliriinčas.l.juhljamtl994.str. 90.
KUIHIRA Rast 6 / 2007
št. )). Živine v primerjavi z ostalimi dolenjskimi k. o. ta občina ni premogla veliko. 43 konj, 86 volov, 109 krav ter približno 150 prašičev. Pridelovali so pšenico, rž, ječmen, proso, oves, koruzo, ajdo, krotnpir, zelje, belo in rumeno repo, llžol itt belo vino. Najhližnji tržni kraj, kamor so se odpravili na ponedeljkov tedenski sejem po različnih poteh, je bilo okrožno mesto Novo mesto. Nekaj pridelkov pa so prodali tudi v Mokronog. Vas Vrhck je mejila na k. o. Goveji dol. Pijavicc in Vrh Občina kot tudi vas je spadala pod okrajno gosposko Mokronog. K. o. Tržišče je obsegala poleg vasi Vrhek še Tržišče, Kapljo vas, Skrovnik, Bruno vas, Medvedjek in Zgornje Vodale. Do sredine 19. stoletja so bili vrhovški kmetje podložni različnim zemljiškim gospodom. Zemljiških gospostev, katerim so pripadale različne dajatve in desetine iz območja k o. Tržišče, je bilo kar veliko: Mokronog, Rakovnik, Čretež, Boštanj, Otočec, Klevevž, Škrljevo, Zbure, imenja Zagorica, Trata, Kaplja vas. Cerkveni zemljiški gospodje so bili Spodnji Mokronog, Sv. trojica in Šentrupert. V okvir katerih je spadala posamezna vas, tudi Vrhck. bo potrebno v virih še raziskati. Gre pa za kar precejšnjo razdrobljenost/ V vasi Vrhek je v tistem času živelo največje število družin znotraj k. o. in tudi največ prebivalcev kar 128. v Tržišču le 101.
Sredi stoletja je vas še vedno spadala pod občino in vikariat Tržišče, okrajni in davčni urad je bil Mokronog, sodišče pa v Novem mestu. Od druge polovice 19. stoletja do konca avstro-ogrskega obdobja (do 1918. leta) pa je vas sodila k okrajnemu glavarstvu Krško, sodnemu iti davčnemu okraju Mokronog ter v občino lržišče(imenik krajev vojvodine Kranjske, Ljubljana 1874, na podlagi štetja 31. 12. 1869, str. 29).
Po letu I 86 I se je povečalo število cest na Kranjskem, tudi v okolici Vrhka. Cesta Velika Loka-Boštanj (31,17 km 4 milje in 3340 sežnjev') je potekala mimo Pijavic, Tržišča, Gabrja, vzdolž reke Mirne do mlina pri Boštanju, kjer je preko mostu prečkala reko Mirno. Tu se je povezala s cesto Zidani Most-Krško. Po letu 1889 je cesta do Sevnice vseskozi potekala ob reki Mirni. Okrajno cesto Tržišče-Krmelj v dolžini 2600 m, ki poteka pod Vrhkom oz. v delu Vrhka, imenovanem Dolina, so zgradili leta 1906.'"
Vas v 20. stoletju
Leta 1908 je bila zgrajena težko pričakovana železnica od Trebnjega do rudnika rjavega premoga v Krmelju. Med Tržiščem in Krmeljem (takrat sc je zadnja postaja imenovala tako kot rudnik Št. Janž) je proga tekla preko spodnjega dela vasi Vrhek, imenovanem Dolina. Po letu 1938, to je po zgraditvi postajnega poslopja v tržišču, so tako kot drugi tudi vaščani Vrhka vstopali na vlak v Krmelju." S prihodom železnice se je odprla tudi nova možnost zaposlitve za okoliške prebivalce. Z zaprtjem rudnika leta 1961 pa je proga med Tržiščem in Krmeljem počasi zamirala. Leta 2006 so jo tudi zaradi preurejanja ceste odstranili.
V času med obema vojnama je Vrhek spadal v srez oziroma okraj in tudi pod davčno upravo Krško. Sresko sodišče in oddelek llnančne kontrole je bil v Mokronogu, žandarmerijska postaja pa v Krmelju, kamor so Vrhovčani hodili tudi k zdravniku. Vas je spadala v občino Tržišče, kjer sta delovali tudi šola in pošta s telegrafom.
Pred sedemdesetimi leti je bil dostop do nje možen le z vozom po dober kilometer dolgi poti od takratne banovinske ceste. Prebivalci
Marjeta Hrt;gar VKUtKINVRIIOVČAN)
!2 Krajevni leksikon Dravske banovine. lj)ihljanaD)37. str !H3 Cesta med I r/i4čem in Krmeljem je hila /grajena teta PJOb
)3 Kronika OŠ )r/i5če. hrani OŠ Ir/iSCe
Spomenik postavljen namestit nem-iSko-italijanskeokupaeijskemejevva-si Vrhek med drugo svetovno vojno (l oto: Marjeta Hregar)
14	Še pomnimo Spomini Šentjaneev. Krmeljčanov in I r/iščanov na izgnanstvo in begunstvo t')4) IO)s /htal m uredil Jane/ Kos. Šentjanž IWJ. str 2I3-2IK
15	l'rav tam. Spomini l.oj/.eta Štiha, str Ih5 ter/oran lludales. Občina IrehnjevNOU. Ljubljana l'J75. str 54h Opis obdobja druge svetovne vojne/a vas Vrhek tudi v Silvestra Kotar. Krajevna skupnost I r/i5če med drugo svetovno vojno l'J4l-l'J45. diplomsko delo. I juhljana 2()<)b
Kttl.lUKA
Rastb/2007
so se ukvarjati v glavnem s kmetijstvom iti vinogradništvom. V tnajh-niti količinah so prodajati živino, sadje, surovo maslo, vino, prašiče, perutnino in les." Leta 1937 je pričeta v vasi, v zasetku Dotina. detovati gostitna pri Majcnovih, imenovana Ulčnik, ki obratuje še danes.
( as druge svetovne vojne
Tako kot druge prebivatce občine Tržišče so tudi vaščane Vrhka popisovali deževnega 29. aprila 1941 v osnovni šoli. Popis je trajal tri dni. Območje je prvotno spadalo pod Nemce. Sredi junija tega leta so mejo prestavili do hiše Stušek na Mostecu. Vrhek je bil še na nemški strani. Tržišče ne več. Meseca septembra 1941. leta so mejo prestavili še enkrat, in sicer 200 m proti Dolu." Po 3. oktobru 1941 je tako severni oziroma zgornji del vasi Vrhek spadal pod nemškega, spodnji del pa pod italijanskega okupatorja. V jeseni tega leta, ko so Nemci pričeli izseljevati prebivalce, je veliko ljudi preko vasi Vrhek prebežalo iz nemške na italijansko stran.
Nemci so ob meji postavili utrdbe, zemeljske zaklone, opazovalne stolpe, dodatno pa so jo zavarovali še z bodečo žico in minskimi polji. Prehod preko nje je bil torej zelo nevaren. Na vrhu hriba Vrhek so Nemci zgradili na domačiji Povšetovih utrdbo, malo nižje proti dolini oziroma proti takratnemu itali janskemu delu vasi pa so še danes vidni drobni ostanki stebra, ki hi postal del nemške opazovalnice, če hi jo Nemci dogradili, vendar sc to ni zgodilo. Prebivalce z nemškega dela so izgnali z domov, nekatere v Nemčijo, nekatere pa v Boštanj.
Z območja vasi, ki so jo zasedli Italijani, pa je prenekateri Vrhovčan zbežal s svojega doma in postal begunec. V času druge svetovne vojne je dom zapustilo približno 73 odstotkov vaščanov." Prebivalci, ki niso bili izseljeni do leta 1943, so doživeli hude spopade v oktobru 1943, v času nemške ofenzive, ko je partizanska vojska napadla nemško postojanko. Zatem so Nemci odgnali še nekaj tistih družin iz zgornjega dela Vrhka. ki so še ostale, proti Boštanju."
Leta 2004 so domačini postaviti spominsko obeležje na mestu, kjer je potekala meja. davni in idejni vodja je bit Alojz Štih. Na spomeniku je z velikima začetnicama označeno, katera stran vasi je
Kr Opis vasi i/ prve puloviee 70 let 20 stuletja v: krajevni leksikon Mrtvenije. III kniiga.l.jtihliana 1070. str 2X2
l7kronikaOŠIelCe.llknjignllrani OŠ I r/iKe I tuli Iv/e StuiSek / Vrltka se spominja, da so hodili...lurja pet' 7epred2 svetovnovojnoiit tudi vsa leta od I045do danes
kHIIUKA
Kasth/2007
pripadata Nemčiji (D kot tJeutschtand) in katera je bita pod ttatijo (t). Napis na njem pa se gtasi: »Tu je potekata v tetih )94t-45 okupacijska nemško-itatijanska tneja. Spomin na težka teta okupaci je in izgnanstva.« Vsako teto zadnjo soboto v aprilu poteka tod tudi pohod Ob nemško-itatijanski razmejitveni črti od Murene do Tetč.
Obdobje po ietu <945
Pred tridesetimi teti so bite domačije v vasi pretežno majhne, zanemarjene in njihova gnojišča neurejena. Na vrhu vasi je bilo nekaj zaptat vinske trte. kot so tudi še danes. Raslo je precej sadnega drevja, v gtavnem jabtan, ki jih pa danes ni več vetiko. Vaščani so okoti teta [976 nekaj jabolk prodali, ostato pa predelati v mošt in žganje. Pri detu so se postuževali kravje in votovske vprege. Vaščani - bajtarji in delavci pa so bili zaposteni v Tržišču, Krmetju in Sevnici. Vodovoda v vasi ni bito, te kapnica in studenčnica. Še danes, ko smo že pošteno zakorakati v tretje tisočtetje, ni vetiko botje. Vaščani probteme z vodo rešujejo z vaškimi vodovodi.'"
Danes so ceste do vasi in v vasi v gtavnem že vse asfattiranc. Tako kot pred tridesetimi teti se prebivatci še vedno ukvarjajo s kmetijstvom in vinogradništvom. Aktivno prebivatstvo je zaposteno v gtavnem v krajih občine Sevnice, te nekaj jih tiodi na deto tudi drugam. V vasi je registriranih pet obrtnikov. Šotoobvezni otroci obiskujejo osnovno šoto v Krmetju in Tržišču. Posebnih društev v vasi ni in se tako posamezniki vktjučujejo v društva v drugih krajih. Za povezanost med vaščani na družabnem področju pa žeto dobro skrbi tako imenovani vaški odbor z Mirom Povšctom na četu. Pripravlja števitne akcije za srečevanje in druženje vaščanov (na primer pohod v Vrhek, skupno kresovanje, jesenski piknik, druženje po zaktjučkih večjih det v vasi, btagostov vetikonočnih jedi ...), med katerimi vetja izpostaviti predvsem srečanje Vrhovčanov v »vaški« gostitni Utčnik, ki poteka zadnjih deset tet. Vaški odbor, ki je eden izmed najbotj dejavnih v okviru občine Sevnice, pa skrbi tudi za vktjučevanjc vasi v razne krajevne in občinske prireditve. Vaščani še vedno ohranjajo tjudski običaj ob prazniku sv. Jurija (nekdaj 24. aprit, danes je v cerkvenem kotedarju zapisan datum 23. aprit). Zvečer na ta dan hodijo možje od hiše do hiše in pojejo .trnjeve pesmi (hodijo »Jurja pet«). Na nasprotni strani vasi se namreč nahaja Šentjurski hrib s cerkvijo sv. Jurija, kjer poteka vsakotetno proščenje (žegnanje) in se ga tudi Vrhovčani udete-žujejo v vetikem številu. Ctcde na zapis v šotski kroniki Osnovne šote Tetče'^ je bit ta običaj živ na širšem območju Tržišča že v času med obema vojnama, takrat so ljudje obdarovati pevce z jajci, stanino, klobasami, vinom in žganjem. Prvo nedetjo zatem so fantje - pevci povabiti še dekteta, darovana jajca ocvrli ter jih nato še zativati z vinom. Poklicati so še godca in zaptesali. Jurjevska pesem se gtasi:
/Jo6/// .s/eeo .s ve/,gr/ .//////e//
/./7/6/ ./er/z.s m A7<7/*//7//
Rvetgr/	po/c/Ho.
vr/w /»/
./c .še/ s vet./;» // /»'c//«6/
/77	/Jev/ec/ /«(//.
'// /.sto /e/ /7// //cA<//' /////
.se že v /?e/)e.s/7/ ve.se//.
)8 /a lete 1817 podatki v: llatipt Ausweistiherdielint)ieiltingdes laihaelterOotnernenteiHsgehietltesin 1'rovin/en. kreise. Sektionen. He-/irks-Ohrigkeiten. Hatiptgemeitiden. HntergenieindenundOrtseltatten. nehstderetiHitusertiiidSeelen/altlim Jahrel8l7/.atetol854 podatkiv: De/elnivladnilistMtkraiiiskovojvo-dmo.VII)el.lnihljanal857.str2()4 Številčiti podatki/a kraj od leta 1864 do 1471 pa st) povzeti po: krajevni leksikon Slovenije. III del. I jtihljana 1476, str. 250 Podatek/a Ieto2()02 pa v Popisu prehivaleev. gospodinjstev in stanovanj 2002.Statistični urad Republike Slovenije 14/apis Ivana Šušlja v: Dolenjske noviee. 17 januar 14)8, St 3.str li
KUI.IURA
Rast6/20t)7
.Spe/ gr/ .////*//r/ /.ŠČC///D.
/p / Ar/ž/7 ////z gr/ //r//r/e'///r/
/0/ Ar/ž/7 ////z/ gr/ je ///. spe/ .Z///*// /e p ze/e/7//.
Zr/rv/ /At /7/-0.V///0 pr/.s zr/ r/r//:
//r// Ar/ v//c A r// /r//'e'r/. rA/r//* r// /P/ p/7pr ee/ Ar/Ar//.
Če so potetn dar dobili, so peli naprej:
Zr/ /r/ r/r//' .se zr/Atr///7/;r/. vvc/gr/ .//////r/ /rrrerv.s/rrrro.
/A / prr.s r/.v/r//// pee/7/ /A/A. z r/rr/rr /pr /r//žr/ .Spe/r D//A.
Če pa daru niso dobili, so peli:
77r /e /rr.šrr /e Ar ez t/Ar/. rro/ /ežr errrr g///7r/ ////Ar/.
/'//rA. ////rA er rrr pr rrrr. zp/ee /rr ////7/r/ p.s/r rrr?
Danes peveetn jttrjevih pesmi vaščatti v glavnem darujejo denar pa tudi kakšno domačo dobroto.
Prebivalstvo Vt hka
Število prebivalcev Vrhka'" je od leta !8l7dosreditte Ib. stoletja v precejšnjem porastu, beta IS17, ki je bilo zadnje liudo lakotno leto na Kranjskem, je na območju vikariata Sv. I rojica utm lo 42 oseb, od teli za grižo I I, za lakoto pa Anton I Irihar z Vrlika.' ' Podobna porast prebivalcev je bila tudi drugje na Kranjskem v tistem obdobju, saj zaradi uvedbe novih kultur (zlasti krompirja) ni bilo več tako hudih lakot kot pred tem.Tako je leta I 854 živelo v vasi kar 65 ljudi več kot leta 1817 (takrat 105). Vas do danes ni bila nikoli več tako gosto naseljena kot tisto obdobje. V drugi polovici 19. stoletja je število rahlo upadlo in se stabiliziralo (na primer leta 1869 154 prebivalcev, leta 1910 pa 161 prebivalcev). Niti prva niti druga svetovna vojna nista prinesli velikega zmanjšanja števila prebivalcev, kot bi morda pričakovali glede na izselitev enega dela vasi v času druge svetovne vojne v izgnanstvo oziroma begunstvo. Leta 1953 je v vasi prebivalo 169 ljudi. Precejšen upad števila je opaziti takoj po letu 1960. Prav gotovo je to povezano tudi s slabšimi pogoji življenja, nerazvitostjo, morda predvsem z neurejeno infrastrukturo (ni vodovoda, slabe ceste ...). Vaščani so se odseljevali v druge kraje, doselitev pa ni bilo.
Danes živi v vasi približno toliko prebivalcev kot okoli leta 1830 (takrat 128), število hiš (danes so podatki za gospodinjstva) pa je naraslo. Leta 2002 je tako 123 vaščanov živelo v 38 gospodinjstvih. Še vedno je opaziti upad števila prebivalcev, med vaščani je veliko starejših ljudi (v okviru vasi KS Tržišče je to vas, kjer živi največ ljudi, starih nad 80 let), prirastek je majhen, doselitev praktično ni.
Če primerjamo vas s Tržiščem, danes središčnim krajem krajevne skupnosti, lahko ugotovimo, da je bila vas Vrhck po številu prebivalcev približno enaka oziroma večja od začetka 19. stoletja pa kar do
Vrltovčani pred.lelenovo hišo. prva tretjina2l) stoletja (Preslikava Ibto-gralije. last Julke Kiatnus)
2(l)[staivirl)ragieaŠosterič. roj Slap$ak
KUI.HIRA Rast fr / 2t)t)7
tridesetiti tet 20. stoletja. Leta 1900 je bilo t35Tržiščanov(Vrtiovča-nov !66). deset tet kasneje pa !50 (Vrhovčanov )6t). Pred drugo svetovno vojno, teta )937.je Tržišče dokončno prehiteto Vrhek. saj jev tržišču živeto IKKprcbivatecv. naVrhku pa t68. Po letu t9]() je začelo števito prebivateev v Tržišču skokovito naraščati (pritiod železniee. razvoj rudnika v sosednjem Krmctju ...) vse do sedemdesetih tet 20. stoletja. Leta 2002 je v kraju Tržišče prebivato 198 tjudi.
Skozi obdobje dvestotih tet so se na Vrhku kontinuirano ohraniti trije priimki lastnikov tliš (to je od začetka )9. stotetja do danes), in sicer Borštnar, Juntez in Umek. Prav gotovo pa tahko trdimo, da so potomci nekaterih družin še vedno prisotni v vasi, le priimki so se zaradi porok oziroma dedovanja spremeniti.
Na Vrhku so in še živijo zanimivi, prijazni, dohrovoljni ljudje, pa tudi po svoje posebni posamezniki. Konec t9. in v začetku 20. stotetja je na vrhu Vrhka živeta družina Sašek, po domače pri Sašku. Gospodar družine je tiodil k maši namesto v btižnjc tržišče v botj oddatjeno Sevnico. Vaščani so si ga matce privoščili in sestaviti na njegov račun dva verza: »Sašk, Sašk, kam štorktjaš?« Odgovor pa se je glasit: »U Sevnco, u Sevnco, k prvi maš.«
Kumcnistcč
Skozi stotetja vas ni pridobita nobenega pomembnega kutturnega spomenika, s katerim bi bita širše prepoznavna. To in vetiko pomembnost pa ji daje naravna vrednota rumeni steč oziroma pontska azateja (Rhododendron luteum, Azatea pontica), ki raste na območju vasi. Na Dotenjskem so odkriti prvo rastišče teta)954 med Brusnicami in Gabrjem pod Gorjanci, nastednje teto na Vrhu nad Boštanjem in na Vrhu pri topotovcu, teta t985 na Murovici nad Dotskim pri Ljubtjani in leta <986 na Vrhku. V tej vasi je torej četrto rastišče na Dotenjskem in takrat peto v Stoveniji. Gtedc na podatke Zavoda Rcpubtike Stove-nije za varstvo narave pa rastišča steča pri Ljubljani ni več in so tako v naši državi skupno te štiri rastišča. Rumeni steč je od teta )976 v Stoveniji zavarovana rasttina. Žal pa ga tjubitelji okrasnih rasttin zaradi njegove lepote, zanimivosti in redkosti prepogosto odnašajo s
Cvetoči rtiuieni .sleč. (l otu: Marjeta Bregar)
21 Ione Wr;iber.Htuiieui sleč rastlinska dragoeenostDolenjske.v: Dolenjski zbornik IW2 (Seidlov/hor-nik). Novo i))estolW2.str 102.in Ione Wraber.Rumeit)sleč ttidi četrtič na Dolenjskem, v: Proteus. $0.1087/ 88.1 juhljana 1088. str. 327-330
R.DI.UIRA
Rastb/2007
seboj. Marsikatero rastišče je zato že kar pošteno ogroženo. Rumeni steč je uvrščen tudi med sto ztiatnenitih rastlin na Slovetisketn. Je listtiati grm z dišečimi rnmenitiii cvetovi, ki zacvetijo v začetku tnaja. Steč uspeva na kistili tleh. na gozdnem robu ali jasi v družbi dreves gradna. kostanja iti bukve.
tslaVrlikugajctiaše) Bojan Repše iz Ljubljane iti ga I . jtinijal087 pokazal profesorju botatiike dr. Tonetu Wrabru.-' Danes sta v vasi dve večji rastišči, prvo pod kmetijo Štih in drugo v gozdu nad cesto, ki vodi iz Tržišča proti Krmelju. Kot pravijo starejši vaščani, so vedeli za rastišče sleča že pred letom 1086, le strokovnjaku s tega področja ga ni nihče pokazal, dokler ni to storil Repše. Žal tudi na teh rastiščih ljubitelji cvetja prevečkrat izkopljejo grmiček iti ga vzamejo s seboj. Z vstopom v Lvropsko unijo je bilo rastišče pod kmetijo Štih vkl jučeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. V letu 2005 so ga domačini uredili. Pojasnjevalne napisne table pa so bile postavljene junija leta 2007 in usmerjajo oziroma vodijo obiskovalca od gostilne Ulčnik do rastišča z nekaj osnovnimi podatki o rastlini. To prepoznavno rožo z Vrlika je Lovska družina t ržišče že leta 1087 predstavila na razglednici Tržišča.
Mirko Kambič
IDcut.schori.lcns/ciHr;ih!rchiv(D()-/A).Urkinnlenl3l2April24. Wien Kopija listine, odposlana V avgustu 2007 zahvaljujem sc direktorju DO/AproldrHcrnlmrduDcinlu.t)! inposrednikug arhivistu.lurctu Volčjaku i/Arhiva Republike Slovenije
2ScrgijVillnn./.godovinapravo-tvornosti in Slovenci l iuhljanalhVh.
str 433-441).
Del izvirnega besedila listine iz leta
1312.
KtllUIRA
Rastb/2007
MUNI NA REK! KRUPI
[Vitin pri izviru Krupe
Slovenski zgodovinarji so večkrat objavili, da se neki mlin na reki Krtipi omenja že leta 1312. tiiso pa povedali, za kateri mlin naj bi šlo. Kateri mlin naj bi torej čez nekaj let slavil scdemstoletnieo svoje omembe v listini, ki je še ohranjena v originala, znana pa je postala po kratkih povzetkih v registrih? Kaj pa če nam eclotno besedilo listine le pove kaj več o lokaciji mlina na reki?
Imel sem srečo, da mi je Centralni arhiv Nemškega reda na Dunaju poslal kopijo celotne listine, ki pravi, da gre za najzgornejši mlin tia reki Krupi. To pa je bil nedvomno mlin pri izvini, znati od leta 1825 tudi uradno kot llluparjev tuliti.
Izvirna listina (darilno pismo) je na pergamentu, opremljena s pečati na trakovih, pisana v nemščini, zavedena v arhivski seznam pod datumom: 24. april 13 12, z navedbo kraja: Črnomelj (v listini Schrnoml). Vsebine je za 17 vrstic v dolžini 25 etn ' Potrebna bo strokovna transkripcija, nekaj besedila je zakritega z lisami.
In vsebina listine? Elizabeta Črnomaljska daruje Nemški hiši v Ljubljani najzgornejši tuliti na reki Krupi skupaj s štirimi hubami ob isti reki. To je bila imovina njene matere, ki jo je prejela od svojega moža kot jutrno. Elizabeta s tem pismom daruje mlin iti štiri hube križnikom v Ljubljani za verska opravila v spomin svoji pokojni mami Gizeli
Pravni institut "jutrna" ni istoveten z doto ali z dediščino. Jutrna (Morgcngabe) je pomenila itnovino, ki jo je mož podaril svoji ženi zjutraj, po prvi poročni noči, kot njeno lastnino in njeno bodočo eksistenco. Jutrno je upoštevalo avstrijsko deželno pravo že leta 1237, torej prej, kot je postal tuliti na Krupi jutrna Cizcle, Elizabetine mame.*
Listina o mlinu in štirih hubah ob reki Krupi pomeni zanimiv prispevek k zgodovini Črnomlja. Elizabeta je bila žena Rogcrja belima. Darilno pismo iz leta 1312 so potrdile priče, ki so se vezale delno na Črnomel j, delno na druge kraje. Tu so imena: Konrad Črnomaljski, njegov brat Henrik. Konradov siti Winter. V kakšnem raz-
Rn Peru

3*3
tKucm evnerni <\'<?n Rt
Mirko Kambič MIINtNAKIKIKRUP!
3f. Komatar. [)csSdilossardiiv. MMK!W5.str. l72./ap.St.H9.
4l)u$atiKos.Urharji/aHdokra)ino iii/,uii)herk.l.iuhlj;inalW).l.str25. opomba') Kopijo tega rogistrami jc i/,ročilt)Kos.
5g)opombo4.tldd.str340
b Nadškofijski arhiv I juhljana (NŠAI.). Semič.krstna knjiga/alb7l m/,a 1723.
7gt.opomho4,lldci.str33H,3H0
KArhivKepuhlikeSlovenije.Iraiieis-eejski kataster. AS l7h.Weinherg (Vinji Vrh), St. 340.
VNŠAt.. 7.up Semič, krstne iti poročne knjige/a eitiramt leta
Kt)).H)HA
Hastb/2007
met ju so bili z Elizabeto Črnomaljsko, poročetio letlin. nam tli znano.
Nemški viteški red s centralo v Ljubljani se je v Belo krajino dobro zasidral. Zatiitnivo bi bilo vedeti, do kdaj je obdržal podarjeni mlitt in štiri kmetije. Zanimivo, da se v listini otnetija le reka Krupa, ne pa ime gradu ali tiaselja. Utemeljeno sklepatn, da je takrat sta) še drug mlin na Krupi, sicer listitia ne bi govorila o najzgortiejšetn tiilinu. lo potrjuje drttga listina, ki je le nekoliko mlajša od Elizabetinega darilnega pisma iz leta 1312. Govori namreč o dveh mlinih, datirana pa je z. letom 1351.
Ta izvirna listina se je izgubila, na srečo pa jo je imel v rokah zgodovinar Frane Komatar (1875 1922), ki je objavil seznam kar 551 listin turjaškega grajskega arhiva s kratkimi povzetki vsebine. Goriški grot* Albert IV., ki mu je pripadala Slovenska marka in Metlika, je teta 1351 podelil Andreju iz Gradca v fevd mlin na reki Krupi, "cine Muehle an der Grupp niederhlab des Sicmscr Mul" (mlin na Krupi nižje od semiškega mlina)'. Ta povzetek je dragocen, saj govori o takratnih dveh mlinih. Gradaški Andrej je prejel mlin, ki je bil po reki nižje od semiškega. Verjetno sc ne motim, če štejem za semiški mlin tistega pri izviru Krupe, ki ga listina iz. leta 1312 imenuje najzgornejšega. Tudi v Komatarjcvcm povzetku ni omenjeno nobeno naselje niti krupski grad ne, odločata je lega mlina ob zgornjem ali spodnjem toku. S tem dejstvom se bomo ponovno srečali pri mlinu na Dolenjcih.
Zanimiv dokument za zgodovino Bele krajine je davčna knjiga metliškega gospostva iz leta 1536, ki v seznamu vasi navaja tudi Krupo iz semiške tare, kjer ima gospostvo pet hub (kmetij).' Zapisana so tudi družinska imena davčnih zavezancev, ne najdemo pa niti najmanjše besede o mlinu pod vasjo. V urbarju metliškega gospostva iz leta 1593 so navedene za vas Krupo štiri cele in dve polovični hubi/ ni pa omenjen niti mlin niti ime mlinarja, kar bi pomenilo, da je to spadalo pod neko drugo evidenco.
Matične knjige župnije Semič so pomembe vir za imena mlinarjev pri izviru Krupe, v našem primeru predvsem za rod llluparjev. Že leta 1672 je bila krščetia Marjeta, hčerka Mihaela in Elizabete Hlupar. ki sta bivala v vasi Krupa, takrat še ni bilo hišnih številk, oče ni bil vpisati kot mlinar. Ecta 1723 je bila krščena Marina. Starši so bili Gregor in Marina Stukl, kraj otrokovega rojstva pa je jasno zapisan: "c.\ superiori molitia in Krupa (iz zgornjega mlina na Krupi), kar je pomenilo mlin pri izviru reke."
Verjetno so prišli IHuparji v semiško okolico in na Krupo s Potokov pri Rožnem Dolu, kjer je imel Janše Hlupar leta 1593 celo hubo (kmetijo), leta 1610 pa I latis I Hupat*, kot je zapisano v obeh urbarjih metliškega gospostva/ Leta 1825 je bil Jakob I Hupat* že vpisati kot lastnik mlina pri izviru Krupe. To dokazuje trancisccjski kataster za občino Vinji vrli." Na skrbno narisanem iti obarvanem planu je lega IHuparjevega mlina z. gospodarskimi stavbami, z izvirom reke in z jezom ter parcelami predstavljena zelo nazorno. Skalnati grič nad izvirom je označen po slovensko Na pečinah. V priloženem Protokolu, seznamu lastnikov parcel iti hiš, je zapisano ime Jakoba llhiparja. S tem jc dobil tuliti, imenovan nekoč najzgornejši na reki Krupi, semiški. superior. zgornji, novo ime: I Huparjcv mlin. Ta mlinarska "dinastija" je vladala pri izviru reke Krupe okrog 150 let. IHupat je odkrivamo predvsem po matičnih knjigah župnije Semič. Omejil se bom le na nekaj podatkov."
Mirko Kambič MLIN! NA K) KIRKU!'!
H) Miro Kambič. Janko Lavrin in Hluparjcv mlin. Kast. $t 3-4. str 343-345.
I! Pogovor/ Matjažem 1'nScm 7
septembra 2007
KtJt.lHKA Rast 6 / 2007
l.cta I820 se je Janez (Johan) ] Hupat* poroči! z. Ano Kolar s Praproti pri Krupi. V poročni knjigi je zapisano, da sta hi!a ženin in njegov očeJanez, poročen z Marjeto Plut, mlinarja. Mlinar pa je bil tudi mlajši siti Jakob, rojen leta I 799. ki se je leta I 836 poročil s Katarino Mainerič s Krupe št. 3. Ta Jakob I llupar je vpisan v Protokolu Irancis-cejskega katastra. Zanimivo je. da se rod mlinarjev ni nadaljevat po Jakobu, temveč po njegovem starejšem bratu Janezu, poročenim z Ano Kolarjevo. Leto po poroki sta dobila sina in mu dala. skladno z družinsko tradicijo, ime Janez. Ko je ta novi Janez Ulttpar odrasel, se je poročil s Katarino Simonič z Vinjega Vrha pri Krupi. Dobil je zelo rodovitno nevesto, saj mu je v dobrem desetletju rodila kar šest otrok, tri dečke in tri deklice. Kot prvi se je rodil Janez leta 1863. To je tisti znameniti Ulttpar, ki je ostal zvest svojemu mlinu vse do svoje smrti leta 1941. Klicali pa ga niso več Johan ali Janez, temveč Ivan.
Ivan I Hupat*, rojen leta 1863, si je izbral nevesto Marijo Pečavcrjevo iz Sadinje vasi pri Semiču. Poročila sta se 9. februarja 1887. Nevesta je imela I9lct, posvojimamijebilaizrodu Starihovih. Leta 1887 se je na Krupi rodil deček z imenom Janko Lavrin, le en dan po Hlupar-jevi poroki. Že kot osemletni šolarček je Lavrin rad zahajal v Hltiparjev mlin. kjer si je v sohi radovedno ogledoval mlinarjeve knjige, kat*je pozneje, kot že slaven literarni zgodovinar, romantično opisal. V reviji Kast sem že objavil, kako je Hltiparjev mlin stopil v literaturo. S tem sem primerjalno orisal usodo dveh dečkov iz iste vasi, ki sta postala odsev življenjske dinamike, vsak v svojem okolju. Oba sta vtisnila starodavnemu mlinu v slikovitem okolju trajen pečat."'
Ivan Ulttpar je bil zadnji iz "dinastije" mlinarjev pri izviru Krupe. Leta 1940 se je kot prileten vdovec poročil z Ano Jurcjevčič, vendar je že naslednje leto umrl. Mlin in žago je prevzel Anin sin Milan Jurejevčič, ki se je v letih 1942 do okrog 1988 izkazal za odličnega gospodarja in sposobnega mlinarja. Potem je mlin in žago prodal podjetni družini Puš. Mlinska kolesa so utihnila na ukaz zakonskih predpisov o vodnih mlinih, stavba in žaga sta ostali. Matjaž Puš, ki se je osredotoči! na svoje podjetje v Črnomlju (Žaga Zora, d.o.o.), se je resno zavzel tudi za svojo novo imovino na Krupi. Poskrbel je za manjšo sodobno elektrarno, naslednico nekdanje Hluparjeve. Obnovi! in utrdil je celoten dolg jez, uredil okolico ob tolmunu oh izviru, popravil pot in poskrbel za načrte, da bi obnovil že dotrajano I llupar-jevo domačijo z mlinom. Postala naj bi turistična zanimivost."
Milan Jurcjevčič se je poročil s Tino Tomc. Njena mati je bila sestra Janka Lavrina. Milana, zadnjega mlinarja, sem osebno spozna) že pred mnogimi leti kot prijetnega sogovornika. To, kar je vedel o svojem mlinarstvu, bi hitro utonilo v pozabo, posebno ker mlinov na Krupi ni več. Zato sem si nekaj nazornih podrobnosti skrbno zapisal.
Tako je pripovedoval: "V mlinu je bilo vedno veliko dela. Ob nedeljah so pohiteli k maši v Semič, potem domov in takoj v mlin. Ljudje so prihajali ves teden z vozovi, vozički (šajtrgami) iti peš z vrečo na rami iz celotnega semiškega okolja: Semič, Kot, Kal, Osojnik, Brezova Reber, Štrekljevec, Omota, Gradnik, Sodji Vrh, Črešnjevec in druge vasi. V naš mlin so prihajali tudi Poljci (okolica Podzemlja) in Gračani. če sta ob deževju Kolpa in Lahinja preveč narasli. Uredil sem si vodno turbino, da je šlo mletje hitreje od rok. Tisti, ki so prišli od daleč, so počakali, da je bilo zmleto. Mernik pšenice je zahteval 20 minut, da je postal moka. Za mernik pšenice smo smeli vzeti dva litra zrnja zase.
Mirko Kambič MLINI NA RI KI KRUPI
Lraneiseejsk: kataster i/ leta IK25.
SemičspomladiletalP55. (Ibto M. Kambič)
Ohmtvlieui je/ pri i/viru Krupe (2()()d)
KULTURA
Rast6/2007
Mirko kainhiC M!]N!NAK!k!kKt)!'l
12 Povzetek pogovorov / Milanom Jurejevčičem (Krupa St 4) do leta
2005
Kako je bilo z mlinskimi kamni? Beli kamen iz svetlega materiala je bil namenjen pšenici. Črni kamen je bil izklesan iz temnejše kamnine. služil je za mletje koruze, pa tudi za zmes iz koruze, pšenice in ajde. Za slabše zrnje, kije bilo namenjeno prehrani živali, smo imeli poseben mlinski kamen. Beli kamen smo očistili na vsake tri dni, črnega na osem. Za klesanje površine smo imeli posebno priostreno kladivo. Vse to čiščenje, klesanje in sekanje je zahtevalo potrpežljivo iti skrbno roko.
Hluparjev mlin je imel tudi štiri stope za luščenje zrnja, za ječmen iti proso. Postopek setu moderniziral. Kupil sem si že rabljen stroj na turbino in delo je steklo precej hitreje kot prej s stopami. Ventilator tega stroja sem koristno uporabil tudi za čiščenje pšenice. In kje smo kupovali mlinske kamne? Nekoč sem naročil dva bela kamna na Sorškem polju pri Kranju v vasi Jama. lam so klesali te okrogle kamne iz. kamnitih (konglomeratnih) tal nad strmo sotesko reke Save. Z vlakom so oba kamna pripeljali v Gradac, nato z vozom na Krupo."
Listina Elizabete Črnomaljske iz. leta 1312 potrjuje obstoj mlina pri izviru Krupe. Besedilo "cin Mul de gelegen ist aller ohirst an dem Wasser des Grop" (mlin, ki leži najvišje od vseh na reki Krupi) tudi jasno opredeli lego te podarjene imovine. Verjetno pa pove še nekaj več, da so namreč še drugi mlini na reki, ta, podarjeni, pa je najzgor-nejši.
Milmi.lurcjcvčič. /mlnjimkmir. s svojim srnjačkom
KULTURA Rast 6 / 2007
Darilna listina nas mimogrede opozori, da mlin ni bil zgrajen leta 1312, saj je bil že prej last Elizabetinega očeta (ime ni navedeno), potem od poroke last matere Gizele kot njena jutrna in končno last Elizabete, ki je darovala to imovino križnikom v Ljubljani. Najstarejša zgodovina krupskih mlinov ostaja še skrivnost.
Listina z letnico 1312, ki je ohranjena v originalni obliki na Dunaju, pomeni trdno osnovo za 700-letni jubilej mlina pri izviru Krupe. Primerno proslavo bi lahko priredile belokranjske občine v okviru izbranih projektov Belokranjskega muzeja v Metliki. Imela bi lep zgodovinski, družabni in turistični pomen. Delovni naslov projekta bi se lahko glasil: Kruh in vino.
Steklena čaša / vgraviranim grškim napisom KAI K' WI'Ak' (Ntt mnoga leta). Novo mesto. Uršljin. grobna najdba. 4. stoletje n. š. (Predmet brani Dolenjski mtt/ej Novo mesto in je trenutno na ra/stavi Na mnoga leta!)
RAST L. XV!!!
!vica Križ

ST 4()!4) DECEMBER2(M)7
!!!
MATEMAT!K IN FIZIK Z LJUBEZNIJO DO LUTK
Pogovor s profesorjem ))ušanom Modicem
Dušan Stanislav Modic je po izobrazbi prolesor matematike, lizike in astronomije, magister lizike, mentor mladim učiteljem, sicer pa je tudi amaterski gledališki igralec in režiser, lutkar, pisec in najbrž bi lahko še kaj dodali k imenu znanega novomeškega profesorja. Po eni strani stvaren naravoslovec, po drugi umetniška duša. Najbolje je, da uporabim kar besede njegovega kolega, profesorja Janeza Kolenca, kije zapisal: "Profesor Modic je profesor-vz.gojitelj v najžlahtnejšem pomenu te besede, svetovalec, vzgojitelj, organizator, vodnik in predvsem žarišče znanja in dela."
Marca letos je praznoval osemdesetletnico rojstva, marca je minilo tudi 50 let od stote predstave Lutkovnega odra, ki ga je ustanovil iti vodil na novomeškem učiteljišču
Od leta 1052 živi in dela v Novem mestu z manjšo prekinitvijo med letoma 1976 do 1982, ko sta oba z ženo delala v Ljubljani. Leta 1951 seje poročil z Novomeščanko Ružo Tekstor. Ustvarila sta si družino in dom, rodili sta se jima hčerki Marta in Irena. Zdaj je ponosni ded dveh že odraslih vnukov, Kristijana in Andraža.
Svoje življenje je posvetil pedagoškemu delu na področju matematike, lizike in astronomije. Ne moremo tudi mimo njegovega pionirskega dela pri načrtovanju, urejanju in opremljanju fizikalnih laboratorijev na novomeških in drugih šolah. Ob tem pa je vedno našel čas še za druge dejavnosti, delo v društvih in opravljanje različnih družbenih funkcij, še posebej na področju izobraževanja.
Kot dijak v Mariboru je bil skavt. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi te organizacije v taborniško organizacijo. Med službovanjem na novomeškem učiteljišču je po odhodu profesorja Julija Titla vodil taborniško organizacijo. Že kot dijak in študentje bil gledališki amater, igral in režiral. Še otrok se je ukvarjal z lutkarstvom. Za Novo mesto so v kulturnem pogledu zelo dragocena njegova prizadevanja pri ustanovitvi in vodenju lutkovnega gledališča v okviru učiteljišča.
Zelo dejaven je v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMLAS) vse od njegove ustanovitve. Za svoje zasluge pri delu DMLAS je prejel vrsto priznanj: za delo z nadarjenimi učenci (1970), za delo v društvu red dela s srebrno zvezdo (25-letnica društva, 1974), priznanja za delo (ob 30-letnici društva, 1978; ob 40-letnici, 1988) in red republike z bronastim vencem (1989). Na prvem kongresu DMLAS je postal častni član tega društva (1994).
Od leta 2001 je član angleškega društva Institut of Physics s pravico, da si po navadi v tujini za imenom lahko pristavi kratico "L inst P", ki izraža to dejstvo.
NAŠ GOST
Ivica kri? \t\!t\l\llkl\ll/lk /!.HIH!:/N!.l()l)()I.UTk
Dušil nvnuzrimrski oblekici.C'cljc4 aprila l<432;tbio: Pelikan
NAŠtiOSI
Rastb/2007
Leta 1987 je prejet za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja frdinovo nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Novo mesto.
Bil je delegat DMFA pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in član sveta Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, član različnih izobraževalnih skupnosti ter sodnik porotnik za mladinske zadeve pri novomeškem okrožnem sodišču. Kot urednik za matematiko in liziko pri Enciklopedijo Slovenije je v letih od 1973 do 1981 delal pri prvem osnutku geslovnika za matematiko, liziko in astronomijo. Pri Mladinski knjigi je bil dolga leta (1954 1987) poverjenik za mladinski tisk. Recenziral je učbenik za matematiko za osnovne šole (Moderna matematika) in liziko za prvi razred usmerjenega izobraževanja (SVK)). Do leta 1983 je sodeloval v različnih komisijah za učne načrte in za učila.
Še vedno je dejaven član društva, sodeluje pri njegovih dejavnostih, na srečanjih in občnih zborih sodeluje s prispevki, obiskuje strokovna predavanja, dela v Klubu za nadarjene učence v Novem mestu in se ukvarja z matematiko.
Pred leti je začel zbirati podatke za gradbeno zgodovino novomeške gimnazije. Načrti in podatki so zbrani v njegovem arhivu.
Po upokojitvi je začel reševati že davno zastavljeno nalogo: Poiskati vse trojice trikotnikovih podatkov, s katerimi je mogoče konstruirati trikotnik. Naloga je rešena in čaka na založnika.
Njegovi prispevki so objavljeni v različnih publikacijah: D/z/c/z/vAz/
/ZZ'ZZSI'CZZZ. Dc.sc//e/A7/CY/ Z7Z7VZ7/7ZcAAc^Z/ ZZZ'z7c//Z.ŠYYZ. Dcz/zV^Z/.šA/ ZCz/cZZ.
Dz/Zczz/sAz /z.s/. Dcz/zz,gzz.<Az' vcA/z/zA z/z/czz/zzcAAc /zzzz/zzzrzzzzc /zcz/zz,gzz.čAcgzz
z/z*ZZŠ7l ZZ. //z/ZCZZZ zz/zz'zzz/z r/lZZZZZl' DA// I. /rre.S//7/ ZZZZVZZZZZC.šAc .gZZZZZZZZrZ/C. Dc/z/. /'zzzArcZzzz z/c/zzi'cc, Dc/zzv.sAzz czzzzZzzzzA/. /7'c.scA. /zrzAzz v sz///', A/zzZczzzzz/zAzz v Azz/z. ZZ/irzzzzzzA rzz /z/z/Zc/z/z/Z/A/z zzz /zrzAzz. /'/ zz/zč/zzA rzz zzz',gzzzz/rz'zzzzz/'c zzzzzzzivzs/zzizzc.gzz z/zzerzz zr /žr/Ac. Nz/AsAz/ Az*z/z7z'Azz. Z/zz.s/. A/zzZczzzzz/zz:*Azz,/zrzz'Az /zsZ. A/c.sZzzc zz/zTc. .S/zc/zz. 7žz/zzzz...
Profesorja odlikuje žlahtni smisel za hmnor. Njegovi prijatelji in znatici ter nekdanji učenci se ga spotiiinjajo po izvrstnih šalah in anekdotah. Še vedno je iskriv in tudi vsakdanje pogovore poživi z mnogimi dovtipi in šalami. Ob božičnih in novoletnih praznikih sorodnike in prijatelje zadnja leta razveseljuje s prav posebnimi lepljenimi voščilnicami v obliki jaslic, ki jih iz barvnega papirja po več izvodov naenkrat izreže in zlepi sam.
- /r/zzZ/ZZ/C zr /ZZ'Zz/c.SZZZ*.sAc z/ztzf ZZ7C. /zz zz/c.szzz /c 6/7 l'Z/.Š Z7CC, /7Z*ZZ/Č.SZ7Z /Z .S Z Z /7ZZ.s/z//z 1'ZZ.Č /zzz// ZZ7 zz/zc .SC.S/ZZ. cc/zz ZZ////7Z/ zzzzzčzz. Dz/vc/Zc zzzzzzz Azz/ z/ .SVZ7/Z fzi7/CZZ/'.sAz' /zzz/z' z/zz VZZAC.gZZ /zz/A/zczz.
Rodilsetnseb. marca 1927 v Ložnici v Srbiji, kjer je bil takrat moj oče, Stanko David kot mnogi drugi slovenski profesorji nastavljen. Mati Terezija (roj. Vraničar) iz. Črn il pri Treh farah je bila gospodinja. Nasledn je leto je bil prestavljen v Črno goro, v Plevi je, kjer seje rodila sestra Brigita. Ker je bil za otroški dodatek potreben rojstni list. katoliškega duhovnika pa ni bilo v Plevlju. je oče sam krstil novorojenčka ob asistenci Rusa Poddcrcgina. Z njegovo ženo smo se čez leta srečali kot izgnanci v Požarevcu, kjer me je učila v gimnaziji srbščino. Moža so ji ustrelili Netilci v Kraljevu skupaj z njegovimi učenci. Ko je nemški častnik spoznal, da govori nemško, mu je rekel, naj izstopi iz vrste, česar pa profesor ni hote).
Po petih letih Srbije iti Črne Gore je dobil oče službo v Mariboru.
Ivica Križ MAIIMAIIKINI-IZIK /I.HIHI/NIJODOIUTK
Irnuljčieavi/vedbiolroškegavrtcav Celju Id32. Dušansedi prvi/desne

Dušan, fotografiran/a prvo legitimacijo, Maribor l')37;)bl«:Mcycr.
Vi/gnansIvuvPožareveu/malerjo. seslro in bratom
NAŠ COST Raslb/2007
Ivica križ MAHMAHK.INH/,[K. /uum/.NiJODOinik
VKostoleusso^nleinnarhenlui-keni izkopavanju. UkaprilaHM^
NAŠtiOS! Rast h / 2007
Tu sem zače! hoditi v šolo jeseni 1033. Bila je to IV. deška osnovna šola (1933 do 1938). Po opravljenem sprejemnem izpitu sem se vpisal na realno gimnazijo. Bil sem v tretjem razredu, ko so nas Nemci napadli. Julija so nas izgnali v Srbijo, najprej v Sevojno. kjer smo živeli v neki kmetijski šoli. Družine z otroki so nato preselili v LJžice, kjer smo prebili čas "Užiške republike" (od 22. septembra do 30. novembra 1941). Ko so jo Nemei zasedli, je oče dobil službo v Poža-revcu na gimnaziji. Otroci smo hodili v šoto. Tam smo oktobra 1944 dočakali osvoboditelje Ruse. Starši so se s sestro in bratom julija vrnili v Celje, jaz pa sem ostal še do konca avgusta v Požarevcu, ko so tne demobilizirali.
Ko sem bil četrtošolec, nas je razrednik odpeljal v Kostolac, kjer so kopali premog na površinskem kopu. da bi iskali arheološke najdbe. Jaz naj hi narisal predmete, ki jih bomo našli, l ahko hi se reklo, da sem že takrat, kot četrtošolec sodeloval pri arheoloških najdbah. Našli nismo seveda ničesar.
V Srbiji so se po stari navadi morali vsi dijaki spomladi ostriči "na balin". Seveda smo bili vsi ogorčeni, vsako leto znova. V šesti gimnaziji pa smo se zmenili, da se ne bomo pustili postriči. Ko je naslednjo uro prišel razrednik zanimivo, da je to bil učenec mojega očeta iz č rne gore. tudi begunec se je začudil, da še nismo postriženi. Nekdo je v zadnji klopi zamomljal, da se ne bomo postrigli "Kaj pravite?" je vprašat razrednik. Vstal sem sedel sem spredaj, pa nisem videl, da sem sam iti ponovil: "Ne bomo se ostrigli." "Dobro." je rekel razrednik. "Če se ne boš, se izpiši iz gimnazije, pa delaj kar hočeš." Naslednji dan sem bil prvi in edini, ki se je to leto ostrigel.
Leta 1944 sem postal vojni obveznik in sem bil mobiliziran, vendar so me zaradi okvare ušesa poslali v delovni bataljon, od tam pa v mladinsko knjižnico v Požarevcu, kjer sem kot bivši skavtski knjižničar uvedel sodoben način izposojanja. Takrat se mi je posrečilo rešiti profesorsko strokovno knjižnico požarevske gimnazije, ki je bila do osvoboditve shranjena v hiši neke profesorice. Knjige so prenesli v mladinski dom hkrati s knjigami dijaške knjižnice. To so bile večinoma znanstvene knjige v nemščini in francoščini. Dogovoril sem se s profesorjem, ki je skušal organizirati muzej, pa smo knjige prenesti k njemu v varstvo in tako preprečili, da bi jih mogoče uničiti.
[vica Kri? MAIHMAIIKINII/.IK /I.JUni/NIJODOItllK
4 ra/rcddcSkc osnovne Šote Maribor DuAan stoji prvi/desnevdrogi vrsti
Hrat Vlado (mala matura). i)u3an (velika matura) in sestra Hrigita. julij
l'Mb;!'oto:!'elikan
NASdOSI
Kast6/2()()7
Ko setrt se vrnil v Celje, sem imel sedmi razred že v žepu, sošolci, ki so ostali na Štajerskem, pa so morali polagati "nostriflkacijske" izpite. Profesorji so jim razlagttli snov. potem pa so bili izpiti. Med dijaki so bili tudi mnogi borci. Ker nisem imel drugega dela, sem hodil poslušat predavanja. Imenitno se mi je zdelo, da sem lahko samo posluša). Pa tne je profesor fizike bil je zelo dober vprašal, zakaj si nič ne zapišem. Nisem mu hotel razlagati situacije, na njegova predavanja pa nisem hodil več. (Podobno počnem zdaj. ko sem upokojen. Hodim na predavanja in uživam, ko podajano snov lahko razumem.)
Osmi razred sem potem napravil v Celju in maturiral z odliko. Takoj po končani gimnaziji sem sodeloval v delovni brigadi pri regulaciji reke Pesnice leta 1646, kasneje kot študent pa pri gradnji študentskega naselja v Ljubljani. Mojo prijavo za delovno brigado Šamac-Sarajevoje zdravnik iz zdravstvenih razlogov odklonil. Ime) sem srečo. V brigadi je izbruhnil tifus, en sošolec mu je podlegel, zaradi karantene pa sta se dva meseca kar zavlekla.
Kot zanimivost naj povem, da sem bil v delovni brigadi že v Užiški republiki. Jesen je bogato obrodila. Iz obmejnih krajev Bosne in Srbije so prebivalci pobegnili. Zato so poslati nas, izgnance in druge begunce, pospravit letino v hribe okrog Vardišta. Tam smo bili tri dni in pospravljali pridelek, koruzo, sadje.
Po maturi sem šel študirat matematiko na univerzo v Zagrebu. Ob vpisu sem videl, da ni same matematike. Moral sem vpisati pod A teoretično matematiko, pod B racionalno mehaniko in teoretično flziko, pod C eksperimentalno flziko. Ta izpit sem z nekaj kolegi opravi) predčasno po tretjem semestru.
Študij sem po dveh letih nadaljeval v Ljubljani. Tu je bilo malo manj reda. Namesto sprotnih izpitov in kolokvijev je bilo treba opraviti izpite v paketu, zlasti ker ni bilo mogoče pravočasno slišati vseh potrebnih predavanj, knjig pa ni bilo. Z zamudo sem diplomiral leta 1956, imel pa sem že šest let delovne dobe.
Ko je bil na predlog društva na šmarješkem občnem zboru organiziran podiplomski študij za profesorje srednjih šol iz. fizike, sem leta 1975 opravil magistrski izpit. Kasneje sem znanje izpopolnjeval na seminarjih in tečajih iz matematike in fizike, ki sta jih prirejala Zavod za šolstvo in Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter inštituti
[vica Kri? \t.\H\t\l!k!NI!/!k /.IJttH!/.NI.!()D()[.tlik
Ohtnattiriuaediskil.gitmui/iii.uiuij l'/4h.l)u3an drugi / desne v drugi vrsti; foto Pelikan
za učitelje tnatematike in lirike. V tujini sem hi! na podiplomsketn seminarju v Gentu in Liegett (1969, 1971, 1972).
- A7/Ar/ /c////ZeA///// tv/.še r/t7/7'///e' e r//.v/' //.sz/r/t'/////oA//7Y//7r7.s7/	//e/7e-
//e\Y////7/ //;/ s/ er//;// .šr///. A/e vse /// Ar// s/e/Jr;;/eet';/// r/r/ t'r/.še ////r/Ar//77ve2 Naj odgovorim najprej na zadttji del vašega vprašanja. Poučeval sem svoja predmeta, matematiko in tlziko, na učiteljišču, gimnaziji, zdravstveni šoli, šolskem zdravstvenem centru in srednji ekonomski šoli; ( tu tudi llnančno matematiko), opisno geometrijo na srednji tehnični šoli za lesarstvo, kasneje tudi astronomijo na gimnaziji. Vmes setu poučeval matematiko na tečajih za otlcirjc in izobraževanju ob delti (Bil sem na primer prvi inštruktor za delavce tovarne zdravil Krka, ko je nastajala.) (Ko sem prišel na celjsko učiteljišče, so mi najprej naložili pouk kemije. Najbrž so me zamenjali z očetom, ki pa je bi) kemik.)
Poučevati sem začel še kot študent na nastajajoči XII. gimnaziji v Šentvidu. Ker je neka profesorica iz. Celja iz družinskih razlogov želela priti v Ljubljano na moje mesto, me je ministrstvo sredi šolskega
Na gimnaziji v Šentvidu. 4. h ra/ied IjuhljanaldSt!
NAŠ (i()SI Rasth/2007
Ivica kri/ \{\l)\l.\llk!\H/lk /[..HiHI/NIJOnomik
Ru/a in DuSan po poroki, avgust D5!:tbtu: Pelikan
kotra/rcdniklanaučitcljiščuvkc-Iju. 2. aprila l')52; loto l otolik
Ra/redniks lli razredom gimnazije*
Ntivo tnesto lbtit/64 Drugi z desne v prvi vrsti je l .ojz.e Peterle.
NAŠ GOST Kast6/2t)07
teta hoteto premestiti. Temu sem se upr), pri tem me je podprl tudi ravnatelj Medved. Toda jeseni so me vendarte pretrtestiii na cetjsko učiteljišče, čeprav setu se na šoli izkazal iti so me /a moje uspešno delo oh koncu leta nagradili.
Pred prihodom v Celje sem se poročil. Po enoletnem poučevanju v Celju so me na lastno prošnjo premestili v Novo tnesto. Čeprav sem si želel poučevati na gimnaziji, sem dobil prosto mesto na takrat nastajajočem učiteljišču, ki je leta 1952 imelo prvič zaključne izpite, l u sem deloval od leta 1952 do 1963, potem sem zaprosil za prosto tnesto na novomeški gimnaziji do leta 1976. Oktobra 1974 sem bi) imenovan za pomočnika ravnatelja, dne 23. maja 1975 pa za v. d. ravnatelja na novomeški gimnaziji. Zaradi nerešenih in neurejenih razmer (ker ni bilo profesorja za flziko, sem poleg ravnateljevanja učil 20 ur tedensko) sem konec avgusta 1976 podal ostavko. Z ženo sva se preselila v Ljubljano. Učil sem do leta 1982 na Šolskem zdravstvenem centru (ob uvedbi usmerjenega izobraževanja preimenovan v Srednjo šolo za zdravstvo in farmacijo). Takrat sem se vrnil v Novo mesto in učil na Družboslovni in ekonomski šoli Novo mesto do junija 1987, ko sem bil zaradi dopolnjene delovne dobe upokojen.
Ivica Kri? MAIIMATimNII/IK /IJUHI/NI.I()l)()ltnk
NAŠtiOSI
Hast6/2()()7
Ob redni službi sem /uradi pomanjkanja matematikov in fizikov honorarno poučeval še na ŠZD (1963 1972), nadomeščal profesorje matematike na osnovni iti ekonomski šoli ter na različnih tečajih, omenjenih že prej. Leta 1962 sem sodeloval na Skladu za šolstvo občine Novo mesto ob uvajanju novega načina za financiranje šol. Od leta 2000 imam občasno predavanja za nadarjene učence v Klubu za nadarjene učence v Novem mestu. Kot upokojenec sem leta 2007 imel 20-urni tečaj iz astronomije za ljubitelje zvezd na RIC Novo mesto.
- Ac/č/Vovo// //7 7//7/*c/77//r/// ,\Vc //r/Ao//;c' //č/V/z/ce 7777 /////og/V/ A77/77/7. /r/Zc/r/t'//// 777*7/77 //7 77/777777/e r// ////.sA/zse //7 v/z/e //re/7c er' /r	l es
Č7/.S s/c .se ro\'e7/o//. 7/77 /e /77///r*ev7//7/e /zr/Ae /777%'er7/7777 s /zzz.cA/z.s/. Z77/77
/77777*77 Š7//z/ 77777'/7 /77*7777^7*7777 77/77'7'777//7'77e //77V/7/7'e 777	^777*777// V77/	/777//
/77/7777777777'7/e.
Najprej kratko pojasnilo. Šote so imele običajno le posebne učilnice za flziko, kemijo. V njih je učitelj ob razlagi tudi eksperimentiral, seveda, če je ime) s čim. Po drugi svetovni vojni se je število šol močno povečalo. Stare šole so več ali manj imele opremo za poskuse. Po vojni ustanovljene so bile iz objektivnih razlogov brez nje. Ko so na učiteljiščih leta 1954 uvedli vaje za učence, bi potrebovali tudi laboratorije, prostore, kjer bi vaje lahko izvajali. Zadovoljiti so se morale s prostori, ki so jih imeli doslej. Zato so učilnice za liziko opremljali tako, da so v njih mogli izvajati tudi vaje. Pribor za to je bil shranjen v kabinetu, kot smo rekli shrambi za učila. Prostori za pouk so bili uporabljani za oboje, pa se je nekako uveljavil naziv laboratorij.
Učiteljišče kot novoustanovljena šola ni imelo učil za liziko. Kupljena so bila nekatera, ki so jih izdelale nove tovarne uči). Ker sem poskuse hotel pokazati, sem poskušal sam izdelati nekatere priprave, ki sem jih lahko izdela) iz lesa, stekla, koščkov kovine. Ko smo začeli leta 1954 z vajami, je bilo kar nekaj priprav, ki so omogočale preproste vaje. Nismo imeli nobenih merilnih naprav. Vse je bilo improvizirano. Ko je leta 1958 gimnazija postala štiriletna, seje učiteljišče iz osnovne šole preselilo na gimnazijo in uporabljalo njeno bolj bogato zbirko le popoldan za vaje, ker je bila dopoldan učilnica le navadni razred, v katerem je bil pouk gimnazijskih razredov.
Leta 1960 je oddelek za šolstvo organiziral Pedagoški teden in razstavo učit. Razstavo je obiska) visok funkcionar pa sem ga vprašal, če ve, katera noč je najdaljša. Ker ni vede), sem ga poučil: "To je tista noč, na katero mislijo odgovorni, ko pravijo, da težav v šolstvu ni moč rešiti čez noč. la traja že od leta 1945."
Polagoma so postale vaje učencev obvezne tudi v gimnazijah. Gimnazija je dala v fizikalno učilnico napeljati trofazni tok. (Odkar je bila gimnazijska stavba prenovljena ob njeni 250-letnici, ga ni več.) Med počitnicami leta 1964 je bila fizikalna učilnica po mojih načrtih preurejena v laboratorij, v katerem so bile možne llzikalne vaje in tudi predavanja. Dotedanji amfiteaterje bil spremenjen v stopničasto dvorano s tremi višinami in delovnimi mizami z elektriko, napeljana voda ob eni steni, narejene mizice za tehtanja (ko bodo kupljene tehtnice), tudi 12 štoparic smo kupili, tedaj so bile možne nekatere množične vaje. Vsi učenci so delali v skupinah po dva ali tri enako vajo istočasno, lo je bil dober začetek. Postopoma so bili kupljeni tudi drugi inštrumenti, zlasti ko je morala gimnazija marsikaj urediti, da
Ivica kri? \].\l!\t\!!KI\!!/!s /. l .]UHi:/NI.!()!)()I.U!k
l i/ikalni tečaj, avgust 1959.
je dobila dovoljenje za potik. Leta 1971, ko so bila izpraznjena nekatera stanovanja, so tlziki dobili še en laboratorij, preurejena sta bila tudi laboratorija za kemijo in biologija. Načrte sem pripravil jaz. Takrat je bil tudi narejen osnutek za razporeditev prostorov tako. da bi vsak predmet imel svoj prostor. Izraz "kabinet" je takrat dobil novi pomen. To je učilnica, v kateri se poučuje le en sam predmet, zanj so tu zbrani vsi pripomočki.
Ker sem poučeval tlziko na Šoli za zdravstvene delavce, ustanovljeni leta 1963, setu ob razumevajoči podpori ravnatelja Jožeta Škufce tudi tu uredil laboratorij za vaje bodočih medicinskih sester (1966 1969). Aparati in priprave za vaje so bili pripravljeni nalašč za vaje medicinskih sester. Žal tega laboratorija ni več, odkar je bil zgrajen ŠC tehničnih srednjih šol. Podobno sem uredil laboratorij za liziko tudi na ŠZC v Ljubljani, ko sem tam poučeval
- .STo/c	/cAtA/T/c .s/e	/;?(//	/wA//r/?e Ao/cgc.
Pri DMI-A sem bil sekretar za pedagoške dejavnosti. Redna aktivnost so bili mesečni aktivi, na katerih so nas kolegi z univerze ali drugih šol seznanjali z novostmi v stroki, načinu poučevanja, novih učilih in podobno. To je bila ena od prvih dejavnosti društva. Jaz sem nadaljevat delo mojih predhodnikov. V tem okviru so bila predvajana učila leltron v Ljubljani, Mariboru. Murski Soboti, kasneje tudi na razstavi učil na Gospodarskem razstavišču Tu setu med trajanjem razstave s skupino učencev izvajal "fizikalni pouk v specialni učilnici", pri katerem smo na mizah izvajali v skupinah fizikalne vaje.
Za Izobraževalno skupnost Slovenije sva s kolegom Janezom l-cr-barjem preskušala učila, uvožena od tlrme leltron. za pouk atomikc. Potem sem pod okriljem DMFAS organiziral uvoz teh učil za gimnazije. Izobraževalna skupnost je šolam krila del stroškov. Judi za projekt SVIO so bili izdelani predlogi za opremo fizikalnih laboratorijev, kasneje so bili organizirani seminarji za izvajanje.
Ko so bili uvedeni naravoslovni dnevi (1982), sem sodeloval pri seminarju za organizacijo naravoslovnih dni s fizikalno vsebino z NAŠuosi	brošuro Fizika v naravoslovnih dejavnostih, ki je upošteval sodelo-
Kast /s/2007	yartjc vseh strok, ki se poučujejo na šoli. Ko sem na seminarju pokazal
mode) srca kot dvojne tlačilne črpalke, sem doživel "aplavz na odprti
tvicaKri?
MAHMA!lk!NI'!/!k
y.uum:yN!.!<)[)()!,u'!K
NAŠtiOS!
Rast/i/2007
sceni". Navzoči so mi spontano zaploskati. Model je bil zares imeniten. V domačem okraju sem na zahtevo prosvetnih oblasti v letih 1953 do 1960 organiziral in vodil več tečajev za učitelje osnovnih šol; llz.ikalno-matematičnc, za tehnično vzgojo (tudi lutke smo delali), o preprostih učilih za mehaniko iti podobno. Seveda sem pa svetoval tudi svojim mlajšim kolegom, če so to želeli in če so sploh bili na šoli. V začetku sem bil sam.
-	T/7777//77 /e/ če c/A/nv/o 7/77/77/77/7* v D/MŠ/v?/ 77777/7/77777/7A77V. //r/Aov m
77A/7 777777777771' ,SV771'7*/77/7* 777 .S/C 777^// 77/7*,t/771' 7Y7A/77/ 7*/7777.
Res je. Lahko bi rekli, da sem tudi eden od ustanovnih članov. Hi) sem eden od dveh študentov, ki sta se udeležila ustanovnega občnega zbora v semcstralnih počitnicah leta I94S. Sedela sva v dvorani, poslušala razpravljanje. Pri vprašanju, koliko članov lahko zastopa predsednik društva, se je prof. Moljk namuznil in rekel: "V limiti zastopa vse člane." Takrat si še ni predstavljal, da bo veliko kasneje kot predsednik društva imel ogromno dela in res moral delati za vse člane. Na začetku ni bilo veliko članov. V glavnem so bili iz Ljubljane in okolice. Na občni zbor v Idriji smo se vsi peljali le v enem avtobusu. Ob 25-letnici društva v Celju sta bila potrebna že dva avtobusa, da smo se lahko vsi peljali na izlet. Žal nas jc takrat prepodil snežni vihar. V društvo sem se bolj dejavno vključi) v šestdesetih letih, ko sem postal odbornik. Moral sem organizirati mesečne aktive. Ko je postal dr. Moljk predsednik, je želel, da bi bil jaz podpredsednik. Po njegovem odstopu sem za tisto dobo prevzel vodenje društva. V nasprotju z ustaljeno prakso, da društvo vodi univerzitetni profesor z doktoratom (čeprav je bil prvi prof Jeraj, ki ni bil na univerzi), sem tako bil srednješolski profesor, ki je vodit društvo. Nekaterim to ni bilo všeč. sicer je pa mandat trajal le eno leto. Ko je bil potem predsednik dr. Prijatelj, je tudi on želel, da ostanem podpredsednik še naprej. To je trajalo kakšnih deset let. V tem času sem skrbel predvsem za llnančno plat društva. Potrebno je bilo zagotoviti denar za delo: tekmovanja učencev in dijakov, predavanja, izdajanje knjig in drugo.
-	Ae/T/ /999 s/c o9 /29. 7J/7/TZ//7777' ro/.s/vr/ 77777/7*77777/7/177 /77 /7;/Ac7 A'777/77 A'77777'77 V 77771'777777'AA/ A77/7'r7777'7 A/77*777777 ./777*77*77 /77V/77'7/l'//7 A/777777/77A A77 7'77C-A/771'77. 7777.s/c7/77/C /e/77 776 59. 77/7/e/77 7 7'7 77/7'_7/771'7* A7777 /7 /777 A/7* .1/7//77'f7A/77V7/7 7777 /77*777/7/177/77/77 7777 77/77*777/777 r/7777'77 7/7*77A/l*77 777 77/7/77V/// fA/T/AT* 77 7 7/ 7*777 V 7*77c/77'777/7 7*7*1*7/77/7. 7/77A7*.!/// A/e. 7/77 A77 77777 7777 7 77/A/777 /77A7 /777A/77V7/7 A/777-777777.1^77 /7/77A7Ž77.
Karel Kunc se je rodi) v Novem mestu, bil novomeški dijak, kakih deset let je tu učil, tudi njegova hčerka je tu poučevala kratek čas. Po njegovih učbenikih za aritmetiko in algebro sem se uči). Bil je edini, ki jc med obema vojnama pisal učbenike za ta del matematike in liziko za nižje razrede. Za geometrijo so bili kar trije. Spominska plošča na njegovi rojstni hiši jc ena redkih v Sloveniji, kije postavljena nepesniku. Predložil sem tudi. naj mu posvetijo kakšno ulico, pa niso našli primerne. Ob petdesetletnici smrti je DMI A ob prisotnosti njegovih sorodnikov in članov društva na grob na ljubljanskih Žalah položilo venec.
-	/'77/7*g 77777 77 V77A/77V777/7 r 77777777A/7 /7' VT7A77 r71'//7'77/7* A///' A/^/lAr/ C7/r/777-77777V77/77 /777/7 g/7'7/77/7AA77 7/7*/7717777A/.
Moj prvi "gledališki nastop" jc bil v otroškem vrtcu pri šolskih
Ivica Križ MA!TMA!'!K.!N!-!/.!K /I.H)m:/,N!.l()l)OI.I!!K
NAŠ GOST Hast6/2007
sestrah v Cel ju, kjer sem igral palčka v Trnul jčici. Megleno se spominjam,dasem kotdrugi palčki Irmdjčici podaril rožo. Po igri smo se vsi igralci fotografirali. (Predstava je bila natanko tam, kjer smo čez kakih petnajst let imeli lutkovne predstave z marionetami.)
V	šolskem letu 1944/45 sem kot scdmošolee sestavil Skeč iz dijaškega življenja, ki smo ga še z drugimi točkami predvajali na družabnem večeru v Pctrovcu na M lavi, kamor nas je odpel jala profesorica srbščine Poddcreginova proti koncu šolskega leta. Žal sta bila samostan in cerkev, ki nam ju je hotela pokazati, požgana.
Po vrnitvi iz Srbije sem veliko prostega časa uporabil, da sem sodeloval v Tednu ljudske kulture v Celju leta 1945 pri zborni recitaciji AladinaLaneaŽivakri. Režirat jo je Milan Stantc, ki mi je kasneje dal vlogo v Gogoljevem Revizorju. Skeč iz Srbije sem prevedel in popravil po nasvetu režiserja Jožeta Tomažiča, nato smo ga predvajali na akademiji, ki jo je mladina gimnazije priredila ob zaključku polletja 1946. Naš razred je nastopil z zborno recitacijo Duma in uvodom Z vlakom. Bilo je še nekaj drugih točk. ki so nam jih pomagali pripraviti na mojo prošnjo nekateri profesorji, zapel pa je tudi gimnazijski pevski zbor pod vodstvom H. Kuneja. Ravnatelj dr. Blaznik je bil tako navdušen, da nam je dovoli plesati do polnoči.
V	tem šolskem letu sem igral še v Vdovi Rošlitiki, pa Maturi, ki ju je režiral Jože Tomažič in celo v Kralju na Betajnovi, ki ga je režiral znameniti Fedor Gradišnik. Pred maturo smo na željo našega razrednika dr. Pavla Strmška izvedli njegovo igro Šolski sluga Kos, ki jo je režiral Jože Tomažič.
V	mojih študentskih letih 1947 in 1948 je v Zagrebu delovalo slovensko društvo Slovenski dom. Njegovi člani so vsako teto uprizorili po eno gledališko predstavo, pri kateri smo sodelovali tudi mi, zagrebški študenti. Predstave je režiral I linko Nučič, igrala je tudi njegova žena. Vika Podgorska, pa še kakšen znani slovenski igralec, ki je takrat delal v Kazališču. Igral sem v Desetem bratu in Matičku se ženi. Potem pa smo se odpeljali še na izlet v Postojnsko jamo in na morje. Takrat sem prvič videl morje.
V	letih 1948-1950 sem bil član študentske dramatske družine, ki je delovala v študentskem kulturno-umctniškcm društvu ŠKUD. (Pevski zbor in njegova folklorna skupina delujeta še danes.) Tedenski sestanki so bili nenavadno zanimivi. Vodil jih je režiser France Jamnik. Igrali smo Benavcntcjevo igro za lutke Ideali in koristi. Glavno vlogo je igral Mile Korun, takrat študent arhitekture, danes znameniti režiser. Predstavili smo jo v okoliških gledališčih, nekaj predstav je bilo v Drami.
Potem pa sem kot učitelj z učenci prirejal različne zabavne prireditve na šoli. Najprej v Šentvidu. Mešanico recitacij, baleta (dve učenki sta hodili k baletu) in seveda igric. Sestavil sem parodijo Razvoj drame. Najprej grška trilogija recitacija ŽABE, nato srednjeveška, ko so igrali samo moški, tudi ženske vloge viteška žaloigra (vzeta iz iger za krompirjeve ročne lutke) in še moja dramatizaci ja Andersenove pravljice Budalo, kot je naslov prevedla moja prateta Ljudmila Prunk-Utva. Uspešna reč.
Podobno zadevo smo ponovili v Celju na učiteljišču, lo je moje učence, ki so prišli od vseh strani, tako zagrabilo, da so se zlili v monoliten kolektiv. V tretje gre rado. Na novomeškem učiteljišču tretja ponovitev ob novoletni jelki. V Novem mestu smo stanovati nekoliko izven mesta. Pa so me mladinci iz. Mačkovca in mladinci iz
Ivica Kri/ MAIIMAIIKINII/IK /!..mHI/NI.!()!)()I.UTk
t očne prosili, da jih naučim kakšno igro. !n smo zopet igrali (1953 1956).
- A7er/ //cAcA////o r/o/e/t/.s Ao "////r/r/ef/o " /rr/ .s/c /;r//7ro//'	A(7/ /te/r-
Z///A///' /7/ /;rtAr//*.\A/ /;?e/7/or:
Z lutkami sem se ukvarjal že kot otrok, ko sem imel s prijatelji lutkovno gledališče. Včasih smo šli v marionetno gledališče v Narodni dom, ki so ga imeli sokoli. Ponovno sem se lotil lutkarstva, ko sem prišel iz izgnanstva, proti koncu gimnazijskih let. Slikar profesor Cvetko Ščuka je imel lutkovni oder za marionete. Sposodili smo si njegove lutke in oder, ga postavili v dvorano dijaškega doma. ki je bil v nekdanjem samostanu šolskih sester, in imeli nekaj predstav. Kasneje je bil oder prenesen v [Dolgo vas, kjer je stanoval profesor Ščuka in potem smo igrali tam.
Če smo hoteli pobirati vstopnino, smo morali vstopnice kupiti na davkariji, kjer smo plačali ustrezni davek, še preden smo vstopnice sploh prodali. K predstavi je prišel uradnik preverjat, če so vsi kuponi res odtrgani. V Novem mestu, čez kakih sedem let. ni davkarija nič preverjala. Menda smo kot kulturno-prosvetno društvo bili oproščeni. Je pa avtorska agencija zahtevala, da ji plačamo za izvajanje iger del pobrane vstopnine, kar smo tudi dvakrat na delo pošiljali. Zdi se mi, da smo za poštnino plačali več. kot smo poslali. Sicer se pa ne spominjam več dobro.
V Novem mestu sem postal mentor Prosvetnega društva učiteljiš-čnikov [Dragotin Kette, kije imelo različne sekcije. Pna med njimi je bil lutkovni oder, ki je bil ustanovljen 6. oktobra 1952. Prva predstava. Horakov Strah ima velike oči. je bila uprizorjena novembra 1952 na odru na hodniku osnovne šole. kjer so bila vgrajena dvokrilna vrata. Krila so nosila letvico z zadnjo zaveso, med podboje smo položili igralno polico. In šlo je! Zastor, razsvetljava, kulise, zavesa, za katero so bili skriti igralci ...
Začetki so bili skromni. Pii pouku profesorja [zidorja Moleta so dijaki prejšnje šolsko leto izdelali kaširane glavice za ročne kitke, člani lutkovnega odra pa so jim sešiti obleke. Tašča, ki je delala v šivalnici Industrije perila na (davnem trgu, je prinašala trikotne koščke blaga, ki smo jih morali najprej sešiti skupaj, da smo dobili dovolj
Pred predstavo /a iutkovnim odrom novomeškega učiteljišča, M)57
NAŠ (.OSI Rast (. / 21X17

Ivica Kri? MATIMAHKINI'I/.IK /i..nim:/.N!.i()!)oi.uTK
V krogu družine, junij Id6(r
Modičevi in lekstorjevi. Novo mesto t%X
Dušan/vnučkoni in ročnimi lutkami
NA.Š(i()SI
Kast6/2()07

Ivica kri/ \)A!!\t\ilkl\H/!k
/[..mm/NiJonoinTk
NAŠtiOS!
Hast6/2()()7
velik kos, iz katerega smo ukrojiti obleko. Za stoto predstavo smo z vstopnino že dobili dovolj denarja, da smo kakšno obleko sešili iz novega blaga. Pravzaprav nismo prosjačili za denar. Raje smo videli, če je kdo sam kaj dal. Gradbeno podjetje Krka, kjer je dela) tast, nam je ob zaključku sezone dalo nekaj tisoč dinarjev. Društvo prijateljev mladine je napaberkovalo deske za novoletno jelko. Ker niso vseli porabili, sem prosil kolega profesorja I rdana, naj mi jih nekaj dajo. Iz teh desk je mizarstvo, ki je bilo v sosednji stavbi, po mojih skieah izdelalo španske stene, ki sestavljajo oder. Imeli smo dve igralni polici. Za drugo, zadaj, je bil potreben zložljiv praktikahel. Blago za zakritje se je tiekako našlo na šoli. Zdi sc mi, da je delo plačalo učiteljišče.
Prva predstava na novem odru je bila marca 1953. (Skoraj točno čez štiri leta je bila stota predstava.) lega leta smo začeli tudi z gostovanji po dolenjskih krajih, gostovali smo tudi med počitnicami. Na učiteljišču sta bili po dve predstavi vsako drugo nedeljo dopoldan. Za gostovanja sem izdela) manjši zložljiv oder, ki smo ga privezali na kolo in šli kam igrat. Zgodilo se je, da smo gostovali v Črnomlju, istočasno je imela druga skupina nedeljski predstavi doma.
Marsikomu smo pomagali z nasvetom ali načrtom. Tako sta imeli taborniški družini v Straži in Črnomlju svoji lutkovni gledališči. I udi na šolah, kamor so prišli naši dijaki kot učitelji, so si omislili lutkovna gledališča.
Marca 1957 smo imeli slovesno stoto predstavo, povabili smo predstavnike političnega in kulturnega življenja, ker stno končno želeli dobiti primeren prostor za oder, da ga ne bi morali prenašati iz drugega nadstropja v pritličje, pa mogoče kaj več denarja. V izložbi Novoteksa je bila urejena razstava z maketama obeh odrov, otiega na hodniku in velikega, zložljivega. Naša pričakovanja so se izjalovila.
Po stoti predstavi je bila sezona 1956/57 uspešno zaključena. Priznanje Sveta Svobod in prosvetnih društev nam je dalo novega poleta.
Jeseni I95S se je učiteljišče preselilo v gimnazijsko poslopje, ker so postale gimnazije štiriletne srednje šole. Moj razred je imel pouk v nekdanji risalnici, ki je bila velika za dva običajna razreda. Vanjo smo postavili lutkovni oder, kar je bilo dobro za razred, ker ga je zavesa razdelila na dva dela, pa se je učilnica nekako zmanjšala, lutkarji pa so dobili stalni prostor za svoj oder. Ravnatelj Milan Smerdu je dal pri mizarju narediti dva velika lesena kovčka, v katera smo shranjevali lutke, rekvizite, knjige iti drugo. Niko Pavlič nam je naredil načrt za prenovo električne razsvetljave. Predlagal je nizko napetost 12 voltov, preračunal podatke za transformator, ki naj bi napajal avtomobilske žarnice s podolgovato nitko, nameščene v svetlobnem koritu nad igralno polico in reflektorje, s katerimi bi osvetljevali lutke spredaj. Z deli, ki smo jih kupili, je naredi) razdelilno iti stikalno ploščo. Ohišje za aluminijaste reflektorje je naredil klepar Bevc, Kovinar je izdelal nekatere dodatne dele zanje. Ravnatelj ljubljanskega Mestnega lutkovnega gledališča Polde Dežman je bil nad razsvetljavo navdušen. Občina nam je pomagala, da smo nabavljene reči lahko odplačali.
Ker jc tiste dni v Sloveniji gostovalo svetovno znano hohnstcinsko lutkovno gledališče, jc Svet Svobod in prosvetnih društev organiziral za naše lutkarje seminar v Novem mestu, ki ga je vodil znani lutkarski režiser Jože Pengov, prišli pa so tudi hohnstcinski lutkarji in nam odkrili nekaj svojih skrivnosti. Seveda so imeli za nas tudi lutkovno
Ivica kri? MATIMAIIklNII/lk /I.JUBI/NIJODOlUlk
Pogovor o pouku ll/ike na občnem /boru DMI ASRS. Bernardin 1976
Seminar/a profesorje li/ikeouporahi predlaganih učil/afi/iko po načrtu/a usmerjenoi/obra/evanje. Škulja l oka, februar I9S2
*
		
	B	- -R
		
		
		
Opazovanje Venerinega prehoda če/
Sončevo ploskev, klub /a nadarjene učence, jtmij 2004
NAŠ CiOS I Rast 6 / 2007
M

. - .A .
Ivica kri; MAItMATIKINII/.IK /!.U!H!/NI.!()l)()l.t!TK
Dedek Mra/na Ekonomski Soli. 29 decembra I9HS.
!'ohodnaStarc/agc. IX maja 19X5. skuiiaj/vnukom
NAŠtiOS!
Kastd/2(M)7
predstavo. Ravnatelj Smerdu pa nas je presenetil, ker je tia to predstavo. ki je bila v Sindikalnem domu. pripeljal kar vse učitcljiščnike, kar prvotno ni bilo v načrtu, Tako navelušenih gledalcev najbrž, holin-steinski lutkarji še niso imeli, pa tudi tako /govornih ne. Učenei. ki so se učili nemščine, so sodelovali v nagovarjanju in so svetovali Gašperčku, kaj naj stori. (Kar je pri nas Pavliha, je v Nemčiji Gaš-perček. Tudi Sokolski šaljivec je bil Gašperček.)
V naslednjih letih smo nadaljevali z utečenim delom, s predstavami v Novem mestu in na gostovanjih. Leta 1962 so gimnazijsko telovadnico nadzidali, risalnieo, kjer je bil oder. pa prezidali v dve učilnici Ni bilo več stalnega prostora za lutkovni oder. Delo se je sicer v letu 1962/63 nadaljevalo, vendar je bila zadnja predstava lutkovnega odra na učiteljišču 21. aprila 1963. Zaradi postopnega ukinjanja učiteljišč sem učiteljišče zapustil in postal profesor na gimnaziji.
Lutkovno gledališče je imelo v desetletnem obstoju okrog 200 predstav. Shajalo je z zelo skromnimi sredstvi. Razveselilo pa je cele generacije otrok na Dolenjskem. Z denarjem od pobrane vstopnine smo se lutkarji vsako leto odpeljali v mestno lutkovno gledališče na kakšno zanimivo lutkovno predstavo. To jim je bila nagrada za vztrajnost. Ob pričakovanju tiovega leta setu včasih na zavarovalnici pa tudi na gimnaziji in ekonomski šoli za otroke zaposlenih odigral kakšno lutkovno igrico, potem pa se kot dedek Mraz malo z njimi pohecal in jih obdaroval. Včasih odigram lutkovno predstavo tudi na izletu starostnikov, ki ga organizira krajevni Rdeči križ. Saj ni težko, lahko pa koga razveseli.
- Azzzz/ .s/e /ze/eAzvrz/z g/zzvzce /"očzz/A A/tA. A/ .szz AAzzivzrz .s/Azzz eA.s-/z/es/izzc. /ze'z/z (// //ge. A//A(/ .se to /zzzrzze. / /.s//// /zA/Az/tc rzz /z/ ez/sA/ve zzz A/z/Ase zzz Z/zzAzziz/z zzz/ez: //z/ Azzz/ zr/zzz/zz izz.š /zAzzvzzz Z/z/e/z/. tzz/e/z/ zzz g/ez/zz/z.šee /o z/z/zetz/z/st s/zAzA?
Ne vem. Oče in njegova sestra Milena sta pesnila in pisateljevala. Očetova sestrična je bila pesnica Ljudmila Prunk-Utva. njena tiči je slikarka Ksetiija Prunk Iz te sorodstvene linije je tudi akademski slikar Ivan Miklavec. Očetov brat, stric Slavo je bil akademski slikar, oče je v prostem času slikat zelo uspele akvarele, nekaj vnukov iti pravnukov kaže slikarske talente, t udi jaz sem kdaj kaj narisal. Nekoč
[vica kri? MATKMAIIKINtl/IK /[.JUB!:/N!.!()IH)IUTk
Oh/luti poroki sla priči nitma vimku. Andra/in Kristijan
/ hratom in sestrama oh S()-lctnici na
Otočcu, tttarcc 2007
NAfstiOSI
Hasth/2007
me je vide! kotega Eržen, zgodovinar in utnetnostni zgodovinar, ko sem barva) kuiise za lutkovni oder, in vzkiiknii: " Vi ste ekpresionist!"
Spotninjam se svojega učitetja Jordana, ki nam je v četrtem razredu, ko je priše! čas risanja, na tabto pritrdi) )epo risbo in vete), naj jo prerišemo. Jaz sem se postavi) na oder, s svinčnikom risbo prerisat, črte s tinto prevleke) in risbo odda). Nekoč me je učitetj vpraša), zakaj je ne pobarvam. "Saj se še nismo učili barvati", setu odgovori). Tudi potem nas ni uči) barvati. Barvati in risati so me naučili v tistih dveh tetih in po), ki sem jih prebit v mariborski gimnaziji pri profesorju Jiraku. Potem se je začeta vojna.
Včasih sem ime) svoje zamisli. Učitetj Jordan nam je predtaga), ttaj gremo čez cesto pravokotno, tte poševno. )me) setu ugovor: "Če gremo poševno, pridemo že tudi ma)o naprej." Zmaja) je z gtavo, reke) pa ni nič. Danes se čudim, da ni doda), da najkrajša pot ni vsetej najvarnejša.
Ivici! kri/ MATIMAIIklNII/.lk /I.UlUI/NI.IODOI.tlTk
Sicer pa včasili rajši izrezujem in lepim barvasti papir. Kot profesor sem navajen delati množično. Naenkrat učim 30 dijakov. Enake tlzi-kaltie vaje dela po 30 učencev. Zložim papir in hkrati izrežem osem enakih silhuet, deset enakih napisov. Nadaljevanje je bolj počasi, ker je treba vsako rožico posebej nalepiti na kartonček, da ho nastala čestitka za S. marec.
Pod tisti vaš uvodni "najbrž bi lahko še kaj dodali" pa povem, da sem se ukvarjal tudi z novinarstvom. S Stankom Muzlovičem sva v letih 1061 do 1065 občasno izdajala čf/mc.sv/Vrr Krajevnega odbora SZDL Center, ki jih lahko imamo za predhodnika A/c.vD//V/ ////)' in ki so obveščala krajane o aktualnih zadevah v naši krajevni skupnosti
Dušan Metlic: č estitki) /a K marce, kola/
Dušan Medic: !'ri/or i/ poslednje sodtic krisltis (Uog) na preštela eh poslednji sodhi. 21 \ 29.5 cm. kola/
NAŠ (i()ST Kast h / 2007
Dušan Modic. Poklon treh kraljev. 21 x 29.5 cm. kola?
keramični kelihzročno naslikanim grbom Novega mesta in vinske trte. Keramieno-kemiena industrija Kamnik.
okoli teta 1950. (Predmet hrani Dolenjski muzej Novo mesto in je trenutno na razstavi Na mnoga leta!)
Steklen spominski žepni kozaree z upodobitvijo gradu Otočee in napisom: OIVOHUkV At KM I Stl () IOČI k 23 11 I95S. iz.delovalee neznan. 23. november I95H. (I^redmet hrani Dolenjski muzej Novo mesto in je trenutno na razstavi Na mnoga leta!)
RAST - L. XV!!!
Jernej Zupančič
ŠT. 6 (114) DECEMBRU 2007
!V
PREMISLEK! H KONCEPCIJI UREJANJA ROMSKIH NASELIJ V SLOVENIJI
Namesto uvoda: Korak dalje od problemov
Nu stranel) te revije smo že nekajkrat opozorili na tematiko romskih naselij in številnih problemov, ki jih imajo v njih stanovalci (Romi) na eni ter z njimi prebivalci najbližjega sosedstva. Že tako nemirne »romske« teme so močno razburkale slovensko javnost jeseni 2006. Doslej skoraj neznana suhokrajinska vas Ambrus je po zaslugi incidenta, ki je preraste! v odprt kontlikt iti dobil ncslutenc politične razsežnosti ter mednarodni odmev, postala pojem, na katerem so se lomila kopja. Mnogim, tako na lokalnih kakor (predvsem) na državni ravni so bili dogodki očitno dragocena priložnost poceni in neobvezujoče promocije, zato so se pridno oglašali. Žal je bilo v teh razpravah preveč enostranskega navijaštva. ki je prvenstveno izhajal iz. apriornih sodb in ne analiz konkretnih situacij, tovrstno polemiziranje je v končni posledici škodovalo predvsem Romom, ne meneč se za realen, čeprav počasen napredek, ki je bil marsikje storjen, a v poplavi navzkrižnih dokazovanj preprosto prezrt. Prav tako javnost ni izvedela skoraj ničesar o številnih aktivnostih, ki so skušale izboljševati nedvomno težke razmere Romov in njihovega najbližjega sosedstva prek različnih stalnih dejavnosti (predvsem socialno delo, vzgoja in izobraževanje) ter programov in projektov (na primer kultura, pa tudi urejanje bivalnih razmer). Te (številne!) aktivnosti sicer niso dale rezultatov v tolikšni meri, kot so načrtovali, vendar so prinesle nove izkušnje, ki jih je mogoče in smiselno vgraditi v bodoča prizadevanja na tej »romski« tematiki. Po drugi strani pa so zaostrene razmere in njej sledeče polemike pospešile iskanja konstruktivnih rešitev, tudi na področju urejanja bivalnih razmer.
Številni zapleti in skromni uspehi, ki že leta spremljajo prizadevanja za izboljševanje bivalnih razmer v romskih naseljih, so prepričljiv dokaz zapletenosti prostorske problematike na teh območjih. Zato so pričakovanja po hitrih rešitvah utopična: mnogo racionalneje je slediti logiki malih korakov iti postopnosti. Toda v tem moramo najprej izpostaviti ključni cilj teh prizadevanj: njihovo trajnost in dolgoročno stabilnost. To je mogoče doseči le, če upoštevamo kompleksnost romskih naselij, in sicer v smislu njihovega zunanjega videza, strukture in funkcij. Namen prispevka je osvetliti prav kompleksnost pristopov k urejanju dejansko preurejanju naselbinskih enot, ki jih imenujemo »romska naselja«, čeprav v statističnem pomenu to dejansko niso. Medtem v praksi potekajo aktivnosti, ki skušajo na različne načine uresničevati težko poslanstvo načrtovalcev romskih naselij. Za začetek omenimo dva primera, ki ju danes tudi javnost vsaj nekoliko
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Jcmcj/upančiC
l'Ki:M!SIIKH!K()NU:i'<.'l.!l
tlRtUANJAKOMSKIHNASII.I.!
VSI.OVINI.II
!()»!iiodc)u«lahkogovorimosc!c. ku je prestal dolHČcnuntcm preizkusov iii.icdoscgcl3ir$ikt'tist:n/H vsebini, vide/u m načinu uvajanja
2	In seveda tudi sistemu planiranja Vendar grevvečini primerov/a dokaj
avtentične poizkuse in trolj mdko^tt
sistematično politiko (pre)urejanja bivalnih enot z romskim prebivalstvom
3	laki primeri so/lasti naSlovaSkeni in ČeSkem. kjer so jih skuSali tudi
zapos]iti.nprvrudnikihl'odjetja.ee-
prav v državni oziroma kolektivni lasti, so večidel propadla. Komi Pa S" se razselili. Septembra IhdK je avtoi-
teli vrstie obiskal nekaj teh naselbin v
Visokih latrah Koiim s" preselili z
ravninskega območja tiliztimadžar-
sko-s!ovaSkemeie(Kimavska Sobota) vvisokogorte.od koder so iz rudarskih kraiev izselili Sase(Nemee) Komom je bil novi prostor tuj tako po podnebnih značilnostih kakor po kulturno-jezikovnihsvojstvih (prevlada madžarščine v lokalnem okolju) Kot omenjeno, je bila takolonizaeijapov-
scmncuspcStm
4V!a/isprc)CHm!iju/ukotmjctcnimi
obveljal prav zaradi uveljavljenosti, čeprav so ga nekateri komentirali, čes da ima izraz ))roniskonaselje«žea priorisiabSalcn prizvok in daje eelo
rasističen
l)KUŽH!!NAVI'KAŠAN.!A
Kast6/2()<)7
pozna, saj sta se že nekajkrat omenjali kot primeri dobre prakse: Pušča v Prckmurjti in Kerinov grtn v Spodnjem Posavjtt. Obetna je skupna velika zavzetost za reševanje občtitljivih problemov in opazen pretnik na ravni medsebojnih odtiosov tned prebivalstvom na lokaltti ravni, toda pozitivtiim izkušnjatn navkljub so incidenti tnogoči, kar so pokazali spopadi v poletju 2007 v obeh naselbinah.
Pričujoči sestavek sestavljajo trije deli. Najprej so opredeljeni nekateri dosedanji pristopi k reševanju prostorske probletnatike romskih naselij, nato sledi prikaz značilnih razvojnih stadijev romskih naselij, na konett pa sta prikazana še dva ttspešna pristopa reševanja.
Ne modeli, temveč prakse urejanja romskih naselij
V razgretem ozračju razprav o »romski« tematiki v kontekstu urejanja romskih naselij je še sedaj ne vemo, kdo in od kod natančno -prineslo izraz »španski model«. Zaradi predpostavke o preselitvah Romov v posebna urejena romska naselja je vneslo med Rome in tudi druge prebivalce precej vznemirjenja, saj naj bi bil to državni poseg brez posebnih možnosti sodelovanja lokalnih dejavnikov. To bi bilo torej planiranje »od zgoraj«. Izkazalo se je, da gre bolj za novinarsko raco, ki je izginila s časom tako, kot se je pojavila. V resnici pa bi za večino evropskih držav z romskim prebivalstvom težko trdili, da imajo uveljavljen način planiranja romskih naselij sploh.' Dejansko gre za različne neverificirane pristope, s katerimi so skušali okolju primerno* posegati v prevladujoče stihijske bivalne situacije. Večinoma so ti postopki izrazito korektivne narave: skušajo omejiti škodo in stanovalcem (Romom) omogočiti vsaj minimalni standard kot osnovni pogoj družbenega vključevanja. V Italiji, Nemčiji in Franciji so ponekod uredili posebne prostore za potujoče Rome, ki v obliki parkirišč kampov omogočajo časovno omejeno zadrževanje še vedno delno nomadskih (večinoma romskih družin). Na Finskem so jih z ekonomskimi stimulacijami skušali čimprej urbanizirati. V državah z zelo obsežnimi skupinami Romov (Madžarska, Romunija, Bolgarija, Slovaška) so Romi naseljeni predvsem na urbanih robovih, večinoma v obliki barakarskih naselij. Posebno v socialistični eri ni manjkalo obsežnih načrtov in delnih izvedb preselitev skupin Romov tia izpraznjena območja po eksodusu zlasti nemškega in madžarskega prebivalstva'. Ti poizkusi so večinoma neslavno končali, podobno kot oni iz časov Marije Terezije ob prizadevanju za stalno naselitev Romov. Seveda lahko oh tem izpustimo tiste Rome, ki jim je uspel socialni preboj in so se naselili tudi v vilskih naseljih.
Za poselitev Romov v Sloveniji je značilna razpršena drobnona-selbinska struktura; prevladujejo manjše naselbinske enote z nekaj družinami in nekaj deset prebivalci. Nobeno izmed teh naselbin ni samostojna statistična enota, zato je izraz »naselje« izhod v sili in izraz zadrege. Vendar ga je kot privzeti izraz mogoče uporabljati, čeprav bi bil prav za razliko od »naselja« kot statistično opredeljene skupine stalnih bivališč z načrtno zasnovo, enotnim imenom iti temu sledečo hišno numeraci jo morda smisclnejc uporabljati izraz »naselbina«. A kot rečeno, se je »naselje« že zdavnaj udomačilo in ga kot privzeti termin uporablja tudi spomladi 2007 sprejeti Zakon o romski skupnosti/ Večina romskih naselij je nastala v obdobju zadnjih desetletij. Stihijski nastanek v fazi uveljavljanja stalne naselitve jih je oblikoval kot specifične enote, ki se tudi še danes po tlorisni zasnovi.
Jcrncj/.upatičič
t'R!:M!S!.i:Ki))K()N(.'tt't'!.U
))Ri:.!AN.IAR()MSKI!!NASII.I.)
VSI.OVINI.I!
5/upančičJ.2007.Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 2K,l,jubtjana (v tisku)
d Romska naselja v Mesini občini Novo mesto, elaborat.Aeer.septemher 2006, Novo mesto
DRU/.BRNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2007
gradbeni strukturi in infrastrukturni opremljenosti opazno ioči od drttgcga nasetbinskega omrežja, Dejansko gre torej pogosto za pod-standardne bivaine enote, ki jih laltko uvrščamo tudi med shune. Sociahta neravnovesja skoraj v vseh družbah privedejo do slumizacije, pri čemer so slumi spremljevalci predvsem urbanega in suburbanega prostora, medtem ko so romska nase)ja v Sloveniji večide) podežetski pojav' in pogostejša v perifernih območjih. Od tega nekotiko odstopata občini Murska Sobota in Novo mesto." Najprimernejši čas urejanja bivahiih razmer Romov je bil v fazi. ko so se pred nekaj desetletji iz. polnomadskega načina življenja orientirali k stalni naselitvi. A ta trenutek je zamujen in pozneje ga nikoli ni bilo mogoče povsem nadomestiti. Ker je bilo razpoložljivega prostora za naselitev (pre)malo, so se uveljavile različne zasilne in začasne rešitve, ki so z leti postale trajna dediščina slovenskega naselbinskega omrežja. Razlogov za opustitev začetnih priložnosti je več. Za začetek je treba sploh povedati, da je ustaljcvanjc naselitve potekalo počasi in ne po dekretu (kot omenjeno zgoraj, so se poizkusi stalne naselitve v preteklosti vsi razblinili in niti ni imelo smisla ponavljati neuspešnih izkušenj). Bistveno vlogo so očitno imele tudi soeialno-gospodarske možnosti Romov po vzpostavitvi takih bivahiih razmer, kot so jih videli v neposredni soseščini. Nedvomno pa ima pri oblikovanju romskih naselij tudi predstava o kakovosti bivanja, dejansko predhodna bivalna kultura ter končno tudi način življenja. Vsi našteti dejavniki so kot celota precej vplivali na oblikovanje številnih posebnosti romskih naselij, ki danes motijo tako stanovalce kakor tudi okoliško prebivalstvo.
Že v fazi nastajanja romskih naselij sc je odprlo vprašanje njihovega urejanja dejansko torej sanacije. Ker posebnih direktiv, ki bi upoštevale socioekonomsko realnost in kompleksnost nastajajočih naselbinskih enot, ni bilo, so se občine (tedaj precej večje in z znatnimi pooblastili) lotevale tematike romskih naselij individualno. Mnoge so nastopajoča odprta vprašanja očitno ignorirale. Nominalno je bil za to vedno priročen izgovor, češ da črne gradnje pač niso predmet urejanja, temveč odpravljanja. Normativno so torej obstajali skladno z obstoječo zakonodajo na področju graditve objektov in naprav ter urejanjem prostora, kasneje pa tudi varstva okolja predvsem standardi in merila na omenjenih področjih, ki jih je treba spoštovati in uveljavljati. V trendu tedaj rastoče urbanizacije (lahko sklepamo) so se torej rešitve kazale v postopnem zviševanju zaposlenosti v industriji, tudi Romov, in v urbanem načinu življenja. Vendar je bila urbanizacija Romov zelo skromna iti problemi so se pričeli kopičiti tudi zaradi številčnega povečevanja romske populacije. Tako so se le redke občine te problematike temeljiteje lotile. Mednje sodi zlasti Murska Sobota. Veliko energije in sredstev so vložili v urejanje romskega naselja Pušča pri zahodnem robu mesta. Toda mnogih naselij v občini se ta preobrazba skoraj ni dotaknila in so sc do danes razvijala tako, kakor (in kolikor) je pač dosegal ekonomski domet njihovih stanovalcev. Nekatera so ohranila precej arhaično podobo in k sreči tudi nekaj stavb, ki jo danes mirne duše uvrstimo v arhitekturno dediščino ne le Romov, temveč Slovenije v celoti.
Čeprav je bilo resnih opozoril o problematiki urejanja romskih naselij že v preteklosti več, državnega pristopa in smernic, ki bi občinam olajšalo sprejemanje normativnih aktov in potem izvajanje različnih postopkov in ukrepov praktično ni bilo. Sprejemanje
7y,upi)tn:iCJ..(ur).2()()7.)'rost('r'ka
problematika romskib naselij v Sloveniji.elahorat(delo Strokovne skupine /rtreševatijeprostorskeprobletnatike romskih nasei'1 v Sloveniji), ugotovitve!.sestanka
Slako pričttkovanjeo/iroma zahtevi) so javnoi/ra/ili romski svetniki rle-ecmhra2()t)6 Trenutek je po svoje ra/umljiv.saj so hile tedaj po nekajletnem formalnem zastoju poruSenečine gradnje romskega naseliti pori Kuže* fjevoem (pri Ambrusu)Dogodek je zbudilvmedijih veliko prahumdvt-goval politično temperaturo
ORDŽUINA VPRAŠANJA Rastb/2007
679
srednjeročnih družbenih in prostorskih pianov (še v sociaiistični dobi) je tako »standardno« opozarjalo na čedalje težavnejše razmere. Do prvega obsežnejšega državnega pristopa k reševanjti rotnskili naselij je prišlo leta 1993, ko je bil izdan poseben ititerventni zakon (Zakon o spremetnbah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor), la se tie nanaša speeillčno na romska naselja, temveč le-ta obravnava v sklopu t i. degradiranega prostora. Zakon je bil prvenstveno namenjen vzpostavljanju pravnega legalnega stanja številnih črnih gradenj, ki so se v socialistični eri, posebej v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je bilo zaradi gospodarskih razmet na eni ter pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru mogoče graditi stanovanjske, gospodarske in počitniške objekte. Črnogradi-teljstvo je bila torej pogosta aktivnost, ki so jo pospeševali tudi dragi postopki in togi predpisi ter ncelastičnost mnogih občinskih uradov, da bi upoštevali interese prebivalstva pri realizaciji včasih zelo potrebnih gradbenih ukrepov. Zakon je skušal zatečeno stanje sanirati na podlagi izražene volje in postavljenih kriterijev: a) kriterija varstvenih režimov; b) formalnih kriterijev; c) gradhenotehničnih pogojev; d) arhitekturnih meri); e) estetskih kriterijev in f) meril družbene sprejemljivosti. Kasneje sta bili za realizacijo teh Sanacijskih PUP (prostorsko- ureditvenih pogojev), ki so predvidevali tri stopnje (evidenca vseh posegov; kriterialna analiza; projektni preizkus potrebnosti in sprejemljivosti) izdani tudi Uredba za pripravo PUP za sanaeijo degradiranega prostora ter Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestita za degradacijo in uzurpacijo prostora, na podlagi katerih se je izračunaval tako imenovani faktor posegaZ Romska naselja so bila kot večinoma na črno grajena in strukturno degradirana seveda na spisku potrebnih sanacijskih ukrepov, a večidel niso uspela zbrati vseh potrebnih kriterijev. Mnogi se na sicer načeloma ugoden poziv k reševanju pravnonormativnih lastnosti lastnih bivalnih okoliščin niti niso odzvali. Ukrepi so dosegli razmeroma majhen del evidentiranih »problemov« (zato se postavlja vprašanje smiselnosti), zatečeno stan je je ohranilo vrsto strukturnih problemov tudi po legalizaciji, v mnogih primerih je bilo na lokalni ravtii težko izvesti določene postopke (zato se zastavlja vprašanje legitimnosti in strokovnosti). Za planiranje in resno dolgoročno strateško načrtovanje niso spodbudni, saj implicitno ustvarjajo subsistem možnega dodatnega izhoda in rušijo ugled in legitimnost rednih postopkov, v družbi pa ustvarjajo nelagodje in konfrontacije. Učinki so bili torej predvsem formalnopravnega značaja (vzpostavitev legalnih stanj), tie pa vsebinsko celoviti in strokovno dovolj utemeljeni. Ostaja jim očitek popuščanja in tveganja nadaljevanja izigravanja področnih predpisov. Poleg tega pobude od zgoraj navzdol (z »vrha«) nekoliko krnijo lokalne iniciative. Zato ostaja sugestija, da se v izogib nadaljnjega fiziognomskega, formalnega in funkcionalnega degradiranja prostora k temu problemu pristopa skrajno previdno, strokovno premišljeno in pretehtano, z vizijo trajnih in stabilnih rešitev. Vse to pa pušča namesto akcijskega interventnega pristopa mesto pretežno individualni, čeprav angažirani obravnavi te problematike. Vendar je še danes pričakovanje po hitrih interventnih rešitvah zelo prisotno. Mini-malizacijo tega pričakovanja predstavljajo zahteve po moratoriju sankcij (mišljeno je rušenje in drugi inšpekcijski posegi na črne gradnje)."
Pozneje (od 1998 dalje) je Ministrstvo za okolje in prostor spccitlč-
.Icrncj/upanCiC
!'l<i:MISI.i:k!l!k()NUi'C'IJ!
t!RI.!AN.IAR()MSRI!!NASII.I.!
VSI.OVIN!.!!
[tRUŽBRNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2007
OSO
no za reševanje prostorskih vprašati j v romskih naseljih razpisalo več projektov, ki so dali vsaj delne rezultate. Razpisani projekti so bili namenjeni občinam z romskimi naselji, da bi uredite predvsem prostorsko dokumentacijo. Vendar naloga ni bila lahka, saj so temu nasprotovali lastniki zeml jišč, tako zasebni kakor (para)drž.avni (Sklad kmetijskih zemljišč in Ministrstvo za obrambo, na primer). Na razvoj in sistematično skrb je pomembno vplivala tudi reforma lokalne samouprave in administrativne členitve. Nastale so številne samostojne nove občine, ki so na svojem ozemlju obsegale tudi romska naselja. Male občine sedaj praviloma nimajo niti kadrovskega niti finančnega potenciala za urejanje romskih naselij, zato je tatu težje najti primere dobre prakse kljub prizadevanjem.
Ne modeli, temveč različne prakse so realnost pristopov k reševanju prostorske problematike romskih naselij. Sistematičen koncept in državna strategija ravnanja s temi okolji pa se ne izključujeta. Nasprotno: uvajata potrebno mero partnerstva, pretok pobud, idej in izkušenj ter ob vztrajanju k temel jnim cil jem prinašata potrebno mero korekci j in dopolnil (do katerih pač pridemo izkustveno na lokalnih ravneh). Dolgoročno tak način sodelovanja med državo (ali tudi pokrajino v prihodnosti, prinaša dovolj priložnosti za kritično razpravo in sprotno iskanje optimalnih rešitev. Po drugi strani je treba izhajati iz raznolikosti situacij v romskih naseljih Zaradi njihovih posebnosti je za reševanje prostorske problematike potrebna celovita presoja iti konsenz lokalnih dejavnikov. Pri tem so uspeli primeri (dobre prakse) vredni posnemanja. Skrb državnih institucij je zaradi slabosti na lokalnih ravneh še kako potrebna, predvsem v smisli dajanja strokovne pomoči, smernic iti tudi materialne pomoči, na primer prek razpisov programov in projektov. Zavedati se je treba, da postopnost omogoča bistveno večjo udeležbo Romov in tudi drugih dejavnikov, kat pa je po dosedanjih izkušnjah bistvenega pomena za uspešnost in trajnost prostorskih rešitev.
Razvojne faze romskih naselij
Romska naselja po svojem videzu, gradbeni in socialni strukturi ter funkcijah opazno odstopajo od drugih enot slovenskega naselbinskega sistema. V prizadevanju po integraciji teh naselbin in njihovih prebivalcev ter obenem v skrbi za minimalizacijo konlliktnosti. ki pogosto spremlja Rome in druge prebivalce v bližnjem teritorialnem stiku, je nujno upoštevati kompleksnost prostorske problematike. Uspešnost različnih ureditvenih (sanacijskih) posegov ali v tem okviru celo prelokacija teh naselbinskih enot je močno odvisna prav od upoštevanja različnih elementov. Drugače povedano: veliko lažje bo sprejemati odločitve o rekonstrukcijah teh večinoma očitno strukturno degradiranih delov slovenskega naselbinskega sistema, če poznamo njihovo genezo in značilne razvojne faze. Marsikomu hi v naglici lahko ušla misel, češ da za razumevanje stihijskega, nenačrtnega razvoja sploh ne potrebujemo posebne razlage oziroma ima ta zgolj akademski značaj. Romska naselja bi se hitro lahko opredelila kot niz situacijskega prilagajanja njihovih stanovalcev. Sistematično proučevanje te tematike je v zadnjih letih vendarle prineslo nekaj spoznanj o določenih pravilnostih, značilnih potezah, lastnih skoraj večini romskih naselij v Sloveniji. Zato je premislek o sistematiki nastanka in razvoja teh prostorskih enot smiseln in potreben, preden se podamo k novim, načrtnim in kolikor se le da sistematičnim ter preglednim
.luncj Zupančič !'m:M!Slik!Hk()NC])'('i.H UR]:.!AN.!AR()MSKIHNASII.!.I VSIOVIN!.!!
OKtl/.HI NA VPRAŠANJA Ras(6/2<'<)7
ukrepom mejanja romskih naselij. Poglejmo najprej, kateri dejavniki so bili merodajni za njihov nastanek in razvoj. To so bili predvsem naslednji:
-	/*(7Z/w/oŽ///V/
Romi so naleteli na gosto naseljeno in lastniško razdeljeno pokrajino. Prostih območi j je bilo malo, saj jih zaradi skromnih ekonomskih možnosti niso mogli kupiti. Naseljevali so se pretežno kapilarno, po posameznih (številčnih) družinah. Izbirali so lokacije, ki so jih iz predhodnih obiskov še v fazi delnega nomadizma dobro poznali in ki so jim zagotavljale na primer vodo. varnost, morda tudi nekatere ekonomske možnosti (začasno delo. nabiranje gob in zelišč in podobno). Mnogo začasnih šotorišč je tako postalo stalnih zaselkov. Pozneje, s širjenjem so marsikje prišli do roba, ko zaradi konfiguracije terena ali drugih razlogov širitev ni več mogoča.
Nomadski način je ustrezal določenim gospodarskim aktivnostim, zlasti različnim oblikam sezonskega nabiralništva in zaposlitev, ali pa opravljanja določenih poklicev (na primer brusači, prekupčevanje s konji). Pozneje je bilo teh možnosti manj in bi morali posegati predvsem po stalnih oblikah zaposlitve v proizvodnih dejavnostih, a so se zaradi izobrazbenega manjka in tudi predstave o kakovosti življenja v te procese skromno vključevali. I udi še danes je brezposelnost in s tem povezati nizek življenjski standard stalen problem velike večine Romov. Gospodarske možnosti tega prebivalstva so bile skromne, kar je bistveno omejevalo tudi ureditev bivališč in pozneje (tudi še danes) vsaj minimalne infrastrukture. Ta segment ostaja tudi v prihodnosti resen omejitveni dejavnik.
-	r?<vč7M r/i Z/ert/č/ P;	A;///M/*<y
Bivalna kultura je odraz in rezultat načina življenja v danih pogojih. Pomeni prilagoditev nanje in obenem tudi aktivno spreminjanje okolja v sebi kar najbolj ustrezno. Na tem mestu je treba opozoriti tudi na materialno kulturno dediščino, ki se je ob tem ustvarjala in je tako med Romi in še bolj med drugim prebivalstvom komaj znana in odločno podcenjena, mestoma celo pejorativizirana. Prav v fazi intenzivnih, še posebej hitrih sanacijskih ukrepov bi utegnili napraviti nepopravljivo škodo. Po drugi strani je način življenja tisti, ki ustvarja gospodarske možnosti in potem posega v prostor. Današnja zgradhena struktura je po uporabljenih materialih, tlorisni zasnovi in arhitekturni izoblikovanosti in urejenosti v bistvenem obsegu rezultat načina življenja.
-	/vec/.sVcvvc o Ai/A<wo.sV/ /)/rw7/!v
Nanašajo se predvsem na izoblikovanost in urejenost romskih naselij. Ker so mnoga ne le kaotično zastavljena in s tem ovirajoča mo-dernizacijskim posegom, temveč predvsem vizualno estetsko moteča za najbližje sosedstvo. Slednjim bližina ne ustreza in je zato ustvarjanje distance obojestransko zaželeno. To je tudi segment, na katerega bistveno vpliva izobrazba in splošna razgledanost, ki prinaša tudi nove norme in predstave o kakovosti bivanja. Prav na tem področju je v nekaterih primerih dosežen velik napredek in so nekateri objekti ali celo soseske vzorno urejene. Posebej je treba omeniti tudi tradicijo, ki jo mora vsakokratna generacija sprejeti in nadgrajevati.
Ali so Romi imeli realne možnosti izoblikovati manj težavne bivalne razmere? Zdi sc, da skoraj ne. Neprijetne izkušnje v preteklosti so jih poleg nomadskega načina življenja in ob pomanjkanju pro-
Jcrncj/upančič
t)RI JAN.IA ROMSKIH NASH.1.1 VSIOVhNUl
I7RU/.BI NA VPRAŠANJA Rast6/2007
storskili in ekonomskih možnosti ter pogostem potnanjkanju sistematične pomoči kot šibki sktipini prcbivaistva večinoma silile v rešitve, katerih rezultate je mogoče opazovati še danes, toda pozneje je bito možnosti več. tudi povsem realnih. Kritično je treba ugotoviti, da so zamudili vrsto priložnosti, kar je utrdilo nekatere negativne vzorce bivalnega obnašanja pri Romih, pri okoliškem prebivalstvu pa utrdilo prepričanje o neprilagodljivosti Romov. Danes je ta dejavnik prav tako aktualen, saj opozarja na skromen obseg nepremičninskega trga, realno dostopnega za Rome. Težave so zelo pogoste že na obstoječih lokacijah, še posebej če so funkcionalno moteče za stanovalce in okolico. Prav tu so potrebe po ustvarjanju izbirnih možnosti zelo velike.
Poleg naštetih dejavnikov je treba upoštevati tudi socialne in prostorske procese v lokalnih okoljih obstoječih romskih naselij, temu sc doslej skoraj ni posvečalo pozornosti, delno tudi zaradi preveč parcialnih raziskovalnih pristopov. Vsi ti procesi vplivajo na prostorske situacije posredno. Zaradi pomanjkanja prostora naj na tem mestu omenimo predvsem tri:
-	/777VCC777777 7'77/l77 /77'77.S/777'77 777 77/Tg771'7/ 77777////7777Ac'7/.sAc7 r77.\77771'77
Gradnja infrastrukture, stanovanjske gradnje in proizvodno-poslov-tiili kapacitet (poslovne cone) krepko posegajo v omejene prostorske kapacitete. Razpoložljivega prostora je čedalje manj. Poleg tega je zaradi pričakovane večfunkcionalnosti nekaterih območij (na primer zaradi rekreativnih namenov) potrebno več dogovarjanja iti omejitev. Romske naselbine smatra večina okoliškega prebivalstva kot neke vrste oviro. Po je obenem priložnost zlasti za načrtovalce, da z ustreznimi posegi skušajo zadostiti vsem. Romom to nalaga obveznosti skrbnega odnosa do bivalnega okolja glede njegove urejenosti in ustreznosti različnim frmkcijam.
-	/777VCČC1Y777/C Zčl/tJCl' /777 7rr7/77'7/re/77/7. r/e/r71'7777 77.S'/7r7.S'77/7//C777V7 777 /77'7/77g77(///7V7V7 A777/7 //7
Že sedaj so Romi ekonomsko šibki prav zaradi skromne splošne in poklicne usposobljenosti. Povečanim zahtevam težko sledijo, deloma tudi zaradi izhodiščnih možnosti: bivalnih razmer. Po drugi strani jim nedoseganje omenjenih zahtev krni možnosti na spreminjajočem se trgu delovne sile ter jih ohranja v skromnih možnostih. V tem kontekstu jc treba računati predvsem na možnosti njihovega zaposlovanja, izobraževanja iti vzgoje na lokalnih iti regionalnih ravneh.
-	/777VeČeVC//7/e /77V7.Y/r77*.\Ae 77777/7//7777.S/7 /77'f/77t'77/.s/l'7/
Zveni kot anahronizem: Rotili, ki so bili v preteklosti zaradi no-tnadizma najmanj stalen del prebivalstva, so sedaj zaradi socialno pogojene vezanosti na zelo omejena območja tako stalne naselitve kakor tudi iskanja zaposlitvenih možnosti manj mobilni iti zato dolgoročno prikrajšani in ovirani. Prostorska mobilnost se povečuje in s spreminjanjem delovnih zahtev in zaposlitvenih možnosti lahko sledimo čedalje širšemu akcijskemu radiju posameznika.
Ni potrebno obsežno razglabljanje o romskih naseljih in njihovih modertiizacijskih možnostih, da hi ugotovili, da utegnejo našteti procesi modernizacijo romskih naselij prej ovirati kakor pa spodbujati. Zaradi teh potez Romi ostajajo v položaju šibkejšega. To pa pri planerskih posegih narekuje določeno previdnost in obenem senzibilnost, prav tako pa strukturtio pomoč.
Razvoj romskih naselij poteka v nekaj značilnih fazah, le je mogoče določiti na podlagi pravnoformalnih (vzpostavljenost legalnih
9Kleitn;ncctl .! . 2004, Del tuha romski po/drav. Murska Srobota, stran 59-6! lak primer ju romsk" naselje
kameneeprikrunSoveiliMastaloje na lokaeiji opuščenega peskokopa
takoj po drugi svetovni vqin' \/njeni deluje tudi danes edini romski nm/ej. ki/hira in razstavlja romsko materialno kulturno dediščino.
KKilcjotem več v: Štrukelj t'.2004.
Tisočletne podobe neuurnilt noma^kw
Družina. Ljubljana
DRI'/HINAV!'RAŠAN.!A
Rast 6 / 2007 683
stanj), gradbenotehničnih oziroma strukturnih (t)orisna zasnova, arhitekturne in gradbene prvine) in končno tudi funkcijskih značil-tiosti. Ker gre za prve tovrstne opredelitve, bodo zanesljivo še potrebne dodatne analize in sistematično preverjanje in dopolnjevanje. Vendar pa olajšuje preglednost nad romskimi naselji in tudi različne sanacijske postopke v njih. Na podlagi terenskih ogledov in sistematičnega statističnega pregleda je mogoče izločiti šest značilnih laz prostorskega in socialnega razvoja romskih naselij z naslednjimi značilnostmi:
rr) /žrž/ž?ržwrvr/sAr/ /rvzrv /tret/ .s/tr/rtn /trr.se///t'//ri
Skupine Romov, praviloma so to razširjene družine, periodično obiskujejo lokacije in na njih sezonsko prebivajo. Zgradbena struktura je skromna, saj obsega šotore in morebiti še lesene barake. Z okoliškim prebivalstvom nimajo trajnejših odnosov in tudi učinki na prostor so zaradi periodičnosti in skromne rabe prostora in drugih materialnih dobrin majhne.
A)	.s A;//7c ž7ž/.se//tve
Periodične lokacije, ki so zagotavljale varnost in vsaj minimalno oskrbo v bližini, postanejo območja stalne naselitve. V nekaterih primerih sojih predstavniki oblasti usmerili k naselitvi manj privlačnih lokacij, na katerih ni bilo večjega odpora lastnikov zemljišč.' Šotore so zamenjale najprej lesene barake in ponekod (Prekmurje, Bela krajina) pletene in z ilovico ter lesom grajene »butanice«, ponekod pa tudi skromnejše zidane hiše.'" Ta faza je v Prekmurju vsaj za kako generacijo starejša kot na Dolenjskem, kar je mogoče povezovati s tamkaj zelo razširjenim sezonstvom, ki so se ga udeleževali tudi Romi. V tej fazi se vzpostavijo elementarni odnosi s sosedstvom, saj je stalna naselitev posegala med drugim tudi v lastništvo posesti kmetijskih površin in gozdov. Naselja so nastala brez predhodnega načrta, večinoma na tujih zemljiščih, brez komunalne in druge tehnične infrastrukture.
c) /drtv /77*07/7	s/i/'cwcw/i v /vi/77,sA//; //ene////;
Po določenem času in krajevno zelo različno so se pričela romska naselja spreminjati navznoter. Doživljala so prvo gradbeno (ali širše gledano strukturno) in funkcijsko preobrazbo. Časovno to v marsičem sovpada s pričetkom motorizacije. Motorna vozila so bistveno povečala mobilnost in s tem način živl jenja in tudi gospodarske pogoje. Lažje so bili dosegljivi zaslužki, kot je nabiralništvo ter prodaja sekundarnih surovin. Toda s tem se pričenjajo tudi lokalno velike in nevarne okoljske obremenitve (nevarnost izliva nevarnih snovi, kurjenje plastike in gum, kopičenje kovin in podobno). Obenem so se pričele tudi socialne stratifikacije znotraj naselij, kar je povečevalo tudi nadaljnje prostorske aspiracije. Hiše pričenjajo spreminjati svoje oblike in z različnimi dozidavami ter nadzidavami spreminjajo zunanjo podobo. Nekateri so si sami ali s pomočjo občinskih ali drugih sredstev urejali tudi temeljno infrastrukturo (vodna, električna oskrba, cestni dovoz in prometne površine). Odpadne vode so skupaj z rastočimi kupi smeti povečevale obseg devastiranih površin. Vendar je raven infrastrukturne opremljenosti ostala na zelo skromni ravni, z veliko improvizacije in nestrokovnimi posegi. Lastništvo zasedenih zemljišč je bilo tuje, črne gradnje odločno prevladujejo.
(/J	777/e77Z71'77eg77 777/7T/.s77*77A/777'77f//ž7 (7/77*C'777//<777/<7
Druga generacija stanovalcev v romskih naseljih je zaradi prostorskih stisk iskala nove možnosti na robovih naselbinskih enot in
.lcriK'j/upanCič !'KI MISLI KI!IK()Nč'!:i'C!.!l URI .IAN.IA ROMSKIH NASI l.l.l VSI.OVINI.il
DRUŽB)NA VPRAŠANJA Rast6/20()7
znotraj njih. obenem pa je pričeta, posnemajoč pri tem bivalni standard okoliškega prebivalstva, ttidi intenzivno spreminjati gradbeno strukturo. Za to fazo so značilne opazne arhitekturne predelave ali celo že nadomestne gradnje (za prejšnjo fazo so karakteristične dozidave in nadzidave). Vendar so marsikje ostali tudi še izvorni leseni gradbeni elementi. Naselja se pričenjajo polniti in gostota zazidave povečevati, tako da je ponekod že presegla kritično mejo (pregosta zazidava) in prihaja do sporov in posledično tudi do izseljevanja posameznikov in / ali družin. Druga značilnost te faze pa je pospešeno opremljanje s komunalno in tehnično infrastrukturo, čeprav v pogojih prevladujočih ilegalnih (črnih) gradenj in improvizacije. Zlasti urejanje električnega omrežja je zaradi nestrokovnih ukrepov in mestoma prevelike zazidalne gostote že lahko tudi tvegano in nevarno. Zaradi prevladujoče ilegalnosti marsikdaj postavljena infrastruktura ne deluje dobro. Ta kratka, intenzivna faza sproža veliko napetosti in konfrontacij ali celo odprtih konfliktov navznoter (medgeneracijsko in meddružinsko) in navzven (predvsem z lastniki uzurpiranih zemljišč in tistih, ki zaradi različnih motenj trpijo določeno škodo).
c) /crr^r	/cgr//77o.s7/ /77 .sc//7<yc//e
Rastoči problemi navznoter in navzven so sprožali tudi različne ukrepe lokalnih oblasti in tudi samih stanovalcev. Stanovalci deloma ali v celoti pridobijo lastniške pravice (zemljišč), kar omogoča izvedbo naslednjih korakov vzpostavljanja legalnih stanj. Občinski organi sprejmejo zazidalne načrte in s tem omogočijo izgradnjo komunalne in tehnične infrastrukture skladno z. normativi in standardi. Poleg vode in elektrike je pomemben zlasti odvoz, smeti, načrtovanje kanalizacijskega omrežja, ureditev cestnega omrežja in vključitev na redno prometno mrežo, kabelska televizija in podobno. To je faza načrtne sanacije, ki je tem uspešnejša, čim večje je sodelovanje Romov v teh procesih. Bistvenega pomena je parcelacija in lastninjenje obstoječih in po možnosti tudi potencialnih zazidalnih površin ter ureditev drugih funkcij (na primer vrtec, morda kak lokal, ekonomske površine, ureditev zelenic in športnih površin ter končno tudi pričetek varovanja kulturne dediščine). Kljub bistvenim premikom pa so konfrontacije z lokalnim prebivalstvom lahko še razmeroma pogoste.
/) /77C77 .St7'7lA/ll7'77e /77 /;i77Ar'7/'.s Ae 7/7/C,g/'r/C7/f
Ko so odpravljene pravnonormativne (vzpostavitev legalnosti: lokacijska in gradbena dovoljenja), gradbeno-tehnične (sanacija stavb in infrastrukturnih objektov in naprav) in funkcijske (delovanje ustanov iti infrastrukture) slabosti romskih naselij, so )e-ta po zunanjem videzu, strukturi in funkcijah podobni drugim enotam siceršnjega slovenskega naselbinskega omrežja, lahko postanejo njegov tudi dejansko enakopraven del. Hiše so numeriranc, urejeno je morebitno poimenovanje ulic ali pa pride celo do samostojnih (statističnih) naselij. Naselbinska enota zagotavlja izvrševanje več funkcij: poleg bivanja tudi oskrbo, zabavo, gospodarske dejavnosti, druženje in širjenje socialnih stikov, športno in kulturno udejstvovanje in organiziranost prebivalstva nasploh. Stanovalci so socialno razslojeni, s sosedstvom pa vzpostavljajo predvsem stike sodelovanja na različnih ravneh. Do konfrontacij prihaja redko. Značilen indikator so tudi mešani zakoni in doseljevanje Heroinskega prebivalstva. Romska naselja s tem pričenjajo do neke mere izgubljati značilen romski karakter.
Pregled romskih naselij v Sloveniji nas hitro prepriča, da še nobeno od 105 naselij ni doseglo integracijske faze in da se glavnina nahaja
DRU/.UINA VPRAŠANJA Kast6/2007
v tretji in četrti in nekatera te deloma že v peti fazi (vzpostavljanje legalnosti). Romskim naseljem je torej očitno lastno to. da zaradi spcciUčnilipojavov. opaznih v njihovi fiziognomiji, strukturi m funkcijah, realno (funkcijsko) urejanje prehiteva formalne korake, zato utegnejo hiti sanacije in različni korektivni posegi dolgotrajnejši postopek, pravzaprav ponavljajoč se proces. Ni nujno, da bi vsaka sanacija privedla do strukturne in funkcijske integracije romskih naselij v slovensko naselbinsko mrežo, nedvomno pa lahko pretehtani ukrepi v bistveni meri razbremenijo lokalno konfliktnost in obenem prispevajo k uspešnejši družbeni integraciji Romov.
Zanimivi praksi: Pušča (občina Murska Sobota) in Kerinov grm (občina Krško)
Načrtovalci v občinah z romskim prebivalstvom se pri poizkusih urejanja romskih naselij srečajo z vrsto dilem. Dokaj prisotno pomanjkanje razpoložljivega prostora za sanacijo teh naselbinskih enot sili k racionalizaciji postopkov znotraj obstoječih (zasedenih) površin, čeprav bi bilo marsikdaj ustrezneje predlagati (vsaj za prenaseljene dele romskih naselij) nadomestne oziroma dodatne površine. Vendar je tudi na obstoječih površinah urejevanje vse prej kot enostavno opravilo. Od načrtovalcev in dejavnikov lokalne prostorske politike terja veliko uvidevnosti in taktnosti, še posebej ob dejstvu, da so sorodni projekti finančno podhranjeni. Občine morajo te probleme na nek način reševati »na zalogo«. V nadaljevanju na kratko predstavljamo dva uspela primera sanacijskih posegov: romsko naselje Pušča v občini Murska Sobota in Kerinov grm v občini Krško. Gre za dve praksi, ki lahko najdeta tudi morebitne posnemovalce v slovenskem prostoru.
Občina Murska Sobota je bila v socialistični dobi ena naj večjih v Sloveniji, saj je obsegala večji del Prekmurja. Tam je tedaj obstajalo prek 20 manjših romskih naselij, večinoma razmeščenih v bližini vasi. Tako naselje je bilo tudi Pušča na zahodnem robu mesta, poleg še nekaterih drugih v neposredni soseščini: v Černelavcih, Nemčavci!) in na današnji Kranjčevi ulici. Občina se lahko pohvali, da je bila v Sloveniji prva, ki se je nekoliko bolj zavzeto in sistematično lotila urejanja romskih naselij. Vendar so bili teh ukrepov deležni predvsem stanovalci romskega naselja Pušča, medtem ko so odmaknjena naselja v perifernih legah še sedaj ohranila precej arhaično podobo in s tem tudi številne probleme. Pušča je bila po svoje testni primer, kije uspel z veliko vztrajnosti in malih korakov. Na sicer kmetijskem zemljišču so na črno zgrajene stavbe tolerirali, kasneje pa omogočili postopno odkupovanje s strani Romov. Sistematična pomoč socialnih služb, vzgojno-izohraž.cvalnih enot in tudi delovnega okolja (možnost zaposlitve v podjetjih) je v drugi generaciji že dala spodbudne rezultate. Območje naselja so opremili z osnovno komunalno infrastrukturo. Mesto se je širilo proti zahodu in se tako približalo romskemu naselju. Ee-to se je prav tako povečevalo z doseljevanjem in z naravnim prirastkom. Temu razvoju bi lahko rekli nadzorovani stihijski razvoj z naraščajočo družbeno asistenco, ki je dosegla zgledno mero vključenosti Romov v različne sfere družbenega življenja. Ob tem se je postopoma povečevala tudi načrtnost in vzpostavljanje sprotne in retrogradne legitimnosti bivanja. V osemdesetih letih so to romsko naselje razglasili za samostojno krajevno skupnost, ne pa še tudi za samostojno naselje. Romi radi poudarjajo, da je to edina samostojna romska krajevna skupnost v Evropi. Del Romov se je odtod tudi odseljeval.
.Icrncj/upatičič l'KHM!SI.IKIHK()NC'i:i'C].ll URK.IANJA ROMSKIH NAS) 1.1.1 VSI.OVINI.il
IINa/adnjescjcto/.gadilopoIcli 2007 (Varnostniki proti Rtmumi. Demokracija.2007.$t.Al. 10.avansi, str 05)
12 Romsko naselje Kerinov grm. ohčinaKrSko. elaborat, skrajšana rn/ličica
DKUŽHINAVKKAŠANJA
Kast6/2007
predvsem kapilarno v nmrskosoboška stanovanja. Danesje Pušča naselje z nekaj manj kot 600 prebivalci (največja v Sloveniji), zagotovljenimi izhodiščnimi možnostmi legalnega bivanja (opredeljeno kot zazidalno obtnočje. ttrejeno s kotntmttlno itifrastrukturo) in solidtio dostopnostjo njenih prebivalcev do dela, izobraževanja, oskrbe in zabave. Vendar se stanovalci zavedajo pomena krajevne tehnične in družbene infrastrukture, zato jo pospešeno gradijo, prenavljajo in urejajo. Čeprav je še opazno število črnih gradenj in je v starem delu očiten problem prevelike zgoščenosti, jo pogosto omenjajo kot primer dobre prakse. To tudi je, ne glede na to, da sta bila na primer v zadnjem letu vsaj dva resnejša incidenta z več deset udeleženimi." Naselje še vedno potrebuje vrsto korektivnih (sanacijskih) posegov, predvsem zaradi že zastarelega infrastrukturnega omrežja in očitno pregoste gradbene zasedenosti v starem delu. Je pa tudi romsko naselje z več funkcijami, saj poleg vrtca premore tudi nekaj lokalov ter živahno športno in kulturno delovanje.
Kerinov grm v občini Krško je drugačen primer in tudi bistveno novejši. V sedemdesetih letih se je na dobri kmetijski zemlji, tako rekoč sredi rodovitnih polj, pojavil zametek romskega naselja, ki je pozneje stihijsko naraščal. Kopičili so se značilni problemi uzurpacije in motenja posesti in tudi občasni konflikti niso bili nobena izjema. V devetdesetih letih se je občina odločila opazneje poseči v romska naselja in jih postopoma urejati. Ker so v občini še tri romska naselja (Lokve, Rimš in Drnovo), so jih skušali združevati, a brez posebnega uspeha. Ker se nahaja na kmetijskem zemljišču prve kategorije, so morali najprej doseči spremembo namembnosti iz kmetijskih v zazidalna (stavbna) zemljišča. Občinski svet je leta 2002 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško I9K6
1990 in družbenega plana občine Krško za isto obdobje. Na tej podlagi so lahko naslednje leto pričeli z izdelavo lokacijskega načrta za Kerinov grm. Določili so pogoje za postopno vzpostavljanje legalnih stanj za obstoječe objekte in gradnjo novih. Uredili so 34 obstoječih in dodali IS novih parcel kot potencialne možnosti širitve. Odlok o lokacijskem načrtu je bil sprejet leta 2005. Naselje so omejili z obvozno cesto, ki razmejuje parcelirano območje naselja od kmetijskih zemljišč. Vse parcele in torej vse stanovanjske enote so vezane na vaško ulico, ki omogoča zadovoljivo prometno ureditev in solidno dostopnost posameznih hiš. Pričeli so tudi zozelcnjevanjem površin in ureditvijo zadostnega števila parkirišč, avtobusno postajališče in drugih večnamenskih površin. Naselje ima predvidene površine tudi za otroško in športno igrišče. Z lastniki zemljišč so se dogovorili o odkupu in ta zemljišča tudi dejansko odkupila, lo je bilo razmeroma drago podjetje, ki je pozneje le deloma uspelo pridobiti nadomestna sredstva. Pozneje so izvedli potrebne geodetske izmere in ukrepe (parcelacijo). Pozneje je sledila organizirana prodaja parcel Romom po nižji ceni, kot je občina zemljišča kupila od lastnikov. Namen te poteze je, da bi čimveč Romov odkupilo gradbene parcele in pričelo pozneje z gradnjo oziroma sanacijo obstoječih bivalnih objektov. Ker je lastništvo parcele pogoj za legalno bivanje in nadaljnje postopke, je občina ponudila različne (ugodne) možnosti odkupa, ne nazadnje tudi v obliki obročnega odplačevanja. Za raven celotnega naselja je bil urejen promet (izgradnja dovozne ceste in vaške ulice, električno in vodovodno omrežje ter omogočen odvoz smeti). ' Obenem jc potekala tudi animacija vključevanja v šolo in vrtec ter
.Icrncj/.upančič !'HtMIS!.!:kmk()N('!!'C[.H HRt-JANJA ROMSKIH NASt t.tJ VSI.OVINIJI
13 kij" vodi avtor teh vrstic.
Romsko imselje Ure/je (Žabjek) pri Novcnirncsttt (l oto: M Markelj)
DRUŽUKNAVRRAŠANJA
Rasth/2007
spodbujanje kulturne dejavnosti. Občina je za delo z Romi imenovala romskega zaupnika na ravni občine.
Urejanje romskih naselij je v obeh prikazanih primerih na vidnem mestu lokalnih prioritet. Le tako je mogoče postopoma urejati težavne razmere stihijsko nastalih romskih naselbin ter jih postopoma peljati v smer želenega vzpostavljanja legalnih stanj kot izhodišča za uspešnejšo družbeno integracijo Romov.
Sklep
V zadnjih letih so bili v Sloveniji storjeni bistveni premiki v doslej razmeroma obrobni tematiki. Povečano llnaneiranje na področju socialnih dejavnosti in šolstva, sprejeti krovni zakon o Romih, pospešeno delo Komisije za zaščito romske etnične skupnosti in ne nazadnje tudi delo Strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji" v okviru Ministrstva za okolje in prostor so zgovorna znamenja, da je vzpostavljen resen namen reševanja nelahkih situacij v romskih naseljih in njihovi bližnji
soseščini. Državna raven se obrača v smeri iskanja celovitega pristopa in strateškega planiranja. Toda s tem se žogica ponovno seli nazaj na občinsko raven, kjer bo potrebno iskati konsenz lokalnih dejavnikov in uveljavljati tiste pristope, ki so se doslej dobro obnesli. Prav partnerstvo med institucionalno močjo državne ravni ter prilagodljivostjo lokalnih upravnih organov je pot, ki ob angažiranem sodelovanju Romov prinaša verjetnejše rezultate kot doslej v teh okoljih. Ob tem naj ne bo odveč poudariti, da je smiselno uveljavljati lokalne pobude in posegati v razvoj in sanacijo romskih naselij. V predstavljenih primerih Pušče in Kerinovega grma je to kljub nekaterim tveganjem lepo uspelo. Tudi drugod sc že obrestujejo vloženi napori Vendar je še več občin, kjer pa so ti premiki dokaj skromni. Koncepcija urejanja prostorskih problemov v romskih naseljih ima tako pred seboj še veliko dela, vendar za sabo tudi že nekaj izkušenj, na katerih je mo-
lernejZ.upančič
PRIMISLIRIIIKONCLPCI.II
DRIIANJAROMSKIIINASLI.I.I
VSI.OVLNI.il
DRLIŽ.BLNA VPRAŠANJA Rast 0/2007
goče graditi, toda tm)bistvene)šo potezo učinkovito prikazujeta oba omenjena primera t^ušče in Kerinovega grma: načeino pripravljenost rešiti problem in ga imeti vztrajno na prioritetni lestvici. Na kakšen način, pa je stvar vsakokratne čimbolj temeljite presoje okoliščin, dejavnikov iti procesov, ki delujejo v konkretnem okolju Zato ni mogoče zagovarjati »modelov«, temveč spodbujati avtentična iskanja. Smernice, ki jih v obliki partnerstva med državno in lokalno ravnijo ponuja prva, so le v orientacijo iti pomoč. Če imamo seveda resen namen slediti vse do integracijske laze razvoja romskih naselij.
LILI RAHIRAIN Vtki
Bivalne razmere Romov po občinah v Sloveniji. 2004-2005 tirad RS /a narodnosti, interno gradivo
Rleiheneetl.L. 2004. Del tuba romski pozdrav. MurskaSohota
Romsko naselje kerinov grm. občina krško, elaborat, 2000. skrajšana različica
Romska naselja v Mestni občini Novo mesto, elaborat. Aeer, september 2000. Novo mesto
Štrukelj I' . 2004 tisočletne podobe nemirnih nomadov. Družina. Ljubljana
Varnostniki proti Romom. Demokracija. 2007. št. 53. 10 avgust, str 05
Zupančič J.. 2003 Romska vprašanja v luči prostorskih odnosov, v: l-vropa. Slovenija in
Romi. INV. Ljubljana. 112-129
Zupančič J., 2004 Prostorski problemi romskih naselij na Dolenjskem iti v Sloveniji. Rast. št. 5 / 2004. Novo mesto. 510-523
Zupančič .!.. 2000. Razmere kličejo po resni strokovni presoji Problematika romskih naselij. Delo.Sobotna pri!oga.4novcmhcr2006. str 17-IK
Zupančič J.. 2000 Punkcije in problemi romskih naselij v luči boljše družbene integracije Romov. Poklicno inlbrmiranje in svetovanje /a Rome PISR. zbornik. Črnomelj. 42-50 Zupančič J.. 2000 Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij. Rast. 0 / 2006. ()0H).december 2000. Novo mcsto.016-627
Zupančič .!.(ur).2007. Prostorska problematika romskih nasclijvSlovcniji.clahorat(dc!o Strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji) Ztipančič J . 2007. Romska naselja kot poseben de) naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 2K.I)uhljana(vtisku)
Marjan Dvornik
DRU/BHNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2007
MLEČNA PRCHZVODNJA DOLENJSKA LETO KASNEJE
Uvod
V	lanskem letu sem oh izteku kvotnega teta predstavil stanje mlečne proizvodnje za območje Dolenjske. S tem sem poizkusil spodbuditi stroko in proizvajalce mleka, da bi končno začeli iskati sistemske rešitve za to dejavnost, ki je še ena redkih, ki ob ustreznih okoliščinah prinaša dobiček v letno bilanco kmetijskega gospodarstva. Pobuda, da bi se lokalne skupnosti, predvsem župani, zavzeli za ustanovitev regijske razvojne in spodbujevalne institucije, ni naletela na primeren sprejem, saj je bila v celoti prezrta. To seveda lahko pomeni, da je bila pobuda slaba ali pa da ta revija ni tako brana, kot bi si njem ustvarjalci želeli.
Leto 2006
V	minulem letu smo bili priče burnemu prestrukturiranju mlečnega sektorja, če lahko tako imenujemo hitro zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev, ki so proizvajala mleko za oddajo v mlekarne ali prodajala mleko in mlečne proizvode. Na državni ravni pa je to leto zaznamoval prvi pregled izvajanja sistema s strani Evropskega računskega sodišča in pridobitev dodatne kvote, ki je bila skupaj z nacionalno rezervo razdeljena ob koncu kvotnega leta. Kriterije za razdelitev kvot je vlada objavila v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 132/2006). Pri uresničitvi naloge smo sledili sklepu vlade, da naredimo postopke čim bolj prijazne uporabnikom, zato ni bilo razpisa, na katerega bi se morali proizvajalci prijavljati z zapletenimi administrativnimi postopki. Agencija je izvedla razdelitev vsem, ki so izpolnjevali v uredbi predpisane pogoje. Tako so bili upravičenci vsi. ki so imeli v preteklem kvotnem letu večjo proizvodnjo, kot jim je bila dovoljena z odločbo, in vsi, ki so v tem letu kvoto kupili na trgu. lakih proizvajalcev je bilo okoli 6.500. Preostanek v višini dobrih 3 odstotkov nacionalne kvote pa je bil proporcionalno razdeljen vsem, ki so dosegli vsaj 75 odstotkov dovoljene količine proizvodnje, 'lakih proizvajalcev pa je bilo preko 8000. Ker je večina upravičencev uvrščena v obe kategoriji upravičenj, se je razdeljena količina seštela. Iz razdelitve so bili izvzeti samo tisti proizvajalci, ki niso dosegli vsaj 70 odstotkov dodeljene kvote, in tisti, ki so svojo kvoto prodajali. Razdeljenih je bilo 33.000 ton kvote za oddajo in 6.000 ton kvote za neposredno prodajo. Namen te razdelitve je bil predvsem ta, da čim več proizvajalcem omogočimo participacijo pri zgodovinskih pravicah iz dosedanjega segmenta mlečnih premij in da z razdelitvijo sproti omogočamo kmetijam, ki vlagajo v razvoj, da so dodeljene kvote skladne z dejansko proizvodnjo. Tako država v nacionalni rezervi nima več prostih količin. Nadaljnjo rast proizvodnje bodo morali proizvajalci v večji meri zagotoviti z nakupi kvot na trgu. Sam sicer pričakujem, da bo pritisk na liberalizacijo tega trga v Evropski uniji povzročil, da bo Komisija državam članicam razdelila dodatne kvote. To pa bo povzročilo pritisk na zniževanje odkupnih cen in istočasno slabšalo ekonomske učinke te proizvodnje. Praktično to pomeni, da bo meja rentabilnosti bistveno višja, kot je to danes.
Marjan Dvornik MITIČNA PROIZVODNJA ix)[.!-:NJSKA[,i:i()KASNi:.n;
Cenovna razmerja pa lahko ostanejo v sedanjih okvirjih samo oh odpiranju novih trgov, ki so v razvoju in se na njih kupna moč prebivaistvaveča.
V tem letu smo bili priče tudi intenzivnim prizadevanjem nekaterih držav, da bi ustvarile pogoje za večjo liberalizacijo trga z mlekom in mlečnimi proizvodi. Številna posvetovanja, predavanja ekspertov in agrarnih ekonomistov že nakazujejo, da bo v naslednjem desetletju prišlo do premikov v zaostritev ekonomskih pogojev proizvodnje. Na trgu bo preživel samo tisti, ki bo uspel znižati proizvodnje stroške, ne da bi s tem ogrozil kvaliteto. Ta proces bo zajel tako same proizvajalce kot predelovalne obrate. Če povem s preprostim besednjakom: preživeli bodo samo tisti, ki bodo v naslednjih petih letih intenzivno vlagali v to proizvodnjo, jo povečevali in tehnološko posodobili. I udi na tem segmentu bo uspešen tisti, ki bo poveča) dodano vrednost oziroma zmanjšal delež stroškov dela. Če v tem trenutku govorimo, da so na meji rentabilnosti proizvajalci s proizvodnjo nad 200 tonami na leto, bo ta meja po letu 2012 vsaj 500 ton. Na Dolenjskem je takih proizvajalcev danes le za vzorec. Stanje, kakršno je, pa postavlja pred proizvajalce in državo v ta kratek časovni pas izjemne izzive tako na zakonodajnem področju, ki bi moral pospeševati postopke združevanja in povečevanja kmetij, kot v organizacijskem delu, kjer pa vidim posebno vlogo regionalnih institucij, ki bi sc morale takoj razviti na osnovi ustanovitve pokrajin. Povezava stroke na ravni regije skupaj s podporo politike in organizacijo finančnih virov za vlaganje v razvoj je nujen pogoj, če želimo, da ne bo proizvodnja mleka na Dolenjskem le še eksotičen primerek sem pa tja v kakšni vasi
Dolenjska
Pripravil sem le nekaj statističnih primerjav, ki nazorno kažejo, v katero smer se odvijajo spremembe. Najprej si oglejmo, kakšno je stanje ob koncu kvotnega leta 2006/2007.
Tabela I: STRUKTURA PROIZVODNJE PO OBČINAH (vir: ARSKTRP)
Legenda
Št KMti - Število kmetijski!! gospodarstev
Nad 200 -Število KMti. ki imajo pravieo proizvajati nad 200 ton im leto Nad 100 - Število KMti. ki imajo pra-
vieo proizvajati nad 100 ton(do 100
ton)
Do 100 - število KMti. ki imajo pravieo proizvajati dolOO ton na leto
DRtIŽBLNA VPRAŠANJA Kast 6/2007
obema	ŠT KMG	NAD 200 T	NAD 100 T	DO 100 T
NOVO MESTO	107	11	11	85
MIRNA PEČ	69	8	16	45
ŠMARJEŠKE TOPLICE	4	0	0	4
ŠENTJERNEJ	57	2	7	48
ŠKOCJAN	28	0	3	25
STRAŽA	4	0	1	3
DOL TOPLICE	5	1	2	2
ŽUŽEMBERK	30	0	1	29
TREBNJE	301	14	38	249
ŠENTRUPERT	34	2	0	32
METLIKA	10	0	0	10
ČRNOMELJ	33	4	1	28
SEMIČ	2	0	0	2
KOČEVJE	6	4	0	2
RIBNICA	61	1	6	54
SODRAŽICA	3	1	0	2
LOŠKI POTOK	11	0	4	7
	765	48	90	627
%	100	6,3	11,8	82,0
Marjan Dvornik Prva značilnost je upad števila proizvajalcev, saj se je na tem l)to i	tD^ASNiot območju v enem letu odločilo prenehati s proizvodnjo 73 kmetij ali
8,7 odstotka. Če vemo, da je ta delež v zadnjih letih skoraj enak, lahko pričakujemo, da bo leta 20 12 na Dolenjskem le še 500 ali manj proizvajalcev. Podroben pogled na ravni občine pokaže, da bo največ opuščanja proizvodnje v občini Trebnje (vključno z. občinama, ki sta se izločili), večje spremembe pa bodo opazne še v občinah Novo mesto, Mirna Peč, Žužemberk, Škocjan in Črnomelj. Drugje so mali proizvajalci le še izjeme. Če primerjamo kmetije, ki so opustile proizvodnjo z višino dodeljene kvote, vidimo, da je bila opuščena proizvodnja v vseh kategorijah, razen v skupini s proizvodnjo nad 200 ton na leto. V tej skupini pa se je število kmetij povečalo za 12. Ker smatram, da je na vsaki kmetiji opustitev proizvodnje posledica racionalne odločitve, bodo isti razlogi v prihodnjih letih prisilili v opustitev še marsikoga, ki danes še gara ob slabem zaslužku ali pa brez njega.
V tej preglednici vsekakor izstopa podatek, ki kaže na razmerje med »velikimi proizvajalci«, ki imajo proizvodnjo nad 200 tonami na leto, in med »malimi proizvajalci«, ki imajo proizvodnjo do 100 ton na leto. Zgol j 6,3 odstotka proizvajalcev s proizvodnjo nad pragom ekonomičnosti je zelo alarmanten znak za vsakogar, ki mu je ka j mar za kmetijstvo na Dolenjskem. Zastonj je le govoriti o kulturni krajini, ekologiji, regijskih in nacionalnih parkih, trda logika ekonomije bo bliskovito pometla z vsemi iluzijami, ki jih nekateri še vedno trosijo na simpozijih in političnih shodih. Sprašujem se, kaj vendar motivira male proizvajalce, da vztrajajo pri nerentabilni proizvodnji? Ali ne hi bilo prav, da to voljo do preživetja in voljo do dela lokalni veljaki mislim na župane in na strokovne delavce, vključno s Kmetijsko šolo - podprejo z dejanji in ne le z lepimi besedami in obljubami? Te postajajo vse bolj neprepričljive, na koncu pa se bodo obrnile v svoje nasprotje. Z dobrimi nameni jo tlakovana pot v pekel. Na drugi strani pa je v zadnjem desetletju dobilo kmetijstvo celo vrsto stanovskih organizacij, ki naj bi pripomogle k strokovnemu reševanju izzivov 21. stoletja. Namesto rešitev pa na televiziji gledam v glavnem samo razjarjene obraze sindikalistov, ki bi najraje problematiko reševali na cestnih zaporah. Vzvodi odločanja: zbornični sistem, zadružni sistem, politični lobiji, vladni organi, sindikati vlečejo voz vsak po svoje in vse preveč dragocenega časa se izgubi v nepovrat za prepire in prerivanje za stolčke. Da ne bo pomote: tudi na Dolenjskem.
Diagram strukture proizvajalcev za leto 2007: (vir: ARSKTRP)
STRUKTURA PROIZVAJALCEV
DRU/OPNAVPRAŠANJA Rast 6 / 2007
Marjan Dvornik Diagram strukture proizvajalcev za leto 2006: (vir: ARSK I KP) MI.DCNAPROI/VODN.IA DOUiNJSKAl irtO KASNP.lt:
struktura 2006
ž
o
15
15*
.3
o
ž
'M
450 VI 400 3501 300 2501 200 1501
100	** 8
H >200.000 D >100.000
jg
o
E
o
E
-o
'{g
CL
(B
C
občine
DRDŽBIiNA VPRAŠANJA Rast6/2007
Pivski komplet: vrč za vino čuk. pet malih kozareev čukov iu okrogel pladenj z valovito zaključenimi robovi. Avtor: najverjetneje Jože Lešnjak. Grbe pri Šentjerneju. I9.1K. (Predmete brani Dolenjski muzej Novo mesto in so trenutno na razstavi Na mnoga leta!)
RAST L. XVIM
V
Tatjana Preg) Kobe
V REK! VERZOV REKA POETIČNIH PODOB
Reka poetičnih podob. Barvni icsorezi: Janko Orač. Poezija: !van Oregorčič, Marjanca Kočevar, Mi!an Marke!). (Grafično pesniška zbirka Enn !. Zatožha Edina


Uihliolllskaktijiga. v kateri poetične podobe .tanka (trača spremljajo izbrane pesmi treti dolenjskih pesnikov, je optimistični izziv neraz-veseljivetnu stanjti na našem knjižnem trgu. ko je knjiga poezije privilegij in tveganje. Za ustvarjalec te skupne zbirke srečanje z javnostjo ni privilegij, tveganja pa se prepričani. da bodo slovenski bralci z vso naklonjenostjo prisluhnili njihovim zanosnim zapisovanjem podobe sveta -očitno ne bojijo. Hihliolllska zbirka ponuja dovolj širok izbor pesmi. da nam bo še nekaj časa pi j tiskal v uho. očem pa Janko Orač ponuja valovanje sozvenečih podob z razpoznavnim, individualnim izrazom, ki povezuje formalno in slogovno raznorodnost pesmi v vsebinsko enovitost zbirke. S tem postane poezija enosmerno sporočilna tako z besedo kot s sliko, v knjigi na ta način prikazan svet pa skladen in lahko razpoznaven.
Slikarjeva že kar usodno čutna navezanost na sleherno sestavino v poeziji, ki jo spremlja s svojo likovno govorico, se je ob pesmih Josipa ()s-tija prvič izraziteje pokazala v gra-llčni mapi in bibliolllski knjigi Večnost trenutka (Založba Kdina. zbirka Svit. 2003). /nova se neprikrito kaže njegova sposobnost zraščenosti s pesniškimi temami, poleg vsebine pa svojo pozornost hkrati enakovredno posveča vsem pomembnim likovnim izraznimsredstvom obliki.znakov-nigovorici. notranjemu izrazu.dinamiki, ritmu. V tej najnovejši liihlio-IIIški knjigi se z. izjemno pozornostjo posveča celo tipografiji, velikosti in obliki črk. zgradbi posamičnih listov ter knjigi kot celostni unikatni umetnini
Če so Oračevi lesorezi poetični, jih lahko beremo tudi kot pesmi, s tem pa se zavezujejo k drugačni, ne le formalnostrokovni oceni. Mehko odtisnjene gratlke s svojo simboliko sledijo tako pesmim, nastalim vrisu zavesti o človekovi smrtnosti in podoživetim v zapisu nostalgičnih spominov na otroštvo, na prvo ljubezen ali na erotično koprnenje po ljubljeni osebi, kot tudi takim, ki na privilegirano mesto postavljajo opis po-krajine in najbolj intimna občutja v njej. "Postane so / poljane. // Polomljena so / stebla. // Mraz oblizuje / hraste. // Obupno / krakajo vrane. / / Poti / so izgubljene. // Ne celijo / scranc"(l.(ircgorčič). Zažiranje v tisto, kar je minilo, vendarle ni upesnjeno niti upodobljeno na ravni izgube, saj. po drttgi strani, lahko "kakor prgišče rosnih biserov / držimo v dlaneh / drobne kristale prozornega jutra" (M. Kočevar). Še več. nostalgija, ki preseva Oračevo poetično likovno podobo, kaže njegov ponovni stik z. rojstnim krajem, kjer se slikar, zazrtvdolino pred seboj tako kot pesnik satu sprašuje: "Kaj sanjajo /kozolci, /naslonjeni /na molk / večera?" (I.(ircgorčič). Nostalgija. o kateri govorijo tako verzi kot poetično mehki lesorezi, ni preprosto hrepenenje po tlečem izgubljenem. temveč predvsem hrepenenje po zamujenem, spregledanem.
Ne prevelika pozornost do poezije vseh treh avtorjev tii le subjektivni vtis./atnan hi iskaliobscžnejšc zapise o njihovem pesniškem delu. daoizčrpnejših kritiških zapisih niti ne govorimo. In vendar povejmo sonckatcrcnjihovcpcsmi. objavljene vsamostojnih zbirkah, revijah ali vradijskih kulturnih oddajah med
Tatjana Pregl Kohc V PI KI VIR/.OV RIKA POITIČNIHPonOH
opaznimi stvaritvami v slovenskem literametnprostorti. Kljub temu iuutjo svoje občinstvo, tisto namreč, ki rte hktsta/a zmeraj novimi jezikovnimi eksperimenti, a se vseeno zna poglobiti v pesem in ima potrpljenje za dešilriraitjuiijenih pomenskih vozlišč in za poglabljanje v njihovo simbolno govorico. Tako kot ob poeziji hali ob likttvtiihpriiogalt ne nmremogovoritiopoetiki prelomov in spopadov, temveč prej o poetiki premišljetiega dograjevanja, ki (htltko) zdrtižtije ljubezen, hrepenenje in samotossimboličtio pokrajino. izslikano v modro-zeleni barvni kombinaciji, tako značilni za ves slikarjevopus:"... pojdi, greva/na kaskade / mesečine. //... dva satnotna jezdeca noči. / ko se ho / srebrna pot / tnnaktiila meglenim pajčevinam. / se bova utopila.//ti vmodrem./jaz v zelenem tolmunu." (M. Kočevar). Vdanašnjidohi komunikacij nas vse bolj preveva strah, da se nismo več sposobni sporazumevati med seboj, celo med najbližjimi ne. "S peščin svojega hrega/nasipituth samotnosti /tihtidolhetntvojeime. //... Sam stojim na svojem bregu, / tvojega nikoli ne dosežem..." (M. Markelj). Beseda pesnika je nekje vmes med upanjem, da je vez med ljudmi, iti strahom, da to ne zmore hiti. Ta razdvojenost, ki druga drugo pogojuje, je navzoča tudi v tej zbirki: pe-snikaitipesnieavnjej. bolj različni kot sorodni med seboj, skupaj s slikarjem tkejo novo pripoved, ponu-
jajo svoj glas in sozvenečo podobo.
Za Janka Orača je mogoče reči. da se spozttavni in čttstveni element njegovih lesorezov močno preže-nmta. zato moratno v njegovili vsebinsko poetičnih graličtiihlistili odkrivati tudi razpoloženjclitcrarnih soustvarjalcev, ki ptt ga ne gre rttztt-meti kot počtttje, temveč kot intimni odnos do današn jega sveta. I'a naj ho to (iregorčičev cikel pestiti Predniki, prežet z vprašanji - "Kam so odšli. / kam so poniknili?", vsi tisti namljuhi iti dragoceni.ki "v zakristijispomiiia / sedijo / za belo pogrnjenimi nedeljami". Ali prva izmed izbranih pesmi Kočevarjeve.posvečena očetu-"za stenčasom je umrlo / ime mojega očeta / samo še vprašanje časa je / kaj bootikraj vrat/kijih odpira zlata roka". In seveda Markljeva zaključna pesem izbranega cikla: " tako preprosto / je včasih vse // sonce zažiga večerno nebo / stari plot izginja v zelenih valovili kopriv/tnačka odpira svetleče oči / oblaki neslišno nekam grcdo//in vse to/in nič od tega/in si / in nisi / od tega sveta". Kot sc avtorji pesmi zavedajo dilem današnje injutrišnjc civilizacije ter vse večje moči lastnega vedenja, sc tega v svojih podobah zaveda tudi slikar, ki prav tako ne more živeti brez strahu pred nevarnostjo odtujenosti v svetu, ki ga obvladuje globalizacija, hkrati pa se oklepa slehernega dokaza človečnosti. ljubezni, tople besede, ki prinašata trdnost in s lem zaupanje v življenje.
IvtttiTrcgorčič. Milan Markelj. Marjanca Kočevar in Janko Orač pootvo-ritvi razstave in predstavitvi hihliohl-ske izdaje Reka poetičnih podoh. (koto Kasto Hož.ič)
ODMI VI IN OD/IVI Rast 6 / 2007
Bariča Smotc
ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2007
GRAFIČNO PESNIŠKA ZBIRKA
Kadar ena vrsta umetnosti zazvc-niv sozvočjtizdrugo. jetolahko podvojen užitek za bralca/gledalea/ poslušalca, lako se lahko zgodi, ko je pesetn uglasbena; z gralično-pe-sniško zbirko je tlačiti pereepije tlru-gačen. ttčitiek ptt prav tak. če obe govorici, pesniška in likovna, kore-spondirata. sedttpolnjttjeta.enaob drttgi izmenjujeta tistvarjalnc energije. evoeirata druga drugo ...
(iraličtio-pesniškttnmptt Janka Orača (gralikc). Ivana Gregorčiča. Marjance Kočevar in Milantt Marklja (pesmi), katere število bibliofilskih izvodov je 40. jev šatulji; v njej so štirje ovitki, oba pesnika in pesnica imajo po eno. vprvi je uvod.
Število pesmi ni pri vseh citako. zaokrožene so v potnenske celote, ki imajo tiadnaslove: Ivan Gregorčič: Predniki; Marjanca Kočevar: Mesečina; Milan Markelj: Spominevatija. Ob pesmih vsakogarso po tri gralikc. Naslovi pesniških map so posneti po nosilnih pesmih, gralikc včasih bolj ali manj zvesto sledijo besedilnim zapisom. Ob teh treh ovitkih je še mapa z odličnim predgovorom lat-janc Pregl Kobe in podatki o ustvarjalcih. iz katerih izvemo osnovne hitt- in bibliografske podatke.
Ko sem izvedela za predstavitev grtilično-poetične zbirke, sem pomislila na Vavpotičcvo podobo Novega mcst;i. .le edina pomembnejša upodobitev Novega mesta iz Vavpoti-čeve študi jske dobe in časa še svežih spominov na Kettejeve pesmi. Olje prikazuje mesto s kandijske strani, nad njim žari večerna zarja, na nebu je en sam oblak, vi joličast mrak lega na mesto, luči v Narodnem domu. kjcrjcVavpotič prvič razstavljal.so prižgane. Misel se mi jc utrnila zato. ker je slikar mislil na Kettejev večer, ker je leta 1936 razstavljal v Novem mestu in morda mdizatt), ker me je slika spomnila na Gregorčičeva Zaprta vrata
Seveda je grafično pesniška mapa iz drugih časov, drugače koncipirana, pa vendar so bile pesmi tiste, ki so obema slikarjema sprožile navdih iti v hiograliji obeh je Novo mesto pomemben dejavnik.
Poleg bele in črne - ena od njiju jenagratikah. lesorezih, vedno pri-
sotna - jc Orač vsakemu izmed avtorjev skušal priličitilmrvni register njcgovcgaduktusaingatiadgraditi z abstraktno, črtito in ploskovno figuraliko.
Pri Gregorčiču se je odločil za pretežno izbiro prsteno-zemeljskih barv (odtenki rjave. oker. zelene) Intenzivnost. trdnost, ki zajema iz korenin, in zavcdanjcomiucvanjuzaz-vcnijoizpcsmiPrcdnikil.ll.nl. Pastirski). Portret. Paša. Zaprta vrata. .Icscnsktt. Kozolci. Pesnik z utištt-nimi.izvirmmimctaforamiinrit-mom ohranja človeka, ukorcninjc-nega na zemlji prednikov, kjer si lahko pogreješ noge. Mestoma v pesmih zaigra crotika(Paša). drugje spet na tichu zasije sinja ostrina (Zaprta vrata); zavejejotudidisonančni toni v svetu izgubljenih poti (Jesenska). Pesnik se pred razglasji nove dobe upira s prirodo, zateka sc v..zakristijo spomina" iti zctnljaprcdtnkov jc tista, ki ga pripenja na ..belo pogrnjene nedelje."
Gralikc oh pesmih Marjance Kočevar žarijo drugače: oh modri in odtenkih rjave so opečna, oker in nekatere vmesne, ludi pesmi Kočevarjeve so življcnjskoizkušcnjsko polne iti bivanjsko poglobljene; evo-cirajo ljubezen (Moj ljubi. Pojdi, greva), zajemajo iz pokrajine (Bela krajiim.Jtitn))ali lahne, nežne, praprotno- krhke presprašujejo lasten ohstoj(Praprt)tna).
Grafični listi oh Markljevih Spo-minevanjih st) zgrajeni iz oblikovnih in barvnih elementov gralik ob pesmih obeh predhodnih pcsnikt)v (modra, rjava, trpečna. podobne ;tli iste matrice, komponirane na novo). Jezikovni /)r<zx/.s Milana Marklja sc manifestira skozi logiko tvorjenja spominskih podt)h (Drugi breg. Po pajčevinah spomina), odtujenosti in samotnt)sti včasu..obledelega son-caGJcscnska.Z.imskanočJiiizavc-datijaominevanju(l.juhitiiea).kiza se za hip ustavi (Vzplamenim zastrta luč). Včasih pesem tudi skozi jezikovne inovacije zazveni v zavedanju o povezanosti vsega z vsem in bivanja skozi vse in nič. včasih pa cno-ali dvohesedni verzi ritmično in svojsko obče jezikovna znamenja spreminjajo v elemente umetniškega je-
Bariča Sunile (iRAl IČN()-l'I SNIŠkA/.BIRKA
Atcnka Černetič Krošetj
ODMIVIINOD/.IVI
Hast6/2007
zika(Spominevanje. lakt) preprosto).
t unkcionalna korelacija dveh različni)!/nakoviiilisistctnovtjc/.ikov-nega iti likovnega) daje vtis prizem-Ijenosli. intenzivnosti in eteričnosli. gralikesohkratiaeeptaeijainpropa-gaeija pesmi treh vodilnih pesnikov s teli krajev.
Ohtovrstnihedieijah seveda obstaja vprašanje, komu so bibliolilske zbirke glede na ecnovno dostopnost naincnjetie:resnieniniljnhiteljetiiin častilcem poezije inslikarstva ali tistim, ki sijih lahko privoščijo injili
kupijolezato. ker so prestižne. Ampak to tli predmet tega zapisa, kot ttidi ni predmet novička o predstavitvi zbirke, kakrštioje omalovažujoče objavil Park: ta zapis lahko sa-tno ugotavlja, da se je podoba izvrstno zlilazbesedo.da sta se obe umetnosti harmonično ujeti, ne dahi dru-ga drugi jetnalikaj od tijihovega pometla in tiamena. Mehkoba gra tik. njihova odločna in hkrati zabrisana llgutalika. za katero je čutiti ročno odtisnjene lesoreze, ne da hi njihov izomortlzemmotil.soizvirdopol-nilmlipomenov.slutenjaalisunii-ranjamaterije jezika. barv in oblik.
ZBOROVSKA GLASBA V POSAVJU OD 19. DO 21. STOLETJA
Mešani pevski xbor Viva Brežice, dediči pretekiosti, soustvarjaiei sedanjosti in nosiiei prihottnosti, Brežice 2007
Mešani pevski zbor VivnHrežiee jebilustanovljenletal962. Ustanoviteljica, takrat sveža diplomantka gkisbene pedagogike v Mariboru. Si-tnotia Rožman Strnad je zbrala mlade pevke in pevce iz Brežic in Posavja. skupaj pa so si zadali visoke cilje. V pehiajstili letih so jih nekaj žc uresničili, vedno pa oblikujejo nove. I eta 1994 so pripravili prvi letni koncert v Brežiškem gradu, koncert pa je postal in ostal osrednji letni dogodek Viva v Brežicah. Oh teni so petletnico obeležili z izdajo prve zgoščenke, desetletnico prav tako z izdajo zgoščctikc.hkatcri je biki dodana tudi brošura, petnajstletnica pa je biki razlog za pripravo strokovnega posveta o zborovski glasbi.
Po odmevnem in razprodanem jubilejnem koncertu v soboto. 13. oktobra 2007. v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice so praznovanje 15-lctnice nadaljevali in končali vsohoto.20.oktobra 2007. voh-liki strokovnega posveta srečanja različnihstrokovnjakov in ljubiteljev ustvarjalcev zborovske glasbe.
Petjevzhorih je bila inje najbolj množičnaoblikadružabnegaživ-IjenjaljuditudivPosavju.Izdoku-nieiitovizvemo.dajenaprimerpev-skizhorČitalniccvBrcžicaližcIcta 1900 na vrtu Narodnega doma zabaval ljudi. vDolcnjskih novicah pa za leto ISS6 zasledimo omembo pevskega društva iz Krškega.
Organizator McP/ Viva Brežice kot dedič preteklosti, soustvarjalce in nosilce prihodnosti zborovskega ustvarjanja že petnajst let druži pevke in pevce z območja Brežic in ostalega Posavja, pripriiiravi in izvedbi posveta.kije bilnatnenjen strokovni in širši javnosti, pa so si v organizacijskem odboru zadali naslednje cilje:
- osvetliti, razkriti in posredovati zgodbe iz bogate dediščine zborovskega petja v Posavju.
-prikazati razvoj in delovanje nekaterih pevskih zborov v Posavju spoudarkom na zboru organizatorju.
-spodbudiliraziiiiSljanjeoponie-nu zhorovstva kot enega izmed temeljev ljubiteljske kulture, ki veli-
AlcnkiiČerm-ličKruAdj ZBOROVSKA (il.ASBA VPOSAVJtJ 01)19 1)021 StOIII.IA
ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2007
kokritt presega tiiko lokitlne. regio-itiilne in državne meje ter velikokrat presega tudi meje amaterizma.
-vzpostaviti strokovni dialogtudi otem delu življeniav]'osavju in širše.
l'o uvodnem pozdravu Sama Staniča. elana predsedstva /veze kul-Itirnih društev Slovenije, tudi nekdanjega pevea Vi ve. je vzgibe za posvet predstavila predsednieti orgttni-zaeijskega odhom Aiettktt Černelič Krošelj. (ilede na razvejeno in bogato razvito zborovsko delovanje tako vobčini Brežice kot v Posavju in na Dolenjskem je bil strokovni posvet logična izbira in pomemben del prttz-novanja. ki je omogoči) tako strokovno predstavitev zbora organizatorja kot vpogled v bogato »zborovsko« preteklost in sedanjost v Posavju in širše.
Prvi sklop posveta je bil naslovljen Posavski zbori. Mešani pevski zbor Viva in različne pevske poti. Uvodni prispevek Posavje etnolo-škoraziskovalno polje je pripravila dr. Ivanka 1'očkar. etnologinja, muzejska svetniea. raziskovalka različnih načinov življenja v Brcži-eah in v Posavju. litnološkorazisko-valno polje Posavja je široko in rodovitno. Ob Savi sega od Poke pri Zidanem Mostu do Jesenie na Dolenjskem. ob Krki od Podbočja do Brežic, na severu od Zahukovja nad Sevnieo do Bizeljske vasi. na jugu od Brodtt pri Podbočju do Slovenske vasi. Med zelo številnimi temami etnološkega raziskovanja je v Posavju nekaj obdelanih temeljiteje, med njimi medsebojna pomoč. noša. življenje obrtnikov, godbeništvo na pihala, spominski predmeti, pomenili vloga evička. pokopališča in mrliške šege, življenjepisi in še kaj. med manj razisktinimi pa ljudskti glasha. plesi in petje. Skupine moških peveev so v Posavju pele na obhodih za novo leto. svečnieo. Svete tri kralje in jtujevo. koso hodilipet od hiše do hiše. da hi voščili srečo in blagostanje. Ztipiseosktipnempetjti stas sodelovanjem Posavskega muzeja zbrala ter zvočno in Ulmsko arhivirala Inštitm za narodopisje in (ilas-heno-narodopisni inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v ljubljeni. Sodelovali so pri ustvarjanju lihnov Slivarji. ,!ur-jevanje Žejno pri Brežicah in Prvomajski mltij v Polmnci. Vsi po-
sneti hlmivscbtijcjo zn krtijc značilno petje in igranje na glasbila. Poleg mnogih skupin ljudskih god-ccv. ki godejo v Posavju, danes delujejo tudi zelo številne skupine zborovskih peveev. Skupno petje je bilo sieer stalni spremljevalce skupnih kmečkih del.dokler seniso uveljavili stroji, vendar brez prepevanja Posavci niso bili nikdar. Pevski zbori imajo pri nas bogato tradicijo, pevci Ijtid-skih pesmi pa nosijo odgovornost ohranjanja in oživljanja slovenskih narečij ter prenašanja pesmi in njihovih besedil mi bodoče rodove. Sodobni etnološki zapisi dokumentirajo ljudsko petje, godčevstvo in prcpcvanjcvpcvskih zborih kot ttidi današnjo glasbeno tvornost prebivalcev Posavja. Počkarjeva je za konec poudarila, da ohranjanje maj-hnih.apomcmhuilt ljudskih stvaritev gradi mostove meti preteklostjo in sedanjostjo.
Posvet so nadaljevali prispevki o zboru organizatorji!. H.učka Černelič jcčlanica zbora od tistanovitve. službeno pa jc ttidi skrbnica domoznanske zbirke v Knjižnici Brežice. Pripravila je vpogledvpetntijstletno delovanje zhtira: [liešani pevski zbor Viva od prvih korakov do 15-letniee zbora. Idejaotistanovitvi mešanega pevskega zbortt je zrasla v mladi diplomantkizhorovskcgadirigiranja. domttčitiki Simoni Rožman (sedaj Rožman Strnad), l ako je leta 1992 v okvim Kulturno-umetniškega društva bratov Milavcev začet delovati Mešani pevski zbor. ki seje leta 1994 oblikoval v samostojno Ktilttirno društvo Mešani pevski zbor Viva Brežice. Sožitja (Jirigcntkincga znanja, talenta in vznesenosti na eni in želja mladih pevk in peveev po tovrstnem izražanju na drugi strani sta zbor že po prvih mesecih delovanja uvrstihi med perspektivne zborovske sestave. I Ipravičcnost takega razmišljanja sc jcizkazakizrcztdtati na številnih tekmovanjih vShivcniji (Naša pesem 1997. 1999, 2001, 2003. 2007 srchrncplakctc. vsakič večje število točk) in v tujini (Kiva del Garda. Italija. 1996 srebrna plaketa. 2001 zlati plaketi v katego-rijisakralneinljtidskeglasbeterpo-schna nagrada mladi, obetavni diri-gentki). Novy Bor, Češka, 1999 bronasto priznanje. Klaipcda.l.itva. 2005 zlataplakcta.Prcvcza.tirčija. 2007 -zlata plaketa).
AlenkaCerneličkrošelj ZBOROVSKA (il.ASBA VROSAV.H) 0!)I9[)02!S!()I.!I.!A
Ob ton se je ^horrcdtu) udeleževal pregledni!) pevskih revij, lesti-valov. bilnattirnejivKatiadi. I ran-ciji.s))delova! je v projektil) / drugimi /bori in orkestri in in)el ogromno nastopov in koneertov. Leta Id97 je izdal prvo zgoščenko/naslovom Vivat.ereseat.lloreat. (sicer slogan Vive) in leta 2002 drugo, ki je naslovljena Odkar ventztutjo.
V Viteški dvorani Posavskega muzeja se Viva vsako leto predstavi hrežišketnuposlttšalstvu na letnem koncertu./a okoli štirideset pevk in peveev predstavlja članstvo vzhortt ttidi poseben način življenjtt.
Predsednica zbora je /e šest let Irenttllribttr. bila je tudi predsednica Akadetnskega pevskega zbora Ione lontšičUnivcr/.cvI.jttbljani.Vpri-spevku Hiti predsednica izziv in dolžnost ter ))šiha« v luči današnje zakottodajc je predstavila osnovne tmlogc predsednika drtištva v luči današnjcz.akonodajc. Posebej zanimiva pa je bila primerjava njenega delavAP/lonelbtnšičinvVivi. Al'/, je deloval pod okriljem ŠOU (od lanskega leta tudi pod okriljem UnivcrzcvUjtibljat)i)inprcdscdt)ik scstlmtnčttimposlovattjcmnikaj dosti tikvarjal. predvseni ne s tem. ali so prihodki it) odhodki zabeleženi vskladu/zakonom. Seveda so bili tudi časi drtigačni.Prcdscdtiik je intelvAl'/predvsem orgttnizacijsko in komunikacijsko vlogo. Bil je ptrsrcdnikinlbrntncijntcd upravnim odboront. umetniškim svetom in zhttroit) itt bil je org;tni/.acijski vodja. llriharjeva(tak)atŠte!*ančič)jesvoj
ntiutrlatnastopiiavsczoni.kojcpo-stti! dirigent Stojat) Kuret, in tisto leto so pr) dolgem časti zopet organizirttli dttljšo. l7-dt)evi)ottiri)ejopoAvstriji. llttlijiinŠpaniji. Potidarila je. da je z;t uspeh predsednika in cchttncga zbora, ptt naj bo to AIV ali Viva. mtjpomcmhncjšc sodelovanje ttted predsednikom in dirigctttont.kai sc odraža tudi v enotnem delovanju upravnegaodhora. Le zamisli, vka-tcrc verjaute celotno organizacijsko telo. padejo mtplodntttki it) obrodijo ohilttc sadove.
Besede zhorovodkittje Simone Rožman S(rnad(Vloga zborovodje v Vivi) so opisale njetto delo. njen pogled na zborovsko pmistvarjanjc in razvoj zbora. Med drugint je po-vcdttla:»V vseh teli pttglcdili sem sc z Vivo razvijala, sprcntinjala in zorela ttidi jaz. K))tzborovodkinj;i Simona in kot oscbimstSintona. Bajanje in sprejemanje je obojestransko in greza energiji, ki si ju podajani)) več dajem, bolj pevci sprejetnajo inholj. ko .sprejemajo, več d;ijcjo meni. In ta energijski preplet je preprosto čudovit.«
l)opold;inski del posveta sta zaključila nckrlanja pevca Vivc.dtutcs ttspešnasttlisttt. Mihaela Komočar, zagrcbškadiplonmntka. operna solistka, je v prispevku Različne poti od Vivc do solistične kariere izpostavila pomembnost posluš;injaso-pcvecv. ki ga solisti večkrat iiozabijo oziroma ttanterno zanemarijo. Janko Volčanšek. diplonuutt Akademije za glashovljuhljani.solist.profesor in član Slovenskega okteta, pa je v pri-
Mešai)i pevski zlior Viva oa letnem konecrttivViteSkidvoraniHre/.ii-kega grarlu (I Otu: M. Markelj)
ODMI V! IN OD/IVI Rast b / 2007
AlcnkaČcrncličKroScIj ZBOROVSKA (il.ASHA Vl'( lSAV.lt! ()!)!'). 1)02) SIOI.I ).IA
spevku Različne poti - povezovanja ali razpotja soiističnckarierein kariere z vokalno zasedbo govoril ti razlikah med zborovskim in solistieni]ii petjem ter o njtmi povezavi.
Po odmoru so udeleženci posveta prisltihnilirazličnim soustvarjalcem zborovskega dogajanja v Posavju in na Slovenskem v drugem sklopu Zborovska glasba v Posavju in v Sloveniji skozi prizmo preteklosti in sedanjosti. Janko Avsenak dolgoletni vodja različnih zborov v občini Krško, že vrsto let vodi uspešen Moški zbor Kulturnega društva Svoboda Brestanica, je v prispevku Zbori v Posavju predstavi! številne in raz.no-likc zborovske sestave 20. stoletja. S pomočjo fotogralij so udeleženci posveta »potovali« v petdeseta in scdcmdcsctaic)a20. stoletja, kose je zborovstvo v Posavju strmo razvijalo in krepilo.
k'r:tncČeruc!ič jcorgtmist Župnije Sv. Križ - Podbočje že 46 let. Zadnja leta raziskuje razvoj cerkvenih župnijskihzborovvdekaniji Leskovec pri Krškem, svoja dognanja pa je strni) v prispevku Župnijski zbori v Posavju v zadnjem stoletju.
Mlada skladateljica Mojca Prus je v prispevkti Skladateljski pogled
ustvarjanje za zbore na kratko predstavila, kako v praksi poteka ustvarjanje del za zbore od samega prejema naročita do nastanka dela in končne izvedbe. Pri tem se je osredotočila na samo fazo ustvarjanja in na kratko povzela, kaj mora skladatelj upoštevati: na primer sestavo zbora, obseg posameznih glasov (zmožnost obsega) ipd. Na konču je omenila še stalnopraksovSIovcniji tojcnaro-čanje skladb brez kakršnekoliavtor-
ske pogodbe ...
Mihaela.tagodic. samostojna svetovalka za vokalno glasbo na .lavnem skladu l<S za kulturne dejavnosti, je za prispevek Današnja zborovska organiziranost in nianite-stiranost pripravila izčrpno predsta-vitev mednarodnih zborovskih organizacij H (Mini uropačantat.mednarodnih pevskih prireditev ter iz-postavila nekaj opažanj otrenutnem stanju zborovske dejavnosti v Sloveniji.
Zadnji referent jc bil Mitja (7o-bec. strokovni spremljevalec območnih srečanj tudi v Posavju. Njegov prispevek je bil analiza in ttccna Pestili Posavja zadnjih dveh let Po-savski zbori v zadnjih dveh letih in kako naprej'.' (sezon' 2()()5/()(i in 2006/07). Predstavil je statistiko udeležbe zborov, zborovodij in sc osredotoči! na dve stvari, kista najpomembnejši za napredek vsakega posameznega zbora in za tiaprcdck zborovstva v regiji: strokovna usposobljenost zborovodij in zborniška literatura. Nakoncuje tako kot drugi referenti pozdravil tako obliko stro-kovnega posveta, zborovodki Simoni kožman Strnad in Mešanemu pevskemu zboru Viva pa čestital ob 15-letnici njihovega odličnega in plodnega dela.
Razprava je potrdila pomen tovrstnih družctij in potrdila tudi namero.davtiaslcdtijcm letu oziroma še v jubilejni sezoni 20()7/()S Mešani pevski zbor Viva Brežice poskrbi za izdajo zbornika prispevkov s posveta.tudi in predvsem zato.da ne bodo besede, ki so sicer dokumctitarno posnete, prišle samo do udeležencev posveta, ampak jih bo moč uporabiti in uporabljati tudi v prihodnosti.
ODMIV! IN ODZIV! Rast(i/2007
Nuša Podgornik
Besedilo, ki ga je avtorica pripravila za otvoritev razstave Podoba sledi, sled podobe v (ialeriji Dolenjskega mu/eja. je/.aohjavovRastiMtpolo-vieoskraiSala
ODMIVIINOD/.IVI Rast b / 2007
SUKA N! ZGOLJ PODOBA, JE SLED PODOBE, PODOBA NJENE SLEDI
Razstava Podoba sledi, sted podobe avlorjev Lada Jakše, Roberta Lozarja in Borisa Tepine. Galerija Doienjskena muzeja. 12. oktober - IS. november 2(107.
Podoba sledi, sledi sledem podobe. "ker mi: Borko lepina. i .ado Jakša in Robert Kozar verjamemo vanje. Ker sebi in sliki (fotografiji) zaupamo. Ker nato slika (fotografija) iskreno ševednopredstavljaizziv, kljtih trendom in nenaklonjenosti ititernekultttrne politike nekaterih državnih hegemonov moči! Če je za kogaslikarstvo. fotografija .. . umetnost v krizi, potetn naj ne diskriminira nas.kivkrizi nismo.nitionih. ki jim krizna sittiaeija predstavlja izziv kant in kttko itttprej. Naprej v slikarstvu, fotografiji, v mediju, za katerega nam ni vseeno, za katerega se čutimo 'poklieattega' in ga žulimo razumeti šcglobjc."Z.akajbishkar-stvo moralo 'erkniti'. se sprašujejo mnetniki. .le res že vse naslikano? Spomnimo se izjave egipčanskega pisarja, ki je pred tisočletji dejal, da je vseženapisatto... ase za marsikoga. gledano iz današnjega časa. takrat še 'začelo' ni!
Četudi se zdi. da je danes v likovni umettiosti dovoljeno 'vse', je. resttiei na ljubo, dopuščeno relativno malo. listi zakademsko izobrazbo, kincpristancjonatrcndc.naprokla-iniranje'novega',sovskladuzdruž-heno in kulturno situacijo, v kateri živimo, nemalokrat odrinjeni na rob: večkrat tudi na tistega, ki se eksistence tiče da jih ostrina osebne prepričanosti 'zmehča' in 'spametuje' hkrati. Spametuje zato. ker sledijo svoji lastni intenci, izkušnjam, iskrenosti, videnju in vedenju, zakaj delujejo tako in ne drugače, kot'veleva'g)o-halni diktat. Zamenjati medi j, ker se to bolj izplača? "Ne. hvala!", pravijo Kado Jakša. Robert l.ozar in Borko lepina.
I)a delujejo tako. imajo globje osnove, ftijjim je pragtnatizcm in času manjka prižemi jitve. korenin. Dobra umetnost še vedno je in ostaja zanje edini pravi izziv, ne glede na prej omenjeno, na situacijo v slovenski
kulturi, na kar koli! O tem. kaj je 'in' in kaj toni.odloča peščiealjtidi.peš-čicnkuratorjcv.kipraviloma nimajo akademske likovne izobrazbe ... Dopušča sc. da ti vsiljujejo okus. 'krojijo'tokovcintrcndcvumctosti. usodo umetnic in umetnikov, njihovih del. jih odhitajit.vtokučasa cenzurirajo in končno v 'izčiščeni' različici ponudijo javnosti, [ntztntval-
ccm in nepoznavalcem, kot v svetu primerljiv dosežek, tako rekoč edini ogleda vreden 'cvet' slovenske sodobne umetnosti. Kako spolzek je ta teren, nas v neštetih različicah opominja in uči zgodovina.Da tmictnost ubira svoja pota in da njen edini kompatibilni razsodnik še vedno ostaja čas. kizdistancc ostri in odbira zrna od plev ...
Še so muzeji, likovni saloni in galerije, kot je galerija Dolenjskega muzeja, ki dopuščajo in podpirajo pluralnost. V profesionalno delo zunanjih sodelavcev, umetnic in umetnikov senc vtikujejo.kot sc tudi raz-stavljalci v njihovo nc. Dialog jc konstruktiven in ne delajo sc razlike glede 'barve kože', starosti, trenda in še česa Zaupa in verjame sc drugv drugega. Če so avtorji razstave prepričani, da s kontcmplativno izkušnjo, ki jo omogoča in hkrati zahteva slika, tti nič narobe, prav, tudi sama se strinjam z njimi. 1'rav tako s tezo. da je satu proces ustvarjanja trans-formativna estetska izkušnja, kine nastopa zgolj na začetku oziroma pred ah celo na koncu procesa kot nekakšna samovznikla posledica, ampak se prav ta enkratna izkušnja ncnchuovpisujcvmatcrialnoinsim-httlno telo slike, zaradi katerega je ta sploh vscbmsko polnokrvna. Dejstvo je. četudi morda zveni naivno in'passe', da so ključni problemi, ki jih ima človek v svetu, še vedno tisti, ki se vrtijo okrog njegovega eksistencialnega jedra, le vsebine pa so poleg drugih načinov (religije na pri-
Nuša Podgornik SIIKANI/.tiOl.JPOlioBA, JISIJDPODOBI. poi)()];AN.ii:N!:siti)i
mer) dosegljive tudi /estetsko izkušnjo. I'rav zaradi tega Roberti,o/ur. Borko l epinainl ado Jakša še vedno prisegajo na osebno avtonomijo in kritienosvobodo. ki jo prinaša estetski ustvarjalni proees in slednjega postavljajo nad zahteve socialnega superega in instinktov ter zagovarjajo primat nenavadnega in nevsakdanjih izkušenj nad vsakdanjimi, temeljno izhodišče, rdeča nit razstave, ostaja odnos med umctnikovo-slikar-jevo/lbtrrgratbvo konkretno manipulacijo/materijo in ncmatcrialnostjo podobe, /ato avtorji še vedno iščejo stiksprimarno ploskvijo, realnostjo slike same. ki je. ne le tukaj in zdaj. temveč tudi v izmuzljivosti podobe, ki ji sledi slikarjeva poteza; skozi la-hirintcoptikc. mehanike in elektronike ji je na sledi fotografova gesta, vse dr) končne odslikavc na svetločtitni površini Ulma ali digitalnega nosilca. Sledimo ji vprimarturst ploskve Bor-kalčpinc.vraz.prtost oblike, izpraznjenost znaka, da ga. če želimo, napolnimo s svojimi vsebinami ... Ič daje slikam avtor preko imen. kajti v njih jc spomin, v spominu forma, strtiktura. koncepti in potcncitilnost. Kotdasonaslovi. inieialke(SV. M l. AA...) telesa z lastno identiteto, pa vendar telesa niso. ploskve so! In med ploskvami so občutljivi stiki. Na njih gradi Robert [ ozar; na materiji kot ikoni svetlobiinsenei.natluid-nosti. prosojnosti, prostoru načttt-nosti 'pare\elanee'. V njegove slike sc vstr)pa kot v pokrajino in avtorje
zelo blizu nečemu, kar je še možno razvijati, lako koti,ado Jakša in Borko I epina tudi on lepi razbito zrcalo in vraču umetnikovo potezo tja. kamor sodi. 1'ri tem mu. ža), sodobni mediji ne morejo pomagati, ker rut stikih res ne funkcionirajo dobro. 1'rav tako tudi pri številu barvnih odtenkov, kot jih ponuja spekter u-metne svetlobe novejših medijev, ne. In kako ptmicmbm so stiki v vsakdanjem življcuju:znaravo.sktilturr). tradicijo, / umetnostjo, intuicijo, s seboj... zrttzkošjetn odtenkov! Kot je pogled skozi rožnata očala blagodejen takrat, ko 'pade mrak' in kratje-sBuscnc zavlada črnina ...in obratno.koob izobilju barvnih niansvo-zadju zazveni ostrina nasprotnih si načel: črnega in belega, rojstva in smrti materialnega in nematerial-nega. dncva-tioči polnega in praznega. praznega in polnega, ženskega in moškega, [ažurnega in pastoz-nega. materialnegti-koneeptualnega in obratno, svetlobe in sence ter znotraj njiju: sivin, belin, črnin, rjavin. modrin ... monokromnih odtenkov, ki jihjelbtografl.ado Jakša izbral v podporo razprtosti materije, dekon-strukeijilbnne in njenemu stalnemu, nikoli zakljttčcncmu pogonu...
Strinjam sc s slikarjem l ugom Sušnikom, ki pravi: "V enem milimetru materiahiosti barvnega nanosa imamo kilometre prostora." In dodajam: "Kilometre sledi, kilometre ene satnc.cncinistcpodohcslcdi živ-Ijenja. umetnosti, matrice sveta."
l udo Jakša: Si l BI PODOBI:. 2007. nrigandig. 10/30
ODMI VI IN OD/IVI Hast 6/2007
Priprava razstave Na mnoga leta! v Dttktijskcnimu/cju (lotu: M Markelj)'
()I)M!V!!N()])/.IVI
Hasth/2007
Razstava pivskega postni ja <ni starejše žeic^ne dobe do 20. stoiet ja, !)o!enjski mu^ej Novo mesto
V Dolenjskem muzejti Novo mesto je vmalidvorani do 2. novembra 200S na ogled razstava Na mnoga leta!, ki predstavlja izbor pivskega posodja od starejše železne dobe do 20. stoletja.Vodilni motiv in povezo-valničlen razstavljenih predmetov je risba okrasa z vrezano napitnieo na rimski čaši.
Razstava Na mnoga leta! s katalogom je rezultat medsebojnega sodelovanja vseli kustodiatov Dolenjskega muzeja in disloeirane enote Jakčev dom. Skupna je tematika, ki predstavlja pivsko posodje in uporabo posodja ob različnih priložnostih ter upodobitve le tega od prazgodovine do 20.strdetja.
Vsak predmet piše svojo zgodbo, a tokrat smo različne zgodbe združili veno. loje zgodba o prestižnih predmetih, ki so vsebovali omamne in dišeče pijače, včasih eelo pijače življenjskega pomena. Vsak predmet vsem nam sporoča še Na mnoga leta!.
Izbor arheološkega gradiva predstavljajo prestižnejši in izjemnejši predmeti, kot so bronast trinožnik iz druge potoviee 7. stoletja pred n. š.. bronasto eedilo iz 7. stoletja pred n. š.. grški posodiei iz 3. oziroma 4. stoletja pred n. š., bronasta situla iz 4. stoletjapredn.š. in steklena čaša z vbrušeno napitnieo Na mnoga leta iz 4. stoletja n. š.
Kustodiat za etnologijo se pred-
stavlja s tipičnim posodjem 19. in 20. stoletja, zizborom lepo okrašenih in posebnih posod, kot je neža z vrezano napitnieo./a ponazoritev gostilniškega ambienta je uporabljena originalna oprema iz Kasteličeve gostilne l'ri spodnjem kovaču v Žabji vasi.
Na kustodiatu za kulturno zgodovino hranijo tudi umetnoobrtne izdelke, /a tokratno razstavo so izbrani unikatni izdelki, tned katerimi sta dva izdehma v spomin na točno določen dogodek. Izjemen predmet, prvič predstavljen javnosti, je servis za bovlo, ki naj bi bil podarjen poveljniku avstro-ogrske armade na soški fronti, generalu Svetozarju Bo-rojevieu von Bojna.
Kustodiat za novejšo zgodovino se predstavlja z vojaškimi čutarieami in kovinsko čelado, ki je morda bila v uporabi kot posoda za pitje.
Upodobitve pivskih običajev, slavnostnih priložnosti in posodja je bila osnova za izbor gradiva kusto-diatazaumetnostnozgodovitioindi-sloeirane enote Jakčev dom. Kustodiat za umetnostno zgodovino se predstavljassliko/.adnja večerja neznanega slikarja in risbo Vladimirja Lamuta Portret Slavka Strajnarja.
d ri izbrane risbe Božidarja Jakea predstavljajo amhiente v gostilnah po svetu, gostilniško vzdušje, pomen druženja in popotovanj.
Goran
Mitovanovič

NevciikaArhaitastmiazstavivKosta-njevici.d utn: M Markelj)
ODMIVIINOD/IVI kast 6 / 2007
NEVENKA ARBANAS: GRAF!KE 2003 -2007
(^a)crija BaXi(tarja Jakca - Lamutov iikovai saioa, Kostanjevica na Krki, 5. oktobra do 5. novembra 2007
V času. ko je v Ljubljani poteka! 27. grallčni bienale, smo v Lamutovem likovnem salonu (ialerije Hožidar.laktte postavili na ogledih grallčnilt listov priznane zagrebške umetniee. izredne profesorice na Akttdeittijilikovtiihtunetnostiv/.a-grehu. Nevenke Arhanas. l jubljanski gralieni bienale tttiienjamztito. kerjeArbttnasovakardvttkrttt. vletih 1005 in 1007. sodelovaltt na bienalu, takrat žez podobnimi deli. kot smo jih lahko videli v Kosttmjevieimt Krki. Ob letošnjem. 27. grallčnem bieitttlusmoobutrjevatijunoveiden-titetebiemila. kivseboljvkljtičtije video.fotogralljo.račtmalniškoani-tntteijo iti podobno, v termitmloški samorelleksiji. pogosto kot pojmo-vtutjegrallkenaletelinaizrazMrepro-duktihilnost«. kiizbajaizlllozollje WalterjaHenjamiiui. Samsepritem poimenovanju striitjam z polemičnim odgovorom Miklavža Kotnelja vkatttloguhienala.kjer je zapisal.da Hettjamiit ne uporablja tega termina v smislu klasillkaeijetimetnostnih zvrsti, temveč kot označitev stanja umetnosti vreprodttkeijskih pogojih kttpitalizma. Vprašanje je, vkolikšni meri se novi utnetniški prijetni lahko opredeljujejo kot evolucijski ttik untetniške zvrsti, ki jo sedttj imemt-jenntkktsičntiaiitradieionalnagra-'llka.
Arbanasova kot vesteit pedagog seveda ne beži pred sodobnimi oblikami reprodtiktihihiosti. veitrlar v svojem tunetniškeitt izrttzjt! temeljno izhaja iz mojstrskega obvladovanja meljeja s čimer išče sveže in nove pristope, širi iti odpira polja, bodisi v barvnem spektru, drugič spet v Ittrittattialivkolažiraujti. vse znotraj tradieiotialnih grafičnih tehnik. Nevenka Arhattas jev iskatijtt svojega tnnetniškega ereda v sebi združevala lasemacijoliričnostiprostorn vkateremjeodraščalazmojstrskim znanjem. ki ga je dolgo nadgrttjevala. X;ito tnorttmo v razvojni osi tijene umetniške poti omeniti nekaj izsekov. V prvi lazi, po končanem šo-lanjuna zagrebški ttkttdemijipri prof.
Albertu Kinertti.sonjena dela izrazno asketska, viden je vpliv vzhodnjaških lilozotlj (zen Imdiznm in od tod izhajajočega sumi-e slikarstva). Njen biografl .ukaPttljetak takratna delti Nevenke At hatias označuje kar kot lutikti-grallko. njen grallčni izrttz pa zaradi močnega profesorjevega vpliva kinertičen. Drugi pomemben prclomvnjcncmustvarjanjtijcizpo-pohijevanjevznamenitetiipttriškem »Atelier 17«. pri enem od pomentb-nejšihgrallkov2().stoletja-Stanleyu Willianml[aytcrjti.lakratvnjcno-pus zelo izrazito vstopi barva. Po llavtcrju se je izptipolnjcvala v tehniki ttkvatitdc in iilogrttlljc še v Pragi pri prol. Ladislavu Capelaku. kjer mtto.žckot zrela umctnicaspovsctn oblikovanim tunctniškitiicrcdom. preide prek inforntela do lirične abstrakcije^ izjctnno nežnimi strttk-mratni. Impulzivno močan ttmcttiiški retleks je iz Arhattasove izbruhnil tudi oh vojnih grozotah, ki stibar-harskouničcvalc lepoto kraja, kjer je odraščttla in iz katerega je črpala mnetniško energijo. Odzvala sc jez grallkamiizjemito velikih foritmtov. uti katerihz vertikalnim ttlihotizoti-talnimztiporednitiitiizanjem plošč po podlagi ustvarja ttov duševno ktizmičen dialog. Predvsem vertikalni formati z izbrano paleto barv dajejo občutek mogočnih sttkraluih vitraž.ev.kisezoperstavljajobarha-rizmuzmočjoduhainasoeiirajona fliagallova okna. saj sotttdiflmgal-lovo delo označevali kot mistično pesništvo.
Na razstavi v Lttnnttovem likov-ticmsaionutinlcrijcHttžidtuja.ltikct!. smoželelivprvi vrsti izimstavitiav-toričina zadnja dela. kot rclcrctičcu okvir razvoja njenega likovitcgtt izraza pa smo dodali nckttj starejših del. Kot zakljttčeno celoto stno tako na razstttvi lahko videli pet listov z itaslovom Ritem, kjer je moč zaznati avtoričinonavezanostnaglasho.ktt-tcrojclikovnožcposktišalaizutziti oh fasciitacijitlcla prve tirvaške skladateljice Dore Pcjačcvič.Rodhimt Pejačevie je imehi mogočen dvorce
(ioran Milovanovič NI VI-NkA AKBANAS: iiltAItkl 2003 -2007
ODMI V! IN ODZIVI Hast6/2007
v Našical) od koder i/vira tudi Nevenka Arbanas. Dora, ki je lastno utnetniškoptit razvijala pod vplivom intelektualnih svetov Wilda. Ihsna. Dostojevskega. Sehopenhauerja. Kierkegaarda. Nietzsehea in drugih, za sabo pa pustila 5S opusov s pod-mčjuorkestrulne. komorne in klavirske glasbe, jena Arbaimstrvt) naredila tolikšen vtis.daji je posvetita grallčno mapo Dora (izdal: KUD Lisinski. Našiee, 1907). Razstavljene liste iz eikla Ritem preveva sines-tetienost. kjer barva aludira na zvok. Uarvnelinijeodkritomerijonahar-monijti. ritem ustvarja nek red. gradi sistem, ki je prisoten tako v glasbi kot v slikarstvti. Kot sem večkrat poudariltudivrazstavnem katalogu, pričujoči eikltis izvrstno kaže. kako Arhanasova umetnino študi jsko gradi s temeljnimi kategorijami likovnega mišljenja:ssvetlo-temno,zbar-vo. stočko. zlinijoinoliliko. Na delih Ritem lin Ritem IV po sredini potegnjeni vertikali še dtidalmu utrdita eentralno področje lista, pravi antagonizem tned modro in rdečo je prisoten pri Ritmu I. kjer črti najprej spajata grafični plošči v eeloto, ohenempaohranjataosnovnonas-prtstje. ki ga lahko simbohto beremo ttidi kot moško-ženski princip. Na modri stratii je nekoliko temnejša tonaliteta in navidezno strožja kompozicija. na rdeči pa pisava kot intimna ženska komunikacija. Nekoliko drugačna je grallka Ritem II. I'aru kontrastnih ploskev daje dinamiko sled rokopisa, čez njiju pa iz teme proti svethrbi Arbanasovado-minanttui.vtehnikilitutreza. potegne vodoravno linijo, ki nam daje občutek spokttjnosti. lo podkrepi tudi izbira oranžne kot najbol j tople barve. Dodaten občutek močne in trdne strukture nam dttje točka križanjali-nijc stika svetlo-tetnne ploskve z oranžim vzporednico. Sled že omc-tijenih velikih vertikalnih formatov grallk. kialudirajonavitražestiio lahko videli pri grallkahllotiunage Bartholdiju in Rdečatočkaiit Modra točka, ki tvorita Diptihi, kjer je v manjših vertikalah prav tako na-mcnskoprikazanabipolarnostlikov-tiih prvin, /asivljene površine že same po sebi s tonsko niodelaeijo gradijo prosR)r. ki gaavtutrica dodatno modulira še z dvema barvnima točkama, rdečo, ki se gledalcu približuje in modro, ki sc od njega odda-
ljuje, ter podkrepi še z nakazanimi oblikamikonkavnostiinkonvck-snosti.Nagnjenjekeksperimenti-ranjtt in preučevanju likovne teorije, lahko nazorno opazimo tudi v paru Vznemirjenje in Sir in smetana ter v trojčku Beto vreteno. Rumena in IVtodra. zelena, rumena. Vsem je skupno to. da umetnica zavestno v grafični odtis dodaja, bodisivtehniki ktdaža ali linoreza, še tikntgle plo-skvevelemetitarnih barvali.kidoda-jajo delom nekakšno psihološko nosilnost in ttstvarjajt) dinamiktt med kromatskimi polji in intenzitetami barvnih tonov. VpsihoanatiziLarla (iustava Junga ima krog pomen seh-stva. saj izraža totaliteto psihe z vseh zornih kottiv. Krog se pojavlja tudi v zeti lllozollji. ki je Arhanasovi skozi ves umetniški opus precej blizu, kjer pomeni razsvetljenje in simbolizira popolnost. Človeško samospra-šcvanjcvsodohncmsvctusiccr krogu odvzetna vsesplošen gcoccntriccn pomen.zatoga. kot mnogi umetniki, v omenjenih delih tudi Arhanasova pogosto umaktie iz dominantne pozicije in nanjegovo mesto postavi ohlapno povezano skupino bolj nepra-vilnih krogov, ki večinoma težijo k elipsastim oblikam. Dominantno pozicijo pa krog ohranja v (irallki III. zopet v nasprotujočem si paruz (irallkolX.I'ritehdvehdelihgreza tiadgradnjiiakvatintc z naslovom Sonce, ki jo je ustvarila 1999 leta. Nadgradnja del. ki dehijejo kot celota in so bila mnogokrat tudi že razstavljena, je pri Arhanasovi pogost pojav.kismomupiičatudiprigra-tikah Rumena iti Modra, zelena, rumctia.
Še en akcent, ki ga lahko zaznamo skoraj na vseli gratlkah. razstavljenih v Lamutovem likovtiem salonu (itilcrijcHožidtu ja.lakca. je uporaba pisave. Način kako pisavo uporablja v svojih grallkah Nevenka Arbanas, najbolje pomizorim z verzom nigerijskega pesnika Niyija()sundareja v pesmi /aklitijanjc besede: V začetku ni bila Bcscda/vBcscdi je bil začetek. Bodisi da gre za sled starodavnega rokopisa, ali pa za kolažiran list časopisnega papirja, ki jih Arba-nasova doda na grallčni list. prehaja stetntia polje simbolnega iti stetn tudi v področje strukturalizma. Kot je v svojih delih poudarjal Imil Ben-veniste. znak nikoli ni zgolj znak. ampak je hkrati zastavek nekega
Goran MilovunovičNLVLNKA ARHANAS: (iRAl Ikli 2003 -2007
Andrej Smrekar
Prispevek je avtor pripravil/a kolokvij v Krškem
ODMIVIINOD/IVI Rast 6 / 2007
družbenega momenta, nekega druž-benegahuja. Ibrej je ideološki zastavek,kajti vdt)datno,))paraxitsko« plast jezika se vpiše vse. naj ho to mitologija, poezija ali drttžheni hoj. Arbanasova v svojih delili pisave ne izpostavlja, temveč jo postavlja v drugo polje, od koder debije kot nezavedno. Kljub temu. da gre pri časopisnih izrezih za nekaj, kar je
ktihtunoposredovanozjezikovnimi mehanizmi, v nezavednem naletimo na nekaj »uhajajočega« iz logike artikulacijc. ker skozi njo spregovori nek dmg subjekt, kar je Lacan označil kot >>^a parle« (ono govori). In to ono je v teh grallkah v enakovrednem ditilogu z likovnimi prvinami. Vse to je Beseda Nevenke Arhanas.
KRŠKO SKOZ! ČAS
Oh shtvcsnosti v čast 530. obk-tnicc potkhtvc mestnih pravic in 30. obktnicc ixida zbornika Krško skozi čas
Pri nastajanju zbornika Krško skozi čas sem imel prste vmes ne samo kot avtor, ampak tudi v večini laz njegovega nastajanja. Kot upajoči pisec sem imel to neizmerno čast. da se je eden mojih prvih tekstov pojavil v javnosti v tako eminentni družbi, kot navaden zemljan pa. da sem vse tc ljudi, navedene na najrazličnejših straneh in v kolofonu, pa še mnoge druge, tudi osebno spoznal. Poskuša) se bom vzdržati, da me ne bi odnesli intimni spomini v svojo večerno zarjo, in sc bom raje kar takoj vprašal. kako je videti zbornik Krško skozi čas potridesetih letih lopri-ložnost sem izkoristil, da sem preveril nekaj, kar se mi sicer ni nikoli zdelo ka j posebej pomembno. Oče je namrcčohrazličnihpriložnostihpo-udarja!. da so po naslovu krškega zbornika Krško skozi čas krajevne monografije z variacijami tega naslova raste kot gobe po dežju, pred tem pa ni bilo nobene. "Vsi so se zgledovali po nas." je dejal. Vedno sem ga imel na sumu. da sc rad nudo pohvali in da zna ttidi pretiravati, kajti njegovo geslo je hilo:" freha je znat* plasirat !" Mimogrede - zelo aktualen motto. in še danes me tepe trma. ker si ga nisem hotel zapisati za uho. zaradi kljubovanja očetovi avtoriteti, sc razume. Ra sem sc zavihtel za računalnik, odpri COBISS.se potopil v COBIB-Si vzajcnnu) bibliografsko bazo podatkov, vtipkal sem ključni besedi
'sAor/era ' in jih nastavil na ntono-gralskc publikacije. Dobil sem 436 zadetkov, med katerimi je res vse drvelo čez drn in strn skozi čas. ampak med prvimi 100 citati je bilo kar 26 krajcvtiih imeti, ki tmj jih naštejem po ttbcccdncmrcdtt:
Gornji /.cmon skozi čas. 2004. (ioče na Vipavskem skozi čas. 1667. Jelšane skozi čas. I66S. Jezersko skozi čas. 2000. Komenda skozi čas.
1665,	Ljubečna skozi čas, 1686, pomislite, tudi Ljuhljnna jc šla skozi čas šele leta 1686. Logatec skozi čas. 1667, Loka skozi čas, 1666, Maribor je potoval skozi čas kar dvakrat—vprvem in drugem delu(Ma-ribor skozi časi. II.2002 in 2003). Nazarje skozi čas. 1667. Negova skozi čas. 2006. Nova (ioriea z. okolico skozi čas. 2003. Novo mestojc šloskozičas.začttdtt. že naslednje leto (Novo mesto skozi čas. 1678). Oslavje in Rodgora sta šla skozi čas v paru leta 2006. Revma. Štmavcr, Rodgorjc skozi časvtrojc.Rrvačina skozi čas. 2006. Rakitovec skozi čas. 2006. Ricmanjc in Log skozi čas. 1664. Rojan skozi čas. 1678. Slavina skozi čas. 1668. Sovodnje skozi čas,
1666.	Vodice skozi čas. 1664. Vojsko skozi čas. 1667. tudi Vrhnika, kraj nesrečnega imena, je šla skozi čas. 2001. in nesrečni Železniki so k sreči šli skozi čas. preden jih je zadela zadnja ujma leta 1665.
Med različnimi časovnimi stroji, zgodovinami različnih strok, običaji
Andrej Smrekar KRŠKO SKO/I ČAS
ODMI VI IN OD/IVI Kast6/2007
itd. pa so šle skozi čas še osnovne šole (OŠ Mislinja skozi čas. 1994). cerkve (sv. Daniel v Celju), samostani (Itančiškanski vl.juhljani). inn/.eji.go/dovi, tudi mlinar se najde, potem pa eele krajevne skupnosti (KS Mozirje skozi čas. 1996). občine (Občina Števerjan skozi čas. 2001) (ioriškahrda sko/i čas. 2005 in Revirji. Vsem naštetmi je skupno dr. da so bili natisnjeni v glavnem po letti I9S0. Ar.šAosAor/eiM. 1977. se je pojavilo na ekranu kar dvakrat, nisemraziskovalzakaj. nall5. in 150. mestu. Leto poprej je šel na .S/ireAoc/.sAoj/A/.s koprski pokrajinski arhiv.še pred njim pa seje sko/i čas sprehajal samo lidvard Kardelj, tale kva/i znanstven preskus me je postavil na la/ in mi dokazal, da sem trideset let živel v/moti in sem očetu delal krivieo. Res je. zbornik A7.šAo sAor/ err.s je /a seboj potegnil plaz. in če hi se ta dejansko premikal. Slovenije ne bi bilo več tam. kjer je!
Vem. da samo to čakate, skozi katera vrata homvrazpravo pripeljal Kostanjevico. Prav v tem trenutku! dole večkrat povem. Naš sijajni grbosloveeprol. Božo Otorepec, pri njem sem deta! izpit iz l atinske paleograllje in sva kar dobro izde-lala. je ob tieki priložnosti zatrdil, da jehilkostanjeviškizhornikoh7()(). ohletuiei prve omembe mestnega statusa leta 1955 prvi tak krajevni zhormk. kisejezdotnoznanstveno gorečtiostjt) trudil povedati čimveč predvsem o krajevni zgodovini in njegovih pričevaleili. K projektu je uredtiik Jože l ikar pritegnil enega največjih našiti zgodovinarjev Milka Kosa. od umetnostnih zgodovinarjev I raneeta Steleta, ettiologov Nika /n-patiiča itd. Seveda je zbornik imel samo borih 150 stratii in tia njih izpod peresa urednika veliko zgodovine v sl))guleksik))na Dravske ba-mivine. za katerega je urednik prispeva! geslo Kostanjevica na Krki. Kajti kjer je zmatijkalo znanosti, je lokalni pomss lahko zapolni! vse vrzeli.
(ilohokosem prepričan.daje nekje čisto na dnuspotninskih usedlin, ki nikoli več ne dosežejo območja zavednega, ta zbornik tlel kot žerja-viea pod pepelom in leta 1977 vžgal monograllj)) občine, ki ji še daties ni para. Sedemdeset;) leta. tudižc kakšno let« prej.če ttiprehlizugospo-darski relortni in devalvaciji. s)) bila
v krški ohčitii leta prosperitete. lo-varni eeltilozeso.se pridružila uspe-šnapodjetja. kot je bil SOD. Kovinarska. Imperial. labod, za občino samo izjemno pomembne gramoznice in aslalt!ia baza. seveda pa je gradnja jedrske elektrarne ime Krško vtisnila v sleherno jugoslovansko zavest Družbeni standard se je dvigal, gradili smo šole. zgradili novo mestno središče na Vidmu, plutizirali (č iri! Plut. predsednik IS) smo eeste tudi že v vinske goriee. iz Materade stiu) se selili v Nerezine. predvsem pa smo živeli s svojoknlturo in tradicijo, imenitnimi predniki, revohieionarnimi spomini invletu l971sštiristo!etnieo kmečkih uporov, lapriložnost in )ispeš)ia praznovatija po vsem Spodnjem Posavju nas je tiavdala s ponoso)n in sanm/avestjoi. da je bilo nujno poiskati naslednji eiljni datum, kihi potrdil in okrepi! to lokalno trdmist in zatipatije v lastno moč. Izbrana ohletnieaje bila še holjokrogla.petsto let od porlelitve mestnih pravir privilegijev tistihmeščaimv. ki so slabili sto let kasneje poimdili zatočišče upornim tlačammi in to svoje sočutje tako krvavti plačali.
Prvo. kar A/.šAo sAoj/ )')/.) ločuje 0)1 monograllj njegove vrste, je širina vsebinskega okvira. Običajtui se iz jubilejnega leta uredniki in avhirji ozrejo nazaj invčas)ivni perspektivi premerij)) ra/daljo/nostalgično pripovedjo. V krškem zb)ir]iiku pa so kraj in njegova zgodovina, včeraj, danes, jutri, evet in sad. zemlja in nebo spletetii v izjemno p)id)ib)i kraja in tijegovega zaledja. Naslikaj)) nam podobo kraja z vsem tisti)iii ))hičajnimi barvami.skaterimi raste potios in nam krajevno idetititet)) vtirajo p))d kožo. Ilkrati pa se spušča tudi v kritično samovpraševatije o pravilnosti našega početja iuvresno ra/mišljanjeopriliodnosti.perspektivah razvoja in posledieah našega stremljenja k večjem)), boljšenui in lepšem)).
V petdesetčlanski avt))rski skupini so se povezali najplemenitejši duhovi sh)venskega intelektualnega življenja in evet krajevnih izobražencev iti str))kovnjakov.Hre)h)iški odhor je nagovoril znanstvenike, ki so bili nespoime avtoritete na svoji speeialističtiih področjih, kot Jože Kastelic. Jože Koropee. All))n/ Ospan. Anton Slodnjak. Brank))
Andrej Smrekar KRŠKO SKOZI ČAS
ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2007
Reisp.lanilijan Cevc. Ione t erene.
I ranče Adamič. Rado Bordon pod egido predsednika Stovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja. Ob njih so enakovredno stali mlajši, ki so hiti sredi ustvarjanja svojega strokovnega slovesa lože Mlinarič. Matjaž Kmecl. Martina Orožen. Marija Makarovič in drugi. Postno skušali kdaj ponoviti, vendar ne poznam zbornika, ki hi mu v tolikšni meri uspelo vreči mrežt) tako na široko in tako globoko. Vsakdo, ki se je kdaj poskusil z urednikovanjem takšnega knjižnega projektave.kakoenkraten je vsakokratni nabor avtorjev. Seveda pa moramo vedeti tudi. da gre vsakokrat za pttvsem svojstven splet snovi in duha: brez arheološke dediščine in sijajnih odkritij v tistem časti, brez izjemnih umetnostnih spomenikov, brez protestantov, puntarjev in Valvasorja se slovenski Olimp najbrž ne bi spustil na Krško polje.
Zbornikje bogatoihistriran in opremljen za čas pred tridesetimi leti. seveda, /a njegovo podobo je skrbel oče slovenskega grallčnega ohlikovanjaJože Brumen, ki je projekt podpisal z nezgrešljivim kvadratnim formatom. Z zbornikom so povezane številne druge naloge, katerih uresničitve se nam obre-stujejošedanes. Voprenu) so vstopile risbe Ivana Seljaka Čopiča, ki jc opremljal nastajajoči Delavski dom. med sistematično zbranim dokumentacijskim gradivom iz najrazličnejših virov izstopajo barvne priloge s podobami spomenikov preteklosti in ponosa sodobnosti. Najpomemhnejše je prispeval vrhunski slovenski IbtogralMarijanRfei-pler. Zraven pa so priložene številne preglednice, karte in načrti, ki jih je bilo treba poiskati, še večkrat pa posebej napraviti za objavo v zborniku.
Seveda je najvpadljivejši mestni grb. ki ga je po zgodovinski podobi poustvari) Savo Sovre, izhodišča in kritično spremljanje njegovega nastajanja pa je hihs v roktth sodelujočih strokovnjakov in predvsem ekspertize Boža Otorepca. Razum-Ijivo je. da je nastajanje znaka neke skupnosti občutljiv proces, saj zadene vsakogar, ker se mora član skupnosti v njem prepoznati ali kako drugače z njim identilleirati. Njegovo
nastajanje so spremljali zapleti eelo s sodnim epilogom, amjiak grb sc jeprijel.jeostalin.ševeč.niseprav nič postartil. Ko danes v avtomobilskih kolonah zremo registrske tablice, je med poustvaritvamialina novo izumljenimi znaki občin še vedno prepoznaven in svež. Instinkt tistih, ki soonjemncposredtio odločali, je bil pravilen: zavrnili so revolucionarne izume in antikvarne rešitve ter poiskali takšno, ki je iz sedanjosti zgrttdikt most do preteklosti.
Zbornik jc bil mttisnjcnvštiri tisoč izvodih, karje tttdi za današnje razmere skoraj neverjetna številka za knjigo z tutd tisoč stranmi, s strokovnimi besedili in nedekorativno opremo. Knjigajes fanfarami vstopila ne le v slovenski intclcktuahii prostor, ampak je dosegla skoraj vsakogospodinjstvovohčini. tovarne in podjetja so odkupila dobršen del naklade in jo razdelila tned svoje delavce.
Uspešnost zbornika AO-.šAo sAor/ čo.s seveda moramo pripisati njegovim ustvarjalcem. Spoznati pa moramo tudi njihovo tnodrost.Zbornik ni priložnostna proslava neke obletnice. Obletnica je samo izgovor, povod, da se je v njem ovekovečil nek čas in njegov tttrip. ki je ljudem prinesel boljše življenje, ki jih je navdajal z zavestjo, da so sami tvorci lastnega bivanja, da je prihodnost vnjihovih rokah itt so bili ponosni na to kttr so ttstvarili. iti na vse. kat jim je zapustila zgodovina, lojc bil čas vitalnega optimizma. Zhorttik je utrdil lokalno identiteto, identiteto območja tedanje občine, timestil je Krško kot dinatnično središče skupnosti in mu zagotovil izhodišče za danes aktualno uveljavitev mestakot središča širšcrcgijc. Poleg geografskih okoliščin sta čas in moč. ki ju dokumentira zbornik, najmočnejša argumenta za to poslanstvo.
Spoštovani, dovolite mi še post seriptum: oče je za vsakega od družinskih članov spravil izvod zbornika. l udi v moji hali je bil in stoji na knjižni polici šc vedno odet v tisti ovoj iz. rjave valovite lepenke, vendar skrit pred svetlobo in prahom. Skoraj kot nov je. le Čopičcva ilustracija tut prednjem veznem listu je prelomljena vzdolž hrbta od pogostega odpiranja. Kad gti imam in nanj sem ponosen.
!van Gregorčič
* Bralcu, ki ga bodo posamezne slike
vabilc k ponovnemu branju, hov
knjigi/al/aman iskat ka/alo
**k'cpravpripovcdovalkamcstoimc-nujc/ajcUjc. pa je i/vscli opisov jasno prepoznano realno Trebnje, mesto pisateljičinega domovanja
ODMIVIINOIVIVI
Kast6/2()()7
OKUS PO NEKEM ČASU IN NEKI MLADOSTI
Haricu Smole: Keka slexenasle barve. Založba (Joga, Novo mesto 2007. Spremna beseda: Marija Mereina.
Čeprav Bariča Smole piše tudi publicistiko iuprevajr). pa jo vendarle poznatno predvsem kot pisateljico, in to kot pisateljico kratke proze. Doslej jo je izdala v treh knjigah: Kataritia. Igra za deset prstov in Katucnrlan. jo objavljala vrazlič-nihrcvijali.sodelovalaznjonaraz-ličnilt natečajih iti bila tia njih ttidi pogosto nagrajevana.
Pred nami pa je do sedaj njeno najobsežnejše pripoveelno delo roman Reka slczcnastc barve, kipa tudi ne taji. dagaje napisalaavtorica. ki se je mojstrila predvsem v kratki prozi, čeprav je pred leti dokončala tudi daljše .lurčičcvo delo. zgodovinsko povest Janez (iremčič.
Urtrica Smole je namreč svoj roman zgradila iz 29 zarrkrožcnih kratkih liriziranih proznih slik (im-slavljitjilizcnohcscrlnimisamostid-niškimi naslovi*, ki zaznamujejo ključno vsebino, na primer: .lutro. Vonji. Klici. Potica, l ilm). ki pa jih je spretno povezala vorgausko zaokroženo romaneskno celoto.
Osnovna vezivna nit je pri tem prvoosebna pripovedovalka. Ib je deklica posebne občutljivosti, ki zaznava svet okoli sebe in v sebi ter ga pretaka v besedilo tudi z barvami oziroma odtenki vednosti odrasle osebe, ki je iz te deklice zrasla to je seveda avtorica sama. (ire natnreč za izrazito izkušenjsko pisanic oziroma slikanje delčkov sveta vtočno dtdočenih koordinatah časa in prostora. kot so ga posnele avtoričine mlade oči in kot se je izjedkalo na senzibilne plošče njene notranjosti.
Uralcc skozi dekličino pripoved spremlja osebne zgodbe iz mikro sveta njenega otroštva v družini (z mamo.očctominhratomVladi-mirjetn)invšoliter zgodbe oziroma podobe iz življenja bližnje okolice, preko vsega tega pa vstopajo v pripo-vcdovnlkitm obzorje tudi prameni širše družbene stvarnosti oziroma iz makro sveta, ki opredeljujejo in obarvajo tudi življenje na mikro ravni.to pa so: bližina nedavno minule vojne, materialtio pomanjkanje.
predvsem pa povojna izgradnja.
Dogajalni prostor je življenjski prostor pripovedujoče deklice: oh reki . med železnico z novograjcno železniško postajo načni innovo-grajetio avtocesto na drugi strani l a prostor zaznamuje stara sončno rumeno obarvana hiša dekličinega domovanja, zelenje travnikov naokoli ingozda na hribu onkraj avtoceste. predvsem pa reka spreminjaste barve: vse ostalo je "... v stoterih odtenkih sive. Še črnina oboda bližnje žagcniglohokočrna. še svetlo rumene. skoraj bele. pravkar nažaganc deske počasi posivijo."
la pretežno posiveti dogajalni prostor ni ne vas ne mesto, je nekaj vtnesnega. Dekličino življetije je sicer povezano z bližnjim mestom /ajelšje" (tja na primer hodi v šolo. vkino). vetidar jenjeniiravipiistni dotnotočna.asončno rumena hišas spreminjastorekovhližini.ta svetlo sijoči otok sredi sivine.
Judi deklica samaje otok.ssvojo posebnostjo in drugačnostjo, z izostrenim tiosom. za katerega po odraslo pravi, da je njeno prekletstvo. Najrnjc jcsaniassaho in svojimi, s knjigo na štiri oči.vkakšnem skritem kotu narave, kijenjen drugi dotn. V šoli. kjer je stalna tarča pesti sošolca Tineta.nezmoreobičajnepiilagod-Ijivc mimikrije: vzadrcgi jc. ker ne zna pisati junaških zgodb iz vojne kot sošolci, ker ji oče partizan takih zgtidb ne pripoveduje, ker je prepričan.da vojna ni zgodba, zanjjc vojna le vojna z vso grozno strašnostjo. 1'otctn ko jc ob novozgrajeni avtocesti skupaj ssošolci vse šolczza-stavico v rokah uro in več čakala, da scmitnopripcljcmaršaliitossvo-jimgtistom. etiopskim cesarjem II. Selassijem. v spisu prostodušno zapiše le gola dejstva: "koga stno čakali in kakšno vreme je bilo. daje naredilo všššššš, všššššššššš in da nas je zeblo in da nismo videli ničesar". (Učitelj spis obesi na oghtsno desko, češ da ga morajo prebrati vsi učenci šole. Pisateljica zgoelhodtiho-vito zaključi z mnenjem, da so ga
Ivan Gregorčič OKUS 1'ONhK! M (L ASU IN NHKI MLADOSTI
<)l)MIVIINOI)/.IVI Kast 6 / 2007
mordares, "saj je bil kratek, iz treh stavkov. Prvi je bil uvod. drugi jedro, tretji pa zaključek ") Novozgrajena avtocesta deklici sicer zameji njen življenjski prostor v smeri vzpenjajočega se gozda na hrihu. vendarle pa zna to zamejenost v veliko z.aču-dctijcvcdnohudticgapolicajaprc-magati. saj gre na drugo stran po odvodnem jašku. (Nam avtorica s tem sugerira misel, da je, kdor je hotel iti iskttl. tudi v tistih časih tiašcl svojo
P"t?)
Sicer deklica živi v varnem naročju praktične in skrbne mame. kihodi trdno po tleli, in na eni stratii tudi trezno stvarnega, ohenem ptt manj praktičncgtt.amoralno ohčmljivcga očeta, zanesen jaka, vertijočega v nek boljši prihodnjisvet, ki ga gradi. Pri-povcdovalkiu moški antipod je lik hrataVladimirja.laje aktiven, igriv, tttdiizzivalcn. a obenem prostodušen. Kovzadnjcm poglavju opazi zamišljeno žalost sestre, ji reče: "/tneraj je kaj novega, lakoenostav-nojeto."l'ani. siodgovarjasestra in nadaljuje svoje sanjavo razmi-šljttnjc.
/di se. kot da je brat druga polovica ene celote. In tej drugi polovici svojemu literttrnemu bratu pisateljica pomctiljivoposvcčti svoje delo.
Vpripoved vstopa še cehi galerija književnih likov, bližnjih stanovalcev. pa tudi meščanov iz bližnjega /ajclšja. kakor in kolikor jih pač zajame horizont pripovcdiivalkincga pogleda. Kakor se ztiiije zdi. kot da bi se v priptived zakotalili iz stvarnega življenja, pa sc za etio od njih. skrivnostno Čuvarko, zdi. kot da si jo je pisateljica omislila, da hi z zgodbami izprihorlnosti. kijih le-t;i pripoveduje deklici, podttla svoj komentar o današnjem času: to je čas izgube prvinske povezanosti z naravo in čas izgtihe družinske zaokroženosti. skratka čas izgube človekove enovitosti iti celovitosti, ki jo je deklica še živela in tiživala. vsaj do trenutka, ko sc levi (hipi) in zapušča svet "goljutlve mesečine mht-dosti". ko preko mostu prečka reko: ko zapušča en njen breg z zavestjo, dajinjegov prostor ne pripada(vcč). ko ho enkrat šla čez ta most. jene bo več nazaj. Daleč bo ostala reka spreminjasto neulovljive slezenaste
barve, take barve, kakršne je bilo blago za obleko, ki ga je oče podaril mami.
Alijcdckličinoslovotcžkottnli zato. ker gre na pot. ki drži vsmeri časa in sveta, ki ga slikajo zgodbe Čuvarke, nesrečne mnogoglasne Ino-tnc plesalke, ki jo "vznemirja samo še hrup prihodnjih dni" in zato pripoveduje zgodbe iz prihodnjega časa. ki je v resnici že naš sedanji, razsuti čas? Je njeno slovo težko zato. ker sc napotujc v smer svarilnih klicev iz svojih prividnih sanj: "Reka (življenje?) bo izgubila svoje vonje in barve." "Naužij se tišine, v novem svetu bo hreščalo." itd. (Klici)?
I )ejstvo je. da se deklica na koncu romana seli v nek drug kraj. v nek drug čas. Preden prečka reko po (simbolnem) tnostu. na svojem starem hrcgti boleče ptišča svojo otroškost, svojo reko slezenaste barve (nekaj trenutkov pred tem celo sanjari. da bi odtekla z njo): "Moje roke so roke drugega človcka(... (Otipavam svoj obraz, nepoznan, daljen, ne večmoj. s tujo kožo. z očmi. ki so na pol slepe, ker ne bodo več gledale reke." (Most)
Bralce pa ve. da kttmorkoli ho deklica šla. bo nosilassaho te kraje, ta čas in v tem, edinem svojem čast) preživeto svoje otroštvo. Kamor koli ho šla. jo hovhistvu čakala ista reka. "reka. kincvc. ktuntcčc. injizato tudi ni mar". (Perilnik)
Pripoved v Reki slezenaste barve Bariče Smole prinaša bralcu množico detajlnih podob, ki mu omogočajo zaznati okus nekega časa in neke mladosti, liste mladosti, kije srkala sokove življenja pretežno še iz"prvcrokc". izprinutrnega. inne drugotnega, virtualnega sveta.
Pripoved teče v izbranem jeziku in ritmu, ponekod jcoharvanazliri-zinom.drtigodshumorjein.zironijo. seinizinom.zjezo in grotesknostjo.
Pisanje Bariče Smole je gosto, je preproga izmnogo vozlov: veliko je mest. kjer besedilo v bralcu sproža metarorične asociacije: mnogo je li-nih podob.dctajlnihopisov. ki zaposlujejo bralčev vid.sltili in vonj. Pripoved v Reki slezenaste barve teče kot lcmcnica.ua površini inglohoko pod njo. In tudi ko ponikne, sc še sliši odmev njenega glasu.
Tatjana Preg! Kobe
ODMI VI IN OD/IVI Rast 6 / 2007
IZBRANE BESEDE,
SKRČEN ZAPIS
Viadimira Reje: Potovanje nemih obrazov, pesmi; zatožiti Mavrica (Cetje) in tJarho Unique (Ljubtjana), 2007.
Ne enem izmed svojih mnogih nastopov (poleti je bila ttidigttstja novomeške(ioge)jepesnieainlite-rarna publicistka Vladimira Reje v Jakličevem dotnti na Vidmu včarni svet poezije popeljala številno obeiit-stvo z verzi iz nove pesniške zbirke: Svetleča razmočena tla. /lebdenje tihe glasbe./Zbujajoči odtisi nekih sanj./ l iho potovanje nemih obrazov.
Ihed dvajsetimi leti se je Rejčeva (pri oscmmtjstih letih) pr\ič predstavila javnosti na Radiu Slovenija vliterarnih nokturnih. Vzporedno sc je ttkvarjalattidi s publicističnim delom, katerega reztiltat je bilo leta I99htudi soavtorstvo zbornika 1'o-govoriodrogah.K.tnaiujcslcdilpc-sniški prvenec Žepno ogledalce. Pesniška zbirka, ki je leta 1997 izšla pri Založbi Urbar Agart. jc bila na slovenskem knjižnem sejmu nominirana za nagrado knjižni prvence. Študentska založbajc leta 2005 izdala knjigoOarovnija pisanja, ki je letos že doživela ponatis. Pri Mladinski knjigi je v knjižni zbirki Nova slovenska knjiga leta 2t)()b izšla njena drtiga pesniška zbirka Razgaljena bližina, ki jo jc odlično oblikovai Radovan.Icitko. Z. itaslovom zbirke Razgaljen;) bližina je imela Rejčeva po Sloveniji precej večplastnih litcrarnotimctniškihdogt)dkov. Njena tretja pesniška zbirka Potovanje nemih obrazov razkriva že izoblikovano poezijo. Iz izbora je mogoče ugotoviti, da sc Rejčeva, ki še sodiv mlajšo slovensko generacijo, pridružuje tisti smeri sodobne slovenske poezije, ki si prizadeva pesnjenje obuditi vizvirnem,pravem pomenu. To pomeni, da pesem mora nekaj povedati in da naj bo zato pesniška govorica z vsemi svojimi lastnostmi za bralca logična in razumljiva. Nosilce njcncpoczijcjcvskladustcmkla-sičnopcsniškosporočilovposodoh-Ijcncm izrazu, fopa jepo formalni obliki, ki vključuje izčiščeno izrazje in bogato metaforiko, vsekakor nekaj samosvojega, posebnega. Temu občutju primerno je knjigo s svojimi
cvctninti risbami oblikovala akademska slikarka Marija Prelog.
Naslov knjige Potovanje nemih obrazov je. kakor velja za precejšen del dobre poezije, varljiv, kot je pravzaprav varljiva in običajnemu pomenu izmaknjcna tudi 'mističnost' te poezije. Poezijo Rejčeve označuje vitalizem, kakršnega sicer v sodobni slovenski poeziji nismo vajeni, poleg tega pa so njeni fotografsko zamrznjeni trenutki opisani z živimi, stvarnimi besedami ki jih, če bi sledili samo naslovu, ne bi pričakovali. V začetku te knjige v celoti ponatisnjene pesmi prve zbirke Žepno ogledalce so nekakšen libreto v zaključeno zbirko pesmi, ki nosi naslov njene tretje knjige poezije. So uvod v glasbo besed, stkano iz utrinkov, položenihvhipnizapis.vzvenčrno-bclilt tipk in valtij))čcgaglasti. milejšega od najnežnejše glasbe: "Svetleča razmočena tla. / l ebdenje tihe glasbe.//.kujajoči odtisi nekih sanj. / l iho potovanje nemih obrazov."
/Za zanesljivo oceno pesnika je potrebno troje: vrednost pesmi same po sebi. mnenje kritike in odziv bralcev. Nedvomno je največji pomen zbirke Potovanje nemih obrazov v spretno nanizanem izboru pestiti, ki -vsaj na videz vzporedno pišejo tudi biografijo pesnice. "Božajoči dolgi prsti./Objemajoči valovi domišljije. / Porumenela razglednica / lega na vlažno tmč."Oh branju pred očmi vznikajo številni dogodki, ki jih avtoricnposrcdnoinncposrcdtto. is-krctiointidkritohclcž.ivsvojihpcs-niškihtitrinkih. Od samote do neskončne in brezpogojne Ijtthczni. od poželenja do delcev padajoče žalosti, od nemega tiktakanja korakov do neskončnega migotanja razgrnjenih besed. V skrčen zapis, v izbrane besede zajete misli in čustva govorijo o tem. da je Rejčeva prostovoljna ujetnica poezije, ki ji možnost lirične pripovedi ntidi smisel, življenjsko energijo./ato je zanjo vsak trenutek vreden, da ga ohrani v pesmi - "Šepet nemirnih lnirovccv.Polizaim modro nebo. Odsev skrivnostne le-
latjamiMrcgllsotic !/HI<ANIHISII)h. SKRČI N/A!'IS
pote. Ihtergija zgoščenega dne."
Živimo v času. /a katerega radi pravimo, da poeziji ni naklonjen. Ampak ttli ni bilo vedno tako/Neka-teri pesniki se vse preradi poigravajo s svojo tragičnostjo: najprej se kot občutljivi ustvarjalei predajajo opisovanju lastnilitragičniii doživetij, natopajezanjetrngičnotudispoz-nanje.dastakrtsvojoliričnoizpt)-vedjo niso razmnljeni.dajih revije in založbe tiepričakujejozodprtimi trnkami. /a pesniški svet in izraz Vladimire Reje. ki je v naši novejši poeziji res nekaj svežega in svojsko
drugačnega, to zagotovo ne velja. Svojo čustveno nabito, a minimalistično prečiščetu) poezijo bere po vsej Sloveniji, z žarom in tolikšno življeitjsko energijo, da jo z očitno tutklonjenostoposlušajrteelo tisti, ki jim pesniška beseda ni bila nikoli blizu. Navadnojetežkodobitinektij poslušalcev za pesnika, še nmnj za pesnico, dvajset je že velik uspeh. Rejčeva pa bere v polnih dvtutimih. naklonjenih njeniodprttssti do žaljenja, njeni vsakodtievni veri vdobro-to. lepoto in v moč čustva ter hkrati tudi veri vpoezijo.
(iolllvček ali bilikum. vrč za vino. zadnje desetletje Ih. stoletja ali prvo desetletje 20. stoletja. (1'redmet hrani Dolenjski mtizej Novo mesto in je treitutno na razstavi Na tnnoga leta!)
RAST - L. XV! H
Marinka
Dražumerič
ŠT. 6 (1)4) MECEMEK 2007
V!
ZGODOV!NA RAZVOJ KONSERVATORSTVA (5)
]\a !)o)enjskem in v Bdi krajini od njegovih začetkov do ida !945
Stavbna dediščina
Delo Spomeniškega urada seveda ni bilo usmerjeno samo v raziskovanje in restavriranje stenskega stikarstva in cerkvenih umetnin, ampak tudi v nadzorovanje gradbeni)! in vzdrževalnih posegov na spomenikih. Konsevator Stele seje ukvarjal predvsem s sakralnimi spomeniki, tako cerkvami kot tudi velikimi samostanskimi kompleksi, oh koncu tridesetih let 20. stoletja pa se je konservatorsko delovanje širilo tudi na gradove.
Urbana stavbna dediščina
Ker imata Dolenjska in Bela krajina le nekaj mest. v primerjavi na primer z Ljubljano pa je prihajalo v njih tudi do precej manjših gradbenih posegov, se Spomeniški urad ni dosti ukvarjal z njihovo dediščino. Ni je pa popolnoma spregledal Tako je Stele že takoj na začetku delovanja opozoril na edini še ohranjeni stolp mestnega obzidja v Višnji Gori, ki je vse od smrti lastnika leta I90H propadal, udrla pa se je tudi streha. Konservator se je zavzel za njegovo ohranitev, saj je bil ta del obzidja viden tudi na Valvasorjevi upodobitvi Višnje Gore.'
(.rajska stavbna dediščina
Čeprav so gradovi ena od pomembnih krajinskih prepoznavnosti Dolenjske in izredno pomembna spomeniškovarstvena dediščina, se je spomeniška služba pred drugo svetovno vojno z njihovo arhitekturo ukvarjala presenetljivo malo. Črnologar je pregledoval in tudi objavljal izvlečke iz listin arhiva gradu Prapreče pri Grosupljem, a njegovo konservatorsko delo je bilo usmerjeno predvsem v popisovanje sakralne dediščine. To je bilo pač v skladu s tem. da je bilo delovanje Centralne komisije usmerjeno na stavbe v lasti države in Cerkve, ne pa tudi na tiste v zasebni lasti. Po je očitno veljalo tudi za delovanje Spomeniškega urada, saj je Stele raziskoval predvsem dolenjsko sakralno dediščitio.
Kljub temu pa se je Stele že leta 1922 srečal z gradom Mokrice. Domnevam, daje bilo njegovo terensko potovanje povezano z delno prodajo grajskega posestva,- Ob tej priložnosti je baron Nikolaj Gagcrn (verjetno na konservatorjev predlog) podaril Narodnemu muzeju v Ljubljani kip Amorja. Izdelan je bil v delavnici »Domhau-mesitra« L. Schmidta na Dunaju, kot material pa je bit uporabljen kamen iz. bližine Mokric, iz katerega je bilo pozidanih tudi več pomembnih modernih stavb na Dunaju ' Stele ni mogel spregledati
GRADtVO ZA POZNAVANJE KONSERVATORSTVA
Marinka [)r;t/.unicrič /.(iODOVtNA IN HA/.VO.I KONSI-HVAIOKS I VA
(i!<At)!V()/.AI'()/NAVAN.H KONSIKVAIOKSI VA
Hasth/2007
niti baročnih kipov štirih letnih časov, ki so stati na robu grajskega parka v zanje prirejenem drevesnem nasadu/ tri kipe so oh koneu prve svetovne vojne nepridipravi podrli in obtolkli/ Ker so stati kipi v btižini ceste in je pretila nevarnost, da bodo sčasoma še bolj poškodovani, je konservator predtagat. naj jih premestijo btiže gradu in znova postavijo. Lastnik gradu je to s pomočjo državnega oskrb-ništva graščinski)! posestev tudi storil.''
Leto kasneje je Stele kot konservator ukrepal tudi zaradi angleškega grajskega parka. Obveščen je bil, daje bil park pri komisijskem ogledu julija 1923 na podlagi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo^ proglašen za navaden gozd. zato se je v njem lahko neovirano sekalo. Konservatorje o tem zaprosil za pojasnilo na »merodajno mesto«, kjer je izvedel, daje bilo res posekanih več deset smrek, a da seje to zgodilo le zaradi tega, ker jih je napadel lubadar, torej se je posek zgodi) samo zaradi »gozdno-policajnih« vidikov in je bil parku le v korist/
Omenila sem že, da so na gradu I Imeljnik okoli leta 1930 potekala velika obnovitvena dela. povezana z obletnico poroke lluga barona Wamboldta. Po njegovi iniciativi in vodstvom je bil grad v kratkem času zgledno restavriran. Takrat so bile na dvoriščnih fasadah odkrite renesančne balustrade. Po Steletovem mnenju je bilo tako dvorišče gradu eno najlepših renesančnih arkadnih dvorišč v Sloveniji. V glavnem traktu je bila obnovljena tudi sobana, obokana z. gotskim križnim obokom, o poslikavi v drugi sobani pa smo že govoriti."
Zanimanje konservatorjev za grajsko stavbno dediščino se je povečalo v drugi polovici tridesetih let. Že leta 1936 je Stele opozoril na vrtni paviljon (glorietto) nekdanjega parka gradu Kibnica. To je bilo pritlično poslopje pravokotnega tlorisa, poslikano v klasicističnem duhu, za katerega je meni), daje ohranitve vreden spomenik iz druge polovice IH. stoletja.'"
O raziskovanju stenskih poslikav v nekaterih grajskih stavbah sem že govorila. Tu pa naj omenim samo še grad Prežek pori Gorjanci in enega najstarejših gradov na Dolenjskem, Stari grad nad Otočcem. Oba gradova je v začetku štiridesetih let obiskal konservator I-ranče Mesesnel in o tem tudi zapustil kratki poročili. Grad Prežek je bil po njegovem mnenju kot kulturno-zgodovinski spomenik vreden vse pazljivosti." Toda njegova notranjščina je bila zapuščena, brez prvotnih peči in opreme, v drugem nadstropju so bila tla razdrta in stropi razbiti, lastnik pa ni kazal nobenega razumevanja za vzdrževanje gradu.'*
Stari grad je leta 1936 prešel v last konventa usmiljenih bratov, ki so v Kandiji pri Novem mestu vodili bolnišnico." Usmiljeni bratje so začeli poslopje preurejati za svoje potrebe, s tem pa na grajskih arhitekturi naredili nekaj velikih napak. Odstranili so nekaj manjših streh" in jih nadomestili s cementnimi braniki, ki so bili popolnoma tuj element tako zaradi svoje oblike kot tudi gradbenega materiala. Ker je pretilo, da bo enako nerazumno preoblikovanje doletelo tudi streho na osrednjem stolpu, je na to konservator opozoril stavbno instanco prve stopnje. S tem je bil grad zaenkrat obvarovan pred hujšimi spremembami, nadaljevanje njegove obnove pa bo moralo potekati po strokovnem načrtu.
Druga svetovna vojna je kruto zarezala v grajsko spomeniško dediščino. Večina gradov je bila požganih, njihova oprema pa razgubljena. Zato ne preseneča, da je bila ena od prioritet spomeniške službe po
drugi svetovni vojni popisovanje in dokumentiranje tistega, kar je sploh še ostaio.
GKADIVOZA 1'OZNAVANJi: KONSIKVAIOKSIVA
Hast6/2007
Sakralna stavbna dediščina
Spomeniškovarstvcni urad je pri sakralni stavbni dediščini spremljal in tudi llnaneiral obnovo nekaterih pomembnih cerkvenih fasad, spodbujal obnovo oziroma rekonstrukcijo baročnih streh zvonikov, pomaga) pri reševanju statičnih problemov, raziskoval ter nadzoroval obnovo pomembnih gotskih cerkva, na primer kapiteljske v Novem mestu in cerkve v Šentrupertu ter velikih samostanskih kompleksov v Stični in Kostanjevici.
Omenili smo že, da sta Stele in Mas Dvorak na konservatorskem potovanju po Kranjski leta Idi3 obiskala tudi Novo mesto in visoko ocenila novogotsko fasado frančiškanske cerkve, fasada je bila okoli leta 1920 potrebno popravila, saj je odpadala iz ometa izdelana reliefna ornamentika.'' Ker je njena sanacija oziroma restavracija podražila obnovo fasade, je Spomeniški urad ta dela podprl z zneskom 20.000 kron."' Pri tem so bili manjkajoči deli dekorativne ornamentike nadomeščeni z novimi, izdelanimi iz »line malte«, tlelo pa je uspešno izvršil štukater ! rančišek Vonicr.'''
Poškodbe so bile ugotovljene tudi na kamnitih strešicah in okrasju gotskih opornikov ob prezbiteriju cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu, v fugah med kamni pa se je nabrala prst, iz katere je poganjalo rastlinje, zato je bilo nujno njihovo čiščenje in zavarovanje načetih kamnitih delov.'" Spomeniški urad je leta 1929 zaprosil arhitekta Huga Sehella. da pregleda stanje in napravi načrt za restavriranje tega dela stavbe. Sehell je ugotovil, da so 15 metrov visoki oporniki, zidani iz klesanega apnenca, v spodnjem delu dobro ohranjeni, njihovi gotsko oblikovani »vrhovi«, ki so izdelani izsivozelenkastega peščenca, pa razpadajo in so nujno potrebni popravila. Na zidnih skokih so bile na vsakem oporniku filiale. Od višje ležečih jih je manjkalo pet, druge pa so bile pozidane provizorično in nestrokovno. Vzroki razpadanja so bili po Shcllovcm mnenju, da na treh zaključnih stranicah prezbiterija ni bilo strešnega žleba za odtok meteorne vode, da so bile kovinske spojke filial izpostavljene rji in da se je za njimi nabirala vlaga, sneg in led. kar je povzročalo prcpcrcvanjc kamenine. Program restavriranja opornikov je zajemal natančno čiščenje prahu in rastlinja, zamenjavo dotrajanih spojk, dno zapolnitev razpoklin in stikov, rahlo prchrušcnjc kamnov, dopolnitev manjkajočih delov, ki se podbetonirajo z dolomitnim peskom, pri tem pa se oblikuje samo glavna oblika filial, ki ostanejo gladke in brez okraja. Zaključki opornikov se pokrijejo z betonskimi ploščami, votline za filialami pa se zadelajo. Poskrbeti pa je potrebno tudi za reden in neoviran odtok meteornih vod, predvsem na jugovzhodnem delu prezbiterija. '
Zaradi potresa so bili močno razpokani zidovi cerkve sv. Marije Magdalene v Božakovcm pri Metliki. Razpokana je bila tudi kupola, ki jo je v baročni tradiciji v sredini 19. stoletja poslikal Jurij Tavčar Idrijski, kvaliteta poslikave pa je karakteristična za takratno podeželsko umetnost. Leta 1923 je bilo odločeno, da se gradbeno popravilo cerkve izvede po navodilih državnega inženirja. Spomeniški urad pa bo poskrbel za ureditev razpokane poslikave.-" To se je zgodilo leta 1925, ko je Matej Sternen očisti) slikarijo, zazidal večje in zakital manjše razpoke, nato pa poškodovana mesta doslikal oziroma retuširal in obnovil slike nad korom, ki so bile zaradi vlage deloma uničene.-'
MarinkaDra/utiicrič /.(iOI)OVtNA !N KA/VOJ RONStRVAlORSTVA
V	Be)i krajini je skoraj dve desetletji kasneje konservator Mese-sne! opozoril na problctn vlage in škodo, ki jo dela ta na zidovih in opremi cerkve sv. Miklavža na Stražnjcm Vrhu. Vlaga se je v ladjo širila iz lope, v katero je tekla izpod visokega zaščitnega zidu pred cerkvijo, po nalivih pa se je poleg blatne usedline v lopi nabrala tudi za pedenj visoka luža." Mesesnel je predlagal tehničnemu oddelku banske uprave, da uredi primerno kanalizacijo ter s tem razreši problem cestne vode in blata v lopi, lopa iti baročni poslikan kasetiran strop v ladji pa bosta popravljena po neposrednih konservatorskih navodilih.-' Toda konservatorjevi predlogi in navodila niso mogli biti upoštevani, saj se je aprila 194 I začela druga svetovna vojna, problemi s cestno vodo in blatom v lopi so bili na intervencijo spomeniške službe odpravljeni šele v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja.
Zanimivo je, koliko pozornosti je Stele kot konservator posvetil obnovi oziroma rekonstrukciji baročnih čebulastih streli-^ na cerkvenih zvonikih, saj te niso vezane le na stilno prepoznavnost spomenikov, ampak oblikujejo tudi značilno podobo krajine, Tako je že leta 192 I soglašal z zahtevo vladnega nadzornika inženirja Kobala, da se na župnijski cerkvi sv. Andreja v Kočevskih Poljanah ohrani stara »lepa« oblika zvonikovc strehe. Svoje stališče je podprl tudi finančno, in sicer z obljubo, da bo Spomeniški urad pokril polovico stroškov razlike v ceni med načrtovano novo koničasto in rekonstrukcijo stare čebulaste oblike strehe.-'' Streha je bila »obnovljena v stari obliki, ki je izredno lepa«, Spomeniški urad pa je zanjo po končanih delih izplačal 1500 dinarjev podpore.-"
V	začetku dvajsetih let 20. stoletja je bila v slabem stanju tudi streha zvonika cerkve sv. Katarine na Brezovi Rebri pri Semiču. Stele se je zavzel za rekonstrukcijo njene baročne oblike, saj je bila po njegovi oceni streha tega zvonika »ena najoriginalnejših pri nas (nad zvončastim spodnjim delom se nahaja več druga na drugo položenih čebulic, ki se vedno ožijo proti vrhu)«. Ker so pri obnovi nameravati novo streho napraviti v šilasti obliki, češ da za rekonstrukcijo stare oblike ni denarja, je konservator za rekonstrukcijo baročne oblike obljubil državno pomoč.Toda kljub njegovi ponudbi so se na Brezovi Rebri odločili za šilasto, novogotsko obliko zvonikove strehe.
Več uspeha je Stele imel pri zvoniku župnijske cerkve Marije Vnc-bovzete na Radoviči Na konkurenčni obravnavi, sklicani leta 1929 zaradi utrjevanja slabih temeljev in obnove cerkvenih streh, se je zavzel za ohranitev baročne strehe zvonika, kar je bilo sprejeto in tudi izvedeno.-"
Navodila konservatorja so bila upoštevana tudi pri obnovi streh dveh romarskih cerkva, uničenih v požaru. Leta 1923 je udarila strela v Marijino cerkev na Kureščku in upepelila streho ladje, pri njeni obnovi pa so ohranili staro obliko.-' Podobno se je zgodilo pri romarski cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici, kjer je leta 1925 požar uničil streho nad kupolo, ki je bila obnovljena s pločevinasto kritino, a v približno enaki obliki, kot je bila stara."'
Pločevinasto kritino je konservator Mesesnel celo priporočil pri obnovi strehe zvonika župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem tik pred drugo svetovno vojno. Pri terenskem ogledu je namreč ugotovil, da je bila streha zvonika na začetku 20. stoletja pokrita s pocinkano pločevino, ki pa je bila okrog leta 1940 že preperela. Če se ohrani novogotska oblika strehe, je konservator priporočil njeno ponovno kritje s pločevino. Dela so bila izvedena po
programu, le namesto pocinkane so uporabili bakreno pločevino."
Konservator Stele je včasih moral pristati tudi na kakšen kompromis. Tako se je leta 1926 pri obnovi ostrešja zvonika cerkve Sv. Trojice na Veliki Ilovi Gori strinjal s tem. da se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev reducirala bogata baročna oblika strehe na preprostejšo. ki pa je morala ohraniti zvončasti spodnji del.''
Predstavita sem manjše posege tta sakralnih spomenikih, ki jih je vzpodbujal, nadzoroval, tudi delno financiral Spomeniški urad. strokovna beseda konservatorja pa je bila pri tem ponekod bolj in drugje manj upoštevana. V tridesetih letih 20. stoletja pa so na Dolenjskem izvajali tudi večletna konservatorska dela na dveh velikih spomeniških objektih, kapiteljski cerkvi v Novem mestu in nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici. Večletna raziskovalna in obnovitvena dela je prekinila druga svetovna vojna, med katero sta bila oba spomenika poškodovana. V Beli krajini je bil v času delovanja Spomeniškega urada večji poseg izveden le na Martinovi cerkvi v Metliki, ki so jo preurejali za zbirke bodočega muzeja. Toda tudi njihove načrte je prekinila druga svetovna vojna.
Novo mesto, kapiteljska cerkev
Kapiteljska cerkev v Novem mestu predstavlja enega najpomembnejših spomenikov slovenske gotske arhitekture, s svojo lego in obliko pa oblikuje tudi značilno iti nezamenljivo veduto mesta.
Spomeniška služba je cerkvi vedno namenjala določeno strokovno pozornost in se bolj ali manj intenzivno ukvarjala tudi z njenim stavbnim fondom in opremo. Tako je bila pred prvo svetovno vojno na Dunaju restavrirana Tinttoretova slika sv. Miklavža, leta 1912 pa je Josip Mantuani kot član spomeniškovarstvenega sveta pri Centralni komisiji izdal smernice za obtiovo cerkvene stavbe."
V času delovanja Spomeniškega urada so se leta 1937 na kapiteljski cerkvi pričela velika in pomembna konservatorska raziskovalna dela," ki so bila povezana z načrtovano obnovo cerkve ob petstoti obletnici ustanovitve novomeškega kapitlja." Iz njih so sproti pa tudi še kasneje izhajale umetnostnozgodovinske študije in interpretacije stavbnega razvoja cerkve, bile pa so tudi osnova za večje gradbene posege, ki so trajali vse do leta 1943.
Na cerkveni arhitekturi je prve konservatorske raziskave z. dovoljenjem prošta Karla Čerina"' vodil domačin Jože Gregorič," izredno perspektiven študent umetnostne zgodovine, ki ga je za konservatorsko delo pooblastil konservator France Stele. Leta 1940, ko so začeli z gradbenimi in očiščevalnimi deli v kripti, je dela v sporazumu s konservatorjem Francetom Mesesnelom vodil arhitekt Marjan Mušič," ki je izdelal tehnične projekte za njeno sanacijo in program njene ureditve. Nad vsemi posegi na kapiteljski cerkvi je torej bdel Spomeniški urad, ki je tudi prevzel del stroškov.
Poleti 1937 so bila v zidovih ladje odkrita in od zunaj odprta gotska okna. To pa je bil dokaz, da je ladja starejša od prezbiterija, ki je bil po Gregoričevem mnenju pozidan in posvečen leta 1429.' ' Najdeni so bili tudi ostanki gotskega okenskega krogovičja, ki so jih sestavili »kolikor se je dalo in jih vzidali nazaj«, pa tudi del služnika, za katerega je Gregorič menil, da izhaja še iz starega prezbiterija, iz katerega naj hi bili ostanki reber in sklepnikov, vzidani na podstrešju cerkve. Pri raziskovalnih delih seje Gregorič srečal z javnim mnenjem, kije pri spomeniškovarstvenih raziskovanjih pogosto še danes. Tako so
GRADIVO/,A l'0/.NAVAN.Ii: KONSliKVATORSTVA
Rast6/2007
nekateri giedatei »razkopavanje« zidn spremljati z zanimanjem in se veselili uspeha, drugi pa so menili, da je to delo nesmiselno in da sc na ta način zapravlja denar, ki bi prišel bolj prav drugje/"
Naslednje leto je postalo aktualno vprašanje kripte, ki je bila zelo zanemarjena, saj ni nihče skrbel zanjo, bila pa je tudi temeljito predelana. Njena notranjost je bila ometana in prebeljena, omet je pokrivat tudi kamnite portale, okenske okvirje in stebre. Omet je zaradi vlage odpadal, zidovi so pokali. Spomladi, ko se je topil sneg, se je ob stenah kripte nabralo tudi do pet centimetrov vode, predprostor pa so uporabljali kot shrambo za vso nerabno ropotijo. Kripta ni več služila svojemu bogoslužnemu namenu/' njeno propadanje pa je bilo »izredno obžalovati« tudi iz umetnostnozgodovinskih pogledov, saj je kapiteljski prezbiterij s kripto »eden najvažnejših arhitektonskih spomenikov srednjega veka«.
Za reševanje in ureditev kripte je Gregorič napravil program del, razdeljenih v dva sklopa. V prvi je uvrstil tehnična dela, ki so bila nujna zato, da bi z njimi ustavili nadaljnje propadanje stavbe. To sta bili predvsem osušitev zidov in izvedba drenaže. Da bi razrešili ta problem, bi morali najprej odstraniti zemljo ob zidovih, ki je bila na nekaterih mestih nasuta tako visoko, da je skrila talni zidec. Na streho prezbiterija bi bilo potrebno namestiti tudi žlebove za odvajanje meteorne vode, ki je ob deževju razmakala zidove, zaradi česar je začel razpadati tudi eden od gotskih zunanjih opornikov. Za tem naj bi sledila vrsta del za »obnovitev lepotne strani stavbe, a so tesno povezana z deli za njen obstoj«. Tako naj bi odstranili ves z vlago prepojen omet v notranjosti kripte. Nato naj bi nanesli nov omet, neometani pa bi ostali kamniti okvirji portalov in oken. pa tudi stebri, ki nosijo oboke. Izdelali naj bi tudi novo okensko stavbno pohištvo, okna pa se morajo odpirati, saj bo tako omogočeno v poletnih mesecih zračenje prostora. V kripto naj postavijo tudi rekonstruiran marmorni oltar sv. Križa/^ Tako bi kripti vrnili bogoslužno namembnost, kar bi bilo praktično predvsem pozimi, ko je cerkev zelo mrzla, v zemljo vkopana kripta pa precej toplejša.
Uredili naj bi tudi predprostor oziroma vhodno vežo kripte, ki naj bi postala bodoči kapiteljski lapidarij, nekak »opera deli' Duomo«, v katerem bodo zbrani arhitekturni elementi prvotnega prezbiterija. V lapidarij pa bi bili vključeni tudi nagrobniki proštov, ki so bili po opustitvi pokopališča shranjeni na dvorišču proštije. Vsi ti predmeti hi z ureditvijo lapidarija bili rešeni propada in dostopni znanstvenemu študiju, cerkev pa bi pridobila novo zanimivost, saj bi hranila v sebi dokumente svojega petstoletnega razvoja/'
Po prvem navdušenju so dela zastala za nekaj let in reševanje kripte se je pričelo šele leta ID40. Do decembra je bil odstranjen ves od vlage propadli omet, očiščeni so bili stebri, portali in okvirji oken, tako da je kamen zaživel svoje prirodno življenje, prostor kripte pa je znova posta) enotna dvorana. S tem je kapiteljska cerkev pridobila izredno lep, bogoslužju zelo ustrezen prostor, obenem pa tudi kulturnozgodovinsko zanimivost prve vrstc/^
Decembra istega leta je Marjan Mušič, ki je takrat vodi) tudi prenovo mariborske stolnice, pripravil tehnično poročilo o restavracijskih delih, ki jih je razdeli) v dva sklopa. Prvi je obsegal dela. ki so bila nujna za obstanek stavbe, drugi pa je zajemal estetska dela, s katerimi bi bila vrnjena cerkvi njena prvotna lepotnost. Pri tem je upošteval tudi finančne možnosti, zato je izvajanje del razdelili v etape, ki bi
jih bilo mogoče izvesti povsem samostojno in po potrebi tudi z večjimi presledki. Čeprav je bil prepričan, da skriva arhitektura kapiteljske cerkve še mnogo neizvedenih gradbenih zamisli, ki bi lahko ponudile sodobnemu arhitektu hvaležno polje udejstvovanja, pa se je sam izognil vsem problematičnim oblikovnim posegom/' V svojem programu je Mušič predvidel popravilo ostrešja, osušitev kripte z drenažo, restavriranje prezbiterija in cerkvene ladje ter Tintorcttovi sliki primerno preureditev glavnega oltarja.
Mušič je svetoval, da je potrebno pred začetkom restavratorskih de) temeljito pregledati in obnoviti ostrešje in kritino ter na streho montirati žlebove. Priporočal je tudi odstranitev stolpiča na strehi prezbiterija, ker po njegovem ni bil estetsko zadovoljiv, če pa je res nujen, na ga nadomestijo z novim, »sočnejšim«.
Za kripto je določil, da je nujno osuševanje njenih zidov. Reševal ga je z urejanjem drenažnega jarka, ki bi omogočil prezračevanje vlažnih zidov, in za njegovo izvedbo izdelal tudi projekt. Šele potem bi lahko pričeli z urejanjem notranjosti kripte, kjer morajo najprej odstraniti omet s stebrov in obokov. Sledila naj bi odstranitev vlažnega ometa s sten in njegova zamenjava z novim, razen na stebrih in oboku, ki naj bo poslikan v enotnem barvnem tonu. Dopolniti morajo tudi tlak. Mušič je določil tudi novo opremo kripte, in sicer enostavno menzo z božjim grobom, lepim ekspresivnim kipom Križanega in kovanimi svečniki. Pako bi kapiteljska cerkev obogatena s krasnim prostorom, ki bi bil istočasno tudi konstruktivno ozdravljen.
Tako kot v kripti je tudi v gotskem prezbiteriju predvidel čiščenje ometov in opleskov na vseh konstruktivnih elementih (obočtia rebra, služniki. konzoli) in sediliji. Njihovo popravilo pa verjetno ne bo potrebno, saj je gradivo izredno dobro ohranjeno. Stene prezbiterija naj se pobelijo v enotnem svetlem barvnem tonu. pred tem pa je potrebno rešiti problem električne razsvetljave. Predlagal je tudi, da je potrebno poiskati »ugodno rešitev oh stremenu pohabljenega slavoloka, da je tudi pogled iz prezbiterija v cerkveno ladjo ubrano zaključen«/'' Predvidel je tudi restavriranje iti konscrviranjc lesenih kornih klopi. Tako restavriran prezbiterij bi prepričevalno razkazoval napeto igro sil, ki so zajete v lino obliko gotskih reber, ki se zaganjajo kvišku, da se na svodu umirijo v ubranem geometričnem ozvezdju.
Največjo dragocenost predstavlja Tintorettova oltarna slika. Po Mu-šičevem mnenju je bil novogotski oltar po svoji obrtniški zasnovi kaj malo v sozvočju z visokim umetniškim nivojem slike. Tintorettova slika, ki jo je v spodnjem delu zakrival novogotski tabernakelj iz belega kararskega marmorja, jc bila v zgornjem delu celo dopolnjena tako, da je dobila polkrožno obliko, ustrezno oltarni niši. Mušič je bi) prepričan, da je lesen oltarni nastavek nemogoče zadovoljivo preurediti, saj je v detajlih zgrešen. Zato je treba misliti na novega, ki naj bo bogato umetniško delo: nova marmorna menza, nova oltarna stena z bogato, baročno navdihnjeno arhitekturo in plastiko, da bo sliki ustvaril »polnokrven« okvir. Pri tem je izhajal iz namestitve Tin-torettovih slik na oltarjih beneških cerkva, a opozarjal, da bi bilo narobe, če bi hlapčevsko kopirali beneške vzore, ampak bi iz njih samo povzeli mogočno občutje velikih, polnih oblik in igre senc. Opozarjat je, da ho načrt za novi oltar zahteval mnogo študija in drobnega dela.
Cerkvena ladja po Mušičevcm mnenju ni imela niti po svojem prostoru niti po opremi posebne umetniške vrednosti, zato jo je potrebno nevtralizirati, to je: slikarsko čim bolj poenostaviti. S tem bi poudarili
GRADIVOZA POZNAVANJI: K.ONSHKVATORSTVA
Rast6/2007
»lepo. pristno arhitekturo notranjosti prezbiterija« z novim oltarjem, novim proštovim prestolom, restavrirano sedilijo in kotnimi klopmi To je utemeljil s tem, da se bo mogel »pogled uživaje zaustaviti v cerkveni ladji le na nekaterih oltarnih slikah (Metzinger), a se bo toliko izdatneje povzpel v prezbiterij s poudarkom na glavni oltar, kjerzadobi vsa notranja vrednost odgovarjajoč lepotni izraz«. V ladji je predvidel restavriranje pevskega kora iti čiščenje njegovih prepleskanih kamniti stebrov, pa tudi restavriranje baročne orgelske omare.
Matjan Mušič je v svojem programu obravnaval kapiteljsko cerkev kot celoto in načrtoval njeno celovito prenovo. Vendar se ni ustavil samo na njeni arhitekturi in opremi, ampak je opozarjal tudi na urejanje njenega okolja, l o pa bi bilo potrebno reševati z novo študijo in s pretehtanimi načrti ter detajli/^
Mušič je predstavljeni program izdelal v sodelovanju s Spomeniškim uradom, osnovne smernice za njegovo delo pa je podal konservator France Mesesnel, ki je bil v začetku novembra 1940 na službeni poti po Dolenjskem. Ogleda) si je tudi že opravljena dela, ki so po njegovem mnenju dala lepe rezultate. Mesesnel je podal tudi navodila za ohranitev novoodkrite freske na vzhodni steni kripte, ki je bila ostanek nekdanjega slikanega oltarja. Ohranjena je bila le fragmentarno, za njenega domnevnega avtorja pa je Mesesnel določil baročnega slikarja Franca Jelovška. Ker je bi) omet s fresko zelo preperel, je dvomil, da jo bo mogoče sneti ali kako drugače ohraniti. Po njegovem mnenju je bil pomembnejši fragment freske na zahodni steni kripte, ki jo bo potrebno z vso previdnostjo odkriti do konca in ohraniti, kar pa bo lahko opravil le šolani restavrator/" Iz Mcscsnc-lovega konservatorskega poročila, objavljenega v Zborniku za umetnostno zgodovino, pa izvemo še, da je bilo po restavratorskem programu predvideno tudi restavriranje I inorettove slike, čiščenje vseh Mctz.ingcrjcvih slik na stranskih oltarjih in ureditev stopnic v kripto/'
Že začeta obnovitvena in prezentacijska dela na kapiteljski cerkvi je leta 1941 zavrta druga svetovna vojna, ustavila pa jih ni. Junija 1941 si je kapiteljsko cerkev in obnovitvena dela v kripti ogledal celo visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Fmilio Grazioli in ob tej priložnosti tudi obljubil finančno pomoč za njeno restavriranje. Njeno obnovo je seveda podpirala tudi stroka. Tako je France Mesesnel v skupnem predlogu za razdelitev [/matičnih] podpor cerkvam ljubljanske pokrajine Visokemu komisariatu predlagal za kapiteljsko cerkev 20.()()() lir podpore, in sicer za dokončanje drenaže ob kripti. Kredit"" naj bi bil na razpolago Tehničnemu oddelku Visokega komisariata, ki ho delo s svojimi organi nadzoroval in tudi prevzel odgovornost, da bo izvedeno po Mušičevem načrtu/'
Obnovitvena in konservatorska dela na kapiteljski cerkvi so bila za Novomcščanc tako pomembna, da je julija 1942 z njimi novomeški prošt Čerin utemeljeval svojo prošnjo pri italijanskih okupacijskih oblasteh za izpustitev Jožeta Gregoriča. V njej je navedel, da je nadaljevanje osuševalnih del pri kripti nujno in da restavratorska dela resda vodi Marjan Mušič iz Ljubljane, v sporazumu z njim pa jih na terenu nadzoruje Gregorič, zato brez njegovega nadzora dela niso možna/- Proštova prošnja je bila uspešna, dela so se nadaljevala, septembra istega leta pa je bilo zanje nakazana še enkratna pavšalna podpora v višini 30.()()() lir.
Toda pri obnovi kapiteljske cerkve so se pojavile različne želje in nasveti, ki so pričate bolj o zanimanju za cerkev kot pa za razumevanje
konservatorskih nalog in dela. Zato je konservator kot splošno spoineniškovarstveno vodilo pri vseh delili določil skrb za vzdrževalna. očiščevalna in rekonstrukcijska dela. Skrb za razne dodatke in novosti je prepustil zasebni volji, seveda pa le v toliki meri, kolikor je združljiva z zgodovinskim okoljem, estetsko celovitostjo in urbanistično enovitostjo cerkve.
Tako je bila leta B)42 kot prvo in najpomembnejše vzdrževalno delo izvedena drenaža ob severni steni prezbiterija. S tem je bila kripta obvarovana pred vlago, kar je bilo zelo pomembno tudi za ohranjanje cele stavbe. Pri nižanju terena so bili ob severni steni prezbiterija najdeni temelji porušenega zunanjega opornika, la po mnenju konservatorjev ni bil konstruktiven, zato je to veljalo tudi za vse druge opornike. Na prezbiteriju so bili nameščeni novi žlebovi. Pri tem je bila korigirana linija tistega na zahodni steni, tako da je postal viden prej zakrit dvojni grb/' Dela (drenaža, žlebovi, nižanje terena v vogalu med prezbiterijem in ladjo ter istočasno polaganje kanalizacije, popravilo zidov prezbiterija) so znašala 38.355 lir. Od tega je Visoki komisariat prispeval 34.500 lir, neimenovani meščani" 1.800 lir, 2.055 lir pa je ostalo iz leta 1041. Ob kolavdaciji del, ki sta seje udeležila tudi konservator Mesesnel in arhitekt Mušič, je bil pripravljen program za nadaljevanje del. po katerem bi bila kripta znova urejena za bogoslužje."
Da pa bi lahko z deli nadaljevali in izdelali tudi »arheološki načrt« vseh obnovitvenih del, je bilo potrebno izdelati posnetek Kapiteljskega griča in natančen arhitekturni posnetek cerkve same. Čeprav je bila kapiteljska cerkev večkrat posneta, načrti niso bili točni in tudi ne uporabni/" Zato je na pobudo konservatorskega urada Tehnični oddelek Visokega komisariata naročil svojemu pododdelku v Novem mestu izdelavo meritev Kapiteljskega griča in cerkve." Načrte je izdelal inženir Božidar Rothe! in pri tem odkril, da je stanje kamnitega opornega zidu za prezbiterijem cerkve zelo slabo in njegovo popravilo nujno. Toda zaradi administrativnih ovir sanacija zidu ni bila izvedena.
Dela so potekala tudi v kripti. Po programu so bili odstranjeni mokri ometi, konservatorjeva odločitev pa je bila, da ostanejo stene brez ometov toliko časa, dokler se ne bodo popolnoma osušile/" Marjan Mušič je napravil projekt za postavitev oltarja sv. Križa, vendar sc ga mojster, ki je oltar postavljal, ni držal v polni meri. Pod vodstvom konservatorskega zaupnika Jožeta Gregoriča je bilo odprto stopnišče prvotnega zahodnega vhoda v kripto, pri tem pa je bilo v nasutem materialu najdenih precej obdelanih kosov kamna. Pod njegovim vodstvom je bil odprt tudi drug direkten vhod v kripto, kjer je bil v nasutem materialu najden kamnit fragment moške sohe, svetniško glavo s pokrivalom. Najdbo so razstavili v predprostoru kripte, kjer sc je pridružila kamnitemu relikviariju v obliki bradate svetniške glave, ki je bil najden v severnem traktu proštijc. " Obe plastiki"" sta skupaj s kamnitim fragmetom Križanja in Mari jinim kipom iz cerkve na Trški gori predstavljali zametek že omenjenega stavbnega muzeja kapiteljske cerkve. Mesesnel je načrtoval, da bi jim pridružili še nagrobnik Marije Hgk roj. Gali von Gallcnstcin in nagrobnik proštov Nikolaja in Franca Mrava, ki sta vzidana v ladji cerkve, vendar do tega ni prišlo.
Najdbam pa je bila pridružena sneta freska z motivom Pieta. Naslikana je bila na ometu, ki je pokrival zazidano vzhodno okno
MarinkaDra/umcrič ZCiODOViNA IN RAZVOJ Kt)NSHRVA!()RS ! VA
kripte in je bita po Mesesnetovi oceni deio slikarja Franca Jeiovška. Freska je bita sneta pod vodstvom Mateja Sternena, okno pa nato odprto."' Sternen je na zahodni steni kripte očisti! tudi Fragment Freske iz prve potovice 18. stoletja."'
Na kapiteljski cerkvi so konservatorska raziskovatna in obnovitvena dela tekia vse do kapituiaciji Italije, ko so biia prekinjena in so se nadaljevala Sete dosti, dosti kasneje. V začetku oktobra 1943 je Novo mesto doživeto nemški bombardiranji."' Kapiteijska cerkev ni utrpeta večjih poškodb, popokale so le okenska stekla.
Mcttiku, cerkev sv. Martina
Cerkev sv. Martina, v osnovi srednjeveška, barokizirana stavba, stoji nad Špitalsko drago"' pred severnim vstopom v historično mestno jedro iz novomeške smeri. V Metliki sta poleg te še dve katoliški cerkvi (župnijska, pokopališka), v prvih letih 20. stoletja pa je bila pozidana tudi grškokatoliška cerkev. V tridesetih letih 20. stoletja je bila Martinova cerkev v slabem stanju in ni več služila svojemu namenu. Zato je muzejski odsek Tujsko prometnega društva v Metliki, ki je bi) ustanovljen 21. decembra 1933, že nekaj dni po svoji ustanovitvi zaprosil župni urad, da razpadajočo cerkev pokloni t ujsko prometnemu društvu, ki hi jo preuredilo za potrebe načrtovanega Belokranjskega muzeja. Svojo prošnjo so utemeljili tudi s tem, da je ves prostor okoli cerkve last mesta in da bi morali zaradi slabega stanja cerkev, tudi če se ne preuredi v muzej, že zaradi estetskih in verskih čustev podreti."'
Cerkev si je že Februarja meseca leta 1934 ogledal konservator Stele in predsedniku odbora za ustanovitev lokalnega muzeja tudi poslal konservatorsko mnenje o spremembi namembnosti in osnovne konservatorske smernice za obnovo oziroma preureditev cerkve sv. Martina. Ugotovil je, da je cerkev gradbeno zelo zanemarjena, a da je primerna za preureditev v muzej. Predlagal je, da se ohranijo stenske slike v stranski kapeli, pokriti s kupolo, druge stene pa »enostavno tonirajo«, in sicer po navodilih arhitekta Omahna, ki je sodeloval z odborom. Stelč je odločil, da sc v kapeli ohrani tudi oltar in vanj prenese slika sv. Martina z glavnega oltarja, ki je dobro ohranjena in verjetno Potočnikovo delo. Predlagal je tudi. da bi kapelo lahko rezervirali za cerkvene spomenike. Odsvetoval je povečanje oken. ker so obstoječa dajala dovolj svetlobe. Menil je tudi, da je lopa pred cerkvijo slikovita, in svetoval, da jo zaenkrat pustijo odprto. Če pa hi kasneje v muzeju manjkalo prostora, jo lahko zaprejo. Pozanimal se je tudi glede llnančne podpore, ki je bila v teku, in omenjal )()<)() dinarjev še na račun starega proračuna.""
Z muzejsko namembnostjo Martinove cerkve se je strinjal tudi metliški prošt, ki mu je Tujsko prometno društvo obljubilo, da se bo držalo navodil konservatorja Steleta, z največjo skrbjo bo čuvalo tudi ostanke cerkvene oprave in nabožne slike, muzej pa uredilo tako. da bo z njim zadovoljen darovalec"' stavbe."" Leta 1934 je bil izdelan tudi projekt za statično sanacijo cerkve: za popravilo ostrešja in izvedbo železobetonske vezi z napuščem ter utrditev temeljev.""
O tem, kdaj so se dela izvajala, zaenkrat ni podatkov, iz poročila konservatorja Mesesnela pa izvemo, da so bili do štiridesetih let 20. stoletja po navodilih arhitektke Gizelc Šuklje'" in s IFinančno] pomočjo banske uprave utrjeni cerkveni temelji, kar je bilo potrebno napraviti zaradi drsečega terena, na novo pozidan strešni venec in
(iRADIVO/.ARO/.NAVANJi: KONSI RVAIOKS ! VA
Rast6/2007
prekrita streha, ki je ohranila prvotno obliko. S tem pa obnovitvena dela še niso bila dokončana. V notranjosti cerkve so bili načrtovani še odstranitev obeh oltarnih menz, ureditev opečnega tlaka, odstranitev ometov, zalivanje razpok v zidovih in ometanje sten z novim ometom v prvotni obliki ter pleskanje v dveh barvnih tonih, pri tem pa se bo ohranila poslikava v laterni kupole nad kapelo. Odstranitev starih in nanos novih ometov po njihovem vzoru je bila predvidena tudi na zunanjosti cerkve, okoli katere bi bilo potrebno urediti okolico. Napraviti je bilo potrebno tudi novo stavbno pohištvo in nov lesen strop v lopi, ki bi služil kot lapidarij, na strehe pa namestiti žlebove. Izdelati je bilo potrebno tudi notranjo opremo muzeja/' ki bi bila prilagojena obnovljeni arhitekturi/^
Aprila 1941 se je pričela druga svetovna vojna, obnovitvena dela na cerkvi sv. Martina pa se niso ustavila. Konservator je oh medvojnem obisku ugotovi), da je restavriranje stavbe, delo so opravili domači obrtniki pod vodstvom tehnika košnika, kljub časovnim oviram dobro napredovalo, le barva novega ometa ni bila ustrezna. Notranjščina je bita tako pripravljena za sprejem muzejskih zbirk. Na restaviranju v Ljubljani so bili tudi sliki in kipi iz oltarjev, ki naj bi bili vključeni v muzejsko zbirko. Manjkalo pa je stavbno pohištvo, za katerega niso dobili kredita.
Ker so bila dela na cerkveni arhitekturi bolj ali manj zaključena, je konservator svojo strokovno skrb in pozornost posvetil neposredni okolici stavbe. Odloči) je, da je griček s cerkvico in znamenjem o njej »taka celota, da ne kaže ničesar spreminjati«, zato je dovolil le nasad pritličnega zelenja. Zavrnil je tudi načrt cestnega tehnika, po katerem je bila pri reguliranju cestnega terena ob vznožju griča pod cerkvi jo predvidena stopničasta kamnita škarpa. Menil je, da je grič geološko homogen in skalnat, zato škarpa, ki bi grdo zarezala v naravno gmoto, iz tehniških razlogov nepotrebna oziroma je lahko visoka največ pol metra. Za vsa druga predvidena dckZ' pa je potrebno pripraviti celoten načrt.^ Pri postavitvi škarpe je bilo konserva-torjevo mnenje upoštevano, tega, ali je bil izdelati ureditveni načrt, pa zaenkrat ne vemo. Predvidevam, da ne, saj je vojna poleti leta 1942 kruto zarezala v življenje mesta in njegovih prebivalcev.
Naj zaključim zgodbo o obnovi Martinove cerkve in njenih muzejskih zbirkah. Muzejsko društvo v Metliki^ je cerkev do konca obnovilo leta 1952 iti v njej odprlo arheološki oddelek Belokranjskega muzeja/" Čeprav je bil ta kasneje prestavljen v Metliški grad, v katerem je leta 1954 dobil prostore muzej, so v lopi cerkve ostali vzidani nagrobniki iz kapele gradu Krupa, ki so jih sem pripeljali leta 1950, ko so grajsko kapelo porušili/^ Ko je muzej zapustil Martinovo cerkev, jo je dolga leta kot skladišče uporabljala Komunala, cerkev pa je propadala. Konservatorsko sanacijska dela so ponovno potekala v letih 1999 2001, pri njih pa so se konservatorji srečevali s podobnimi problemi utrjevanja temeljev, statično sanacijo zidov in obnovo strehe kot njihovi predhodniki pred šestdesetimi leti.
DELOVANJE SPOMENtŠKEGA URADA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Aprila 1941 je druga svetovna vojna zajela tudi Jugoslavijo. Ozemlje Slovenije je bilo razkosano, njegovi posamezni deli pa priključeni Italiji (osrednja Slovenija z Ljubljano, Dolenjska, Bela krajina), Nemčiji (Gorenjska, Štajerska) in Madžarski (Prekmurje).
GHA!)!VO/.AI'0/.NAVAN.Ii:
K.ONSIHVATOKSTVA
Hast6/2007
Na italijanskem zasedbenem ozemlju je nastala provinca [ljubljanska pokrajina (»Provinza di Luhiana«), ki je imela svoje državne urade, med njimi tudi spomeniško službo. Konservatorski urad Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino (»Ufficio sopraintendenza ai monumenti presso Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana«), katerega vodja je bil dr. France Mesesnel. Čeprav sc je delovanje urada zožilo na Ljubljansko pokrajino, pa Formalno in dejansko ni prenehalo.
Mesesnel je vodil spomeniško službo v Ljubl jani do oktobra 1944, ko je bila zaradi pripadnosti osvobodilnemu gibanju ogrožena njegova varnost. Zato ga je dr. Walter brodi, vodja Deželnega urada v Celovcu, pritegnil k sebi na Koroško, vodenje urada v Ljubljani pa je začasno prevzel dr. France Stele. Toda Mesesnel je med »pregnanstvom« ves čas spremlja) delo ljubljanskega urada, pa tudi njegov začasni upravitelj Stele je o vseh spomeniškovarstvenih zadevah obveščal legalnega konservatorja in sprejemal odločitve z njegovim pristankom. Omeniti moramo še, da je med drugo svetovno vojno kot pomočnik vodje urada do aretacije deloval tudi dr. Stane Mikuž, uradniški pripravnik.
Januarja 1945 je izšel Odlok Predsedstva SNOS o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov.^* Z njim so prišle vse knjižnice, arhivi, umetniški in kulturni spomeniki, pa tudi znanstvene zbirke in prirodne znamenitosti, ki so bile v lasti kogarkoli, pod posebno zaščito slovenske narodne oblasti. Za nadzor nad njegovim izvajanjem pa je bil, ob sodelovanju Znanstvenega inštituta, pristojen Odsek za prosveto pri Predsedstvu SNOST'
Ob koncu druge svetovne vojne je bila kadrovska zasedba spomc-niškovarstvene službe sila neugodna. Vodja urada dr. France Mesesnel je padel kot ena od žrtev prve dni maja 1945. pomočnik konservatorja dr. Stane Mikuž pa je bit v taborišču Dachau. Zato je dr. France Stele vodil spomeniški urad še nekaj mesecev po osvoboditvi, ko je 26. oktobra 1945 njegovo vodenje izročil ravnatelju dr. Franu Šijancu.""
Delovanje Urada na Dolenjskem in v Heli krajini
Kljub vojni delovanje Spomeniškega urada na Dolenjskem in v Beli krajini do leta 1943 ni prenehalo, bilo pa je močno skrčeno iti omejeno. Pri tem je šlo za nadaljevanje večjih konservatorskih del na spomenikih, začetih že pred vojno, na primer na kapiteljski cerkvi v Novem mestu in na Martinovi cerkvi v Metliki, o čemer sem že govorila, pa tudi za odkrivanje stenskih poslikav in restavratorske posege, konservator pa je odločal tudi o premični in arhivski dediščini.*' Po kapitulaciji Italije so posegi na spomenikih prenehali, marca 1945 pa je Stele opravil konservatorsko potovanje po Dolenjski in pregledal stanje nekaterih najpomembnejših spomenikov.
Nepremična dediščina
.S'oAro///o
Zanimivo je. da kljub vojni ni prenehalo raziskovanje in odkrivanje stenskih poslikav v dolenjskih cerkvah. Sledovi fresk so se pokazali v cerkvi Sv. Duha v (lumnišču, in sicer v notranjosti na stenah gotskega prezbiterija*- in na zunanjosti na zahodni steni ladje. Konservatorski urad je načrtoval, da bo dal freske, ki so bile po Mcsc-snclovi oceni ljudsko delo iz. začetka 16. stoletja, v celoti odkriti.*'
Po zastugi Staneta Mikuža so bili odkriti fragmenti stenske poslikave v prezbiteriju in ladji v cerkvi sv. Urha v Maršičih. na njeni južni steni pa je bila precej obledela podoba sv. Krištofa."^ Restavriranje poslikave, ki sodi v »hrvaško« skupino iz začetka 16. stoletja, je v prvih letih vojne prevzel Matej Sternen. Freske je očistil ter punktiral, delo pa naj bi nadaljeval,"' ko bo čas za to bolj ugoden."''
Leta 1942 so potekala slikarska dela v župnijski cerkvi sv. Kanci-jana v Mirni Peči,"" ki jih je prevzel Peter Železnik iz Ljubljane in poslikal stene ter obok ladje."" Pri pripravah na delo pa je na stropu starega gotskega prezbiterija"' odkril fragmente stare slikarije. Ko je bil s finančno podporo Visokega komisariata stari omet odstranjen, se je odkril po Mesesnelovi oceni »pri nas doslej malo znan sistem kasnogotske stropne dekoracije«. Železnik je tudi očistil rebra in konzole gotskega oboka, ki so bili »oblečeni« v sadrene okraske, odprl zazidana gotska okna in na severni steni odkril zakramentarij.""
Meti italijansko okupacijo so pričeli tudi z. odkrivanjem stenske poslikave v cerkvi Sv. Duha na Vihru, na katero je opozoril Stele leta 1929. Pri tem so bile na slavoločni steni pod drugo plastjo beleža najdene dobro ohranjene figuralne freske, njihovi fragmenti pa so bili najdeni tudi na drugih stenah ladje.'"
Čeprav je bilo delo konservatorjev na Dolenjskem in v Heli krajini bolj ali manj usmerjeno v raziskovanje sakralne dediščine, se je Mesesnel v Novem mestu srečal tudi s prenovo ene od meščanskih hiš. Na Ogrizkovi hiši na Glavnem trgu so namreč spomladi 1943 začeli prezidavati fasado, da bi pridobili sodobnejši trgovski lokal. Pri podiranju zidu pa so prišli na dan segmentni loki in kamnit steber s širokimi, a plitvimi polžastimi kanelurami. Konservator je bil o deliti in najdbi obveščen prepozno, zato ni mogel ukrepati in vplivati na to, da bi staro pročelje ohranili. Steber je lastnik pokloni) kapiteljski cerkvi, ob katero so ga po zamisli Jožeta Gregoriča in načrtih Marjana Mušiča postavili kot večno lučž*
Mesesnclovo konservatorsko delovanje na področju urbane dediščine je bilo neuspešno tudi v Metliki, kjer je ugovarja) pozidavi kamnitih teras, ureditvi prometnega otoka s stebrom za zastavo ter glasbenemu paviljonu. Svoje nasprotovanje je utemeljil s tem, da mesto še nima potrebnega pravilnika za varstvo starin, načrtovana dela pa bi bistveno spremenila podobo historičnega mestnega jedra, toda poleti 1943 so kljub temu pričeti z deli, " sredstva zanje pa je odobri) Visoki komisariat."
ORAOlVOZAROZNAVAN.n: KONSI RVAl ORS i VA Rast6/2007
Premična dediščina
Kot konservator je Mesesnet izdajat tudi dovoljenja za izvoz umetnostnih predmetov. Zanimivo je, da se je s to nalogo srečal ob setitvi Kočevskih Nemcev v Posavje, ti so v Kočevju oh praznovanju 600. obletnice naselitve na Kočevskem uredili zasebni muzej (Dcimatmuseum) in v njem zbrali lokalne znamenitosti in etnografsko gradivo. Umetnostnih predmetov je bilo malo, nekaj tjudskih oltarnih slik, baročnih kipov in vezen mašni plašč s konca 17. stoletja, večina pa je bila iz. novejše dobe. Gb izselitvi v Nemčijo (Posavje) so zaprosili za dovoljenje za izvoz muzeja. Ogled v Kočevju je opravil italijanski nadzornik, v Ljubljani pa si je predmete ogledala še
(iHAI)IV()/A!'()/.NAVAN.!l KONSI RVAIORS ! VA
Rast 6 / 2007 726
tričlanska komisija"' iti tudi izdala dovoljenje za izvoz, saj predmeti za domače zbirke niso bili pomembni.""
Kot konservator pa je Mesesnel bedel tudi nad najpomembnejšimi slikami, tudi nad Mctzingcrjcvo oltarno podobo iz kapele gradu Otočec,'^ ki jo omenja v enem od dopisov novomeškemu proštu."" V njem pravi, da je »spravljena deloma v župnišču v Št. Petru deloma pri odvetniku dr. Josipu Troštu v Novem mestu«. Po odločbi Visokega komisarja, ki se je dogovoril z nemškim zastopnikom v Ljubljani, na bi slika ostala last dosedanjega posestnika. Prenesena naj bi bila v Narodni muzej , kjer bo spravljena in konservirana do konca vojne, obravnava pa se naj kot umetnina javnega interesa. Mesesnel je tudi poprosil prošta Čerina, da podpre akcijo reševanja znamenite slike.""
Na pobudo spomeniške službe je bila iz Novega mesta julija 1944 v zaklonišče Narodnega muzeja odpeljana Tintorettova slika sv. Miklavža. Priprave za njen prevoz je vodil in nadzoroval konservator Mesesnel, ki je sliko tudi odpeljal z vlakom v Ljubljano.""'
Steletovo konservatorsko potovanje
Omenila sem že, da je jeseni 1943 začasno vodenje konservatorskega urada znova prevzel Lrance Stele. Ta je zadnje dni marca 1945 opravi) konservatorsko potovanje po Dolenjski in pregledal stanje nekaterih spomenikih ter njihove med vojno nastale poškodbe."" Steleta je konservatorsko potovanje, ki je trajalo od 23. do 28. marca, vodilo iz Ljubljane skozi Šentvid, Šmarje in Stično v Novo mesto ter od tu do Kostanjevice in samostana Pleterje.
V	Šentvidu je ugotovil, da so zaradi bombe, ki je padla na pokopališče, popokala mnoga okenska stekla na župnijski cerkvi sv. Vida, posebno na oknih prezbiterija, kjer so na stenah vidni tudi sledovi izstrelkov in eksplozij."'*
Dosti večjo škodo je utrpela župnijska cerkev Marijinega rojstva v Šmarju."" Bila je razkrita, prezbiterij pa je bil zelo poškodovati, saj je bil zadet oh bombnem napadu. Na dveh njegovih stranicah je bil porušen venec, obe viseči kupoli pa sta se udrli, vzhodna stena prezbiterija pa je bila počena. Razpoke so se pokazale tudi na slopih in na oboku ladje. Kljub škodi pa so se razkrile tudi zanimivosti gradnje. Pokazalo se je, da sta bili kupoli v prezbiteriju zidani iz lehnjaka, na njegovih stenah so se pokazale tudi konture treh velikih zazidanih gotskih oken, zaradi razkrite strehe pa so nad oboki ladje razkrila tri bazilikalna okna. Oh svojem terenskem obisku in nadzoru je Stclč izda) navodilo, da je potrebno zavarovati oltarne slike.
Stelč je obiskal tudi samostan Stična, ki je med drugo svetovno vojno doživel poškodbe. Zvonik je imel razpoke, pa tudi streha nad prezbiterijem je bila obupno razkrita."'"
V	Novem mestu se je Stele ustavil na gradu Grm'"' in si ogledal dvorano s štukaturami. Ugotovil je, da je bilo restavratorsko delo odlično in učinkovito izvršeno in da ne kaže sumljivih sprememb.""' Drugače je bilo pri frančiškanskem samostanu. Arhiv in dragocenosti knjižnice so bili sicer varno spravljeni v pritličju samostana, a zaradi bombardiranja mesta je bila deloma poškodovana redovna cerkev, predvsem šipe na oknih.Te so popokale tudi na kapiteljski cerkvi, zaradi zračnega pritiska ob bombardiranju pa so bila uničena znamenita slikana okna v prezbiteriju. Stavba ni utrpela večjih poškodb, poškodovana je bila le zunanjost, predvsem žlebovi, ki pa so bili ob Steletovem obisku že popravljeni.'""
Dosti huje je bito v Kostanjevici. Tu so bili v samostanski cerkvi'"" porušeni oboki v glavni ter južni stranski ladji in delno tudi oboki v južnem delu prečne ladje. Nepoškodovani so ostali zvonik in prezbiterij. pa tudi severna stranska in prečna ladja. Na porušenih delih se je. podobno kot v Šmarju, razkrilo marsikaj zanimivega, kar je odkrivalo pogled v delavniško kamnoseško prakso.""
V Kostanjevici je med drugo svetovno vojno trpela tudi župnijska cerkev sv. Jakoba. Zaradi mnogih izstrelkov strojnic ali pušk je bil odkrušen zunanji omet, v ladjo je skozi streho in strop padla granata, ki na srečo ni eksplodirala. Okrušene so bile stene zvonika, saj se je na njem razletela bomba, pločevinasta streha pa je bila vsa prestreljena. Glavni portal ni bil poškodovan, le na poslikavi v timpa-nonu je bil odbit del Marijinega plašča. Poškodovan je bil Mosconov viteški nagrobnik na južni fasadi ladje, ki je bila močno preluknjana od krogel.'" loda tudi tu se Stele ni zaustavil samo pri popisovanju škode, ampak je vso pozornost namenil tudi vsemu tistemu, kar seje zaradi poškodb pokazalo na arhitekturi cerkve. Tako se je ob zahodnem baročnem oknu na južni steni fasade pokazal vrh zazidanega romanskega polkrožno zaključenega okna in nakljuvan omet z obledelimi sledovi ogromne freske sv. Krištofa, f ragmenti fresk so se pokazali tudi v timpanonu stranskega portala."- Poškodovana je bila tudi cerkev sv. Miklavža. V njenih fasadah je bilo več lukenj od krogel, na zvoniku je bil odbit eden od vogalov, poškodovan pa je bil tudi glavni portal. Toda vse te poškodbe stavbi niso prizadejale večje škode."3
Vojna ni prizanesla niti cerkvi Matere Božje dobrega sveta na Sli-novcah pri Kostanjevici. Stavba je hudo trpela, največ zaradi streljanja italijanskih vojakov iz Kostanjevice proti Slinovcam, kjer so se večkrat zadrževali partizani. V septembru 1943 je bila v cerkvi kratka, a ostra bitka med partizani in belogardisti. Partizani so požgali stopnice v zvonik, v zakristiji je ročna bomba ubila nekega vojaka. Ob bombardiranju istega leta je v bližino cerkve padlo 14 bomb. ena tudi na njeno streho, prebila strop in padla v cerkev, a ni eksplodirala."" Zaenkrat ni podatka o tem, ali je Stele pri svojem obhodu lahko obiskal tudi to cerkev, je pa zabeležil, da se Potočnikove slike iz stranskih oltarjev hranijo v Ponovi lekarni v Kostanjevici."'
Na svojem konservatorskem potovanju po Dolenjski Stele ni mogel zaobiti kartuzije Pleterje. Ta seje kljub svoji odmaknjenosti in samoti znašla med dvema nasprotnima taboroma; v letih 1942 in 1943 pa celo v oboroženem spopadu med njima. Partizani so februarja 1943 izvedli napad na samostan,"" v katerem je bila tačas legistična postojanka. Marca 1945 je Stele lahko samo zabeležil stanje, ki je ostalo po napadu, v katerem je zgorelo in bilo porušenih kar IH meniških hišic (celic) ob velikem križnem hodniku. V stari gotski cerkvi so v oknih popokale šipe, eno od njih pa je imelo poškodovan tudi gotski kamnit okvir."^
S!'()ME!\IŠK()VARSTVKNA GLASILA
Dunajska Centralna komisija in njena strokovna glasita
Že pri sami ustanovitvi je bila iz. poimenovanja Centralne komisije razvidna zavest o dveh pomembnih vidikih spomeniškega varstva, znanstvenoraziskovalnem in praktičnem. Ne glede na vse organizacijske spremembe je Centralna komisija vsa leta svojega delovanja redno izdajala svoje strokovno glasilo, ki je prinašalo teoretične spo-
MarinkaDra/timcrič /6()IX)V!NA !N KA/VOJ KONSRRVAIORSTVA
(iKAI)!VO/,A POZNAVANJI: KONSI KVAI OKS I VA
Rast6/2007 72 S
meniškovarstvcne prispevke pa tudi redna poročita o spomenikih in konservatorskiti posegiti. V strokovnem glasilu Centralne komisije so objavljali tudi konservatorji in korespondcnti iz naših dežel
Izvcstja Centralne komisije (»Mittheilungen der K. K. Central-Comission zur Ertorsehung und Erhaltung der Baudenkmale«) so pričela izhajati leta 1856, ob reorganizacijah Centralne komisije pa so bila preimenovana v skladu z novim poimenovanjem Centralne komisije. Poleg vsakomesečnih Izvestij je v letih 1856 1861 izhajal tudi Letopis »Jahrbuch der K. K. Central-Comission zur Ertorsehung und Erhaltung der Baudenkmale« v letih 1607 1918 pa »Kunst-geschichtliches Jahrbuch der K. K. Zentralkomission tur Erlorschung und Erhaltung der Kunst- und historischcn Denkmale«. Centralna komisija je izdajala tudi posebne zvezke Poročil (»Bcrichte ...«), katerih poimenovanje se je spreminjalo v skladu z njenim reorganiziranim nazivom.
Strokovna glasila Centralne komisije so prinašala krajše ali daljše arheološke in umetnostnozgodovinske študije, predstavitve posameznih arheoloških nahajališč, umetnostnih spomenikov in kulturnozgodovinskih predmetov pa tudi krajša poročila o njihovem restavriranju. Pi i arheoloških spomenikih je bil poudarek na antiki, pri umetnostnih pa na srednjem veku, kar je izhajalo iz splošnih romantičnih in historicističnih tendenc 19. stoletja."" Te so poudarjale gotiko, baroku pa niso priznavale posebne veljave.
Pomen strokovnih glasil je v tem, da je bila to prva periodika, ki je omogočala kritično spomeniškovarstveno pa tudi umetnostnozgodovinsko pisanje in ga celo spodbujala. Pri tem moramo poudariti, da so avtorji v strokovnih glasilih pisali o naših, dotlej še neznanih spomenikih. Poročali so o posegih na posameznih spomenikih in s tem povezanimi novimi odkritji, na primer srednjeveških Tresk, strokovno javnost pa so obveščali tudi o stavbah in umetninah, ki niso bite ogrožene. Čeprav danes marsikatere časovne, slogovne in avtorske opredelitve ne veljajo več. pa objave pričajo o znanju in prizadevanjih takratnih konservatorjev in korespondentov, ki niso imeli strokovne spomcniškovarstvenc izobrazbe. Dragoceno dokumentarno vrednost imajo predvsem opisi tistih spomenikov, katerih podoba se je ob kasnejših predelavah spremenila ali pa so bili celo uničeni.
Pri strokovnih glasilih Centralne komisije moram opozoriti, da so bila pisana v nemškem jeziku in zato dostopna le relativno ozkemu krogu izobražencev. Zato niso mogla širiti poznavanje spomenikov in spomeniškovarstveno zavest v širšem krogu ljudi, kar je bila ena od nalog konservatorjev in korespondentov. lo pomanjkljivost so delno odpravila Izvcstja Društva za krščansko umetnost v Ljubljani, ki so izhajala v slovenščini in so v letih 1896 1913 objavila več poročil in tehtnih umetnostnozgodovinskih študij." "
Strokovno glasilo Spomeniškega urada v Ljubljani
Spomeniški urad v Ljubljani ni imel lastnega strokovnega glasila. Poročila konservatorjev so v letih I 92 I 1944 izhajala v Zborniku za umetnostno zgodovino, ki jim je nameni) samostojno rubriko z naslovom Varstvo spomenikov. Poročila so izhajata redno, v njih pa sta konservatorja obveščala strokovno javnost o praktičnem delt) na spomenikih pa tudi o umetnostnozgodovinskih novostih, ki jih je to prinašalo. Poda prispevki spomeniškovarstvenega področja niso ostali omejeni le v okviru Zbornika za umetnostno zgodovino, ampak so
jih prinašala tudi druga strokovna glasila, na primer Kronika slovenskih mest, Časopis za zgodovino in narodopisje, Etnolog, časopisi, na primer Slovenec, in celo literarni mesečnik Dom in svet. Konservatorji so v njih širili spomcniškovarstvcno zavest ter predstavljali v sliki in besedi uspešne in tudi manj uspešne posege na spomenikih. Po drugi svetovni vojni je spomeniška služba za popularizacijo svoje dejavnosti in objavo konservatorskih poročil ustanovila lastno glasilo Varstvo spomenikov, ki je začelo izhajati letaHMH.
SKLEP
V prispevku sem na hitro preletela stopetdesetletno zgodovino organiziranega varstva spomenikov s posebnim poudarkom na Dolenjski in Beli krajini, torej na pokrajinah, ki sta v Sloveniji zadnji dobili svojo lastno spomeniškovarstveno organizacijo.''" Toda njuna spomeniška dediščina je bila v spomeniški službi prisotna že vse od njenega začetka.
Konservatorji in korespondenti Centralne komisije so predvsem popisovali in opozarjali na arheološke in umetnostne spomenike. Svoja umetnostnozgodovinska spoznanja, ki jih je objavlja) v samostojnih študijah, pa je tudi iz dolenjskega terenskega spomeniškega gradiva gradil konservator I ranče Stelč, eden naših prvih šolanih umetnostnih zgodovinarjev. Ena od njegovih prvih pomembnejših študij je Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih iz leta 1924,'-' v kateri je prvi odkril umetnostni razvoj na naših tleh in zavrnil trditev, da Slovenci nimamo umetnosti. V svoj Oris je vključil tudi pomembnejše spomenike Dolenjske, tudi baročne. Mimo dolenjskih spomenikov ni mogel niti pri raziskovanju srednjeveškega stenskega slikarstva. Iz Steletovega konservatorskega raziskovalnega dela je izšla razprava Umetnost Dolenjske,''' v kateri je predstavil umetnostno izročilo ene od slovenskih pokrajin.
Iz praktičnega konservatorskega raziskovanja na terenu je svoja umetnostnozgodovinska spoznanja gradil tudi .lože Gregorič, ki je ob koncu tridesetih let 20. stoletja ravno s pomočjo konservatorskih odkritij začel odstirati stavbno zgodovino kapiteljske cerkve v Novem mestu iti prepoznavati zakonitosti njenega stavbnega razvoja. Konservatorjem in restavratorjem gre zasluga, da so se ohranili in bili prezentirani tudi drugi spomeniki, na katerih gradi stroka, tudi umetnostnozgodovinska, svoja teoretična spoznanja. Pri tem pa se moramo zavedati, da je njihovo današnje stanje dostikrat rezultat in posledica konservatorskih metod dela.
Konservatorstvo se je ob koordinaciji estetskih, znanstvenih in tehničnih metod skozi čas razvilo v interdisciplinarno stroko, ki vedno bolj prerašča v samostojno znanstveno disciplino z različnimi specialisti humanističnih in naravoslovnih strok, svoj delokrog pa širi tudi na območje varovanja prostora.
GRADIVO /A POZNAVANJ!: KONSIRVAIORSIVA
Rast A / 20t)7
Marinka Dražumerič ZGODOVINA IN RA/.VO.I KONS! RVAIORS ! VA
(iRADIVO/.APO/.NAVAN.!L
KONSIRVAIORSIVA
Rast6/2<)07
OPOMB)
llranceSILI.L.VišnjaOora. Varstvo spomenikov./41/.I.Ljubljana 1921.p 88
2	Brata Nikolaj in.lanezOagern sta julija 1922 prodala svttj polovični delež nekemu industrialcu i/ Bettgrada
3	I ranec Silil. Mokriee. grad. kamenit steber s kipom Amoria. Varstvo spomenikov od I l!!.do!X. 1922./D/. II. Ljubljana I922.p 153.
4	Prvotna provinienea kipov je bil dvorec Boštanj. Auerspergi so jih odkupili in prestaviliv Mokriecvprvi polovici 19 stoletja.
5Kipi so bili restavrirani Ietal988.ko so bili narejene tudi njihove kopije, lestojijovparku. originali pa so bili prestavljeni pod arkade na grajskem dvorišču
hlraneeSI! I.L.Mokriee. grajskipark.kipi4letnih časov. Varstvo spomenikov od lili do I. X. 1922. /41/. II. Ljubljana 1922. pp 153-154.
7 Vpisan je bil kot go/d, tako je tudi ostalo /ato je zaradi parka o/ nedovoljenega sekanja v njem je prišlo tudi do konllikta med spomeniškovarstveno in gozdarsko službo tudi ob koneu 20. stoletja
5	Iranee Silil Mokriee. grajski park. ohranitev. Varstvo spomenikov od I IV do I. X. 1923./4)/. III. Ljubljana 1923. pp 144
9	I ranee S I LI Č. I Imeljnik. grad pri Novem mestu. Varstvo spomenikov od L VIL 1930 do 31 XH)93I./4I/. XII. Ljubljana 1933. p 89; Ilustrirani Slovence. VII, 10. 10. 1931. pp 336-337.
10	France S I I LČ. Ribnica, bivši grajski vrt, glorietta. Varstvo spomenikov od I I. 1932 do 31. XII 1934. /4)/. XIV. Ljubljana 1937. p 64 Po drugi svetovni vojni je bila glorietta poruSena.
11	Njegov lastnik je bil nekaj let tudi Andrej Smole, ki sta ga na Prežku rada obiskovala pcsnikalrancc Prešeren in Anastazij (irtin,kijcbil/graduŠrajharskiturn pri Leskovcu
12	I ranee MLSLSNI L. Prežek. Varstvo spomenikov. Poročilo za čas od I januarja 1940 do 3L marca 1941. /41/. XVIII. Ljubljana 1942, p 127.
13	(irad je usmiljenim bratom zapustila kontesa Alba Margheri z gradu Otočec, da bi v njem uredili ubožnico.
l4Mednjimilt:dinadvbodnimportalomvslavho in nad pomolom
l5lraneeSIILL. Novo mesto, frančiškanska cerkev. Lasada. Varstvo spomenikov./41/. I. Ljubljana )92l.p 83.
16	I ranee Sli It. Novo mesto, lasada Irančiškanske cerkve. Varstvo spomenikov od I XI 192! do L lil 1922./tJ/. II, Ljubljana !922.p 58
17	I-ranee S I LI L. Novo mesto. Frančiškanska cerkev, lasada. Varstvo spomenikov od L lil do I. X. 1922. /41/, II. Ljubljana 1922. p 154
18	I ranee S I I I I.Št Rtipert (Dol ), župna cerkev. Varstvo spomenikov od I IX do 31 XII 1926. /II/. VI. Ljubljana 1926. p 24!
19	I ranee S I LI L. Št Rupert na Dol . župna cerkev. Varstvo spomenikov od I I do 31 IV I929./4I/..IX. Ljubljana !929.p 141
2« Iranee SILI). Božjakovo v Beli krajini, cerkev. Varstvo spomenikov od I IV do I X )923./4l/„lll. Ljubljana 1923. p 137
21	I ranee S I LI L. Božjakovo. podruž.na cerkev. Varstvo spomenikov od I III do I VIL 1925, /II/, V. Ljubljana 1925. p 108.
22	Stara cesta, ki je med vinogradi vodila iz. Črnomlja proti Kočevju, je po zelo strmem klaneti pripeljal;! do majlmcgaplntoja.se spustila do cerkve in nato/nova vzpela v dolg klanec l eta 1914 so spust in vzpon ceste oh cerkvi ublažili tako. da so cesto dvignili in podprli z visoko kamnito škarpo S tem je prišlo sleme cerkvene lope v skoraj isti nivo s eesto.skatereje nato vsa voda odtekalavlopo
23	I ranee MLSLSNI L. Straž.ni vrh pri Črnomlju. Varstvo spomenikov. Poročilo za čas od I januarja 1940 do3l marca I94I./4)/. XVIII. Ljubljana 1942.pp 131-132
24	Verjetno so bile še pokritesskodlami
25	I ranee S l 14.L. Poljane pri lopliealt. župna cerkev, zvonik. Varstvo spomenikov od I jun.do3l.okt 1921./U/.l.Ljubljana I92I.P 188.
26	I ranee S I L I L. Poljane pri l opliealt. župna cerkev, /vonikova streha. Varstvo spomenikov odl.!V.d(t! X. !92'2./4l/..!!!,l juh!janal923.p l44
27	I ranee Si l LL. Sv Katarina pri Semiču, podružnica, zvonik. Varstvo spomenikov od I. lll dol X. 1922./4)/.. II. Ljubljana I922.p 151
GKADIVOZA POZNAVANJU KONSLRVAIORS I VA Rast6/20()7
28	I ranče S 11 I P. Radrtviea v Heli krajini, župna cerkev. Varstvo spomenikov od I I do J I VI 1929. ZUZ, IX. Ljubljana 1929. pp. 140-141
29	IraneeSfLI.L.kurešček.eerkev.Varstvo spomenikov od llV.do IX. 1923.ZUZ.III. Ljubljana 1923.p 140
30	I ranče S l l l .l j Nova Štifta pri Ribnici, cerkev. Varstvo spomenikov d I lil do I VII. 1925. ZUZ. V. Ljubljana 1925. p 112.
31	IranccMLbf.SNI.L.Trebnje. Varstvo spomenikov. Poročilo/a čas od I januarja 1940 do
31	marca 1941.ZUZ.XVIII.Ljubljana I942.p 133.
32	Irance Silil. Ilova Gora. podružnica pri kopanju. Varstvo spomenikov od I maja do 3! avgusta 1926. ZUZ. VI. Ljubljana 1926. p 173
33	Dopis z dne 12. maj 1912. kANM. 93. Škatla, lase. 6. 25.
34	O njihovem poteku je Jože Gregorič sproti ohveSčal v križu, verskem listu novomeške, prečenske in Smihelske župnije, ki je izhajal vsak mesec
35	kolegiatni kapitelj v Novem mestu je 27. aprila 1493 pravnolormalno tistanovil cesar I riderik IH . med njegovimi glavnimi pobudniki pajc bil ScntrupcrSki župnik Jakob Auesperger. ki je tudi postal prvi novomeški prošt S I riderikovo tistanovno listino so bile novomeškemu kapitlju pridružene dolenjski župniji Šentrupert in Mirna Peč ter Štajerska župnija Ponikva
36	karel Čerin (I877-1949). novomeški proSt v letih 1924-1949. med drugim je elektrificiral kapiteljsko cerkev in leta 1940 pričel v kripti z velikimi osuSevalnimi in obnovitvenimi deli
37	Jože (iregorič (19)2-1943). umetnostni zgodovinar. Študiral je tudi slavistiko Med njegovimi poglavitnimi razpravami so temeljna študija o I inorettovi sliki Sv Nikolaj (ZUZ. I93H). tipološka predstavitev kranjskih mest in trgov (kronika. 1940) in prva analiza naših najpomembnejših srednjeveških arhitektur (ZUZ. 1951). Lmilijan ULVC. s v. Gregorič. Jože. LŠ.HI. Ljuhtjanat9H9^p 3K4.
3K Marjan Mušič (1904-1984). arhitekt in publicist. Novomcščan Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge, pretežno spomeniškega značaja, in konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi in splošni kulturnozgodovinski problematiki. Peter kRLČIČ. s v Mušič. Marjan. LS. VIL Ljubljana 1993. p 249
39	Jože GRLGORIČ. Stavbna zgodovina kapiteljske eerkve v Novem mestu, kronika. IV. Ljubljana 1937. pp. 22-24
40	Jože GRLGORIČ. Novoodkrita okna v ladji kapiteljske cerkve, križ. Vlil. Novo mesto I938.pl(l
41	Uporabljali so jo le za veliki petek
42	(lllar sv križa je stal v kripti že za časa Valvasorjeve Slave Po letu I856 je bil prenesen v takrat sezidano pokopališko kapelo, ki so jo porušili v začetku dvajsetih let 20 stoletja, ko so staro pokopališče opustili.oltar pavkosihshranilivpredprostoru kripte
43	Jože GRLGORIČ. kripta novomeške kapiteljske eerkve. Slovenec. I XVI. 21 4 1938. št 90.p.5
44	Jože GRLGORIČ. Obnovitev kapiteljske eerkve v Novem mestu. Slovence. I.XVIII. 7 12. I940.st.282.p 5.
45	Stavbni razvoj kapiteljske eerkve. ki ga je Mušič slutil že vsaj leta 1940. je kasneje domislil in svoje izsledke objavil leta 1969 v razpravi Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas.
46	kapiteljska cerkev ima zalomljeno os. zato iz prezbiterija ni možen direkten pogled v ladjo in obratno
47	Marjan MUŠIČ. Tehnično poročilo k restavracijskim delom novomeške kapiteljske cerkve. Dopis z dne 20. 12. 1940. kANM. 94 škatla, lase 6. 46
48	Dopis z. dne 7. 11 1940. kANM. 94. škatla, lase 6. 46
49	I rancc Ml Sl SNI L. Novo mesto, kapiteljska cerkev. Varstvo spomenikov. Poročilo za čas od t januarja 1940 do 31 marca 1941. ZUZ. XVIII. Ljubljana 1942. p 124
50	Januarja 1942 jc bilo nakazanih4500 lir
51	Dopis konservatorskega urada, brez datuma, podpis dr. I Mesesnel. kANM. 94 škatla, lase. 6. 46 Domnevam, da je bilo to avgusta 1941
52	Dopis z dne 27 julija 1942. kANM. 94. škatla, lase 6. 46.
53	! rancc MLSLSNI I . Novo mesto, kapiteljska cerkev. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega urada v Ljubljani za čas od I. aprila 1941 do 30. avgusta 1943. ZUZ. XIX. Ljubljana 1943. pp 87- 89
54	Novomeško okrajno glavarstvo je dovolilo, da se sme v času od 12 novembra 1942 do 12 februarja 1943 nabirati prostovoljne prispevke v denarju in naturalijah: križ. XII. Novo
Marinka Dražumcrič ZGODOVINA IN RAZVOJ KONSLRVAfORSIVA
(iRADIVOZAPOZ.NAVAN.il KONSI RVAIORS ! VA
Rast 6 / 2007 732
mesto 1042. p XX
55	Jože (iRIiGORIC. Obnovitev kapiteljske eerkve. Kri?, XIII. Novo mesto 1045. p 4.
56	Še najbolj uporabenje bil načrtlraneetaAvsea. pa še ta ni imel izrisane podrobnosti
57	l i načrti zaenkrat šc niso bili najdeni Leta 100!) pa jc bila izdelana fotogrametrična dokumentacija. ki obsega tloris. vzdolžni in dva stranska prereza ter sedem zunanjih fasad eerkve
5X Stene so brez ometov Se danes
50 Jo?,e (iRLCORIČ. Novoodkriti gotski relikviarij. Križ. XIII. Novo mesto 1043. p. 2-3.
60	Lmilijan Geve uvrSča obe plastiki v pozna 60. ali kar v 70 leta 15 stoletja.
61	Zazidano je bilo. ko je vzhodna, oltarna stena kripte dobila slikan oltar
62	braneč MUSI SNUI.. Novo mesto, kapitel jska eerkev. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega uradav Ljubljani za čas od I. aprila 1041 do 30. avgusta 1043.ZIIZ. XIX. Ljubljana 1043. pp. X7-X0.
63	Zaklonišče za holniee in porodniee iz bližnje ženske holniee so na Gregoričevo pobudo uredili v kripti kapiteljske eerkve. Gregorič pa je bil ena od žrtev drugega bombnega napada
64	V Špitalskidragi je starejše železnodohno arheološko najdišče
65	Dopis z dne 2X 12. 1033. hrani arhiv Belokranjskega muzeja v Metliki
66	Dopis St. 26 ex 1034/konservator z dne 26 februarja 34. hrani arhiv Belokranjskega muzeja vMetliki.
67Z.animivo je. da sprememba lastništva m bila vpisana v zemljiško knjigo, tako da je Martinova eerkev Se danes v lasti Rimskokatoliškega župnijstva Metlika.
6X Dopis l ujsko prometnega društva gospodu Gregorju Uerarju. proštu nemškega viteškega redavMetliki.brez datuma, hrani arhiv Belokranjskega mnzejavMetliki 60 I Irani arhiv Belokranjskega muzeja v Metliki, projekt je datiran 0 maj 1034. podpis pa je nečitljiv
7(1 (iizela Šuklje (1000-1004). arhitektka, profesorica in ravnateljica na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, leta 1032 je diplomirala kot učenka Jožeta Plečnika Njeno delo je navezano predvsem na Metliko, kjer so po njenem načrtu preuredili grajski vrt m postavili spominsko ploščo padlim v NOB. izdelala je Uidiva načrtov za spomenike in spominske plošče belokranjskim kulturnim delavcem.Karel BAČI R.Gradivo zn dolcnjskihiogrnfskilcksikon (52). Rast. IX. Novo mesto !00X. p 325.
71	V njem naj hi bile razstavljene prazgodovinske, antične in narodopisne zbirke
72	I rance MUSUSNUL, Metlika. Varstvo spomenikov. Poročilo za čas od L januarja 1040 do.3! marca 1041.ZUZ. XVIII. Ljubljana 1042. p 120.
73	Društvoje nameravalo odkupiti hišo oh zahodni strani cerkve.jo podreti instem razširiti vhodni plato pred cerkvijo
74	I ranee MLSLSNLL. Metlika, bivša eerkev sv. Martina. Varstvo spomenikov. ZUZ. XX. Ljubljana 1042. p X3.
75	Ustanovljeno je bilo leta 1040. njegov predsednik pa je bil Jože Dular, od leta 1051 tudi ravnatelj Belokranjskega muzeja
76	Andreja BRANGLL.I BI DNARŠLK. Belokranjski muzej v Metliki. Rast. XI. Novo mesto 20()().p3l3.
77JožcDULAR.Mctlikaskozistolctja.Mctiikal07X.p. I2X
7X Njegov ponatis s komentarjem je bil objavljen prve dni po osvoboditvi Ljubljane v Slovenskem poročevalcu
70 Ivan KOMU!..!. Leto 1045 in varstvo kulturnih spomenikov na Slovenskem. VS. XX. 1075 (1076),p. 6.
X() Lmilijan CUVC, aVse življenje sem bil konservator «. VS. XX. Ljubljana 1075 (1076). p 6X
XI Čeprav presega okvir naloge, naj vseeno omenim, da je bila ena pomembnejših Mesesnelovih Marhivskih akcij« reševanje gornjegrajskega (škofijskega) arhiva v zaklonišče, leta 1043 pa zaradi neprimernih pogojev hranjenja reševanje pred propadom zaradi vlage in zajedaleev
X2 Prikazovala naj hi Adama m Uvo oh drevesu spoznanja, o katerem danes ni več sledi X3 I ranee MI SLSNI L. (iumnišče. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega urada v I juhljani za čas od I aprila 1041 do 30 avgusta 1043. ZUZ. XIX. I juhljana 1043. p X()
X4 Danes ni več ohranjena
X5 Restavriranje se je izvedlo v letih 1065-1067. dela pa je vodil Viktor Snoj. Milan
(iRADIVOZAPOZNAVANJL KONSI RVALORS I VA Rast6/2007
733
/lil.I /NIK, Maršiči. Konservatorska poročila. VS. XI. Ljubljana 1967. p 152 M6 Iranee MLSLSNI-L. Maršiče. podružnica sv Urha. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega uradavLjuhljani za čas od Luprila!94!do 30 avgusta!943.XUX. XIX. ljtihljanal943.ppMI-M4
M7 Pozidana je hila po načrtih arhitekta Vaneaša med prvo svetovno vojno MK Mesesnel se je o njegovem delu izrazil zelo pohvalno.
M9 Danes je to stranska kapela, saj je nova eerkev orientirana proti jugu
90	hraneč Ml SLSNLI . Markiče, podružnica Sv Urha. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega urada v Ljubljani /a čas od I aprila 1941 do 30 avgusta 1943. XU/„ XIX. Ljubljanal943..ppMI-M4.
91	I ranee MLSLSNLL. Viher, podru/niea sv Dtdta. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega urada v Ljubljani /a čas od I aprila 1941 do 30 avgusta 1943. /tl/. XIX, Ljuhljanal943.p9l
92	I ranee MLSLSNI.L. Novo mesto. Ogri/kova hiša. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega uradavLjuhljani za čas od! aprila!94!do 30 avgusta!943.XUX. XIX. l.juhljatml943,pK9
93	S podporo okrajnega komisarja v Črnomlju je projekte napravil eestni tehnik
94	I ranee \]i Sl SNI I Metlika. bivša eerkev sv Martina. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskega tiradav l.juhljani /a čas od I aprila 1941 do 30 avgusta 1943 . Z.UZ.X[X,Ljuh!janal943.p.M5.
95	Poteg konservatorja Mesesnela še prot' Slieotti in prol Kota
96! raneeMLSLSNLL. Kočevje. Ileimatmuseum. Varstvo spomenikov. Uradno poročilo konservatorskegauradav Ljubljani za čas odi aprila 1941 do30. avgusta 1943.ZUZ. XIX, Ljubljana"l943. p M5 97 Grad je bil požgan leta 1942.
9M Dopis ni datiran, v njem pa so navodila /a obnovo kripte, verjetno je bil odposlan spomladi 1943.
99 Vse tri Mctzingcrjcvc slike i/. otoške grajske kapele so po drugi svetovni vojni veljale /a izgubljene. Daites so v zasebni lasti in so bile prvič po vojn: razstavljene na razstavi Valentin Metzinger, življenje in delo baročnega slikarja, ki je hila od deeembra 2t)0!) do aprila 2t)l)l v Narodni galerijivljuhliani
10(1 Marinka DRAŽUMLRIČ. Slike imajo svojo usodo. Vita artis perennis. Oh osemdesetletnica akademika Lmilijana Uevca (ed Alenka Klemene). Ljubljana 2001). pp 299-306
101	Njegove ugotovitve so zavedene v terenskih zapiskih, ki jih hrani Umetnostnozgodovinski inštitut I raneeta Steleta /,KU SA/.U v l.juhljani. Na tem mestu se zahvaljujem kolegom, ki so mi omogočili pogled vanje in njihovo uporabo
102	Steletovi terenski zapiski. 24. 3. 1945. L'XVI. pp. 55-5M. Umetnostnozgodovinski inštitut pri ZRL' SAZU v Ljubljani
103	Marea 1945 so Šmarje napadla letala
104	Steletovi terenski zapiski, eit. n 401. pp 5K-60
105	(irad je bil bombardiran v enem od partizanskih letalskih napadov na Novo mesto spomladi 1945.
l06Steletovitcrcnskizapiski.eitn40l
l07Steletoviterenskizapiski.oitn40l.p62.
I0K Steletovi terenski zapiski, cit n 4t)6
109	Samostan je leta 1942 zajel požar, kije uničil večino ostrešij, kar je posledično povzročilo propadanje obokov in delno tudi osteuij
110	Steletovi terenski zapiski, eit n 401. pp 6S-7L
11 I Marinka DRAŽUMLRIČ. Kostanjevica, župnijska eerkev sv Jakoba. Gradivo za umetnostno topogralijo župnije Kostanjevica na Krki. Vekov tek. Zbornik ob 750 obletnici prve listinske omembe mesta (ed Andrej Smrekar). Kostanjevica 2003. p 406 ))2Stclctovi terenski zapiski.cit.n.401.p 67
113	Steletovi terenski zapiski, eit. n. 401. pp 66, 71
114	DRAŽUMLRIČ 2003. eit n 410. p. 427 U5Stclctovi terenski zapiski.cit n 40l.p6K.
116 Marijan ZADNIKAR. Kartuzija Pleterje, njeno obličje in pomen. Novo mesto 1995. p 59
ll7Stclctovitcrcnskizapiski.citu40l.p72
Marinka Dražumcrič	I IS Jane/ ) IOIIIK Uvod v slovensko umetnostno zgodovino z hibliogralskim pregledom.
/.(iOI)OVINA IN RA/.VO.I	Ljubljana 1999. 2001 (Skripta. Oddelek za umetnostno zgodovino I ilozolske fakultete v
kONSIKVAfORSiVA Ljubljani.tipkopis).p.X
IlOVmarihorskiškoljji moram omeniti delovanje tliibovnikain od 1909 tudi konservatorja Avguština Stegenška, ki je leta 1914 osnoval tudi prvo umetnostno glasilo l jubitelj krščanske umetnosti: izšel pa je le prvi letnik
12« /avod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je bil ustanovljen leta 19X0
121	I rance Silil Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih Kulturnozgodovinski poskus, Ljubljana 1924. 1900
122	I ranče S fLI.Č. Umetnost Dolenjske. Kulturno geografski poskus k problemu slovenske umetnostne zgodovine. I tnolog. V-VI. Ljubljana 1933. pp 177-200
(iHADIVO/APO/NAVANJI
KONSLRVAIORSIVA
Rast0/2007
Lidija Markctj KRONIKA
Avgust - oktober 2007
AVCUST
Literarni vcčerzavtorjizaložbctioga. Nejcem (ia/votlo. Stanko Hrastelj in Matjažem Brulcem, vknjigarnikioga v Novem mestu
MI II.IKA. I.avgusttt Na grajskem dvoriščti je mtstopil pevski zbor Društva invalidov Metlika.
MOKRICI, [.avgusta Na grtidu je bil koncert poezije in glasbe I I. stoletja v okviru festivala Seviqc l estiva) Brežice 2007.
SLVNICA. 2. avgtista Na grttdu so nastopili Viniškitatnhttraši in folklorna skttpina Vinica ter ljudski godce Janko Balkovec.
1)01.1 N IŠKI lORI ICI . d. avgtista Milko Bizjtik je v cerkvi sv. Ane pripravil orgelski koitccrt.
NOVOMI .S fO. l. avgusta V Vrtu San Sehastian je potekala vikend komedija skupine I ti pa tam Smejmo se.
RIBNICA. .1. avgusta Na Ribniškem gradti je bilo mogoče prishihuiti koncertuAnžetaRalkeinNcwllamenco()rcbestra.
SLVNICA. od d. do 4. ttvgtistti Na (irtidu je potekal (irand Rock Sevnica 2007.
NOVO MLSIO. 4. avgusta V stoltii cerkvi sv. Nikolaja je bil koncert skupine Canttis Modalis v okvirti Scviqc Klasikaa Dolenjska.
S ) ARI I RC OB KOKRI. 4. avgusta Potekala jc folklorna prireditev Ajtc.ajtcsa si strni.
DOLLN.ISKL IORLICL. 5. avgtista 6. tradicionalno tekmovanje /a naj luirnumikarja Dolenjskih foplic je potekalo v letnem avditoriju Kulturno-kongresnega eetitra. S 46 nastopajočimi je bila udeležba rekordna.
ORMADA. 5. avgusta V koči so pripravili prvo tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko.
NOVO MLS K). 5. avgusta Na Vrtu San Scbastian jc bila na ogled lutkovna predstava I rije pujski v izvedbi t eatra Kugliea.
NOVO MBS I t). 6. avgusta X. uvodnim predavanjem fotografa Arneja Hodaliča se je pričel enotedenski 7. mednarodni festival dokumentarne fo-togralijc fotopuh. katerega glavni organizator je zavod LokaIRatriot. tunet-niški vodja pa novomeški fotograf Borut Peterlin. Udeležilo se ga je rekordno število udeležencev. - Na vrtovih Dolenjskega muzeja jc bilo mogoče prisluhniti koncertu skupine Domingo Siete iz /DA.
NOVO MLS IO. 7. avgusta Vokvirufotopubasovkluhu LokaIRatriot pripravili retrospektivno projekcijo Ibtogralij iz predhodnih festivalov z naslovom Najboljšcslbtopuha.
Bl/l d .IŠKO. S. avgusta - Na Cradu Bizeljsko je bila na ogled glasbeno-plesna predstava sktipineChamhre 5.01 v okviru Scviqc f estival Brežice, ki so jo ponovili v dvorani I lotela Kristal v Dolenjskih toplicah
Ml I LIKA. S. avgusta Harmonije Lvropcjc glasbeni projekt Andreje Zupančič, ki ga je predstavila na dvorišču Metliškega gradu v okvirti prireditev Pridi zvečer na grad.
NOVO MLS I O. S. avgusta - V Klubu LokaIRatriot je bila na ogled projekcija dokumentarnega Ulma Na prvi pogled Dušana Moravca.
NOVO MLSIO. '). avgusta V okvirti Lotopuha so na vrtovih Dolenjskega muzeja odprli razstavo I rancesca /izola Irak Ro nmltiviziji dokumentarnih fotografskih zgodb so podelili Četrtkovo nagrado za najboljšo zgodbo. V atriju Knjigarne Oogajc potekal literarni večer s tremi domačimi avtorji: Nejcem Oazvodo. Matjažem Brulcem in Stanko Hrastelj.
Sl ,VNICA. V avgtista Scvniško grajsko poletje se je nadaljevalo s koncertom IbmažaDomiclja na gradu
ŠOŠTANJ. 9. avgusta V Mestni galeriji Šoštanj so odprli razstavo likovnih del sevniškega ustvarjalca Rudija Stoparja z naslovom Sem. kar sem. Dogodckjc popestrila skupinaAlcthcia.
AVOHSI
Koncert ansttnthht t a I ttlsircna v Hudičevem turna v Soteski vokviru festivalov stare glasbe Seviqe Brežice
Mii I UKA. 10. avgusta ljudski pevci Polica so na grajskem dvorišču povabili na spevoigro Pesem na vasi.
NOVO MBSIO. K), avgusta V Narodnem domu so na ogled postavili razstavi Stephena (iilla Opazovanja in Davida Steetsa Življenje v utopiji. Na vrtovih Dolenjskega muzeja je bilo mogoče prisluhniti koncertu brazilske glasbenice .lureme 1'aes in spremljevalne skupine z naslovom Juha.
RIBNICA. K), avgusta V Miklovi hiši so na ogled postavili pregledno razstavo domačega akademskega kiparja Staneta Jarma Kipi. Kiparja in njegovo delo je predstavila kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik.
DOIBN.ISKI IOPIICI. II avgusta V Gostišču Rogso pripravili Šcnt-jernejski večer.
NOVO MBS I O. I I. avgusta Na Sokolski S so odprli fotogralskti razstavo Crisa de Bodeja lour du Monde. - Na vrtovih Dolenjskega muzeja je potekala zaključna projekcija lesti vala I otopub iti jazz rock koncert.
RAKA. I I avgusta V Gostilni I ratnik so tih krajevnem prazniku na ogled postavili dela z. majske I ikovne kolonije Raka 2007 I Jruštva likovnikov Okt) Krško, ki so jo vodili akademski kipar Rajko Čubcr, akademska kiparka Vladka Štoviček in likovna pedagoginja Cvetka Miloš.
SO I I ŠKA. I I. avgusta V I Ittdičevem Itirnu je bil koncert Jureta l ot im in B,\va!da()hcrlcitncrja ter harmonikarjev skupine Orlek.
NOVO MBS I O, 12. avgusta l utkovna skupina Hš je v Vrtu San Sebastjan uprizorila predstavo Rokee na drugem koncu sveta.
ŽtlŽI.MB) RK. 12. avgusta V okviru II. poletnih grajskih prireditev na žužcmhcrškcm gradu so odprli samostojno slikarsko razstavo ! mit ja Sa-račeviča. znanega pod umetniškim imenom Sara. Sledil je koncert Ulmske glasbe in zimzelenih melodij pianistke Maje fanjšek in violinista Branka Brezavščka.
NOVO MliS I d. od 13. do IS. avgusta Več kot sedemdeset udeležencev iz osmih držav je sodelovalo na S. mednarodni glasbeni delavnici in Icstivalu Jazzinty. ki je v Novo mesto pritegnilo tudi dobre mentorje, zveneča jazzovska imena. Nastopil je kvintet Milesa Griftltha. Nc.\t Musič I insemhle. Igor Bumpcrt Jazzon (juintet. trio Barryja Harrisa. Simone /anehini ter Judy Niemaek trio. Jazz Kamp Kranj itd., festival pa se je zaključil s koncertom udeležencev.
KOS I ANJI.VICA. 14. avgusta - Akademski slikar Jože Slak Doka je vodil ustvarjalnicovGalcriji Božidarja Jakca in mlade udeležence pritegnil z httrvanjem majic z naravnitni barvili, ki st) jih skuhali iz različtiih zelišč.
KRONIKA Rast h / 2007
BRBŽICB. 13. avgusta VokvimSeviqe festivala Brežice 2007 je bil v Viteški dvorani Gradu Brežice koncert llaendlovih arkadijskih kantat v izvedbi skupine Ba I alsirena. v katerem prepeva slovenska sopranistka Suzana Ograjcnšck. Ansambel je nastopil še v I Ittdičevem turnu v Stiteski.
I IBN A. I 5. avgusta - V prostorih železniške postaje so na ogled postavili razstavo umetniških slik in glinenih izdelkov.
I BSKOVBC l'RI KRŠKI.M. 16. avgusta Na 2. Aninem glasbenem večeru je v cerkvi sv. Ane nastopi! Duhovniški oktet Orcmus.
BRliŽICB. 17. avgusta V Viteški dvorani gradu jc bil Buropa Cantat. koncert zbora in malih pevskih skupin 170 pevcev z. vsega sveta.
AVtiHSI
l'rizor//nkljtičneiiredslavellesti-valtiRljtnieksmelia. ki je potekal v Ktilttirneineentr/.lanezalnlinevNo-veitimestti Na sliki Marjan Šaree in SaSo Hribar
KRONIKA
Kastb/20l)7
DRAŠK I. 17. avgusta Zttčeht se je tridnevna 4. slikarska kolonija soseske Drašiči.
I ARA. 17. avgusta Pri osnovni šolijenastopilaskupina ferralolk.
MAI.AIOKA. 17. avgtista Vgrajskikapelijehilomogočeprisluhniti koncertu počitniškega pevskega zbora z Nizozemske in ženskega pevskega zhoraZimzelenzMirne.
Ml I I IKA. 17. avgtista Jernej Kuntner je na dvorišču Metliškega gradu tiprizorilmonokomedijo Penisov monolog.
RIBNICA. 17. avgusta V okviru (irajskih večerov je na gradu potekal Večer narodno-zabavne glasbe, na katerem so nastopili ansatnhli Roka Žlindre. Ribniški pušelje in Z.domtuji ter gostje lamburaški orkester Sodražica.
ŠLN4'.!ANŽ. 17. avgusta Naavtobtisni postaji je pttteka! ŠentROCKjanž zgosti: Peroni Lovšinom. BelkSheep.BIIC in drugimi sktipinami.
BRUS [ ANICA. 18. avgusta Na gradti je potekalo 10. državno in I. svetovno prvenstvo hartnonikark z diatonično lutrtnotiiko. l'o oceni strokovne komisije sc je najbolje odrezala 17-lctna Tadeja Kušar iz Šmartnega, občinstvo pa je za najprikupnejšo Itarmonikarko izbralo Veroniko Podgrajšck izOplotniee.
I ARA. 18. avgusta Na prireditvenem prostoru pri osnovni šoli je bil festival etno glasbe litmikostel 2007.
NOVO MLS IO. 18. avgtista S sklepnim nastopom sedemdesetih udeležencev sta se zaključila 8. mednarodna glasbena delavnica in festival .)azzinty. Petič zapored je strokovna komisja izbrala izvirno slovensko jazz skladbo, za katero je prvo nagrado in malo plastiko Jazon 2007 prejel line (iregurjevič. študent klavirja v Roterdtimu za skladbo I lirce I tn Bltie.
SL.VNICA. I 8. avgtista Na dvorišču gradu je potekal lestival elektronske glasbe Atritim Nigltt.
TURJAK. 18. avgusta Sevieje Brežice 2007 se je zaključil z nastopom španskega ansambla I lexaeordo v Viteški dvorani gradti Turjak.
KRIŽ) VSKA VAS. 2 I. avgusta Pri starem mlinu je v okviru prireditev Pridi zvečer na grad potekala revi ja peveev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Bete krajine Pako se je pelo in igralo nekoč.
N()V()MPSI(),od2l.do23.avgusta VKuIttirnemcentrtiJanezttTrdine so se na I. festivalu Pljunek smeha v okviru Novomeških poletnih večerov zvrstile, monokomedija Skopuh režiserja in igralca Andreja Rozmana Roze. improviz.aeijska "rokenrol" komedija l a kratke v izvedbi gledališča Narobov in KtJD I raneeta Prešerna ter Zadnja predstava skupine I ani teatra.
Ml II.IKA. 22. avgusta Moja prva stika na steklo je bil naslov likovne dlelavniccvUaieriji Kambič.
SUN I .II .RNI i.l. 22. avgusta V farni cerkvi je bil orgelski koncert. Na hipodromu so mhidiprisltihnilikoneertttsštevilninti skupinami.
D()l UN.ISKU I OPI ,ICU. 23. avgusta Študenta etnologije Tjaša Zupančič in Primož Primic sta v Kulturno kongresnem centru predavala o krstu in ledinskih imenih vttipliški občini.
I.OKA PRI ZIDANUM MOSTU, od 23. do 26. avgusta-Na Lisci seje pričcllt). krcArt Loka 2007. katerega timcttiiški vttdja je Simmi Senice. Za štiri dni se je Jurkova koča spremenila v atelje, nekateri so ustvarjali tudi v Loki letna jubilejnega kreArta je bila Metttmorfoze Primoža I ruharja. o čemer je na okrogli mizi razmišlja! tudi slavist, primerjalni književnik dr. Jonatan Winkler. Na Razhorskem večeru jc nastopil Igor Bezget v dveh zasedbah: v triu Organiess in v dueti Indian Classie. Na Lisci sta nastopila tudi Bori Zupančič in Andrej Trobentar ter Trio K in Na lepem prijazni.
MIŠI UKA. 23. avgtista Slovensko narodno gledališče Nova Dorica jc na grajskem dvorišču v okviru poletnih prireditev zaigralo nostalgično groteskno farso Kako smo ljubili tovariša l ita.
SLVNK A, 23. avgtista V Galeriji (iradu so odprli razstavo Branke Bere Primc.
ŠLNTJLRNLJ. 23. avgusta Pred občinsko stavbo je bi! koncert občinskega pihalnega orkestra z gosti.
BRLŽICL. 24. avgusta Društvo študentov Brežice in Kulturno-infor-macijsko in sprostitveno središče Kiss Mestni atrij Brežice sta povabila na
AV(it)SI
l'rizori/izviri)epretlstavelkr;ii)-sUirlmdjaltitkoviiegatlrtištvaltitkt)-motiva v knjigarni (ioga v Novem mesto
KRONIKA
Kast6/2()()7
kttneert jazzovskih glasbenikov: norveškega Joa lougtierja Skaansara in Petra Dreka, ki poučuje na(!lasheništ)li Krško.
CRNOMI I I. od 24. do 25. avgusta -Na parkirišču pred gradom je potekal glasbeni festival s fotografsko delttvnieo z mtslovotn Mktdost ni norost.
NOVO MUS I O. 24. avgusta V Vrtu San Sebastian je bil 2. vikend komedije B&BShow s soustvarjalci lilma lupa tam. I titkoitmtiva jc uprizorila lutkovno predstavo Rkratisturbaeija v atriju Knjigarne (ioga.
I KIiHN.il . 24. avgtista V športnem centru Vita je bil koncert dueta Kastelol.ivcrocknight.
URI,Sl ANIGA. 25. avgusta - Poletje na gradu Rajhcnhurg se je nadtt-Ijevalo s prireditvijo I olklora brez meja. Nastopili sta I olklorna skupina DKDSvohoda Senovo in gostujoča folklorna skupinasllrvaškc.
DORRN.ISKI IOPI K I . 25. avgusta V letnem gledališču Kulturno-kongresnega centra je nastopila kostelska tatnhuraška skupina Ohzizarji.
MR I RIKA. 25. avgusta - V okvirtt prireditev Pridi /večer na grad je bil festival ustnih harmonikAh. te orglice.
ŠliN I.II RNI.J. 25. avgusta Pihalni orkester Slovenskih železnic je poskrbel /a promenadni koncert ptt Šentjerueju. Na trgu je kasneje sledil skupiti koncert pihalnih orkestrov iz Kostanjevice. Slovenskih železnic in Šentjerneja.
I KRBN.il ,. 25. avgtista Ko bom velik. bom... jc bil naslov predstave /a otroke v Mercator centru.
/4)NK'I. 25. avgusta Kt)l) Artoteka Bela krajina je bila organizator otvoritve razstave likovnih del v Šokčcvcm dvoru, ki so nastala na tridnevni slikarski koloniji. Sodelovalo je 27 slikarjev.
NOVO MKSTO. 26. avgusta - Na Vrtu San Sebastian je bila na ogled predstava .tanko. Metka in Pavliha v izvedbi Pavlihovega gledališča Kranj v okviru 2. festivala otroškega lutkovnega gledališča.
KRŠKO. 29. avgusta Prvi letošnji poletni glasbeni večer sta v parku v starem mestnem jedru oblikovala mojstra harmonike: Miha Debevec in l oma/Rožanec.
Mi l i IKA. 2b. avgusta / nastopom ansambla Stari bas so se na grajskem dvorišču zakljttčilc letošnje ptdctnckulttirnc prireditve.
SRVNICA. 30. avgusta Mojca Partljič je v Gradu Sevnica zaigrala nutnokomedijo Poroka čistilke Marije. V l ekos galeriji Ana so od[irti razstavo likovnih de) Vladimirja Brača Mušiča in predstavili knjigo Otroštvo vznamcnjuvojitc.
BRRŽICR.31. avgusta V Mcstncmtttrijujcmistopil ansambel Brežiški Kosarji.
KOS I ANJRVICA. 31. avgusta - V Ramutovcm likovnem salonu so na ogled postavili risbe akademskega slikarja Vlada Stjcpiea. v Kjuhljani udomljcticga umetnika, po rodu iz Bosne in Hercegovine.
MAKA I .OKA. 3 I. avgtista - Na Gradu Mala Koka jc bilo mogoče prisluhniti koncertu /lobko Big Band z gostoma Alenko Godce in Rajkom Vavpotičem.
NOVO MKS IO. 31. avgusta V atriju Knjigarne (ioga je bil koncert bosanske glasbene tradicije sevdalink s skupino Sedel.
TRŠKA GORA PRI KRŠKRM. od 31. avgtista do I . septembra Društvo zaveznikov mehkega pristanka je pripravilo 4. luksuz festival poceni Kima. na katerem so prikazali 90 kratkih nizkoproračunskih filmov mladih Ulmskih ustvarjalcev iz 13 držav, od tega 2S v tekmovalnem delu programa.
Žti/KMBI RK. 3Kavgusta- Na kulturim-ctnološki prireditvi l/občinc Brežice so sc predstavili pevci, humoristi in folkloristi.
DRAŠK I, avgusta Konec meseca sta soseska Drašiči in KUD l aterna iz ('momlja pripravila 5. tridnevno slikarsko kolonijo, na kateri je sodelovalo 25 slikarjev in kiparjev iz vse Slovenije.
ŠRN I .IRRNR.I. avgusta Štiri dni jc oh občinskem prazniku Jernejevo potekala likovna kt)louija.lcrncjcvo20()7.n;ikutcro jc pobudnica in vodja. domačaslikarkaJožicaMcdlc. povabila sedem ustvarjalcev. Oh koncu st) v župnišču pripravili razstavo del.
SKPTEMHKK
KRONIKA Ras) 6 / 2007
MOKRONOG. K septembra tgralska skupina Trg iz Sevnice je na Žalostni gori uprizorila gledališko igro na prostem po I inžgat jevi povesti l'od svobodnim soneem.
NOVOMKSPO.I.septembra-Na drugem festivalu novomeških bandov so v Vrtu San Sehastian nastopile skupine Otitim. Wet bed in Dom za sanje.
PRKČNA. I. septembra Nekdaj v starih časih je bil naslov večera ljudskega petja v Pristavi gradu Kukna.
SKVNIGA. I. septembra V Mladinskem eentru je potekal lesti val z nastopi mladih reperjev iz vse Slovenije. Sledil je koneert Zkttka Oazz.alure.
ŠKN I RDPKRI. I. septembra S koncertom domačega Občinskega pihalnega orkestra sv. Ruperta pod vodstom Boštjana Dimnika so sklenili dogodke letošnjega Poletja v Šentrupertu, /apele so pevke iz skupine Katrinas. Stanc Mancini in Jože Korbar.
ŠMARJK TA. I. septembra Mladinski klub Šmarjcta in Športno društvo Šmarješke loplicc sta povabila na Rock Šmarjcta 2007. na katerem so nastopili Wct Bed. Jinx. Tinkara Kovač. Mama Manka z rock Otočec fanti. BUC. Vcrsusitd.
IRSI. I. septembra V Slovenskem stalnem gledališču so kot uvodno prireditev festivala I riestetbtogralla odprli razstavo Nova slovenska Ibtogra-llja. na kateri sta med petnajstimi izbranimi avtorji sodelovala tudi Dolenjca. Mojca Marij.) Pungerčar in Bojan Radovič.
O TOČKO. 2. septembra Na gradu Otočec je bil v okviru Novomeških poletnih večerov koncert zabavne glasbe Arscna Dediča.
RIBNICA. 2. septembra V okviru Ribniškega sejma jc bila na ogled gladališka predstava Bajka o Ribnici, sledil je koneert Vlada Kreslina z Bel-tinško bando in Malimi bogovi.
KRŠKO. 3. septembra Poletni glasbeni večeri v parku so se nadaljevali s koncertom l a ika Marcneeja Katin Cuartcta.
I..HJBI JANA. 4. septembra Dr. Matija Žargi je v Narodnem muzeju Slovenije spregovoril o življenju delavcev Auerspergove železarne na Dvoru ob Krki (1796 IH9t).
ČRNOMKI .1. 6. septembra V Pastoralnem eentru so odprli svetopisemsko razstavo.
NOVO Ml S It). 6. septembra V atrij ti Knjigarne Doga so odprli razstavo podob, ki jih je za naslovnice I .itcrarnc zbirke Doga izdelala Novomcščanka Sandra llrovat. Spregovoril je urednik zbirke Damijan Šinigoj.
SKVNIGA. 6. septembra Odprli so nove prostore sevniške knjižnice na Prešernovi ulici, skoraj šestkrat večje od sedanjih. V kulturnem programu so nastopi pevci otroškega pevskega zbora podružnične šole iz I oke pri Zidanem Mostu ter učiteljice sevniške glasbene šole.
STRAŽA. 6. septembra Dober dan teater je v Kulturnem domu uprizori! gledališko predstavo I ranča Pluta Policijska postaja.
1'ODSRI DA. 7. septembra VGalcrijiCradusoodprli razstavo Pogled in risba botaničnih risb Zagorkc Simič.
SKVNIGA. 7. septembra - V Mladinskem eentru so odprli fotografsko razstavo Grand Rock Sevnica 2007 fotografa Dejana Mijoviča.
STRAŽA. 7. septembra V okviru Straške jeseni je bil koneert Pihalnega orkestra Krka. ki ga vodi nov dirigent Matevž Novak.
BRKŽIGK. S. septembra V mestnem atriju je potekal jazz večer indijske klasike z. [gorjem Bczgctom.
KOS I ANJ KVIGA N A KRKI. S. septembra V samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca jc nastopil Zoran Predin z orkestrom Adijo pamet.
KKSKOVKC PRI KRŠKKM. S. septembra V okviru Aninih glasbenih večerov so v cerkvi sv. Ane nastopili pianistka I tira .lagrič. violinistka Petra Kovačič ter prof. Igor Vičcntie s klavirsko spremljavo.
NOVO MKSIO. H. septembra Na Glavnem trgu jc bilo mogoče prisluhniti koncertu skupin Siddharta. Dan D. Urban in Verstts.
SKVNIGA. S. septembra V Mladinskem centru je potekal lirst chacc festival 2()()7/)(). del.
SOMBATK. S. septembru - Člani likovnega društva Mavrica iz Novega mesta so na povabilo porabskih Slovencev v Slovenski hiši sredi Muzeja na prostem razstavili svoja dela. ki so nastala prav tam.
SIRIIMHIK
KRONIKA
Kast6/2007
S [ RAŽA. S. septembra Pri gasilskem domu je potekalo srečanje folklornih skupin iz Gornjega Senika, novomeškega Kresa in folkloristov Straškega turističnega društva. Nastopili so tudi ljudski pevei Vaški zvon.
ŠLN I JANŽ. M. septembra (iledališka skupina I Jruštva I rg Se\niea je v središčtt kraja uprizorila ljudsko igro Miklova Zala.
VliSId.A fiORA. S. septembra S pesmijo na Veselo goro je bil naslov tradicionalne prireditve, ki so jo pripravili pevei Moškega pevskega /bora vinogradnikov Šentrupert. Nastopile so ljudske pevke Solzice iz Šentjanža, moški pevski zbor iz Sromelj, razstavo ročnih keramičnih izdelkov pa je v grajski kleti pripravila rojakinja, samostojna kulturna umetnica Irena Blaznik.
LISCA. 9. septembra Mešana pevska zbora l isca in Prijatelji. Oktet Jurija Dalmatina, vokalni skupini Lucijan in Z.elh. vsi iz Sevnice, ženska zbora Prepelice iz Dolenje vasi in Pod Gorjanci iz Kostanjevice ter Moški pevski bot Papirničar iz Jagnjcnicc so nastopili na vseslovenski akciji Slovenija planinari na tradicionalnem vsakoletnem srečanju l isca poje 2007.
LJUBLJANA, 0. septembra Novomeška skupina DcŽur jc s pesmijo Verjamem v srečo na festivalu Slovenska popevka osvojila tretje mesto po izboru poslušalcev .
GIOČLC. 9. septembra Na gradu Otočec je bila na ogled gledališka predstava 5žcnsk.com.
1'RPSKA. 9. septembra Na b. koncertu slovenskih ljudskih pesmi Preska 2007 z motom Zapojmo, prijatli so na domačiji I Irovatovih nastopili: ljudske pevke iz Krmelja. Šmarjctke iz Šmarjctc. pevei iz Sromelj in Blagovice. Prijatelji iz Sevnice iti ljudski godci I rchcški drotarji. Na skednju jc Klek-Ijarsko društvo Žiri pripravilo razstavo izdelkov in prikaz klekljanja. grmska šola iz Novega mesta - Genter biotehnike in turizma pa razstavo sadja.
ŽttŽI MBI.RK. 9. septembra V okviru Poletnih grajskih prireditev na žužemherškem gradu so predstavili dokumentarni Ulm Bojana Kostevea Med legendo in resničnostjo o zgodovini sevniškega gradu.
Sl.MIG. It), septembra V lahorski hiši je dr. Marijan Peklaj predaval o tem. ali je Sveto pismo res knjiga morale in etike.
KRŠKO. 12. septembra Poletni glasbeni večeri v parku so se zaključili z nastopom domače zasedbe D Palinka Bend.
LJUBLJANA. 12. septembra V Mali galeriji Cankarjevega doma so na ogled postavili razstavo Re-lbrmat novomeškega fotografa Bojana Radoviča.
ŠLNIRUPLRL 12. septembra V OŠ dr. Pavla Lunačka so predstavili knjižno novost pisateljice Berte Golob Kje je sreča doma. ki jo je ilustrira! Marjan Maitček. Prireditev je vodil prof. Jože Zupan.
GRNOMI .I J. 13. septembra Spletanje slik je naslov razstave Neve Vra-nešič. ki so jo odprli v prostorih Nove Ljubljanske banke.
HROVAČA. 13. septembra Na skednju Škrahčcvc domačije so predstavili knjigo Natašin ples. Gostje so bili: zgodovinar dr. Igor Grdina. Peter Vodopivec ter pesnik Milan Jesih.
N( )VO MLS K ). 13. septembra V atriju Knjigarne Goga jc bil pogovor z avtorjem romana Popkom. Andrejem L. Skubicem.
ŽUZUMBUKK. 13. septembra Na večeru plesa, petja in poezije so v nekdanji grajski kleti nastopili pesnik Jurij Marussig. domači plesalci, pevke, recitatorji in pesniki.
GRNOMI .LJ. 14. septembra V cerkvi Sv. Duha jc bila na ogled mono-komedija Lvangelij po Čušinu.
KRŠKO. 14. septembra V Klubu Kulturnega doma jc bil koncert skupine Jararaja z gosti.
RIBNICA, 14. septembra V Galeriji Miklova hiša so odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Matjaža Počivavška.
BRLS I ANICA. 15. septembra Na gradu Kajhcnburg jc potekalo regijsko srečanje pevcev ljudskih pestili in godcev ljudskih viž. ki ga jc strokovno spreml jala Adrijana Gabrščik.
URI Z.ICL. 13. septembra ()ktct Voeas S iz I .otidona je povabil tia koncert v Posavski muzej, pred tem je potekal glasbena delavnica, na kateri so poleg zbora Viva sodelovali učenci in učitelji glasbe iz brežiških osnovnih šol.
ČRNGMI I..I. 15. septembra V KUD Laterna so odprli razstavo z naslovom Minimundus.
sil'l!\tH!k
KRONIKA
Hast6/20()7
KRŠKO. 15. septembra V č ehelnaku je bil Butnhrupen koncert: Ken park. l,ostboys.
SliVNIGA. 15. septetnhra V Mladinskem eentm je bil koncert skupine Leeloojamais. (Hashenašula je gostila kmskoletnegauagrajenea Prešernovega sklda. pianista Bojana (ioriška.
SIICNA. 15. septembra Stičnatnladihjenaslov2b. festivala mladih iz vse Slovenije.
KRŠKO. Ib. septetnhra V Klubu Kulturnega doma je bit premierni koneert Big banda Krško.
NOVOMliS IO.orl 17. do IS. septembra Že tretje leto je potekal niz strokovnih prireditev z naslovom Knjižnica igrišče znatija in zabave, ki sta ga pripravili Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Oradska knji/niea Ivttna Gorana Kovačiča iz /agreha. Srečanje je potekalo v Hotelu Krka. Udeleženci so si v Anton 1'odhevšek l eatrti ogledali predstavo Peter in volk.
GKNOMLI J. IS. septembra Zakaj hi bral. kar so brali že pred tisoč leti? je bil naslov predavanja dr. Miraita Špeliča v Pastoralnem eentrti.
NOVO MLS JO. IS. septembra Akademski slikar Jo/e Kumer iz Dolenjskih loplie se je v Galeriji Krka predstavi) z deli. ustvarjenimi v zadnjih dveh letih. Rti/stavo je nttslovil Brbot.
KOGIiV.il i. 20. septembra Kočevski župan Janko Veher je odprl razstavo Pozdrav iz Bele krajine. Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja. Gospodarske dejavnosti na razglednieah do sredine 20. stoletja.
KOSIAN.II.VIGA. 20. septembra Slišati je naslov razstave, ki jo je prav za samostansko eerkev Galerije Božidarja Jakea pripravil akademski slikar Roman Makše iz Ljubljane, timetnikaje predstavil Marko Košan.
KRŠKO. 20. septetnhra Pihalni orkester Videm Krško je oh petdesetletnici delovanja povabi) na jubilejni koncert v prostore tovarne Vipap Videm, d.d. Kot gostje str nastopili: Nuša Dcrcnda. Marko Železnik ter združeni posavski zbori: moški pevski zbor Svoboda Brestanica, moški pevski zbor Koprivnica, ženski pevski zbor Solzice Brežice in zbor Župnije Leskovce.
NOVOMI.SH).20. septembra KnjigarnaGogajcpovabilanaprcdsta-vitev knjižne novosti, romana trebanjske pisateljice Bariče Smole z naslovom Reka slezenaste barve. /. avtorico se je pogovarjal Ivan Gregorčič.
SLVNIGA. 20. septetnhra V Galeriji gradu so odprli razstavo Gorenjca Stojana Schafferja. Kulturni program je prispevala radeška glasbena šola.
MALA LOKA. 21. septembra - Grajski večer je oblikoval Stili Ouartct inGrayMul!crBand.
N0V0MLSI0.2Lscptembra Vatriju Knjigarne Gogajc bilo mogoče prisluhniti koncertu kantavtorja. kitarista in Ulmskega ustvarjalca Leona Matka. ki je predstavil pesmi s svojega prvega samostojnega albuma /rno.
NOVO MLS IO. od 21. do 22. septetnhra Projekt Spot 2002 Kadovičc-vega zavoda I liša lotogratljc se je pričel z otvoritvijo fotografske razstave Kazati resničnost nizozemske avtorice Gristi Boertjes v fotogateriji Anton 1'odhevšek fcatcr. V Jakčevem domu so odprli nosilno razstavo, prikaz slovenske reportažne lotograllje štirih avtorjev: z večmedijskima prijckcijama Jureta hržena. Jožeta Suhadolnika. Mance Juvan in Jake Adamič;). V Kavarni Slon je bila na ogled razstava italijanskega avtorja Garla Selavzera. Drugi dan so se zvrstila teoretična predavanja.
POI)BOG.IL.2Lscptcmhra fcatcrGhcIcajcvKuhurncmdomuuprizoril komedijo Naš moment.
RIBNIGA. 21. septembra V muzeju Miklova hiša so predstavili katalog klanivKihniškcmgradtiodprtira/staviKihnica. veličina majhnosti. Katalog je predstavila avtorica razstave in kataloga, kustosinja Marina Gradišnik.
GRNOMLI.J. 22. septembra V cerkvi sv. Pctrajc bilo mogoče prisluhniti koncertu sopranistke Nine Kompare in organistke Ane Kokotee.
NOVO Ml S LO. 22. septetnhra V LokalPatriotu so premierno prikazati tretji det rolkarskega Ulma Kriza 3 avtorja Kristijana Stramiča.
OBGINI. PRI I RI BNJIiM.22. septembra PrchanjskodruštvoKaglcjc povabilo na slovenski večer na Jurjcvo domačijo.
SLVNIGA. 22. septetnhra V Mladinskem centru je potekal 11. del l irst Ghancc festivala 2007.
/API A/ PRI GAlLžt I. 22. septembra V cerkvi Marijinega vnebovzetja
Sprcmicrin: predstave Resonanca uspeha gledališke skupine Sehy/ma v Ktilturnemeentru.lane/airdinevNo-vem mestu.
KRONIKA
Rasth/2007
je bil koncert godttlnega tria Maja in Mttnea Žnidaršič ter t Iršktt Prevolšek z gostujočo skupino Cantamtis iz Šentruperta. Sledil je ogled ra/stave del akademske slikarke Mene Churnosovc. amaterskega 1'otogral'a Davida l.avretičiča in amaterske slikarke Anje Vehar.
KRŠKO. 23. septembra - Oh desetletnici delovanja Društva ljubiteljev tbtograllje Krško so elani društva povabili mi skupinsko razstavo v Galerijo Krško. O razstavi, oh kateri je izšel tudi zbornik, je spregovorila Alenka Černelič Krošelj.
MI I LIKA. 24. septembra Potekal je metliški bralni maratoti Berem zate. zase in stehoj.
TRLBN.IL. 24. septembra Knjižnica 1'avla Golic je v okviru Dnevttv evropske kulturne dediščine med drugim povabila na otvoritev razstave Stare razglednice naših krajev iz zbirke Draga Nahtigala. Razstavo so predstavili tudi v mirnski iti šentruperski knjižnici.
ČRNOMLI J. 25. septembra V Knjižnici je potekal literarni glashctti večer svetega pisma.
NOVO MLSIO. 26. septembra Anton 1'odbevšek Teater jc povabil na predstavo 1'ctcr in volk Sergeja 1'rokotjcva.
GI.KKI .H.OBKKKI. 27. scptcmbra-CcrkljcohKrkizokoiico2()()7jc naslov območne likovne razstave, ki so jo na ogled postavili v Galeriji Vojašnice Cerklje oh Krki. Razstavili so delti 3 I udeležencev likovne kolonije, ki jo je vodil Vlado Cedilnik. Razstavo je predstavil umetnostni zgodovinar JoželMatijevič.
KRANJ. 27. septembra - V Mali galeriji so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Uroša Wcinhcrgcrja. udomljcncga v Novem mestu in Ljubljani.
NOVOMLS IO. 27. septembra Knjižnica Mirana Jarca jepovahila na predstavitev knjige Zagrebški Slovenci 2005 2007 prol. Dunje Bezjak. Z avtorico in novinarko Melito Lorstncrič I lajtišek se je pogovarjala Jadranka Matič Zupančič. I unapark jc naslov nove mladinske zbirke Založbe Goga. ki so jo predstavili vatriju Knjigarne Goga.
ŠKOCJAN. 27. septembra V Metelkovem domu so pevke dekliške pevske skupine Plamen ob desetletnici prepevanja pripravile razstavo o delu skupine ter družabno srečanje.
ŠMAR.ILŠK! TOPLICIi. 27. septembra V Termah se jc z razstavo Življenje v žarišču predstavila zagrebška lotograliuja I Juhravka Ivančič Juras. Vkulttirnemprograitu! je nastopilaeitrarktt Petra Vovčko.
BIZ.LL.ISKO.2S. septembra V Zadružnem domu so odprli likovno razstavo oh dnevih evropske kulturne dediščine.
KOS I ANJI .VICA. 2S. septembra Oh dnevih evropske kulturne dediščine so v Galeriji Božidarja Jakca krstili obnovljene pedagoške prostore, ki jih jc zasnoval arhitekt Samo Ccrovšck. Prej jc dva dni potekala 1'otodclavnica Ro kostanjeviških poteh Plečnikove prijateljice l .milije Poti.
ILSKOVLCPRIKRŠKLM.2S.septembra SprircditvijoDotikmojstra Jože Plečnik so v Šrajbarskem turtiu obudili spomin na dediščino mojstrov. Konservator piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Allred I renz jc predstavil življenje in delo Janeza I renza. Janko Božič je pripravil razstavo totograllj z naslovotn Katneti časa 2. nastopila pa.jc še violinistka Nina Pirc.
NOVO Ml.S I t). 2S. septembra - Dolenjski muzej jc povabil tia predstavitev razstavnega kataloga lutkarstvo mi Dolenjskem avtoric Ivice Križ inKlavtlijcKotar. GlcdališkaskttpinaScIivzma. kisojoprcddvcmalctotna ustanovili novomeški srednješolci, je v Ktilttirneni eentm Jtttieza Trdine
premierno izvedla predstavo Kcsomincauspclui. ki jojczastioval in po htst-nem scenariju zrežiral David Petrovič.
SLVNIL A. 2S. septetnbra V Kulturni dvorani je hil koncert Ncishc.
ŠKOCJAN. 2S. septetnbra Domači gledališčniki so v Metelkovem domu zaigrali gledališko predstavo Naš Knohlchar avtorja in režiserja mag. Janeza Žaklja. Ponovili so jo še čez dva dan.
NOVO MLS IO. 29. septembra l utkovna skupina 1'oprčki je povabila v Dolenjski muzej na ogled lutkovnega predstave Šivilja in škarjice. Sledila jc lutkovna delavnica.
St.)'!! MHI R Sl iVNICA. 29. septembra Na Kitariadi stari!) bendov pred Catfc Centrals je poteka! skupni koneert bivških pop-roek ansatubtov Posavja. Dolenjske in/Zasavja.
ŠKOCJAN, 29. septembra V dvorani OŠ I rana Metelka je potekata tradicionalna Škocjanska jesen z nastopi ljudskih pevcev v organizaciji fantov z vasi iz Škocjana.
KRŠKO. 30. septembra - V Kulturnem domu so predstavili zbornik o razvoju župnije Vidcm-Krško in mesta Krško na levem bregu Save z naslovom Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se Župnija Videm, ki sta ga uredila videmski župnik g. Mitja Markovič in Alenka Černelič Krošclj. V kulturnem programu je sodeloval Pihalni orkester Videm Krško. ()b zborniku je izšel tudi dokumentarni Ulm o župniji, delo Jožeta Jagriča.
ČRNOMI.LJ. septembra-V Pastoralnem centru so odprli svetopisemsko razstavo, ki jo je v letu svetega pisma pripravila Svetopisemska družba Slovenije. Razstavo je predstavil župnik g. Peter Kokotec.
KRŠKO, septembra Igrani lllm Luksuz je na regionalnem festivalu Balkan Ibr Kids v Beogradu osvojil nagrado mlade žirije za najboljši live aetion lllm v kategoriji avtorjev od 13 do 16 let. f ilm je režiral Ivor llodulak iz. Krškega, ustvarili pa so ga na lanskoletnem mladinskem filmskem festivalu na Trški gori pri Krškem.
NOVO MLS K). septembra V počastitev 40. obletnice ustanovitve župnije sv. Lenarta je izšla knjiga z naslovom Naših 40 let pri sv. Lenartu v Novem mestu, za katero je gradivo zbral in ga uredil p. Simon Peter Berlec.
SLVNICA. septembra Jesen in buče je naslov letošnje slikarske kolonije Anin portal 2007. na kateri je sodelovalo sedem umetnikov.
TRLBNJL, septembra - Arheološka izkopavan ja na zahodnem robu Trebnjega so presenetila z. dragocenimi najdbami iz 3. in 4. stoletja, med njimi je tudi manjši bronast kipec golega moškega z levom ob nogah.
OKTOBER
KRONIKA Rast 6 / 2007
LJUBLJANA. I .oktobra V Slovenski kinoteki so predstavili projekcijo filmi mladih Lilmi ke len kerde terne, ki so jih v projektu Učenje video veščin ustvarili romski in drugi otroci iz. krške občine.
NOVOMLSTO. I . oktobra Anton Podbcvšck Icatcrjcpovahilna gledališko predstavo Peter in volk avtorja Sergeja Prokoljeva. Ponovili so jo še naslednji dan.
BRf ŽICL. 2. oktobra Kdo gre z nami je naslov zbirke otroških pesmi Antiče Marijanac in ilustratorke Zinke Žnideršič, ki so jo predstavili v Dvorani Savice Zorko v knjižnici, /a kulturni program so poskrbeli učenci posavskih osnovnih šol.
ML I I.IKA, 2. oktobra V Ljudski knjižnici se je začela predšolska bralna značka s knjigo Šola ni zame.
KOČLVJL. 3. oktobra Zbiratelj Dare Bistrovič je v počastitev občinskega praznika v Likovnem salonu pripravil razstavo z naslovom Kočevska na razglednicah skozi čas.
NOVO Ml,STO, 2. oktobra ProL. književnosti Ooran 1'eršin je v Knjižnici Mirana Jarca pričel t i. Ulmsko šolo Vzgajanje pogleda. Njegovemu predavanju je sredi oktobra sledilo predavanje Dušana Rutarja in nato še Mitje Rcichcnbcrga.
Ml 11 IKA. 3. oktobra Zvezdica zaspanka je naslov gledališke predstave, ki si jo jc bilo mogoče ogledati v Kulturnem domu. Ljudska knjižnica je povabila na pravljično uro Mizica, pogrni se z Družinskim gledališčem Kolenc.
NOVO MLS fO. 3. oktobra V Kulturnem centru Janeza Trdine jc bila projekcija fotografij in otvoritev razstave S kolesom tako it) drugače.
SLVNICA. 3. oktobra- Lutkovni abonma sc jc v Kulturni dvorani pričel s predstavo (ittsar Berto.
BRLŽICL. 4. oktobra - V Dvorani Savice Zorko Knjižnice Brežice so
KRONIKA Rast 6 / 2007
predstavili priročnik za vzgojo otrok Mala knjiga za velike starše, (iost večera je hil /oran Milivojcvič. eden od avtorjev.
CKNOMLL.I. 4. oktobra Belokranjski otroei pod ntentorstvom Metke Brt)zt)vičst) v Ktdttunentdttmti zaigrali pravljict)t) Zvezdici zaspanki. V l'astoraneni eentrti st) pripravili dogodek Sveto pismo mi plattm.
KOSIAN.ILVICA. 4. oktobra Črni angel, varuh njen je naslov knjige pisateljiee. ptiblieistke in poznavalke afriške kulture Sonje l'orle. ki so jo predstavili v Knjižnici.
I.LSKOVliC l'RI KRŠKLM. 4. oktobra V eerkvi sv. Ane so se Anini glasbeni večeri zaključili z nastopom trobilnega kviteta Orkestra Slovenske policije.
NOVO MLS JO. 4. oktobra S koncertom organistke Angele lomanič v frančiškanski eerkvi se je pričel II. novomeški glasbeni festival. Boris Blaič se je v KnjigarniUogapogovarjalz Bernardom Nežmahom, avtorjem knjige/reala kttmunizma.
O I OČLC. 4. oktobra V restavraciji fango sta Boris Kobal in Sergej Verč poskrbela za satirični kabaret/afrkon.
ŠMAKJL IA. 4. oktobra V stari osnovni šoli so na ogled postavili likovno razstavo Čas igre akademske slikarke .loanne Zajac s Poljske.
ČAII / l'()l) /APLA/OM. 5. oktobra Na literarnem večeru v Kulturnem domu st) predstavili knjigo Ptice st) skrite avtorice Darje Mlakar.
ČKNOMLI.J. 5. oktobra Vstarcm mestnemjedrujcDrušvoprijatcIjcv mladine Črnomelj organiziralo 20. slikarski ckstcmporc mladih likovnikov BcIckrajincnatcmoArhitckturaprctcklosti podt)hcscdanjt)sti. Dramski krttžek ()Š I t)ka Črnomelj jc v Kttlttirnem dt)i))tt zaigral predstavo Muc gospe Vriskovc. V eerkvi Sv. Duha st) predstavili spominske slike akademskega slikarja Roberta Lozarja.
IIROVAČA. 5. oktobra Na skednju Škrahčeve domačije st) predstavili knjigo Mance Košir Moška pisma. Avtorica se je pogovarjala s podjetnikom MatjažcmUantarjcmtcrUzikominUlozofomdr. Urbanom Kordcšcm.
KOS I AN.ILVICA. 5. oktobra Uveljavljena hrvaška umetnica Nevenka Arhanas se je v Lamutovem likovnem salonu predstavila z razstavo gratlk. Otvoritev jc glasbeno popestril jazzovski saksofonist Igor Lumpert, ki je zaigral ob elektronski spremljavi (iitcBhtk.
KRŠKO. 5. oktobra V Kulturnem domu je bila na ogled klovnska predstava Mini cirkus Btiffcto.
LJUBLJANA. 5. oktobru - Slovesno st) obeležili 3. obletnico Deklice z Rastočo knjigo v Župančičevi jami.
LOŠKIPOTOK. 5. oktobra V OŠ na llrihu so odprli razstavo del likovnih umetnikov 4. likovne kolonije 2007 in razstavo de) potoških slikarjev.
LUKOVLd. 5. oktobra Večerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci se je v Kullurno-mladinskcm domu nadaljeval z. gostoma Sašem Dukičcm in Ireno Vrčkovnik.
MLfLIKA. 5. oktobra V župnijski cerkvi je bilo mogoče prisluhniti koncertu Ljubljanskih madrigalistov, kisoganaslcdnjidanponovilivccrkvi Sv. DuhavCrnomlju. Nakopatiščujchil koncert skupine Magdalene.
NOVO MI ŠK). 5. oktobra V prostorih nekdanje trgovine Drogerie Mark) st) odprli skupinsko zaključno razstavo festivala dokumentarne fotografije lt)tt)ptth 2007. V Kulturnem centru Janeza frdinc jc bilo mogoče prisluhniti Modem Jazzu.
SI.VNICA. 5. oktobra V Mladinskem eentrti st) zavrteli kratke tllmc.
I IVAL od5. do7. oktobra 1'rcko tisoč mažoretizdevetih evropskih držav se je udeležilo 'L evropskega tekmovanja Lvropskc mažoretne zveze. Od Slovenk st) tekmovale mažorete iz I rehnjega. ki so se najbolje odrezale, ter Radeč in Laškega.
(.IRKI JI OBKKKI.().oktt)hra Vgalcriji vojašnice so odprliohntttčno likovno razstavo Cerklje ob Krki 2007.
ČRNOMI .L.I.h. oktttbra Odprli so nove prt)stt)ic Mladinskega ktihtir-nega khiha. nastttpil p;t je hrvaški rttper Ld Maajk.
(il.OBOKO. 6. oktttbrti 1'esmi mttjega življenjaje tiaslov pesniške zhrikc I ranča /iviča. ki st) jo predstavili v Prosvetnem domu.
1'ilmlniorkcsterVidcniKrškonaslav-
austiiciiikoiieerluoliVI-letniciddu-
vaiijavtuvanriVipapvKrškciii
KRONIKA
Rastti/2007
KRŠKO. b. oktobra Oh 50 letnici delovanja je na jubilejni koncert v tovarno Vipap povabil l'ilittliii orkester Videm Krško. ki ga vodi Dejan Žnideršič. Kot gostje so nastopili pevea Marko Železnik in Ntiša Derenda ter združeni ptisavski pevski /bori.
NOVO Ml.S fO.b. oktobra Vprostorihnekdanjegasamostanašolskih sester notredatnk v Šmihelu se je začelo prvo študijsko leto na prvem zasebnem konservatoriju za glasbo Juri ja Slatkonje. ki deluje v okviru Zavoda I riderika Ireneja Barage. Novomeška škofija ga je ustavnila. da poživi vero. skrb za dobro vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti. Direktor Zavoda je dr. Janez Oril. ravnatelj konservatorija pa Aleš Makovae. Za pouk organistov so na konservatoriju postavili tudi mehanske šolske orgle, prve te vrste na Dolenjskem, ki so jih tadan po maši in petju latinskih večernic v izvedbi mešanega konservatorijskega pevskega zbora blagoslovili.
OBČINI i. h. oktobra Društvo Ragle. sekcija I judsko izročilo je na Jurjcvi domačiji pripravilo slovenski večer.
I RAVA. b. oktobra VGasilskemdomtisopripravilirazstavovspomin na učiteljico Nado Vrček Nadin kotiček: Šola. učitelji in učenci liave nekoč.
ŠLNIJANŽ. 7. oktobra - S slovesno sv. mašo. ki jo je vodil celjski škof iti podpredsednik Slovenske škofovske konference dr. Anton Stres, so obeležili 'JO. obletnico smrti dr. Janeza Lvangelista Kreka. Na ljudskem shodu je sodelovalo veliko slovenskih politikov, ki so spregovorili o Krekovem pomenu še za današnji čas. pester je bil kulturni program.
ŠKOCJAN. 7. oktobra Domača gledališka skupina je v Metelkovem domu zaigrala igro Janeza Žaklja Naš Knoblchar.
CRNOMLLJ.S.oktobra BaletnatrupaCroatiaizZ.agrehajevKulturnem domu izvedla baletno predstavo )'les kadetov.
LJUBLJANA, od S. do Ib. oktobra V Slovenski tilharmoniji je potekal 'J. festival aktualne komorne glasbe Slocvind. posvečen stoletnici rojstva skladatelja Marjana Kozine.
NOVO MLS l O. 'J. oktobra V mali dvorani Kulturnega centra Janeza I rdine so na ogled postavili razstavo plakatov z natečaja za logotip ob 50-IctniciLvropskcunijc. Shujšajmoskupaj jcnaslovknjigcVidc Petrovčič, ki so jo predstavili vKtijigarni Mladinske knjige.
NOVO ML.SPO. K), oktobra V Kulturnem centru Janeza I rdine je bil koncert ruske klavirske glasbe z nastopom pianistov, diplomantov moskovskega konservatorija Petra lljiča Čajkovskega. I t ika Šulerja. Aleksandre Pavlovič in Ivana Skrta. V restavraciji Splošne bolnišnice je novomeški ljubiteljski slikar mag. Dane Rupčič pripravi) razstavo oh 25-letniei likovnega ustvarjanja. Za prijetne glasbene trenutke je poskrbela citrarka Laura Martinčič. (iost pogovornega večera v Knjigarni (ioga je bil docent f akultete za družbene vede dr. Marjan Smrke, ki je predstavil svojo novo knjigo Družbene mimikrije. Z gostom se je pogovarjal Rasto Božič.
UOLLNJSKL fOPI R I . I I. oktobra V Kulturno-kongrcsncm centru je nastopila plesna skupina Sri samandar khan manganaiar iz Rajasthana.
OKIdHIK
Atm Rostohar ntt predstavitvi svoje najnovejše pesniške /hirke l.juhezen. ki se je želela spoznati
kRONIKA
Kasth/2007
KRŠKO. ) I. oktobra ljubezen. ki se je želela spoznati je naslov nove pesniške zbirke dotnačinke Alte Rostohar. Knjigo st) predstavili v Dvorani v parku, avtorica je večino pesmi prebrala. O njeni poeziji je spregovorila Stanka I Irastelj. Večer sta glasbeno obarvala Melita Osojnik in Veno Dolenc. V klubu Kulturnega doma je imel predavanje Ibtorcportcr Arne Hodalič.
NOVO Ml ,S l O. I I oktobra Dober dan teater je v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigra! komedijo I ranca Pluta Policijska postaja. V Knjižnici Mirana Jarca se je Jadranka Matič Zupančič pogovarjal:) s pisateljico Ivanko Mestnik, ki je predstavila novo knjigo Iz začaranega kroga. V kulturnem programu so nastopile dekleta iz. škocjanske skupine Plamen, priložnostno razstavo pa je pripravila akademska slikarka Ana 11. Guštin.
SKMIC. II. oktobra V Krajevni knjižnici je potekalo prvo srcčatijc v bralnem klubu Knjižni moljček za predšolske otroke.
SI .VNICA.il oktobra V l .ckosCalcrijiAna so odprli stalno prodajno galerijo z deli umetnikov, ki so v preteklih letih tu razstavljali. Oh otvoritvi je bila na ogled razstava del z letošnjega Portala Ana.
I RKUN.IK.il.oktobru l ižolček.ogelčekinslatnieajenaslov lutkovne predstave, ki je bila na ogled v Kulturnem domu.
BRK/ICK. 12.oktobra V Posavskcmmuzcjttsonattgicd postavili razstavo slik in Ibtogralij Kitili naš vsakdanji. V klubu Mladinskega centra je potekal kltibski večer Meta) najt.
CKNOMKkJ, 12. oktobra Kaj so o nas pisali nekoč je naslov razstave, ki so jo odprli v črnomaljski kavarni. V Mladinskem kulturnem kltthujc bil hip hop koncert hrvaškga raperja kida Maajka.
KRŠKO. 12.oktobra VKuhurncmdomujchilaprircditcvoh5()-lctnici /veze kulturnih društev Krško.
KOSTANJKVICA. 12. oktobra V lapidarijti Galerije Božidarja Jakca so odprli razstavo Misli avtorice Ande Klančič, ki jo je predstavila Barbara Rupel. X avtorsko glasbo na temo razstave je nastopil Rado Jakša.
NOVO MKSTO. 12. oktobra V Knjigarni Goga so na ogled postavili totogralsko razstavo I ragile - kolaži - objektivi 0607 avtorice I ee Jazbec. Podoba sledi, sled podobe je naslov likovne razstave avtorjev Rada Jakše. Roberta Kozarja in Borka Tepine, ki so jo odprli v galeriji Dolenjskega muzeja. O umetnikih in razstavi je spregovorila umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik. VkokalPatrio]ujcbilkonccrtskupincPSycho-path.
RIBNICA. 12. oktobra V Galeriji Miklove hiše so na ogled postavili razstavo Saša Sedlačka Urban avtomat za suho robo. Projekt je predstavila kustosinja Simona Vidmar.
SKVNICA, I 2. oktobra V Mladinski center so povabili na Jazz & I ttnk & Indic koncert.
HRK/ICK. 13. oktobra Mešani pevski zbor Vi vaz zborovodkinjo Simono Rožman Strnad je povabil na jubilejni koncert v Posavski muzej ob 15-letuici delovanja. Med glasbenimi gosti sta nastopila tudi Janko Volčanšek in Mihaela Komočar.
CRN( )MKI J. 15. oktobra - V Kulturnem domu so organizirali gledališko-glasbetio kabaretno predstavo Nike Vipotnik Visoka družba - Kabaret Berlin 1620 1930.
DOKKN.ISKK I OPKICK. 13. oktobra VKulturno-kongrcsncmccntm je potekala 6. revija izbranih oktetov Slovenije 2067. na kateri sta nastopila tudi dva iz našega konca: ribniški oktet Gallus in hoštanjski Oktet Valvasor.
MK I KI KA. 13. oktobra Na kopališču je bil večer yugo rocka.
RA/BOR. 13. oktobra l judske pevke z Razborja so ob 15-lctnici povabile na koncert v Dom krujatiov.
RlIIPOVKC. 13. oktobra I Jruštvo za napredek I Irihovee - Rilipovec je pripravilo 4. slikarski ekstempore. Pod vodstvom Marije Prati je upodabljajo 17 ljubiteljskih slikarjev slikarske sekcije Jtitro pri Društvu upokojencev Novo mesto, mladi pa so z mentorico Marijo Gdovč prvič sestavljali mozaik.
SKMIČ. 13. oktobra V Kulturnem domu je bila na ogled komedija Babilon.
/C/KMBKRK. 14.oktobra Vgrajskikletigradtijepotekalvečerplesa. petja in poezije.
BRK/dCK. 15. oktobra V dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice so
Ivanka Mestnik s svojo novo knjigo
KRONIKA Rast 6 / 2007
predstaviti knjigo Ivanke Mestnik I/ začaranega kroga. Program so popestrili učenci Glasbene šole. z avtorico pa sc jc pogovarjala l ina Cigler.
DOPPNJSKP fOPIICP. 15. oktobra V prostorih nekdanje občinske uprave je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto odprla krajevno knjižnico, ki je tudi e-knjižnica. /brane je nagovorila ravnateljica Andreja Pleničar.
K( JČBV.IP. 15. oktobra V I .ikovnem salonu so tia ogled postavili razstavo društva notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice.
KRŠKO. 15. oktobra-V Dvorani v parku jc potekal posvet Krško skozi čas in sicer ob 530-letniei mestnih pravic. 130-letniei nekdanje meščanske šole in 3()-letniei izida zbornika Krško skozi čas. V dvorani je bila tta ogled razstava del slikarja I ranja Stiplovška. v knjižnici pa razstava o Krškem.
NOVO MPSTO. od 15. do Ib. oktobra Vse o ženskah jc naslov komedije Mira Gavrana, ki sojo v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigrali igralci Mestnega gledališča ljubljanskega.
SPVNICA. 15. oktobra l.ekos Galerija Ana je )5-!ctnieo družinskega podjetja Sotoškovih l .ekos in b-)etnieo Galerije Ana obeležila z razstavo likovnih del. nastalih septembra na 3.likovni koloni ji Portal Ana v Šentjanžu.
BRPŽICPi. Ib. oktobra Uucrgcr - mestjan - meščan jc naslov stalne zbirke, ki v Posavskem muzeju ponuja na ogled pripoved o življenju meščanov Posavja na prehodu iz. 19. v 20. stoletje. Slavnostni govornik je bil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. V kulturnem programu je sodelovala plesna šola l .ukee iz Krškega.
KRŠKO. Ib. oktobra V počasitev 30-lctnicc delovanja Kulturnega doma je bil v veliki dvorani koncert šansonov iti zimzelenih melodij z Darjo Švajger. Romano Kranjčan. I .aro Jankovič iti Juretom Ivanušičem
Ml. I PIKA. Ib. oktobra V Kulturnem domu je bila na ogled lutkovna predstava Grdi raček.
NOVO MPSTO. Ib. oktobra V Knjižnici Mirana Jarca so organizirali predavanje Dušana Rutarja v okviru cikla predavanj filmska šola Vzgajanje pogleda. V sklopu mednarodnega festivala l abula so na proznem mnogoboju v dolenjski prestolnici gostili pet avtorjev. Prvo mesto jc osvojila Rada Molek iz Novega mesta.
NOVO MPS TO. 17. oktobra V Dolenjskem muzeju so na ogled postavili razstavo slik Padjc in pomorščaki vzhodne obale Jadrana Mladena Proštcnika v organizaciji I Irvaškega kulturnega društva.
SPOVPN.) GRADPC. od 17. do IS. oktobra Zmagovalce letošjega državnega festivala mlade literature je bil Peter Golob, študent iz Brusnic, ki je prvo mesto dobil za komedijo Zid. Šola. Zid ali Šola ni šala.
BRPŽICP. I S. oktobra Ob občinskem prazniku so v sejni sohe Upravne enote odprli območno razstavo fotografij 2b avtorjev. Glasbeni program jc prispeval Peter Dirnbck.
NOVO MPS K). IS. oktobra - V Knjižnici Mirana Jraea je bilo mogoče prisluhniti pogovoru s pesnikom iti pisateljem Tonetom Dodlekom. V čajar-ni Pri krojaču so odprli fotografsko razstavo Barva vode Janeza Kotarja, ki jo je pospremil recital pesnika Smiljana I robiša. V Kulturnem centru Janeza Trdine je Plesni forum Celje zaigral predstavo za otroke Krava v cirkusu. Knjigarna Mladinska knjiga jc povabila na knjižno čajanko Kokoš velikanka s pregledom najboljših novih slovenskih knjig za otroke in mladino ter finalistk za nagrado večernica. Zvečer so pripravili Živo knjigo.
NOVO MPSTO. od IS. do 19. oktobra Novomeški Anton Podbevšek Teater je gosti) ljubl janski Betontane s prestavo Show Your facc v režiji Matjaža Pograjca in v koprodukciji z l.itvo. Predstavo so ponovili naslednji dan.
ŠPN IJPRNPJ. IS. oktobra-AngelaTomanič jc ob tristoti obletnici smrti Bachovega vzornika Dictrica Buxtehudeja povabila na orgelski koncert v župnijsko cerkev.
DOPPNJSKP fOPI.ICI . 19. oktobra Na Koncertu prijateljstva so v Kulturno-kongresnem centru nastopili domači mešani pevski zbor ter lovska pevska zbora iz Medvod in Dekanov.
KRM Pl J. 19. oktobra V Osnovni šoli je bila razstava Judo k hiba Olimpija Krmelj.
NOVO MPSTO. 19. oktobra- V Zavodu Priderika Ireneja Barage je bil nastop učencev orgel Konservatorija Jurija Slatkonje v okviru Novomeškega
(iudlm Sevnica med nastopom na3 mednarodnem tekmovanju pihalnil) orkestrovvkoneertnemigranjuvNo-vem mestu
Vse fotografije v Kroniki: Milan Markelj
KRONIKA Rast 6 / 2007
glasbenega festivala. V Kulturneui centru.lanezalrdine je nastopila lutkovito-gledališka skupina Poprčki. V atrijti Knjigarne (ioga so večme-dijski šov projekt Brgs Time - New l'oint I rio oblikovali tolkalce laka Berger, harmonikar Danijel Marinič in slikarka Sara Jassim.
NOVO MliSK). od IV. do 21. oktobra - V Kulturnem centru Janeza I rdinc je potekalo 3. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2007. Od orkestrov s širše IJolenjske so nastopili glasbeniki Godbe Sevnica.
SLVNIGA, 10. oktobra V Mladinskem centru so odprli ra/stavo Pravična delitev dobrin. V Galeriji Gradu je društvo KNOP Sevnica pripravilo razstavo.
ŠPiNTRt tPPiR I. 10. oktobra - Reka slezenaste barve je naslov nove knjige pisateljiccBariccSinolc. ki sojo predstavili vOŠ dr. Pavla Lunačka.Obenem je bila na ogled razstava osnutkov knjižnih naslovnic njene hčerke Maje Smole Dordevič.
TRPBN.IP. IV. oktobra Stevardesa je imslov gledttliške predstave, kije bila na ogled v Kulturnem domu.
BRliŽR li. 20. oktobra Zborovska glasba v Posavju od I V. do 21. stoletja je bil naslov strokovnega posveta ob zborovski glasbi, ki ga je oh 15-letniei delovanja pripravil Mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Zvečer je bil v Viteški dvorani gradu regijski tematski koncert izbranih pevskih zborov Dolenjske. Bele krajine in Posavja Sozvočenjc 2007.
GAIIŽPODZAPI.AZOM. 20. oktobra Kulturno umetništvo društvo Popotovanje I rana Levstika Čatež je praznovanje desetletnice obeležilo z otvoritvijokulturncgadoma.
URNOMPLJ.20.oktobra GalcrijaKUDArtotekajcpovabilauaotvori-tev slikarske razstave Staro mestno jedro Črnomlja.
KOSTANJPVIGA NA KRKI. 20. oktobra V Lamutovem likovnem salonu so odprli razstavo mladih umetnikov. V okviru I lokarta je v gostilni Kmečki hrani potekal večer opezije in predavanje Alje Pineolič. V bivši Novotchni je bilo mogoče prisluhniti koncertu kostanjeviških godbenikov.
KRŠKO. 20. oktobra - Kulturni dom je povabil na jazzovski koncert kvarteta Lovra Rttvharja.
NOVOMLS K). 20. oktobra V klubu LokalPatriota je bila na ogled lutkovna predstava za otroke Zlati ključek. Zvečer je bilo mogoče prisluhniti grnvcyardmctalncskupinclntcrccptor&Sahait!m. VdvoratuLcotiaŠtuklja je imel koncert l;ui Plestenjak z gosti.
RIBNIL A. 20. oktobra V župnijski cerkvi sv. Štefana je bil koncert Orkestra Slovenske tllharmonijc in slavnostna podelitev štipendij Ustanove p. Stanishtva Škrahea.
ŠKOL .IAN. 20. oktobra V Metelkovem domu je bila na ogled igra Naš Knoblehar. ki so jo domači igralci ob koncu meseca dvakrat ponovili še v KulttimcmdomuBttčka.
ŠMAR.IIIA.2().okmbra Kul(tirnodruštvoGlcd;)liščcKrk;)jcvKt)hur-ncmdonm zaigralo kotncdijoCvetkafiolarja Vdova Rošlinka.
VIHRL. 20. oktobra V Gasilskem domu so ljudski pevci Pšenični klas Vihre pripravili koncert ljudskih pevcev.
OKTOBER
KRONIKA
Rast6/2()()7
CERKE.!E()BKRK[.2!.oktobra-Ko!ednikiizBušečevasisoobdeset-letnici delovanja povabili najtihilejni ktnteert in obenem dobrodelni koncert /a družino (ioloh iz Podgorja pri Eetuši.
DOEliNJSK) JOPI K ih 21. oktobra VavliKulturno-kongrcsncga eentra so na ttgled postav ili ra/stavo izdelkov člattov tttpliškega upokojenskega društva.
MOS I EC. 21. oktobra V stari gostilni Krnic so odprli ra/stavo z I ikovne kolonije Mostec.
BREXK'E. 22. oktobra V avli (iinina/ijc so odprli razstavo dijaških likovnih izdelkov in predstavili projektno deh) na temo Ekspresionizem v sliki in besedi.
NOVO MESTO. 22. oktobra V Galeriji Simulakerso prestavili prostorsko veemedijsko instalacijo i:verydayness Viktorja Bernika iz Ijubljanc.
MIRNA.23.oktobra SeloinSelanijebilnaslovvideoprojekcijeJaneza Janežiča in starih kmečkih tipravil v krajevni knjižnici.
NOVOMESIO.23.oktobra VtialcrijikrkasoprcdstavilibihlioHIsko knjigo Keka poetičnih podob in odprli razstavo slik in grallk Janka Orača. Avtorja je predstavila ttmetnosttia zgtrdovinarka in likovna kritičarka latjana 1'regl Kobe. X branjem poezije, ki bogati knjigo, str večer popestrili pesniki l\an(ircgmčič.M;ujanca Kočevar in Milan Markelj.
RIBNH A. 23. oktobra Oh občinskem prazniku st) na slavnostni seji Občinskega sveta naziv častni občan podelili domačemu akademskemu slikarju Stanetu Jarmu.
(Ali/ OH SAVI. 24. oktobra V avli I lotela Terme so odprli 32. samostojno razstavo fotografij Oskarja Gcrjcviča.
DOI ENJSKE IOPEICE. 24. oktobra Špas teater jev kulturno-kon-gresnem eentru zaigral monokomedijo Rilletov Šuštar.
KRŠKO. 24. oktobra l utkovno gledališče Ejuhljana je v Kuhttrnem dt)tim gostovah) z hitkt)vno predstavo Svetlane Makarovič l aeamuca.
BRI XICE. 25. oktobra V Mladinskem eentru so na ogled postavili slikarsko razstavo Jožeta Vt)duška. V Glasbeni šoli jc bil koncert pevcev Kadrija l egetmana in Kristine Bitenc ter Tadeja I lorvata na klavirju.
ČRNOMEEJ. 25. oktobra Odsev resničnosti je naslov rastavečlanov I oto kluba Črnomelj, ki so jo odprli v eerkvi Sv. Duha. V Knjižnici so povabili na lutkovno pravljico in ustvarjalnico Po čarovnikih in čarovnicah diši. Čez nekaj dni so jo ponovili tudi v semiški Krajevni knjižnici. Na temo Miško Kranjce je potekalo bralno srečanje za odrasle v knjižnici.
KRŠKO. 25. oktobra V Kulturnem domu je bila proslava oh dnevn reformacije. Slavnostni govornik je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mihael Glavan. Premierno so predstavili mladinski igrani dokumentarni tlim Krško skozi štiri letne čase v izvedbi učencev OŠ Jurija Dalmatina Krškt).
NOVO MESTO. 25. oktobra - V Eotogalcriji AI R so odprli fotografsko razstavo Mateja Koširja Masterpieee.
TREBNJE. 25. oktobra V Centru za izobraževanje in kulturo st) predstavili knjigo Roya Corcyca Srčne zgodbe.
BRE/.ICE. 26. oktobra V Mladinskem centru jc bil l azanski ples.
I)( )l EN J A VAS. 26. oktobra Rod židano marelo je naslov večera Avsenikovih pesmi, ki so ga pripravili v Gasilskem domu. Nastopili so pevska skupina Prepelice in člmtiEolklorncskupincKDSvohoda Brestanica.
MAEA I .OKA. 26. oktobra X glasbo in orglicami je bil naslov grajskega večera, ki so ga pripravili na Gradu.
NOVO MESTO. 26. oktobra - Dolenjski muzej je povabil na razstavo graUkllamaCavrkaCartaincognita v Jakčev dom. Mešani pevski zbor Krka je v Športni dvorani Eeona Štuklja povabil na veliki koncert z Vladom Kreslinom. Malimi bogovi in Bchinško bando. V prireditveni škofijski dvorani so predstavili novo knjigo Po lahki teži hrepenim Smiljana Trohiša.
lutkovno gledališče Koruzno zrnojev Knjigarni Goga zaigralo lutkovno predstavo za odrasle Nylon. Klub EokalPatriot je povabil na koncert v živo Mcya.
PREČNA. 26. oktobra Novomeški glasbeni festival se je nadaljeval s koncertom orgelske baročne glasbe z organistom Alešem Makovcem.
dklOHIIt
KRONIKA
«<ist6/2t)07
ŠMARJI JA. 26. oktobra VKulturnemdomujepotekalaprireditev/ah-vala jeseni z nastopi ljudskih pevcev.
BRI .ŽICIi. 27. oktobra Oh občinskem prazniku je naziv časttii občan prejela akademska slikarka Alenka (ierlovie. V kbibn Mladinskega centra so nastopili obetavni glasbeni izvajalci.
CRNOMflJ. 27. oktobra V Pastoralnetn centru so predstavili knjigo tnag. Marjetke Balkovee-Deheveez.naslovotnCrnotneljvkulturnetnindruž-hcncmutripti. Mladinskikulturnikluhjepovahilnaktineertameriškesku-pincSlccpytimc(iorillaMuscum.
KRŠKO, 27. okttibra V Kulttirnem domu je bila na ogled komedija Jean Marie Chevret V drugo gre rado.
NOVO MLSfO, 27. oktobra - lutkovna skupina Uš je v klubu LokalPa-triot izvedla lutkovno predstavo za otroke Martin Krpan, /uvod I riderika I. Barage je povabil na koncert baročne glasbe s sopranistkti Pijti Brodtiik in organistom Milkom Bizjakom v okviru Novomeškega glasbenega lesti vala.
OBČK I 27. oktobra V kočevarskem kulturnem centru so prikazali Ulm o Kočevarjih in predstavili knjigo Moneta Prelesnika Vodni viri na Kočevskem.
R A/.B( )R. 27. oktobra Gost prvega Razborskcga večera v Domu krajanov je bil duhovnik Jože Andolšek. zapeli so pevci Dravograjskega okteta in na ogled je bila razstava slikarke Jožice Petrišič.
SI.VNICA. 27. oktobra V Mladinskem centru je bil koncert /.mclkow. rock-punksktipincsl'rimorskc.
ŠKOUJAN. 27. oktobra Skupina Plamen je ob desetletnici delovanja povabila na koncert v OŠ I rana Metelka ter v goste privabila etno skupino Jararuju.
I RP.BNJL. 27. oktobra V okviru Ulmske vzgoje Vzgrajanjc pogleda je ime) v Knjižnici PavtaGolic predavanje DušarRtUar.
VINK A. 27. oktobra V (iasilskem domu je bil letni koncert KUD Otona Župančiča Vinica in gostje Kt II) sv. Juraja iz Duge Rese.
BRLŽK'L.2K. oktobra Mešani pevski zbor KUD Brežice in Pevski zbor Nova KBM Maribor sta povabila na koncert v grad.
NOVO MI ŠK). 2S. oktobra Kalifornijski zbor Ncw I lope je v Kulturnem centru Janeza Irdine pripravil koncert črnske duhovne glasbe ter modernih iti tradicionalnih pesmi. Nastopili sotudi gostje iz Slovenije.
OBČINI . 2S. oktobra Na Jurjevi domačiji je bila razstava domače in umetnostne obrti.
NOVOMPSK).29.oktobra IgralccAnamlŠtcrn jcvKnjižnici Mirana Jarca zaigral monodramo Matjaža Kmecla I ruhar pred slovetisko procesijo.
DOBOVA. 30. oktobra V dvorani Kulturnega doma so pripravili prireditev Dobova se predstavi.
Pl f fLRJI . 30. oktobra V stari gotski cerkvi kartuzije Pleterje jc bilo mogoče prisluhniti koncertu Pihalnega kvinteta iu Godalnega kvarteta Akademije za glasbo v Ljubljani.
ČRNOMI I I. oktobra VccrkviSv.DuhasoohOdd-Ictniciprvcomcmbc Črtiomlja kot tnesta predstavili spominskti sliko Črnomlja akademskega slikarja Roberta Lozarja, kakršen je bi) pred šeststo leti.
LJUBLJANA.oktobra V55.)ctustarosti jcunu'll ranči Slak. Ulmski in televizijski režiser, scenarist in producent, ki se je rodil v Krškem, v družini, ki izhaja iz okolice Mirne Peči.
NOVOMISfO.oktobra {icncralnidircktordrtižhcKrkaVinkoMančck je predsedniku Pihalnega orkestra Krka Mitji Inrku svečano predal nova glasbila v vrednosti 14 tisoč evrov. V prostorih Knjigarne (doga so na ogled postaviti razstavo Rišem odbojko, več kot dvesto nastalih likovnih del na temo odbojke, ki so jih ustvarili učenci petih novomeških osnovnih šol.
SODRAŽICA, oktobra V počastitev občinskega praznika je bil v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene slavnostni orgelski koncert Jaroslava I ume iz Prage. Vtelovadnieiosnovnešolejepotekala5.revijaiiarodiu)-zahavnih ansamblov s Kočevskega in Ribniškega ter Notranjske in Dolenjske.
IA.IVAN. oktobra trebanjska pevska skupina Stil (Juartct jc na mednarodnem festivalu accapclc v lajpeju osvojila drugo nagrado.
LETNO KAZALO 2007
VSEB!NSKO KAZALO
UVODNtK
Markelj Milan: Zgodovinski dogodek z anemičnim zgodovinskitn spominom...3
Odločujoči nepomembni drobci..................................0)1
UTKKATUKA
Poezija
Bedrač David: Enostavnosti .............................................610
Garantini Vlado: Ihtljši čas..............................................7
Beg.............................................................7
Obisk...........................................................S
Zimska pravljica................................................K
Gregorčič Andrej: Jeziki................................................303
Pismo.........................................................303
Škarpa........................................................303
Struktura dneva...............................................304
Tihožitje.....................................................304
Intermezzo....................................................305
Ido...........................................................305
Metulj........................................................306
Gregorčič Ivan: Prodajalci megle....................................... 152
Za prastarim gričem.......................................... 153
tesnoba v lesu............................................... 153
Kočevar Marjanca: Soparice..............................................290
Kolenc Janez: Vem, da sem težak......................................... I4H
V jesenskem mraku ............................................ MS
Oktober...................................................... 149
Januarske misli ..............................................150
Sva bila ..................................................... MO
Vse življenje................................................. IM
Zelja po večnosti............................................ 151
Krevs Matej: Molk kot zlato težak.......................................462
Navzdol z vrha peščene ure....................................462
Gazela mrtve ljubezni.........................................463
Pavček Ione: Novi sonctio Dolenjski ....................................603
Plut Katja: Vleče mc.vlcčck ljudem in lučem...............................4
Samoplegija.....................................................5
Denta-med(do 12 ur svežine in zaščite)..........................5
Polno...........................................................6
Povše Rezka: KneginjasKapiteljske njive..................................OD
Kapo Mojca: Potopisni dejavu........................................... 154
l jubljena! jubljana..........................................154
Besede letijo v nebo......................................... 155
Vabilo........................................................155
Šali I ranci: Dedov vrtce...............................................464
Šelj Milan: Kristal soli............................................... 156
Školljancc Ivan: l,c človek sem ..........................................S
teža kamna......................................................9
Čutim...........................................................9
Kdo sem.........................................................9
Škorjance Marica: Zagradili smo sc......................................456
I.IINOKAZAI.O	Odhajam.......................................................456
Kast6/2()()7	Vsakdanjosti .................................................457
Besede........................................................45S
7$l	Večer vzclcničrtrti...........................................45S
VSPiUINSKO KAZALO	Mavrični rublji ..................................................45')
Zastajanje......................................................45')
Prohiš Smiljan: Potrebujem tc..............................................460
Pomlad..........................................................4d()
Čoln.............................................................460
Večer............................................................460
libožitje........................................................401
(iorjanei .......................................................46)
Aforizmi
Simčič Jože: Atoriznii..................................................... P)
Albrizmi........................................................ I5S
Albrizmi.........................................................307
Albrizmi.........................................................409
Albrizmi.........................................................614
Trobiš Smiljan: Domislice in spoznanja .................................... 12
Proza
CiniermanlvatiCI voj Martin pa seka na Švedskem. Žalika.................... IS
(iazvoda Nejc. Pogrešal te bom............................................. IM
Mestnik Ivanka: Pamet-bogastvo siromakov...................................616
Osojnik lidvard: Silvo.....................................................311
Peček Stanc: Slavtiostni koncert.......................................... 166
llugo............................................................470
Scvljak Jože: Sol/c za Tilna...............................................476
Sunile Bariča: .hitro......................................................30H
Šinigoj Damijan: Svetilnik ................................................ 14
Zidar Anica: Duše sc vračajo...............................................47S
Prevod
KljučatiinZilbad: Sarajevska Halgada.......................................629
Smole Bariča: Prevod Zilliadove Sarajevske llalgade........................629
KULTURA
Bregar Marjeta: Vrhck in Vrhovčani ........................................642
Deti Živa: Večplasten pomen Županičeve osvetlitve slikarja Antona Ažbeta...212
llahinc Mateja: Pust v Brežicah ...........................................41
Na rokovo v Brežice..............................................50S
I ludales Jože: Muzejsko delt) in misel Nika Zupaniča......................200
HudcIjaMihaci Prot'dr. NikoŽupnič(IS76—1961) ............................. 174
Iglič A)eš:Niko Zupanič in njegov hoj za identiteto Slovencev.............. IS3
Južnič Stanislav: Matcmatikav Valvasorjevi knjižnici ......................4S4
Kambič Mirko: Mlini na reki Krupi..........................................346
Mlini na reki Krupi..............................................651
Kastelic Ivan: Dostopnost muzeja in galerije za slepe in slabovidne ........4S
Kralj-lglič Veronika: Niko Zupanič in njegov boj za identiteti) Slovencev. IS3
Kristan Slavka: l iterarno ustvarjanje Marjana Kozinc......................329
Kristan l ine: Nove sledi ob antični orožniški postaji.....................336
Križ Borut: Vinji vrh nad Belo Cerkvijo..................................  63K
Lavrine Matevž: Arheološke najdbe iz grt)bov cerkve sv. Jerneja v Šentjerneju ... 340
Makarovič Marija: Spomini na dr. Nika Zupaniča.............................209
Matko Matjaž: Nomcn est omen - ometi est nomen.............................352
Muršič Rajko: Zupanič in začetki poučevanja etnologije .................... 194
Pcpcrko Golob Darja: Trdinova zapuščina v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto .. 35
Polajnar Prelili Nataša: Vojvodinja Virida Visconti........................496
Promitz.cr Christian: Antropolog in znanstveni rasizem.................... 175
SmrckarAndrej: Imeti Gorjupa pomeni posebno srečo in milost................635
Štrancar Marjan: Grumova pisma Leopolditii Černač..........................314
Wciss Janez: Japodi........................................................500
Zadnikar!. Miha: Antropolog med uvidom in utopijo..........................206
IIINOKAZAI.O
kast6/2t)t)7 ]\AŠ(;()ST
Gregorčič Ivan: "Nekateri plesni junaki me še danes obiskujejo in prišepetavajo" -
VSfMNSKO KA/.AI.O	Pogovor s plesalcem it) koreografom Janetom Mejačem...............53
"Svoji preteklosti se ne morem in nočem odreči" - Pogovor z Markom
Bulcem..........................................................517
Kocuvan Jasna: Novomeški likovni dnevi...................................53K
Križ Ivica: Matematik in lizik z ljubeznijo do lutk ['ogovor s profesorjem Dušanom
Modicem.........................................................657
Matijevič Jožef: Matjan Maznik-Krajine, portreti. Hgurc....................76
Smole Bariča: Za(s)trta prvinskost.......................................235
Pregl Kobe Tatjana:Okostja. kamni, prah in /voki ptičjega petja Skica /a portret Jožeta
Muka-Doke.......................................................357
Zupan Jože: Hvalu ker z nami delite sanje! Pogovor s Tatjano Pink. glavno direktorico trima........................................................222
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Dvornik Marjan: Mlečna proizvodnja Dolenjska leto kasneje..................6S9
Koščak Marko: I m istične gozdne poti in njihov pomen za razvoj podeželja..23S
Šali Iranci: lokalne volitve v jtigovzhodni Sloveniji na Dolenjskem leta 2006 370
l okalne volitve županstev na Dolenjskem leta 2006..............544
Šolar Helena-Vizjak Igor: tretja razvojna os..............................79
Zupančič Andrej: Premisleki h koncepciji urejanja romskih naselij v Sloveniji ....67S
ODMEV! !N ODX!V!
Božič Kasto: Popularno glasbeno leto v znaku prvencev................... 115
Komorni orkester lartini uveljavitev znanja in navdušenja.......256
Visok nivo domačega jazza.......................................26K
Arhitektura tišine v Maucrhachu pri Dunaju......................417
Černelič Krošelj Alenka: Janez Vujkard Valvasor in Krško .................. Idi
"Svet vbarvah"dotnujcvstavbi Občine Krško...................... 108
Zborovska glasba v Posavju od 19. do 21. stoletja.................697
Dražumerič Marinka: Skollja Novo mesto..................................... DO
Gregorčič Ivan: Okus po nekem času in neki mladosti........................709
Kastelic Ivan: Alenka Gerlovič: Okruški mojega življenja...................260
Kocuvan Jasna: Bogdan Borčič: gratlke in slike iz cikla Steklenice.........255
Koncilija Tomaž: Od Koščka neha med vejami do Belega kroga.................422
Križnar I ranc: Novosti l .dition Bizjak.................................424
Markelj Milan: Kronika za kratkočasno branje............................... 112
Miklič Joža: forum odličnosti in mojstrstva Otočec 2007....................400
Milovanovič (ioran: Nevenka Arhanas: Gratlke 2003 - 2007...................704
Podgornik Nuša: Slika ni zgolj podoba, je sled podobe, podoba njene sledi .701
Preg) Kobe Tatjana: Poetično abstrakten, pripoveden in intimen dih klasičnih
grallk'......................................................... HM
Jesenski (grafični) listi so za razvoj slovenske grafike zelo potrebni, o t e ni
ni nobenega dvoma...............................................396
Odsevajoča prehodnost vtišini prostora..........................253
Vizije med realizmom in abstrakcijo ............................549
Brigadirji iti vozički..........................................553
Vrčki verzov reka poetičnih podob...............................694
Izbrane besede, skrčen zapis....................................711
Postan Sonja: Po ogledu Mačjega plesa......................................555
Rttpel Barbara: Okostja..................................................412
Škrabi Zorka: Marjan Kozina —pisce ......................................249
Smole Bariča: Nova stara knjiga......................................... 113
Spomini.........................................................25S
Kdo ho prevajal, če ne mi?......................................410
fiiBelokranjeeodrttgem..........................................419
Morda jc bilo spregledano.......................................420
Sanjanje........................................................559
Prcpovcdkaomočnižctiski.........................................560
I.I INOKA/.ALO	Kraj. ki nikoli nespi...........................................561
Rast6/2()07	Orallčno-pcsniškazbirka.........................................696
SmrckarAndrcj: Krško skozi čas...........................................706
753 Stibilj Šajn Anamarija: Janko Orač: Razstavno popotovanje.....................4)4
VSPHINSKOKA/.AI.O	Stipančie Petra: Namnogaleta!.......................................703
Šali [ ranči: Zbornik Snovanja 2006..................................267
Zaznava pesniške zbirke Bogdane Namestnik ..................563
Škorjance Marica: Temno zelenje Vinka Rodeta.........................264
Talisman....................................................565
Šumi Nada: Nekdanje svečanosti........................................96
Šnštar Branko: Pater Packo dolenjska gimnazijska legenda.............262
Zupan lože: Za dolgo življenje.......................................556
Za sončno šolo..............................................558
(;KAmV() ZA POZNAVANJE KONSEKVATOHSTVA
Dražumerič Marinka: Zgodovina in razvoj konservatorstva (I).......... 120
Zgodovina in	razvoj konservatorstva(2).....................270
Zgodovinam	razvoj konscrvatorstva(3).....................427
Zgodovina in	razvoj konservatorstva (4)....................56K
Zgodovina in	razvoj konscrvatorstva(5).....................713
KKONtKA
Markelj l.idija: Kronika: november-deeemher2006...................... 130
Kronika:januar—I'ebruar2007.................................286
Kronika: marec —april 2007..................................437
Kronika: maj-jtilij 2007....................................5H2
Kronika: avgust —oktobcr2007................................735
LETNO KAZALO
Markelj Milan: Petno kazalo 2007.....................................75 I
HV1ENSKO KAZALO
I T I NC KA/.APO Rast 6 / 2007
Bedrač David: Bnostavnosti ...................................................MO
Božič Rasto: 1'optilarno glasbeno letovznaku prvencev....................... 115
Komorni orkester lartini uveljavitev znatija in navdušenja.........256
Visok nivo domačega jazza..........................................268
Arhitektura tišincvMaucrbachu pri Dunaju...........................417
Bregar Marjeta: Vrhck in Vrhovčani...........................................642
Cimerman Ivan: t voj Martin pa seka na Švedskem. Žalika ..................... 18
Černelič Krošelj Alenka: Janez Vajkard Valvasor in Krško ................... 101
"Svet v barvah" domuje v stavbi Občine Krško...................... 108
Zborovska glasba v Posavju od 19. do 21. stoletja..................697
I)cu Živa: Večplasten [rometi Županičcvc osvetlitve slikarja Antona Ažhcta..212
Draž.umcrič Marinka: Škofija Novo mesto..................................... I K)
Zgodovina in razvoj konscrvatorstva(l)............................ 120
Zgodovina in razvoj konservatorstva(2).............................270
Zgodovina in razvoj konservatorstva (3)............................427
Zgodovina in razvoj konservatorstva (4)............................568
Zgodovmainruzvojkotiscrvatorstva(5)................................713
Dvornik Marjan: Mlečna proizvodnja - Dolenjska leto kasneje..................689
(iarantitti Vlado: Boljši čas..................................................7
Beg..................................................................7
Obisk................................................................8
Zimska pravljica.....................................................8
(iazvoda Nejc: Pogrešal te bom ..............................................161
(!rcgorčičAndrej:.)ez.iki....................................................303
Pismo..............................................................303
Škarpa ............................................................303
Stmktura dneva.....................................................304
Tihožitje..........................................................304
Intermezzo ........................................................305
IMINSKO KAZALO
telo.............................................................305
Metulj...........................................................300
Gregorčič Ivan: "Nekateri plesni junaki me še danes obiskujejo in prišcpctavajo" -
Pogovorsplesaleem	in koreografom Janezom Mejačem..................53
Svoji preteklosti se ne morem in nočem odreči - Pogovor z Markom
Buleem...........................................................517
Okus po neketn času	in neki mladosti........................709
Prodajalci megle................................................ 152
Za prastarim gričem..............................................153
lesnohavlesu.................................................... 153
llahine Mateja: Pust v Brežicah.............................................41
Na rokovo v Brežice..............................................50H
I ludales Jože: Muzejsko delo in misel Nika Zupaniča......................200
HudcIjaMihach Prot*, dr. Niko Župnič(IK76 1961) .......................... 174
Iglič Aleš: Niko Zupanič in njegov hoj za identiteto Slovencev............ IK3
Južnič Stanislav: Matematika v Valvasorjevi knjižnici.....................4S4
Kambič Mirkt): Mlini na reki Krupi.........................................346
Mlini na reki Krupi..............................................651
Kastelic Ivan: Dostopnost muzeja in galerije za slepe in slabovidne ........4S
Alenka Gerlovič: Okruški mojega življenja........................260
Ključanin Zilliad: Sarajevska I lalgada....................................629
Kocuvan Jasna: Novomeški likovni dnevi.....................................53K
Bogdan Borčič:grallkc in slike iz cikla Steklenice...............255
Kočevar Marjanca: Soparicc ................................................299
Kolenc Janez: Vctn. da sem težak........................................... MS
V jesenskem mraku................................................ MS
Oktober...........................................................M9
Januarske misli ................................................ 150
Sva bila ........................................................150
Vse življenje................................................... 151
Želja po večnosti............................................... 151
Koncilija Tomaž: Od Koščka neha med vejami do Belega kroga................422
Koščak Marko: Turistične gozdne poti iti njihov pomen za razvoj podeželja.23S
Kralj-lglič Veronika: Niko /upanič in njegov boj za identiteto Slovencev.. IS3
Krevs Matej: Molk kot zlato težak.........................................462
Navzdol z vrha peščene tire......................................462
Giazcla mrtve ljubezni...........................................463
Kristan Slavka: l iterarno ustvarjanje Marjana Kozinc......................329
Kristan l ine: Nove sledi oh antični orožniški postaji.....................336
Križ Borut: Vinji vrh nad BeloGerkvijo.....................................63S
Križ Ivica: Matematik in lizik z ljubeznijo do lutk Pogovor s profesorjem Dušanom
Modicem..........................................................657
Križnar! rane: Novosti l.ditioti Bizjak....................................424
Lavrinc Matevž: Arheološke najdbe iz grobov cerkve sv. Jerneja v Šentjerneju ... 340
Makarovič Marija: Spomini na dr. NikaŽ.upaniča.............................209
Markelj Lidija: Kronika: november - december 2006 ........................ 130
Kronika: jati mir-fcbruar2007....................................2S6
Kronika: marec-apri) 2007........................................437
Kronika: maj julij 2007..........................................5S2
Kronika: avgust oktohcr2007......................................735
Markelj Milan: Zgodovinski dogodek z anemičnim zgodovinskim spominom......3
Kronika za kratkočasno branje................................... 112
Odločujoči nepomembni drobci......................................MB
l etno kazalo 2007...............................................751
Matijevič Jože!: Marjan Maznik - Krajine, portreti.	Ilgure..................76
Matko Matjaž: Nomcnestomcn omenestnomen....................................352
Mestnik Ivanka: Pamct-bogastvo siromakov...................................616
Miklič Joža: Loruni odličnosti in mojstrstva Otočec	2007..................400
L! I NG KAZALO Milovanovič (ioran: Nevenka Arhanas: Gratlke 2003 - 2007......................704
Uast6/2007 Muršič Rajko: Zupanič in začetki poučevanja etnologije ..................... 194
Osojnik Ldvard: Silvo......................................................311
Pavček Ione: Novi sonetioDolenjski..........................................MK
IMLNSKOKA/.ALO Peček Stane: Slavnostni koncert................................................ 166
llugo.............................................................470
Peperko (ioloh Darja: I rdinova zapuščina v Knjižnici Mirana .larea Novo mesto .. 35
Plut Katja: Vleče mc.vlečck ljudem in lučcm.................................4
Samoplcgija.........................................................5
Denta-med(di) 12 ur svežine in zaščite).............................5
1'olno..............................................................A
Podgornik Nuša: Slika ni zgolj podoba, je sled podobe, podoba njene sledi ..70)
Polajnarl telili Nataša: Vojvodinja ViridaViseonti..........................496
Povše Rezka: KneginjasKapiteljske njive.....................................607
Pregl Kobe latjaim: Poetično tthstinkten. pripoveden in intimen dih klasičnih
grallk............................................................ OD
Odsevajoča prehodnost vtišini prostora............................253
Vizije med realizmom in abstrakcijo ..............................549
Brigadirji in vozički.............................................553
(tkoslja. kamni, prah mzvoki ptičjega petja Skicazaportrct.ložctaSlaka-
Dokc..............................................................357
Jesenski (grafični) listi so za razvoj slovenske grafike zelo potrebni, o tem
ni nobenega dvoma.................................................396
V reki verzov reka poetičnih podob................................694
Izbrane besede, skrčen zapis......................................711
Promitzer Christian: Antroptdog in znanstveni rttsizem...................... 175
Kapo Mojca: Potopisni dejavu............................................... 154
ljuhljcnaljuhljana................................................154
Besede letijo vnebo.............................................. 155
Vabilo............................................................155
Kostan Sonja: Po ogledu Mačjega plesa ......................................555
Rupel Barbara: Okostja......................................................4)2
Sevljak Jože: Solze za I ilna...............................................476
Simčič Jože: Aforizmi....................................................... 10
Aforizmi......................................................... I5S
Aforizmi..........................................................307
Aforizmi..........................................................469
Albrizmi..........................................................614
Škrabi Zorka: Marjan Kozina - pisec ........................................249
Smole Bariča: Prcvod/ilhadovc Sarajevske llalgadc ..........................629
Jutro.............................................................30K
žla(s)trta prvinskost.............................................235
Nova stara knjiga................................................ 113
Spomini...........................................................25S
Kdo bo prevajal, če ne mi?........................................440
iDBcIokrattjccodrttgcm............................................419
Morda je bilo spregledano.........................................420
Sanjanje..........................................................559
Prepovcdkaomočni ženski...........................................560
Kraj. ki nikoli ne spi............................................56)
(irallčno-pcsniška zbirka.........................................696
Smrekar Andrej: Imeti Gorjupa pomeni posebno srečo in milost................635
Krško skozi čas...................................................706
Stihilj Šajn Anamarija: JankoOrač: Razstavim pttpotovanjc...................414
Stipančič Petra: Na mnoga leta! ............................................703
Šali I ranci: Dedov vrtce...................................................464
lokalne volitve vjtigovzlmdni Sloveniji na Dolenjskem Icta 2006 ...370
Lokalne volitve županstev na Dolenjskem leta 2006.................544
/.hornik Snovanja 2006............................................267
Zaznava pesniške zbirke Bogdane Namestnik ........................563
Šclj Milan: Kristal soli................................................... 156
Šinigoj Damijan: Svetilnik ................................................. 14
IIINOKA/Al.t) Škotljancclvan:l,cčlovckscm ....................................................S
Kast 6'2067	Teža kamna .......................................................9
Čutim...............................................................9
Kdo sem.............................................................9
IMUNSKO KAZALO Škorjance Marica: Nagraditi smo sc...............................................456
Odhajam............................................................456
Vsakdanjosti ......................................................457
Hcscdc.............................................................458
Večer v zeleni črtrti..............................................45H
Matrični/uhlji ....................................................459
Zastajanje.........................................................459
temno zelenje Vinka Rodeta.........................................264
talisman...........................................................565
Šolar Helena-Vizjak tgortlretja razvojna os...................................79
Štranear Marjan: (irumova pisma l.eopolditti Černač..........................514
Šumi Nada: Nekdanje svečanosti................................................96
Šuštar Branko: Pater t.aeko - dolenjska gimnazi jska legenda.................262
I rohiš Smiljan: Ihttrehujem te..............................................460
Pomlad.............................................................460
Čoln...............................................................460
Večer..............................................................460
liho/.itjc.........................................................461
Gorjanci ..........................................................461
Domislice in spoznanja............................................. 12
Vizjak tgor-Šolar Helena:Tretja razvojna os...................................79
Wciss Janez: Japodi..........................................................500
Zadnikar L Mihu: Antropolog med uvidom in utopijo............................206
ZidarAnica: Duše se vračajo..................................................478
ZupanJo/c:Hvalakcrznamidclitcsanjc! Pogovorslntjanolink.glavnodircktorico
Trima..........................................................    222
Za dolgo življenje.................................................556
Za sončno šolo.....................................................558
Zupančič Andrej: Premisleki h koncepciji urejanja romskih naselij v Sloveniji .... 678 Zupanič-Kralj Veronika: Niko Zupanič in njegov	hoj za identiteto Slovencev.. 185
Pripravil: Mitan Matke!)
/ č-v/
V
IIINOKA/AH'
!<ast6/2007
RAST
REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVIII . DECEMBER 2007, št. 6 (114), ISSN 0353-6750, UDK 050 (497.4)
IZDA.IATEEJICA:	Mestna občina Novo mesto, zanjo župan Alojz Muhič
SOIZDAJAPEIJICE:	Občine Črnomelj. Dolenjske lopliee. Mirna l'eč. Semič. Šentjernej. Škocjan. Irebnje. Žužemberk in/,aložbaUoga
SVEPREVI.IE:	Predsednica sveta: Staša Vovk (Mestna občina Novo mesto), člani: Rudolf Cerkovnik (Žužemberk). Anica Jakša (Semič). Ksenija Khaiil (Črnomelj). Cvetka Klobučar (Škocjan). Jože Kumer (Dolenjske lopliee). Ida Zagorc (Šentjernej). Aleksander Rupena(Mirna Peč). Stane Peček (Trebnje) in Mitja l ičen (Založba(ioga)
UREDNIŠTVO:	Milan Markelj (odgovorni urednik), mag. Marinka Dražumcrič (namestnica odgovornega urednika. Kultura). Ivan (iregorčič (Eitcratura). dr. Marko Koščak (Družbena vprašanja). Bariča Smole (Odmevi in odzivi). Janko Orač (likovni urednik)
NASEOV UREDNIŠTVA IN TAJNIŠTVA:	Mestna občina Novo mesto. Seidlova c. 1. S000 Novo mesto, s pripisom: za revijo Rast. tel : (07)39-39-253. Luks: (07) 39-39-20S. elektronska pošta: rasten o vomesto. s i.
TAJNIK REVIJE:	I rane Zaman Uradne ure ob sredah od 9. do 13. ure. tel.: 04I-S45-729.
I.EKPOR:	Peter Štefančič
NAROČNINA:	Podraeun Mestne občine Novo mesto. št. 0I2S5-0100015234. s pripisom: za revijo Rast. Eetna naročnina za lizične osebe je IS.SO P UR. za pravne osebe 3 1.30 EUR. la številka stane v prosti prodaji 4.20 EUR. Odpovedi so možne samo v začetku koledarskega leta.
PRISPEVKI:	Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Želeno je. da so prispevki napisani z računalnikom, stiskani v dveh izvodih s širokim razmikom (30 vrst na stran). Zapisi naj bodo shranjeni v formatu MS Word.rtfalitx).
NAKEADA:	500 izvodov
PRIPRAVA ZA PISK:	MiM
TISK:	Tiskarna Novo mesto Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS. št. S9/9S) je revija uvrščena med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji S.5 odst. Izhaja dvomesečno
PODPORNIKI:	Izid te številke st) podprli: Mestna občina Novo mesto. Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, občine soizdajateljiee. Krka. d. d., in 1 ritno 1 rchnjc.
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
David Bedrač, prof. stovcnščinc. Ptuj
Marjeta Bregar, univ. dipl. zgodovinarka, kustosinja, Dolenjski muzej Novo mesto. Tržišče
Alenka Černetič Krošelj, prof. umetnostne zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, Brežice
Marinka Dražumerič, mag., univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in univ. dipl. etnologinja, konservatorska svetovalka, ZVKDS, OB Novo mesto. Novo mesto
Marjan Dvornik, univ. dipl. inž. strojništva, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Prapreče pri Šentjerneju
Ivan Gregorčič, prof. slovenskega jezika in književnosti. OŠ Mirna na Dolenjskem, Rakovnik pri Šentrupertu
Mirko Kambič, mag., umetnostni zgodovinar, univ. dipl. filozof, Ljubljana
Zilliad Ključanin, pisatelj, pesnik, urednik iz Bosne in Hercegovine
Borut Križ, univ. dipl. arheolog, muzejski svetovalec, kustos arheolog. Dolenjski muzej Novo mesto, Novo mesto
Ivica Križ, univ. dipl. etnologinja in arheologinja, kustodinja za etnologijo. Dolenjski muzej Novo mesto. Novo mesto
Lidija Markelj, univ. dipl. novinarka, Dolenjski list Novo mesto, Novo mesto
Milan Markelj, novinar, urednik, pesnik, pisatelj. Novo mesto
Ivanka Mestnik, predmetna učiteljica, pisateljica. Novo mesto
Goran Milovanovič, univ. dipl. sociolog kulture in filozof, kustos. Galerija Božidarja Jakca, Kostanjevica na Krki
Dušan Modic, prof. matematike in fizike. Novo mesto
Ione Pavček, pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, Ljubljana
Nuša Podgornik, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kustosinja, Ljubljana
Rezka Povše, pisateljica, pesnica. Novo mesto
Tatjana Pregl Kobe, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, samostojna kulturna ustvarjalka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, Ljubljana
Jože Simčič, svobodni novinar. Novo mesto
Bariča Smole, pisateljica in prevajalka, Trebnje
Andrej Smrekar, dr., umetnostni zgodovinar. Narodna galerija Ljubljana, Ljubljana
Petra Stipančič, kustodinja Dolenjskega muzeja Novo mesto, Novo mesto Jernej Zupančič, dr., doc.. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana

















































s
COBISSc
RAST - DECEMBER 2007

MESTNA OBČNA NOVO MEST)