XVII. Jahresbericht *« • ..y.-: mit landwirtschaftlicher Richtung Gurkfeld|<*~-|| Schuljahr 1897/98. XVII. letno poročilo deške meščanske šole .. 1...,..v.i_... . pPl s kmetijskim značajem SčcaEjj ,‘v e m. ^ Šolsko leto 1897/98. Založilo ravnateljstvo. — Tiskal Dragotin Hribar v Cel ji. XVII. Jahresbericht der Knaben-Bürgerschule mit landwirtschaftlicher Richtung in Gurkfeld. +— Schuljahr 1897/98. XVII. letno poročilo deške meščanske šole s kmetijskim značajem -*—► v Krškem. Šolsko leto 1897/98. - — „&t. 9?orbprtu8” Srutferei, ©ieii. 81. (ffreil. Kaifer 3fvanj Jofcf I. im Coifnn-ßrnaf (alp (dro$m?ißcr bca #rbens vom ßolbsnen tflita). Kaiser Franz Josef I. Zur Erinnerung an die fünfzigjährige Regierungsfeier. Zusammengestellt K. H. Cesar Franc Jožef I. V spomin in proslavo petdesetletnega vladanja našega cesarja. Sestavil K. H. I. Die Jugendzeit (1830 —1848). a) Kinderjahre. Am 2. December des Jahres 1848 herrschte in ganz Oesterreich eine unbeschreibliche Freude. Der allbeliebte Erzherzog Franz Josef bestieg nämlich an diesem Tage als Franz Josef I. den Kaiserthron von Oesterreich. Unser Kaiser war am 18. August 1830 im Schlosse Schönbrunn bei Wien geboren. Sein Vater war Erzherzog Franz Karl, ein Sohn des damals regierenden Kaisers Franz. Heiter und freundlich verlief die Kindheit des kleinen Prinzen. Vom Tage seiner Geburt an bildete Erzherzog Franz Josef den Gegenstand der zärtlichsten Fürsorge der Eltern und Grosseltern und wurde besonders vom Grossvater Kaiser Franz I. innig geliebt. Im Familienkreise nannte man den kleinen Prinzen gewöhnlich «Franzi». Im Parke des Schlosses Laxenburg machte er die ersten Gehversuche, wobei ihm der gute Grossvater half. 1 )ieser leitete auch seine Spiele und machte mit ihm grössere Spaziergänge durch den herrlichen Garten. Die Herzensgute und Mildthätigkeit dos kleinen Knaben bekundet am schönsten folgende Begebenheit: Eines Tages gewahrte der spielende Prinz einen Wachposten, der vor dem Gartenthore auf und ab gieng. Das herzensgute Kind betrachtete eine Zeitlang mitleidsvoll den Soldaten, gieng dann zum Grossvater und bat ihn, er möge ihm etwas für den Posten schenken. Der gute Grossvater gab dem Prinzen etliche Silberstücke, und dieser trug sie froh dem Posten hin. Der jedoch nahm das Geld nicht an, denn cs ist einem wachehaltenden Soldaten streng verboten, zu sprechen I. Mladostna doba (1830 —1848). a) Otroška leta. Naš veliki cesar Franc Jožef I. bode skoraj slavil slavnost svojega polstoletnega vladanja. Redka slavnost je to, in malo je vladarjev, ki bi doživeli tako visoko starost. Velikanske priprave se vrše v proslavo tega dne; vsi narodi hočejo pokazati iskreno ljubezen in hvaležnost svojemu skupnemu očetu. Franc Jožef se je porodil dne 18. avgusta 1830. v gradu Schönbrunnu pri Dunaju. Oče mu je bil nadvojvoda Franc Karol — sin tedanjega vladarja Franca 1. Kakor njegovi roditelji, bil je tudi nadvojvoda Franc .Jožef zelo usmiljenega srca. V cesarski družim je bil mali «Franci neizrecno priljubljen. Posebno ga je imel rad njegov ded, dobri cesar Franc 1. Vsak dan se je po nekaj ur zabaval z malim vnukom. Nekega dne je tekal nadvojvoda po krasnih laksenburških livadah. Vozil je mal voziček ter se igral po otročje. Zdajci zapazi pri vrtnih vratih vojaka na straži. Solnce je pripekalo, in ubogemu vojaku se ni godilo ravno najbolje. Dobrosrčni nadvojvoda ga opazuje nekoliko časa, potem pa steče k dedu ter ga zaprosi rekoč: «Daj mi kaj za vojaka; revež je!» Cesar se nasmehne in mu da nekaj Srebrnjakov. Ves vesel teče deček k vojaku ter mu ponuja denar. Vojak pa prezentira s puško, a ne vzame denarja, ker je to ostro prepovedano straži. Dolgo ponuja mali nadvojvoda: «Vzemi, vzemi!» Ko pa vidi, da ne opravi na ta način ničesar, vrne so žalosten k dedu ter mu potoži svojo oder etwas zu thun, was gegen die Befehle ist. Ach, Grosspapa», sagte nun der Kleine, «wie soll icli’s machen, dass der arme Soldat meine Gabe nimmt? «Lege ihm nur das Geld in die Lodertasche, die er am Rücken trägt!» belehrte ihn der Grossvater. I)a aber der Prinz zu klein war, hob ihn Kaiser Franz empor, und der Knabe legte das Geld in die Patronentasche des Postens. Aber so heiter und wolkenlos blieb nicht immer der Himmel der Kindheit; bald gab es ernste Arbeit und mit ihr recht viel Sorge und Plage. b) Erziehung und Unterricht. Mit den ersten Kinderjahren schon begann nicht nur die Erziehung, sondern auch das Lernen. Es war anzunehmen, dass der Erzherzog vielleicht einmal zur Herrschaft gelangen werde; deshalb gab man ihm die vorzüglichsten Lehrer und Erzieher. Der junge Prinz war lernbegierig, folgte sehr aufmerksam den Vorträgen der Lehrer und war äusserst lleissig. pünktlich und willig. Er lernte alle Gegenstände mit gleichem Fleisse und Eifer. Am meisten beschäftigte er sich aber mit der Militärwissenschaft. Der Erzherzog Franz Josef zeigte Vorliebe, Neigung und Geschicklichkeit für den Waffendienst. Im November 1843 begann die militärische Erziehung durch Oberst Franz Kitter von II aus lab. Kaiser Franz Josef lernte den Dienst in allen Waffengattungen gleich jedem anderen Reeruten. Hierauf bekam er einen, zwei Mann zu commandieren, sodann einen Zug, eine Compagnie und so fort bis zu einem Regimente. Der junge Prinz arbeitete von der Frühe bis zum Abende; selbst an Sonntagen war er nicht unthätig; er übte sich in Staatsgeschäften. Erzherzog Franz Josef hat mehr gelernt und gearbeitet, als vielleicht irgend ein Jüngling seines Alters in der ganzen Monarchie. In wenigen Jahren erlernte er neben der griechischen und lateinischen auch die französische und englische Sprache, sowie auch alle wichtigeren österreichischen Sprachen. nepriliko. Cesar ga pouči, naj dene denar v torbo, ki visi vojaku na hrbtu. Nadvojvoda steče takoj nazaj, ali, o joj, torba je previsoka, nikakor ne more do nje. V tem pa pride dobri ded bliže, vzdigne malega nadvojvodo, in ta položi denar v vojakovo torbo. Kmalu so potekla nadvojvodi otroška leta. Vedno bolj se je približeval čas resnega življenja, čas dela in učenja. b) Vzgoja in pouk. Učiti se je bilo treba mlademu nadvojvodi že v prvi mladosti. Preskrbeli so mu najboljše učitelje in vzgojitelje, ker so vedeli, da bode Frane -Jožef kedaj naslednik na cesarskem prestolu. Mladi princ je bil vesten in marljiv učenec. Veselje ga je bilo gledati pri učenju. Svoje naloge je izdeloval čudovito natančno in vestno. Pri pouku je bil zelo pazljiv; slušal je tudi v najmanjši stvari svoje učitelje. Učil se je vseli predmetov enako pridno in vztrajno; do vsake stvari je imel veselje. Najrajše se je nadvojvoda bavil z vojaškim znanstvom. Ni-kari pa ne mislite, da je takoj zapovedoval! Oblekel je opravo pešca ter se z drugimi novinci vred vadil v njej, da se je naučil. kako treba ravnati z ljudmi, ki pridejo ravno k vojakom. Pozneje je zapovedoval enemu možu, potem dvema, desetim itd. do polka. Tako je potekel nadvojvodi čas. Od jutra do večera je imel dosti opravila ; še celo ob nedeljah ni bil prost, ampak se jo moral vaditi v državnih opravkih. V učenju je kaj hitro napredoval. V malo letih se je naučil mladi nadvojvoda poleg latinščine in grščine tudi francoščine in angleščine ter vseh važnejših jezikov avstrijskih. c) Die Waffenprobe am 6. Mai 1848. Im Jahre 1848, als in Oesterreich noch Kaiser Ferdinand regierte, brachen in mehreren Provinzen unseres Vaterlandes Aufstände aus. Damals gehörten zu Oesterreich noch die Lombardei und Venotien. In diesen beiden Ländern waren die Aufstände am ärgsten. An der Spitze der österreichischen Truppen in Italien stand damals Graf Radetzky, ein Feldherr, wie es nur wenige gegeben hat. Die Aufstände in Oberitalien benützend, erklärte der König von Sardinien an Oesterreich den Krieg. Radetzky zog muthig den Feinden entgegen, obwohl sein Heer dem feindlichen an Zahl weit nachstand. Bei Santa Lucia dicht vor Verona kam es zur ersten Sehlacht. Unser Kaiser, damals ein Jüngling von 18 Jahren, stand hier im dichtesten Kugelregen; cs war das seine erste Waf fonprobe, seine Feuertaufe; die todes-verachtende Haltung des kaiserlichen Prinzen gewann ihm die vollste Bewunderung und Zuneigung der Armee. d) Die Thronbesteigung. Fs waren böse Zeiten damals. Nicht nur in Oesterreich gährte und kochte es, sondern auch im übrigen Europa gab es Unruhen und Aufstände. Im Frühling des Jahres 1848 brach in Wien eine Revolution aus, die immer gefährlicher wurde; auch in Ungarn gab cs schon einen blutigen Aufstand. Alle Völker wollten an der (ic-setzgebung theilnehmen. Der gute und friedliebende Kaiser Ferdinand wollte in so stürmischer Zeit nicht weiter regieren; er war entschlossen die Regierung niederzulegen, und da auch sein ältester Bruder, Erzherzog Franz Karl, auf die Krone verzichtete, so gieng diese nach dem Erbrechte auf des Letzteren Sohn, den jungen Erzherzog Franz Josef, über. c) Prvikrat v ognju (6. maja 1848). Grozovit vihar je razsajal leta 1848. po vsi Evropi. Tudi v Avstriji je vrelo; po nekaterih krajih so celo izbruhnile vstaje. Takrat sta bili avstrijski tudi Bene cansko in Lombardija v severni Italiji. V teh dveh deželah je divjala vstaja najhuje. Ondi je čuval mejo stari junak Radecki, kije bil naklestil že marsikaterega avstrijskega sovražnika. Sardinskemu kralju so bile vstaje kaj po godu. Že dolgo si je želel pridobiti te dve deželi; zato je porabil izvrstno priliko ter napovedal Avstriji vojno. Spomina vreden je dan 6. majnika 1848. 1. ko so avstrijski vojaki pričeli boj pri sv. Luciji. Na vsakega našega vojaka sta prišla najmanj dva sovražnika, a vsak Avstrijec se je boril tudi za dva. V prvih vrstah jo bilo videti osivelega junaka Radeckega in mladega nadvojvodo Franca Jožefa. Ko so zagledali vojaki med seboj nadvojvodo, prisegali so navdušeni, da dado kri in življenje za cesarja in njegove. Prisego so tudi izpolnili vestno. Ob devetih zjutraj se je začela bitka; ob dveh popoludne so spuste Italijani v beg. d) Franc Jožef — vladar. Leto 1848. je bilo pravo prekucijsko leto. Po vsi Evropi je vladal prevrat. Vstaje na Avstrijskem so bilo vedno bolj nevarne. V pomladi 1. 1848. seje pričela nevarna prekucij a na Dunaju; tudi Ogri so se bili uprli. Ljudstvo so je jelo zavedati ter jo zahtevalo novih postav ter večjo svobode. Miroljubni cesar Ferdinand Dobrotljivi ni hotel dalje vladati. Ponudil je cesarstvo svojemu bratu Francu Karolu. Ta pa ni hotel prevzeti cesarsko krone, ampak jo je prepustil svojemu prvorojencu Francu Jožefu. Zaradi nemirov na Dunaju se je bil preselil cesarski dvor v Olumuc na Moravsko. V Olumucu seje vršilo dne 2. decembra 1848.1. slovesno kronanje Franca Jožefa avstrijskim c osarj e m. Die feierliche Thronbesteigung fand nicht in Wien, sondern in Olmütz statt, da die kaiserliche Familie der Unruhen wegen dort wohnte. Der junge Monarch zählte bei seiner Thronbesteigung erst 18 Jahre, doch war er sich der Schwierigkeiten seines Unternehmens voll bewusst. Viribus unitis — Mit vereinten Kräften» war sein Wahlspruch, nach welchem er sich bis zum heutigen Tage gerichtet hat. Es war rührend, als Kaiser Ferdinand sich über seinen vor ihm knieenden Neffen beugte und ihm zurief: • 27 ladij in komaj 7H7I bojevnikov. Seve, s 3 Oesterreich schied 111111 aus dem Deutschen Bunde. Italien erhielt, obwohl es besiegt wurde, im Frieden zu Prag die Provinz Venetien. Seit dem Jahre 1806 blieb das Reich von grösseren Kriegen verschont. Hoffen wir, dass unserem schwergeprüften Vaterlande auch fernerhin alle Stürme erspart bleiben. Wenn es jedoch notli-llmt. ist die Armee gleich ihren Vorfahren stets bereit, den letzten Blutstropfen hinzugeben für den Ruhm, die Ehre und Einheit der Monarchie, für ihren heissgeliebten, ritterlichen Kaiser und König! 2. Die Friedensjahre (1866 —1898). a) Innere Regierung. Kaiser Franz .Josef ist der erste Regent in Oesterreich, der alle seine Unterthanen an der Gesetzgebung theilnehmen Hess. Durch das Octoberdiplom des Jahres 1800 wurde bestimmt, dass von nun an der Kaiser in Gemeinschaft mit dem Reiclis-rathe und dem Landtage das Hecht besitzen soll, Gesetze zu geben oder aufzuheben. Am meisten widerstrebten den neuen Gesetzen die Ungarn, weil sie von einer Einverleibung in den österreichischen-Staat nichts wissen wollten, vielmehr eine Zweitheilung des Reiches wünschten. Nach Beendigung des Krieges, den Oesterreich im Jahre 18(i() mit Preussen und Italien führte, wurden mit Ungarn ernstliche Verhandlungen begonnen, die im Jahre 1K67 zu einem Ausgleich mit ihnen führten. Dadurch wurde die Monarchie fast vollständig in zwei Theile gelheilt und erhielt den Namen «Oesterreich - Ungarn» oder «Österreich isch-u 11 garische Monarchie». Die ganze Zeit seiner ruhmreichen Regierung war der gii-tige Herrscher für das W'olil seiner Unterthanen besorgt. Die Schule hat an Seiner Majestät einen erhabenen Gönner gefunden. Oesterreich besitzt gegenwärtig mehr als 30000 Volks- takim poveljnikom, kakor je bil neustrašni Tegetthoff, se niso mogli ponašati nasprotniki. Bila je to najslavnejša zmaga Avstrijcev na morju. Velikodušni cesar pa je tudi dostojno poplačal vrlega admirala. Nagradil ga je z visokimi častmi in dostojanstvi. Skoda, da je hrabri junak umrl že 7. aprila 1871.1. Nedavno so mu postavili v Pulju krasen spomenik. Tudi zmagovalca pri Kustoci je cesar visoko odlikoval. Ko je slavni vojskovodja leta 1895. umrl. vskliknil je cesar globoko užaljen: «Izgubil sem prijatelja, ti, Avstrija pa si izgubila vrlega bojevnika!» Vojska s Prusi ni bila tako srečna kakor z Italijani. Ker je bila avstrijska vojna razdeljena, ni se mogla braniti vspešno; pruska vojska pa je zbrala vse moči, da bi ugonobila Avstrijce. Pruski vojaki so bili neprimerno bolje oboroženi nego avstrijski. Imeli so puške novejšega zistema, mej tem ko so Avstrijci streljali s starimi puškami. Samo enkrat se je posrečilo Avstrijcem pognati sovražnika nazaj. Ko pa je prišlo do odločilne bitke, morali so se hrabri avstrijski vojaki umakniti silni premoči pri K r a 1 j f‘ v e m g r a d c u. Takrat je imela avstrijska vlada še veliko vpliva na Nemško. Ko seje pa sklenil po nesrečni vojski mir v Pragi, odpovedala se je Avstrija vsem pravicam na Nemškem; Italijanom je pa prepustila zadnjo italijansko deželo Veneči j o. Po letu 18(i(S. je zavladal mir po širni Avstriji. Veliko grenkih ur so napravile vojske našemu presvetlemu cesarju. Prosimo tudi še dalje dobrega očeta v nebesih, da nas obvaruje vseli sovražnikov. Ponosno se pa smemo ozreti na naše vojake, ki so pokazali ob vsaki priliki, da so čvrsti sinovi ljubljene Avstrije, pripravljeni vedno darovati kri iii življenje svojemu milemu vladarju. schulen, in welchen arme und reiche Kinder ohne Unterschied viel Schönes und Nützliches lernen, um sich für das folgende Leben vorzubereiten. In Agram, Czernowitz und Klausen bürg entstanden neue Universitäten. Im ganzen Reiche wurden viele höhere und niedrige Schulen gegründet. Damit ein Staat blühe und gedeihe, müssen auch die Künste und Wissenschaften in demselben eine sichere Zufluchtsstätte haben. Deshalb ist unser Kaiser zu jeder Zeit ein hochherziger Gönner und Förderer des geistigen Lebens gewesen. Welche Fortschritte Gewerbe, Kunst und Wissenschaft während der segensreichen Regierung des Kaisers Franz Josef gemacht haben, davon ist die Reichshauptstadt Wien ein lautsprechendes Beispiel. Grossartiges leistete es besonders in der Baukunst und in der Bildhauerkunst. Unter der liebevollen Förderung des grossen Monarchen ist Wien eine der schönsten Städte der Welt geworden. Viele prächtige Bauwerke zieren die Kaiserstadt; eines der schönsten ist die Votivkirche, welche zur Erinnerung an die Lebensrettung des Kaisers gestiftet worden ist. Denn trotz der Güte und Hochherzigkeit des Monarchen fand sich ein verruchter Bösewicht, der ihm nach dem Leben trachtete. Der Ueberfall geschah am 18. Februar 1853 auf einem Spaziergange des Kaisers; mit knapper Notli ontgieng der erhabene Herrschen1 dem sicheren Tode. Um sich von den Wünschen seiner Unterthanen zu überzeugen, bereiste der Monarch die österreichischen Länder. Er besuchte auch mehrmals Steiermark, Kärnten und Krain. Feber-all, wo der herrliche Kaiser hinkam, wurde ermit Jubel empfangen. Schon Kaiser Josef II. hatte durch Aufhebung der Leibeigenschaft und durch Regelung des Frohndienstes die Lage des Bauernstandes wesentlich verbessert; allein dieser war noch immer von der (Jutsherrschaft abhängig und empfand die Abhängigkeit immer als eine drückende Last. Erst Kaiser Franz -losef I. machte die Bauern von den Gutsherrn vollständig unabhängig und gab ihnen volle Freiheit. 2. Mirni časi (1866 — 1898). a) Vladarsko delovanje. Cesar Frane Jožef je prvi avstrijski vladar, ki je dovolil vsem podložnikom delovati pri postavodajstvu. V oktobru leta 1860. je izdal diplomo, ki določuj e, da imajo državni zbor in deželni zbori pravico narejati, prenarejati in zamotavati postave, katere pa še-le obveljajo, če jih potrdi cesar. Najmanj so bili zadovoljni z novo postavo Ogri, ki so se na vsak način hoteli odtrgati od Avstrije ter biti sami svoji gospodarji; z nami so hoteli imeti kolikor moči malo zveze in dotike. Po končani pruski vojski je presvetli cesar res ustregel tem željam. Pričela so se resna pogajanja; leta 1867. so se odločile avstrijske dežele od ogrskih. Država se je razcepila na ta način v dve polovici tor dobila ime: «Avstro-Ogrsko» ali pa «a v str o-ogrska monar-h i j a.» Ob vsaki priliki je dobri naš cesar pripravljen pomagati svojim, v revah in nadlogah tičečim podložnikom. Cesar Franc Jožef je velik prijatelj šoli in šolski mladini. Predno je nastopil vlado, bilo je na Avstrijskem kaj malo ljudskih šol. Danes pa jih imamo več kakor 30000; v njih se uči mladina neizmerno mnogo lepega in koristnega. V Zagrebu, Klausenburgu in Črnovicah so napravili nova vseučilišča; po vseli avstrijskih deželah soje ustanovilo velikansko število višjih in nižjih učnih zavodov. Naš dobri vladar je tudi ljubitelj lepih znanosti in umetnosti, ki so jako potrebne v proč vit vsake države. Najlepšo se kaže v teh stvareh cesarsko mesto Dunaj, ki je storilo za vlado našega cesarja velikanski korak v svojem raz-vitku. Postalo jo po velikosti in krasoti ono prvih svetovnih mest. Krasni umotvori so se izvršili v zadnjih letih na Dunaju; stavbarstvo in kiparstvo je neznansko napredovalo. Njegovo Veličanstvo je bilo mestu vedno zelo naklonjeno; zato pa Dunaj-čanje tudi ljubijo in spoštujejo blagega cesarja kakor očeta. Auch Handel und Gewerbe erfreuen sich der grössten Fürsorge des Kaisers. Zur Hebung des Handels wurde die Vennehrung der Eisenbahnen und Telegraphenleitungen bedeutungsvoll. In dieser Zeit entstand die Südbahn, welche die Kaiserstadt mit Triest, dem ersten österreichischen Seehafen verbindet. Heute hat Oesterreich auf allen Gebieten einen grossen Aufschwung und einen erfreulichen Wohlstand als Beweis des Wohlwollens aufzuweisen, mit welchem von Seite des Kaiserhauses die Entwicklung der Monarchie gefördert wird. Millionen treuer Unterthanen, reich und arm, hoch und niedrig, senden heisse Segenswünsche für den geliebten Monarchen zum Herrn der Weiten empor, dass er unsern Kaiser, unsern Herrn, erhalte und beschütze zum Wolde seiner Völker und seines Reiches. b) Besetzung Bosniens und der Hercegovina. Nur noch einmal musste Oesterreich zum Schwerte greifen. Nachdem nämlich die Russen im Jahre 1878 die Türken besiegt hatten, berief man einen Oongress nach Berlin, auf welchem Oesterreich der ehrenvolle Auftrag erlheilt wurde, Bosnien und die Hercegovina zu besetzen, damit die fortwährenden Unruhen in diesen Ländern ein Ende nähmen. Die beiden Länder waren unter der Türkenherrschaft vollständig verarmt. Für die Durchführung der Besetzung waren unter den Befehlen des Feldzeugmeisters Philippovich ungefähr 75 000 Mann bestimmt worden, welche im Juli 1878 abmarscliierten. Die Besitznahme erfolgte nicht ohne Blut vorgiessen. Nach zahlreichen harten Kämpfen wurde am 19. August die Hauptstadt Bosniens, Sarajevo, eingenommen und im Octobcr die Besetzung des Landes vollendet. Die verwahrlosten Länder erholten sich unter der weisen und gerechten Regierung unseres Kaisers bald von den Wunden, welche ihnen die türkische Herrschaft und innere Kämpfe geschlagen haben. Cesarsko mesto poveličujejo krasne stavbe. Omenjamo le veličastno votivno cerkev, ki nas spominja žalostnega slučaja v živi j enj u cesarj evem. Dne 18. februarja 1853. leta bi se bil skoro zgodil na Dunaju velikansk zločin. Neki zlobnež je skušal vladarja zavratno umoriti. Ranil ga je pa le lahko, in cesarje kmalu ozdravel. V spomin na srečno rešitev iz smrtne nevarnosti je sezidal prej omenjeno cerkev, katero so posvetili na dan 24. aprila leta 1879. Da bi se sam prepričal o željah in potrebah svojih podanikov, potoval je cesar po raznih avstrijskih deželah. Večkrat je n. pr. obiskal Štajersko, Koroško in Kranjsko. Povsod so ga vspre-jemali nepopisno navdušeno. V prejšnjem stoletju je že poskusil cesar Jožef II. polajšati breme trpečemu kmečkemu ljudstvu. Vredil je tlako in desetino tor si prizadeval, da bi zadovoljil ubogega kmeta. Žal, da se mu to ni posrečilo povsem. Ljudstvo je bilo še vedno pokorno graščakom, nezadovoljnost je rasla od leta do leta bolj. Se-le cesar Franc Jožef je popolnoma osvobodil kmeta ter mu dal lastno posest. Koliko se je storilo za časa vladanja našega presvetlega cesarja za kupčijo in obrt! Zidalo so so nove železniške proge, razvajale so se brzojavne žice na vse kraje. Za nas je najvažnejša «Južna železnica», ki veže Dunaj s Trstom ter vodi tudi čez Kranjsko. Na vseh krajih kaže Avstrija blagodejno delovanje našega preblagega vladarja, ki je posvetil vse svojo moči srečni zadovoljnosti svojih narodov. Zato pa tudi vsak Avstrijec spoštuje in ljubi svojega cesarj a ter prosi Boga, da bi ga še mnogo lot ohranil na blagor državi in podložnikom. b) Bosna in Hercegovina. Leta 1878. so so vojskovali Husi s Turki. l*o končanem boju. v katerem so zmagali veliko močnejši Kusi. sklical se jo vladarski shod v Borolin na Nemško. Na tem shodu se je določilo, naj Seitdem die Bevölkerung den wohlthätigen Einfluss der österreichischen Verwaltung kennen gelernt hat, hat sich auch die Gesinnung der Bewohner geändert. Sie stehen nun in Liebe und Treue zu unserem Kaiser. c) Des Kaisers Persönlichkeit. Viele hervorragende Eigenschaften zieren unseren geliebten Kaiser. Seine Milde, Grossmuth und Freigebigkeit sind geradezu sp rieh wörtlich geworden. Es vergeht kaum ein Tag, dass er nicht eine grössere oder kleinere Summe für wohlthätige Zwecke ausgeben würde. Kurz nach seinem Regierungsantritte wollte er eines Tages das Choleraspital in Wien besuchen. Sein Begleiter warnte ihn davor. Doch der grossmüthige Monarch antwortete: «Ich bin Landesvater für Gesunde und Kranke; es zieht mich auch zu meinen kranken Kindern hin. Wenn Ihre Kinder im Spitale weilten, würde ich Sie auch nicht hindern, dieselben zu besuchen.» Die Unglückstage der Ueberschwemmungen in Wien und Szegedin und des Erdbebens in Laibach bleiben für ewige Zeiten in den Herzen der Untertlianen eingegraben, denn überall erschien Seine Majestät auf dem Platze, um zu helfen und zu trösten. Der G8jährige Kaiser hält noch immer an seiner Gewohnheit fest, die Morgenstunden zur Arbeit zu benutzen. Er stellt im Winter gewöhnlich um 5, im Sommer schon um 4 Uhr morgens auf. Seine Majestät ist den ganzen Tag unermüdlich thiitig; denn sein Pflichtgefühl ist grenzenlos. Selten gönnt er sich eine Erholung; oft geht er tagelang nicht aus, nur um - arbeiten zu können. Er ist immer rüstig und gesund; ernstlich krank war er schon jahrelang nicht. Der Geringste der Untertlianen hat bei unserem Kaiser Zutritt; für jeden hat er ('in Wort des Trostes oder der Hoffnung. Durch seine persönliche Liebenswürdigkeit gewinnt er die Herzen aller, die mit ihm verkehren. Jo näher man dem Kaiser steht, je. mehr man ihn kennen lernt, desto mehr gewinnt er, desto posede Avstrija deželi Bosno in Hercegovino, ter naredi mir in red v teli pokrajinah. Turki so gospodarili v teh krajih kaj slabo. Prava sreča je bila za Bosno in Hercegovino, da sta prišli pod avstrijsko upravo. Avstrija je sicer upala, da se bode vršilo zasedanje brez prelivanja krvi. Previdno pa je vender poslala 75 000 mož pod vodstvom Pliilippovicevim, da bi izvršili nalog cim preje. V juliju 1878. leta je odrinila hrabra Geta od doma. Turška vlada je sicer dovolila Avstriji, da zasede obe deželi, natihem pa je ščuvala prebivalce proti avstrijskim vojakom. Bili so se hudi boji, predno se je Avstrijcem posrečilo prodreti do glavnega bosanskega mesta Sarajeva, katero so dobili hrabri avstrijski vojaki v pest dne 19. avgusta. V oktobru se je zasedanje dokaj srečno izvršilo. Kakor drugod, tako je napravil naš cesar tudi v novih deželah kmalu tak mir in red, kakoršnega ni bilo še po tistih krajih. Prebivalci so kmalu izprevideli, da ni bilo prav, ker so se branili takih gospodarjev. Dežela se je opomogla, stare rane so se zacelile, v malo letih ni bilo več najti sledu prejšnje zanemarjenosti. c) Kako živi naš cesar. Naš ljubljeni vladar je poln lepih čednosti in navad. Najbolj ga pa krasi blaga velikodušnost, miloba in brezmejna radodarnost. ki se pokaže ob vsaki priliki. Menda skoro ni dneva, da ne bi dobrotljivi vladar razdal več ali manj daril vrednim in potrebnim. Bilo je kmalu po nastopu vladarstva. Cesar Frane Jožel se jc namenil v bolnico na koleri obolelih. Njegov spremljevalec ga na mnogovrstne načine odvrača, češ: «Vladar so nikakor ne sme podajati v take nevarnosti». Blagodušni cesar mu pa odvrne: «Dolžnost mi je, da obiščem svoje bolne otroke, saj sem deželni oče bolnim in zdravim. Ko bi bili vaši otroci v bolnici, bi vam tudi ne branil, ko bi jih hoteli obiskati.» mehr wird man zur Bewunderung' seiner persönlichen Eigenschaften hingerissen. Gewöhnlich geht der Kaiser um 9 Uhr zu Bette; manchesmal arbeitet er jedoch bis in die späte Nacht hinein, um seinem Reiche zu helfen. Die einzige Erholung des Monarchen ist die Jagd. Wie zu Reisen, verwendet er auch hiezu meist die Nacht, damit ihm der Tag für die Arbeit bleibe. Mit Vorliebe huldigt er der Auerhahnjagd am Schneeberge bei Wiener-Neustadt. Er ist ein vorzüglicher Schütze; auf der Jagd fehlt er das Wild nie. Seiner Umgebung gibt der Kaiser das nachahmenswerte Beispiel der grössten Pünktlichkeit; er lässt niemals, sei es bei Festlichkeiten oder Tafeln oder Manövern, auch nur eine Minute auf sich warten. Seinen kühnen Muth bewies er wiederholt; so bei Santa Lucia, Raab, Solferino, wo er sich dem dichtesten Kugelregen aussetzte. Ein halbes Jahrhundert hat der geliebte Herrscher in unerschütterlicher Treue und Sorge all sein Sinnen, Trachten und Können der Wohlfahrt seiner Völker gewidmet, und heute, da er das frohe Fest der fünfzigjährigen Regierung feiert, kann er mit Genugthuung sein erhabenes Werk betrachten. Wie stets, so auch an diesem Feste bitten alle treuen Unter-thanen den Herrn der Heerscharen, er möge den geliebten Monarchen noch lange Jahre erhalten zum Wohle seines Reiches. Millionen werden an diesem Tage wieder geloben: Gut und Blut für unsern Kaiser, Gut und Blut für’s Vaterland! ü c Ko je naredila povodenj v Szegedinu in na Dunaji tako velikansko škodo in pripravila prebivalce v neskončno bedo, prišel je vselej mili vladar pomagat, svetovat in tolažit nasrečne svoje otroke. In če bi pozabil kedaj narod vse to — tiste solze, ne bodo pozabili naši najpoznejši vnuki, ki se je zalesketala v očesu milosrčnega vladarja, ko je zagledal našo belo Ljubljano v razvalinah. Marsikomu se bode zdslo morebiti čudno, če povemo, da vstaja naš cesar pozimi ob petih, poleti pa že ob štirih zjutraj. Marsikak Dunajčan sanja še sladke sanje, mej tem ko cesar že opravlja svoje vsakdanje delo. Od zore do mraka se trudi ljubljeni vladar. Tudi trenotek si ne privošči počitka. Po več dni ne gre na izprehod, on — dela. Naš cesar je sploh trdnega zdravja, delo ga ne vtrudi, vremenske izpremembe mu ne škodujejo; bolan ni bil že leta in leta, izvzemši male, nenevarne bolezni. Cesarski grad je vsakomur odprt; nikomur ne branijo k cesarju. Vsak ponedeljek in četrtek so splošna zaslišanja in predenj sme vsak, kdor sc jo prej oglasil v cesarjevi pisarni. Cesar ima za vsakega prijazno in tolažljivo besedo. Cim bliže so ljudje cesarju, tem bolj ga spoznavajo in toliko bolj hvalijo njegova osebna svojstva. Navadno gre cesar ob devetih k počitku; večkrat pa vender dela pozno v noč. Največja zabava cesarjeva je lov. Posebno rad hodi na divjega petelina po gozdih okoli Reichenaua pod Snežnikom. Na lov gre zvečer, vrne pa so že zjutraj ob desetih. Cesar je izboren strelec; divjačine ne zgreši nikdar, pri strelnih vajah zadene navadno v «črno». Spremstvu in služabnikom jo cesar lep vzgled natančnosti in točnoSti. Povsodi je ob določenem času na mestu, nikoli ga ni treba čakati niti trenotek. Svojo pogumnost jo pokazal pri sv. Luciji in na Rabu leta 184!)., ko je eno uro po sovražnikovem odhodu šel v mesto — ter leta 1859. pri Solierinu, ko se je podal v najhujši ogenj. Pol stoletja že deluje ljubljeni vladar za blagor svojega cesarstva. Kot osemnajstleten mladenič je prijel Franc Jožef s krepko roko krmilo ter vodil vladarstvo modro in pravično na srečo svojih narodov. Osivel je v delu in trudu, a skrbi in napori ga niso upognili. Letos, ko praznuje vse cesarstvo zlati jubilej, kipela bode iz tisoč in tisoč prsi proti nebu srčna prošnja: V s ega mogočni Bog! ohrani milega vladarja Franca Jožefa I. še mnogo mnogo let v prid Avstriji in v prid presrečnim njenim narodom! Iz tisoč in tisoč grl bo zaoril ob tej priliki klic: Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! Dvajsetletnica naše meščanske šole. JI; etin dvajset let je star naš deželni šolski zakon, po katerem bi moral vsak šolski okraj na Kranjskem imeti vsaj eno meščansko šolo. Razen Ljubljane imamo enajst šolskih okrajev, a razen krškega okraja nimamo nikjer niti ene od teh višjih ljudskih šol. In Ljubljana sama je edino glavno mesto v Avstriji, katero nima deške meščanske šole. Nima pa tudi ne javne dekliške meščanske šole. V Ljubljani se niti ne ravnajo po ministerski naredbi z dne 5. junija leta 1883., sicer bi bili osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu pretvorili v meščansko šolo. Pa vsaj se je tudi glede meščanske šole v Krškem prvotno govorilo, da je «mrtvo rojeno dete». Res je bilo težavno, lepe in velike prostore tukajšnjega šolskega poslopja z učenci napolniti. Ko se je bila šola pred dvajsetimi leti otvorila, manjkalo ji jo takrat prave podlage. Menimo namreč, da bi za podlago ji služiti morala mnogobrojno obiskovana petrazredna deška ljudska šola. Toda v Krškem ima mešana ljudska šola le štiri razrede, v katerih je le malo dečkov. Tudi pred dvajsetimi leti, ko se je meščanska šola začela, bilo jih je v tukajšnji ljudski šoli tako malo, da jih je bilo prvi hip vstopilo v prvi razred meščanske šole le 12, in še ti so bili malo sposobni, zlasti malo sposobni za meščansko šolo z nemškim učnim jezikom. V teku prvega šolskega leta je bilo število učencev naraslo na 17; vendar s tein številom ni bilo mogoče leta 1879. otvoriti drugi razred. Leta 1880. je bilo vendar že toliko učencev, da seje bil odprl 11. razred s 14 učenci, ocl katerih jih je leta 1881. prišlo 9 v III. razred. Zdaj se pa ni več dvomilo, da bi meščanska šola ne imela obstanka, in nastavil se je bil najprvo začasno, potem pa definitivno tretji meščanski učitelj. V prvem desetletju je imela šola v vsem skupaj 472 učencev (v začetku šolskih let), oziroma 390 (na koncu šolskih let), V drugem desetletji je to število poskočilo, in sicer na 713 (v začetku šolskih let), oziroma na (552 (na koncu šolskih let). V vsem skupaj je bilo torej v dvajsetih letih na naši šoli 1155, oziroma 1042. Največ jih je bilo seveda iz krškega šolskega okraja, namreč 508, kar je naravno, ker so ustanove Martina Hočevarja, blagega ustanovnika te šole (12 po 91 gld.) namenjene meščanskim učencem iz krškega šolskega okraja. Kakor kaže na koncu tega spisa priobčeni pregled glede šolskega obiskovanja, bila je dobra tretjina učencev iz Štajerskega, od koder imajo blizo v Krško, kjer so tudi radi sprejeti, ko so navadno v nemščini boljše podkovani kakor Kranjci. Kakor nadalje pregled kaže, niso vsi učenci dobro napredovali. Težave jim jo delal največ nemški učni jezik. Vendar je število glede napredka v našem pregledu tako popraviti, da na koncu šolskega leta je bilo za višji razred sicer res malo sposobnih, da jih je pa po počitnicah največ naloženo «poskušnjo» prestalo in v višji razred prestopilo. Poučevalo se je v vsej dobi po učnem načrtu, kakoršnega je priobčilo naučilo ministerstvo 18. maja 1874, oziroma potrdilo posebej za našo šolo dno Ki. junija 1885, št. 1017, s katerim slednjim odlokom se je njej podelilo nekoliko kmetijskega značaja. Na podlagi postavne uredbe naše šole, ki ima nemški učni jezik (v prvem razredu je od začetka sicer dvojezičen, kar bi tudi v 11. razredu dobro bilo), koristi ona največ iz učenju v nemščini. Ker so pa otroci slovenskega rodu, in ker je slovenščina učni predmet, ne more se reči, da bi so ta prodmet zanemaril. Veliko je šola storila v naučenju realističnih predmetov. Na ta način je v smislu svojega učnega načrta in ministerske naredim z dne 8. junija 1883 največ pripravljala učence za vstop na učiteljišča, kamor jo šla skoraj vsako leto nekaka polovica učencev III. raz- reda. Prestopali so pa tudi v obrtne, trgovske in kmetijske šole, nekoliko tudi v srednje šole. Veliko učencev iz naše šole prestopa pa naravnost v praktično življenje, k rokodelstvu in k trgovini, kamor jih posebno radi jemljejo. V letili 1893 do 1897 je posebno kazala naša šola s tem. da ima kmetijski značaj, ker so se učenci zelo praktično vadili v trtoreji. Posebnost naše šole v zadnjem desetletju je to, da se vsi učenci temeljito vadijo v petju, zJasti v cerkvenem petju pod vodstvom neumornega meščanskega učitelja gospoda dr. Tomaž-a Romih -a. Žalostnih dogodkov ima šola v tej dolgi dobi le malo za-znamnovati, recimo le smrt prvega meščanskega učitelja 1. 1879. Vincenca Vidmarja in smrt svojega ustanovnika Martina Hočevarja leta 1886. Veselih dogodkov je več: Leta 1894. se je pri veliki slavnosti odkril spomenik Martinu Hočevarju. Pri tej priliki ste prišli na svetlo knjižici: Krško in Krčani» ter -Gurkfeldor (Jedenk- blätter», v katerih se veliko govori o naši šoli. Leta 1890. je bila vdova pokojnega, velika šolska dobrotnica, gospa Josipina Hočevarjeva, odlikovana z zlatim križcem s krono za zasluge. Učiteljstvo meščanske šole je bilo na sledeči način odlikovano: Ravnatelj Ivan Lapajne je bil leta 1884. imenovan c, kr. okrajnim šolskim nadzornikom za novomeški okraj; meščanski učitelj Josip Bezlaj je bil imenovan leta 1889. za enako službo v litijskem okraju; meščanski učitelj dr. Tomaž Romih je bil izvoljen leta 1890. za župana velike mestne občine v Krškem ; učiteljski kandidat Karol Humek, bivši učenec naše šolo, je bil lani imenovan učiteljskim suplentom. S tem imenovanjem, ki je bilo častno za njega in za šolo, se je po dvajsetem letu obstanka te sole izpeljal še le § 19. državne šolske postave od 14. maja 1896, ki veleva, da morajo hiti na meščanski šoli razen ravnatelja in vero- učitelja vsaj tri učne moči. Naposled naj še omenimo, da je v teku dvajsetih let izdalo ravnateljstvo 15. ozir. 17 tiskanih letnih poročil, v katerih so hili razen običajnih šolskih izvestij mnogovrstni spisi, kakor kaže sledeči zapisnik. Zapisnik spisov ki so bili priobčeni v letnih poročilih meščanske 1. Unsere Bürgerschule ... v l. ]. poročilu konc. 2. Hebung der Bürgerschule- » 2. » » » 3. Opis Krškega okrajnega gla- varstva.............» 2. (in 3.) » » 4. Der landwirtschaftliche Cha- rakter unserer Bürgerschule ......................» 3. 1. » » 5. Kako se črteži delajo ...» 4. » » » 0. Martin Hočevar................» 5. » » » 7. Črtice o podnebju v Krškem » 5. » » » 8. Naš šolski vrt.................» (i. » » » 9. Zum zehnjährigen Bestände unserer Bürgerschule- - » 7. » » » 10. Temeljni nauk o knjigovod- stvu ....................... » 8. » » » 11. Kratek pouk o menicah- • » 9. » » » 12. Valvazor in Dolenjsko pred 200 loti.....................» 10. » » 13. Tehniški izrazi................» 10. » » » 14. Naš američanski vinograd- » 11. » » 15. Naši nasadi američanskih trt » 12. » » » Ki. Zgodovinske črtice nekaterih kranjskih trgov v (13. in 14. 1. poročilu konc. 17. Crtež skladišča s proračunom v (13. in 14.) 1. poročilu konc...................... šole: 1. 1881/82. » 1882/83. » 1882/83. » 1883/84. » 1884/85. » 1885/86. » 1885/80. » 1880/87. » 1887/88. » 1888/89. .» 1889/90. » 1890/91. » 1890/91. » 1891/92. » 1892/93. » 1894/95. » 1894/95. 18. Iz mestnega arhiva (Krško pred sto leti) v (15. in 16.) 1. poročilu, konc. • • 19. Opis črtežev v (15. in 16.) 1. poročilu konc. • • • ‘20. Unser Kaiser, Naš cesar v 17. 1. poročilu konc. • 21. Dvajsetletnica meščanske šole v 17.1. poročilu konc. • 1. 1896/97. » 1896/97. » 1897/98. » 1897/98. V nekaterih poročilih (5., 7., 8., 10., 11., 12., 13.,) so pregledi meteorologiških opazovanj v Krškem, sestavljeni po profesorju F. Seidl-u v Gorici na podlagi opazovanj ravnatelja J. Lapajna. Obiskovanje meščanske v dvajsetih letih njenega obstanka r Letnik Število Y začetku šolskega leta Konec šolskega leta Za višji razred zreli 1. razr. II. 1 III. razr. razr. Skupaj I. razr. II. razr. III. razr. Skupaj I. razr. II. razr. III. razr. Skupaj Prvih 10 let skup,t.j. od 1878 do 1888 262 113 67 442 230 102 58 390 167 86 55 308 Sol. loto 1888/89 33 17 10 60 31 17 8 56 70 26 14 8 48 1889/90 33 27 11 71 33 27 10 19 19 10 48 1890/91 36 20 17 73 32 17 16 65 27 12 16 55 1891/92 27 26 12 65 24 25 9 58 16 17 9 42 1892/93 34 20 17 71 32 18 16 66 23 15 16 54 1893/94 46 22 13 8! 38 21 11 70 30 18 11 59 1894/95 39 25 12 76 35 24 10 69 31 19 10 00 1895/96 25 29 15 69 25 26 14 65 18 16 14 48 1896/97 36 19 14 69 34 17 13 64 34 17 13 64 1897/98 36 27 15 78 I 32 24 13 69 25 20 13 58 i Skupaj . 607 345 203 1155 546 318 17« 1042 I i 416 253 175 844 šole v Krškem (od 15. septembra 1878 do 31. julija 1898). ■u. o e n o e v Po okraju in deželi rojstva Po stanu starišev Iz krškega okr. glavarstva Iz drugih kranjskih okrajev Iz Štajerskega Iz drugih dežel Kmetovalci Rokodelci in delavci Trgovci in drugi obrtniki Uradniki in učitelji Drugi stanovi 179 33 195 35 133 93 42 89 85 22 10 24 4 12 10 7 14 17 27 12 29 3 20 16 6 8 21 30 11 30 2 22 14 8 10 19 28 8 25 4 22 11 5 10 17 32 13 24 2 21 10 4 16 20 44 13 21 3 23 15 11 11 21 40 8 20 8 23 17 10 9 17 32 10 21 6 1 18 21 8 8 14 35 13 20 18 11 11 9 20 39 15 23 1 24 9 12 12 21 508 146 432 69 336 227 124 196 ! 272 1 1 ' Schul nachrichten. A. Der Lehrkörper. 1. Herr Johann Lapajne, Bürgerschuldirector, unterrichtete die deutsche und slovenische Sprache in der II. und III. Classe und Geschichte in allen Classen; 15 Stunden wöchentlich. 2. Herr Josef Bezlaj, Bürgerschullehrer, unterrichtete Geometrie und geometrisches Zeichnen in allen drei Classen und Freihand - Zeichnen in der II. und III. Classe, Schreiben und Rechnen in der II. Classe und Turnen in der II. und III. Classe; 21 Stunden wöchentlich. 3. Herr Dr. Thomas Romih, Biirgerschullehrer, unterrichtete Naturgeschichte in allen Classen, Naturlohre in der II. u. III. Classe, Rechnen in der III. Classe und Gesang in der II. und III. Classe; 21 Stunden wöchentlich. 4. Herr Johann Knavs, Stadtpfarradministrator, unterrichtete Religion in allen Classen; (i Stunden wöchentlich. 5. Her)1 Karl Humek, Lohrersupplent, unterrichtete die Gegenstände der I. ('lasse (mit Ausnahme der oben erwähnten) und Goographie in der II. und III. Classe; 25 Stunden wöchentlich. B. Aus der Chronik der Anstalt. Das Schuljahr 1897/98 begann am 1(5. September 1897 in Üblicher Weise, und es wurden 75 Schüler in die Anstalt angenommen. Die Anstalt wurde vom Herrn l<. k. Bezirksschulinspector -Johann Honda dreimal inspiciert. Der Schluss dieses Schuljahres fand am 27. Juli statt. Näheres aus der Chronik dieses und der früheren Schuljahre enthält der Aufsatz über den zwanzigjährigen Bestand der Schule. C. Wohlthäter der Schule. Zwölf Schüler der Anstalt waren im Genüsse der Martin Hotschewar sehen Stipendien im Betrage vonje 91 Gulden jährlich. Zwei Schüler (aus hlria) hatten Stipendien zu 1(55 fl. von der k. k. Forst- und Domänendirection in Görz. Die Bürgerschüler der II. und III. Classe, welche unter der vortrefflichen Leitung des unermüdlichen Herrn Dr. Thomas Romih den Kirchengesang an Sonntagen in der Stadtpfarrkirche besorgten, erhielten zu Weihnachten von der grossen Schulwohlthäterin Frau Josefine IIo-tschevar Unterstützungen zu 3 fl. und 5 fl. Die löbliche Direction der krain. Sparcasse in Laibach und jene der steiermärk. in Graz gaben auch in diesem Schuljahre je eine Unterstützung von 50 fl.; die Rechnung darüber wurde den genannten Sparcasson selbst gelegt, worüber auch dem löblichen k. k. Bezirksschul rathe eine Abschrift vorgelegt wurde. Einige Schüler erhielten die Mittagskost im Kloster der ehrwürdigen P. Kapuziner. Ein Schüler hatte die ganze Verpflegung im Hause des Herrn Reichs- und Landtagsabgeordneten Wilhelm Pfeifer. D. Lehrmittel. Zuwachs im Schuljahre 1897/98. Geographie : Laurencic — Die österreichisch - ungarische Monarchie. (Durch Ankauf). Schülerverzeichnis. (Fette Schrift bedeutet Vorzugsschüler.) I- Olasse. 1. Baznik Johann aus Oberdorf bei Ilaselbach. 2. Benedek Vincenz aus HI. Kreuz bei Littai. 3. Golob Vincenz aus Dob bei Landstrass. 4. Jaklin Hubert aus Videm. 5. Jenčič Rudolf aus Sava bei Littai. 6. Jurman Vincenz aus Deutschau bei Gottschee. 7. Kene Franz aus Pirschenberg bei Rann. 8. Knap Anton aus Idria. 9. Korenčan Franz aus Naklo bei Krainburg. 10. Lapajne Karl aus Idria. 11. Lenard Felix aus Reichenburg. 12. Leskošek Johann aus Vel. Gorica in Kroatien. 13. Majzelj Franz aus St. Barthelmä. 14. Musar Franz aus Brunska gora bei Ratschach. 15. Petančič Guido aus Reichenburg. 16. Pfeifer Josef aus Gurkfeld. 17. Romih Božidar aus Videm. 18. Schener Josef aus Gurkfeld. IQ. Simončič Johann aus Grossdorf b. Ilaselbach. 20. Sotelšek Michael aus Videm. 21. Šober Jakob aus Koprivnica in Steiermark. 22. Tavčar Josef aus Gottschee. 23. Tofant Wilhelm aus Gurkfeld. 24. Tollazzi Josef aus Loitsch. 25. Tschinkel Ludwig aus Masern b. Gottschee. 26. Vanič Ferdinand aus Gurkfeld. 27. Voglar Alois aus Ilaselbach. 28. Voučak Franz aus Reichenburg. 29. Zagorec Franc aus St. Barthelmä. 30. Zuljan Hubert aus Weissenfels in Oberkrain. Während des Schuljahres ausgetreten: 31. Kolešnik Josef aus Gurkfeld. 32. Lederhas Michael aus Wuchern a. d. Drau. 33. Naglič Karl aus Gurkfeld. 34. Pleterski Franz aus Altendorf b. Videm. 35. Resnik Johann aus Reichenburg. 36. Wurner Heinrich aus Landstrass. IX. Olasse. 1. Arnšek Johann aus Gurkfeld. 2. Bahč Ferdinand aus Zdole in Steiermark. 3. Bogolin Alois aus Zadovinjek b. Gurkfeld. 4. Brce Matthäus aus Nussdorf b. Lichtenwald. 5. Dinacher Franz aus Pola. 6. Ferenčič Franz aus Novigrad in Kroatien. 7. Grlevec Franz aus ldria. 8. Grilec Josef aus Preseljdol b. Bianca in Steiermark. 9. Gunstek Josef aus Savenstein. 10. Inglič Ludwig aus ldria. 11. Jenčič Karl aus Sava b. Littai. 12. Juvančič Anton aus Videm. 13. Lampič Julius aus Laibach. 14. Lapajne Paul aus ldria. 15. Marolt Josef aus Nassenfuss. 16. Novak Otlimar aus ldria. 17. Okorn Vincenz aus Tržiše b. Nassenfuss. 18. Pisanski Martin aus Mrtvice b. Haselbach. IQ. Prhavec Julius aus Gurkfeld. 20. Pribošič Johann aus Altendorf b. Videm. 21. Sulzer Albert aus Gonobitz. 22. Treo Nikolaus aus Littai. 23. Zarnik Josef aus Kartina b. Stein. 24. Žabrl Karl aus Pristova b. St. Marein b. Erlachstein. Während des Schuljahres ausgetreten: 25. Kessler Friederich aus Gurkfeld. 26. Pohle Josef aus Reichenburg. 27. Riedl Karl aus Haselbach. XIX. Classe. 1. Adlešič Theodor aus Stein. 2. Bezlaj Franz aus Fiume. 3. Hanslovski Friedrich aus Dole b. Landstrass. 4. Hočevar Max aus Jessenitz a. d. Save. 5. Kupljen Emerich aus Tschermebl. 6. Levstik Leopold aus Oplotnitz in Steiermark. 7. Malenšek Josef aus Treffen. 8. Pelko Mathias aus Tržiše b. Nassenfuss. 0. Radaj Theodor aus Altendorf b. Videm. 10. Sotlar Martin aus Volovnik b. Haselbach. 11. Stanzer Leo aus Gurkfeld. 12. Španiček Christian aus Agram. Während des Schuljahres ausgetreten: 13. Arh Alois aus Haselbach. 14. Božič Johann aus Rožno b. Reichenburg. 15. Kosec Albin aus Sagor a. d. Save. • •—■ Das nächste Schuljahr beginnt Freitag, den 16. September d. J. Gurkfeld, den 24. Juli 1808. Die Direction.