Iskra glasilo delovnega kolektiva ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 15 - Leto XVI - 9. april 1977 •iiweB»e»* *eae»eeeeeeaee*eei# Slovenščina v javnosti Ena izmed dolžnosti in nalog SZDL je tudi skrb in podpora rabi dobre in lepe slovenščine v javnosti. Tega se je SZDL zavedala že več kot pred desetimi leti, ko je spomladi 1965. leta naslovila javnosti danes že znamenito Pismo o jeziku. Zdaj pa je v teku pripravljalna akcija, ko republiška konferenca SZDL Slovenije in Slavistično društvo Slovenije že nekaj časa zagnano in strokovno pripravljata pomembno posvetovanje o slovenščini v javnosti, ki naj bi bilo ob koncu letošnjeta leta. Zakaj torej tolikšna skrb in tolikšne priprave na posvetovanje, na katerem se bosta družno in enovito znašli dve organizaciji: vseljudska politična organizacija in strokovna organizacija, v tem primeru društvo slovenskih slavistov. Vsekakor je dejstvo današnjega trenutka, da smo vsepovsod, pa naj gre za javne prireditve, propagandno gradivo, jame nazive in poimenovanja, strokovna navodila in najrazličnejša obvestila, žal priča dokaj ohlapnemu slovenskemu izražanju, vplivu in vdoru najrazličnejših, pogosto čisto nepotrebnih tujk, ki jih vsiljujeta občanom tržno potrošniška in tehnokratska miselnost ter snobizem, čeprav bi, roko na srce, z malo volje in hotenja za ves splet tega lahko našli lepe, jasne in ustrezne slovenske izraze- Toda to je samo ena plat te vseslovenske akcije za boljši in lepši jezik- Druga plat tiči vsekakor v tem, da je dolžnost in potreba slehernega občana izražati se v čim lepši, pravilnejši in bogatejši materinščini, kajti za socialističnega človeka ni značilna samo njegova delovna,' samoupravna in socialistična zavest, temveč tudi zavest kulturnega, razgledanega in humano vzgojenega človeka, njegova materinščina pa je vsekakor najboljši in najlepši odraz prav tega. Naloga torej nikakor ni lahka, saj namreč ni nič lažjega, kot tuje pojme in spoznanja mehansko, brez posluha in iskanja prenašati v naše, vsakdanje besedišče, s tem pa nehote siro-' mašimo tako sebe kot naš jezik sam. Zavest o tem je že prodrla med nas zelo globoko in prepričani smo, da posvetovanje o slovenščini v javnosti ne bo ostalo samo pri lepih sklepih in ugotovitvah, temveč bo poseglo v srce slehernemu, ki sta mu tako jezik kot njegova kultura blizu. Priprave na posvetovanje so torej v polnem teku, številne delovne skupine za posamezna področja, in teh je kar enajst, že delajo s polno paro, kajti na posvetovanju bomo razgrnili probleme našega jezika tako v političnem življenju kot v pravosodju in upravi, pa v gospodarstvu, turizmu, šoli kot v SLO in vojaškem življenju tja do slovenščine v zamejstvu. Vsesplošen boj za slovenščino ni izraz nikakršnega nacionalizma ali kaj podobnega, temveč je to boj za višjo kulturno raven za polnejšo in bogatejšo vsebino našega življenja in socialističnega človeka—samo-upravljalca, ki tudi v lepem jeziku izraža in posreduje našo socialistično družbeno bit. Dušan Željeznov TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKA IN ELEKTROMEHANIKA Nova TOZD RAČUNALNIŠTVO Na podlagi predhodnega sklepa DS DO Industrije TEE o izvedbi konstituiranja TOZD Računalništvo se je o tem v ponedeljek odločil tudi zbor delavcev, sektorja 13 (računalništvo) v Commercu, predstavništvu inozemskih podjetij v Ljubljani. Taje doslej zastopal inozemsko podjetje Phillips pri prodaji in servisiranju poslovnih računalnikov. Sedaj pa bo združeval delo in sredstva z DO TEE v ZP Iskra. Po izvolitvi delovnega predsedstva je glavni direktor DO Aleksander Mihev pozdravil navzoče. Izrekel jim je dobrodošlico ob vstopu v DO, in zadovoljstvo nad odločitvijo o ustanovitvi TOZD. Čeprav je bil proces razmišljanja in dogovarjanja dolgotrajen ter počasnejši od predvidenega, pa je bilo bistveno spoznanje in odločitev Iskre, da ta program mora osvojiti. Le tako namreč lahko še nadalje ostane med vodilnimi jugoslovanskimi proizvajalci elektronike. Sledila je predstavitev DO, v kateri bo novoustanovljena TOZD 20. po vrsti. Njena dejavnost bo obsegala razvoj, proizvodnjo, prodajo in servisiranje procesnih ter poslovnih računalnikov. V prvi fazi ni pričakovati bistvenih sprememb v obstoječem sistemu dela. V bodoče (po dogovoru s tujim licenčnim partnerjem) pa bo obstajal poleg soft-warea tudi hard-ware. Tako bo mo/.no tudi inovirati program, predvsem telekomunikacijske smeri. Gl. direktor Commerca v. Štangel je v svojem nagovoru dejal, daje omenjena odločitev izhod iz krize, nastale pri prodaji njihovega programa. Odlpči-tev pogojuje naša ■ zakonodaja, saj je povezava trgovine s proizvodnjo nujna, prav tako pa tudi podpora domači proizvodnji. Že prej je omenjeni oddelek v Commercu utrl pot z uvajanjem računalniških sistemov v marsikateri domači industriji. Poudaril je, da je izbrana pot za mlade strokovne kadre perspektivna, saj omogoča pozitiven poklicni in osebnostni razvoj. Majhne prehodne ovire pa bodo brez dvoma hitro odpravljene. Zbor delavcev je nato poslušal obrazložitev samoupravnih sporazumov DO TEE. Po sporazumu o združevanju dela in sredstev (podpisnika sta obe DO), preidejo osnovna sredstva in inventar sektorja v last nove TOZD, poslovni prostori v treh nadstropjih na Titovi c. 81 pa v najem ter kasnejši odkup DO TEE. Vodja pravne službe omenjene DO Nace Pavlin jih je nadalje seznanil tudi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu vključno z obstoječimi razlikami med slednjim in njihovim dosedanjim. Sledili so sporazumi o varstvu pri delu, urejanju stanovanjskih zadev ter o osnovah in merilih za delitev OD ter drugih prejemkov delavcev hkrati s predlogom sprememb in dopolnitev slednjega. Po krajši razpravi je zbor delavcev sprejel vse predložene sporazume- Zbor delavcev je zatem izvolil samoupravne organe nove TOZD ter delegate za DS DO in skupščino ZPI. Predsednik DS je Anton Benedik, člani pa: Bogdan Pelc, Biserka Gruden, Lado Jeretina, Vladimir Mahečič, Peter Čemažar, Mateja Jančič, Luka Zlatnar, Olivera Radulovič, Olga Celar, Ela Lorenčič, Vladimir Peternelj, Mojca Žagar, Momčilo Sojič in Milan Martič. V upravni odbor so bili izvoljeni Vili Kovačič kot predsednik, ter Kristjan Rezar, Anka Železnik, Marko Rogač in Jože Malovrh kot člani. Delavska kontrola ima naslednje člane: Matjaž Klemenčič, Martin Wedam, Meta Jurc, Janez Hočevar. Njen predsednik je Franc Pretnar. Odbor za medsebojna delovna razmerja: Radovan C var - predsednik, in člani: Srečko Škrlcc, Anka Vrtačnik, Andrej Kovačič, Peter Čemažar, Olga Celar, in Slavoljub Krnjetin. Delavski svet delovne organizacije: Andrej Uratnik, Bogdan Pelc, Skupščina ZP: Katarina Puc in Anton Benedik, namestnik. V. d. direktorja nove TOZD je po sklepu 1. zasedanja njenega delavskega sveta postal Ivo Banič. Takoj po ustanovitvi TOZD so zasedali vsi njeni novo izvoljeni samoupravni organi. VBR V hiši št. 4 m Čebinah je bil pred 40 leti, v noči med 17. in 18. aprilom 1937, ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Obiskali smo Čebine in se ob tej priložnosti pogovarjali z udeležencem ustanovnega sestanka, članom sveta federacije Mihom Marinkom (drugi z desne). Več o tem na 3. strani. Enotnost zagotavlja dosego cilja Sestali so se predstavniki elektronske industrije Jugoslavije - Obravnava predloga za združevanje industrije elektronike in telekomunikacij v splošno združenje in Gospodarsko zbornico Jugoslavije V prostorih Iskrine poslovne stavbe na Trgu revolucije v Ljubljani je bilo 5. t. m. srečanje predstavnikov elektronske industrije Jugoslavije. Razpravljali so o predlogu za združevanje industrije elektronike in telekomunikacij v splošno združenje v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije. Sestanka so se udeležili sekretarji ŽK ter predsedniki sindikatov: Ei Niš, Rudi Čajavec iz Banja Luke, RIZ i? Zagreba, Nikola Tesla iz Zagreba, Tvornica računskih Strojeva iz Zagreba, Gorenje iz Velenja, Impuls iz Zagreba ter ZP Iskra — Ljubljana. Povod za omenjeno srečanje so ustavna načela in določila Zakona o združevanju TOZD v splošno združenje ter Gospodarsko zbornico Jugoslavije (Uradni list SFRJ 54/76). Hkrati pa je bila obnovljena pobuda sindikata Ei in RIZ-a izpred 8 let in izpopolnjena zamisel iz 1. 1973 o Minuli teden je bila v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani letna konferenca Iskrine sindikalne organizacije. Na njej so med drugim preučili poročilo o delovanju sindikata v minulem enoletnem obdobju ter se dogovorili za delo v prihodnje. Več o letni konferenci bomo poročali v prihodnji številki našega tednika. Iskrivo, da bi bilo ročno SEMINAR ZA PRODAJALCE IN KUPCE ISKRINIH ROČNIH ORODIJ V PREDDVORU Na dvodnevnem posvetovanju oziroma seminarju za prodajalce in kupce Iskrinih ročnih orodij minuli teden v Preddvoru je šlo za to, da bi s temelji- Udeleženci seminarja o električnem ročnem orodju so si najprej ogledali TOZD Iskre m Savski loki, posebej pa so se zadržali v TOZD ERO. to razjasnitvijo vseh tehničnih elementov in spoznanjem o najboljši uporabnosti prispevali ne samo h komercialnemu uspehu, ampak tudi k dejanski čimbolj uspešni uporabi teh ročnih orodij. Dejansko je letošnje srečanje, ki^ga je, tako kot podobno srečanje prejšnje leto, organiziral komercialni sektor Elektromehanike Kranj, TOZD ERO, seznanilo številne udeležence s tehničnim delovanjem strojev, njihovimi posebnostmi in novostmi iz programa ERO, razvilo pa je tudi vrsto povsem komercialno prodajnih pogovorov o pospeševanju razpečave teh izdelkov na tržišču.. Na posvetovanju, kjer smo sicer poslušali več strokovnih predavanj in praktičnih prikazov o rokovanju z orodji, smo navezali tudi nekaj osebnih pomenkov z vodilnimi udeleženci seminarja, ki so osvetlili nekatere najbolj značilne plati vprašanja. „Mislim, da bo seminar pripomogel k boljšemu sodelovanju med našimi (Nadaljevanje na 2. strani) združevanju te industrije, ko so se v Dubrovniku sestah direktorji podjetij — proizvajalcev elektronike. Delovna skupina, ustanovljena za izdelavo predloga za ustanovitev skupne organizacije jugoslovanske elektronske industrije ter program dela, je svojo nalogo uspešno zastavila. Pripravila je predlog za ustanovitev organizacije za strokovno razreševanje vprašanj skupnega interesa za vse organizacije iz sestave skupnosti elektronske industrije SFRJ. Izdelan je bil tudi predlog samoupravnega sporazuma o nastopu na tržišču vzhodnoevropskih držav na področju industrijsko-tehnič-nega sodelovanja v blagovni izmenjavi telekomunikacijske in elektronske industrije, po sprejetju Zakona o osnovah sestave družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije pa je sestavljen tudi predlog načrta samoupravnega, sporazuma o osnovah planov razvoja elektronike in telekomunikacij Jugoslavije za obdobje 1976—80. Ta se sedaj nahaja v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Po besedah Staneta Preskarja, sekretarja sveta ZK ZP Iskra, na omenjenem sestanku, je treba usmeriti dejavnost v dve smeri - znotraj omenjene industrijske panoge same in v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije. Končni cilj vseh teh pobud pa je izpolnitev skupnega interesa proizvajalcev elektronike. Mnenja prisotnih predstavnikov o tem bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: čeprav so posredovani predlogi dobri in v glavnem sprejemljivi, pa bi bila potrebna neka ožja strokovna delovna skupina, ki bi natančneje opredelila funkcije in širino takšnega združenja v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije. Družbenopolitične orga- • nizacije njegovih članic pa bi potem s pomočjo in koordinacijo CK ZKJ morale poskrbeti za uresničitev opredeljenih nalog in biti nosilke tako zahtevnega projekta. Kot prvi konkretni korak k temu cilju naj bi ustanovili skupen predstavniški organ, ki bo ocenil stanje in zastopal interese vseh jugoslovanskih proizvajalcev elektronike v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Trajna in usklajena politična akcija pa je potrebna, da se uredijo njihovi medsebojni odnosi na vseh področjih, predvsem enoten nastop na tujih tržiščih. Na ravni elektronske industrije Jugoslavije bodo organizirali posvetovanje o problemih sodelovanja. Posvetovanje bo od 1. do 10. junija v Beogradu. Organizator posvetovanja bo ZK Beograda. Posvetovanje bo pod pokroviteljstvom CK ZKJ. Ražov Milivoj iz RIZ in Lekovič iz CK ZK Hrvatske bosta izdelala teze za posvetovanje elektronske industrije Jugoslavije do 18. t. m. Do tega dne morajo biti teze izročene vsem udeležencem posvetovanja. Oblikovali bodo delovno skupino iz sekretarjev konferenc ZK, prisotnih delovnih organizacij, ki bo pripravila vse potrebno, da bo posvetovanje potekalo v redu. Oblikovali so tudi delegacijo, ki bo obiskala J ure ta Biliča in Miko Špiljka, da bi se dogovorili glede akcije povezovanja organizacij elektronske industrije Jugoslavije. Viktorija Budkovič-Rayyes C - 'N ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA Svobodna menjava dela Temeljni pogoj za učinkovito preobrazbo vzgojnoizobraževalnega sistema izobraževanja za delo in z delom je reševanje osnovnih vprašanj in skupnih interesov samoupravnih organizacij in skupnosti ter delavcev s tega področja družbenega dela v svobodni menjavi dela. Premalo uveljavljen način in nerazvita vsebina reševanja skupnih zadev v svobodni menjavi dela je zlasti izraz še vedno neutrjenega spoznanja in nedoslednega upoštevanja pomena in prispevka družbenih dejavnosti k rezultatom dela in gospodarjenja v materialni proizvodnji, oziroma in še posebej vzgoje in izobraževanja kot kvalitetnega dejavnika razvoja in pomembnega produkcijskega faktorja za ustvarjanje in pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela. Boj za večjo produktivnost mora postati hkrati boj za potrebno znanje in usposobljenost za opravljanje dela. Ob vsestranskih prizadevanjih za razvoj samoupravljanja v vzgojnoizobraževalnih organizacijah morajo komunisti posvetiti vso pozornost uveljavitvi ustvarjalne vloge dijakov in študentov pri samoupravnem odločanju. Slabo uveljavljeno je zlasti samoupravljanje mladih v srednjih šolah ter v osnovnem šolstvu, v visokem šolstvu pa je potrebno odpraviti zlasti slabosti, ki se kažejo v še vedno veliki pasivnosti študentov, nezadovoljivi pripravljenosti za prevzemanje neposredne odgovornosti za sprejete sklepe in stališča ter v njihovi premajhni odgovornosti do dela v delegacijah in njihovi pogosti odsotnosti v organih samoupravljanja. Samoupravljanje je potrebno uveljaviti kot družbeni in pedagoški odnos in učnovzgojno metodo v vseh vrstah šol. V bodočem vzgojno izobraževal nem sistemu je treba študente in dijake že v času šolanja, v procesu povezave šole s prakso postaviti v samoupravni družbenoekonomski položaj. Vlogo in položaj študentov in dijakov pa zlasti uveljaviti tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, opredeliti njihove pravice in odgovornosti v samoupravnih sporazumih tako, da bodo postali resnični subjekt v procesu samoupravnega odločanja v celotni vzgojnoizobraževalni dejavnosti. Vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke moramo razširjati na osnovi temeljev srednjeročnega načrta in jo vsebinsko bogatiti z različnimi oblikami tako zaradi razvojnih potreb otrok kot tudi zaradi polne zaposlenosti staršev. Vzgojnovarstvene organizacije je treba razviti v centre za predšosko vzgojo, da bodo sposobni pritegniti v vzgojne programe kar najhitreje vse otroke. Nadaljnji razmah vzgojnovarstvene dejavnosti je še posebej pomemben z vidika najzgodnejšega odkrivanja in ustreznega razvijanja nagnenj, nadarjenosti in ustvarjalnih sposobnosti najmlajših, kjer imajo pomembno vlogo tudi starši in ustrezna društva. Pozorno je treba izgrajevati tudi koncept male šole, da bomo lahko z njo izravnali vzgojnoizobrgževalne možnosti pri celotnem rodu otrok pred vstopom v osnovno šolo in jo programsko čimbolj povezali z vzgojno funkcijo osnovne šole. Osnovna šola ostaja še nadalje osemletna osnovna šola, ki pa mora programsko še ustrezneje odražati svoj trojni smoter, to je, dajati učencem temeljno splošno znanje za življenje in delo ter osnove za permanentno izobraževanje, jim oblikovati delovne navade in odnose do dela ter jih, na osnovi razvijanja njihovih sposobnosti, nadarjenosti in nagnenj usmerjati v poklicno izobraževanje. Treba je nadaljevati z odpravljanjem zastarele in nepotrebne vsebine, ki vodi k prenatrpanosti učnih programov. Razširiti, obogatiti moramo zlasti politehnično izobraževanje, v programih osnovne šole pa naj bi dobila ustrezno mesto na ustrezen način in z ustrezno metodo tudi tista temeljna marksistična, družbenoekonomska in druga humanistična znanja, ki so pomembna za samoupravljalsko družbeno kulturo in zavest mladega delavca in občana. Takšne spremembe, vključujoč razširjanje prostovoljnih dejavnosti, bodo najuspešneje izvedljive v pogojih celodnevne osnovne šole, katere vzgojnoizobraževalni programi že danes vsebujejo mnoga gornja obeležja. Uresničevati pa jih je potrebno tudi v koncipiranju vsebine dela vseh osnovnih šol ter jih preko njihovih odnosov s krajevno skupnostjo in organizacijami zduženega dela hitreje povezovati z življenjem in delom v njih. Razširiti je treba krog zunanjih sodelavcev, mentorjev za delo med mladino na področju interesnih dejavnosti, za kar so odgovorni zlasti komunisti v družbenih organizacijah ter kulturno prosvetnih in športnih organizacijah. D. Ž. v_________________________________________________________________ % seje sekretariata ZSM ZP Iskra Obdobje velikih trenutkov- naše zgodovine je dalo pečat tudi akcijam mladih ZP Iskre, ki jih načrtujejo za prihodnje obdobje. Vsebina teh akcij, ki so jih mladi začrtali na seji 30. 3. 1977 je posvečena proslavam ob 85. rojstnem dnevu tov. Tita, 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Mladi po 00 ZSM bodo manifestirali svojo dejavnost v počastitev teh praznikov skozi občasne delovne akcije, organizacijo kulturnih dnevov, pohodov na Čebine in druge znane kraje iz naše revolucionarne zgodovine. Poleg tega pa se bodo mladi udeležili sprejema štafete mladosti. Največja manifestacija ..mladosti Iskre“ pa bo 21. maja v Lipici, ko se bodo mladi zbrali na tradicionalnem „srečanju mladih Iskre". Srečanje bodo organizirali mladinci iz 00 Sprejemniki Sežana. Sekretariat je zadolžil vse predsednike konference DO, da poskrbijo za primerno udeležbo prek predsednikov 00 po TOZD. Cena za udeleženca je 50 din. Prijave je potrebno zbrati do 5. maja in denar nakazati na 2i,o račun 51420-679-95747 pri SD Sežana. Podrobni program srečanja bo objavljen v glasilu Iskra. iadi Iskre bodo tudi letos organizirali delovne akcije in sicer prva manjša skupina (6 mladih) bo od 5. 5. 1977 do 21. 5. 1977 usposabljala naš dom v Poreču, večja skupina (20 mladih), pa se bo v času od 21. 5. 1977 do^ 11. 6. 1977 ,.spoprijela s problemi" na Dugem otoku. Predsedniki konferenc po DO so na seji sekretariata sprejelf zadolžitev, da do prihodnje seje pripravijo poimenske sezname udeležencev za obe delovni akciji. Člani sekretariata so obravnavali tudi priprave na letno konferenco KO OOS ter se strinjali s kritičnim pristopom, kot ga je zastavil 10 KOOOS ZP Iskra. Sekretariat je menil, da bi bilo potrebno obilico sklepov in izhodišč, sprejetih v prejšnjem obdobju, strniti in pripraviti izhodišča za nadaljnje delo DPO ZP Iskra. Pri tem so mladi ugotovili, da bi se delo sindikata moralo nanašati predvsem na samoupravno organiziranje v skladu z ZZD in problemom nagrajevanja v okviru ZP Iskra. Sekretariat je pretresal tudi kadrovsko vprašanje mladih ZP Iskra in predlagal, da se po-00 ZSM v skladu s sklepi prejšnjih sej verificira predloge za novega predsednika mladine ZP Iskre in sicer je bil za to funkcijo predlagan Avguštin CIUHA (TELA), za novega sekretarja pa Danijel BURNIK (Elektromehanika — prodajno področje). Volilna konferenca bo v času seminarja za predsednike 00 ZSM in pred- sednike OOS ZP Iskra. Seminar je predviden konec aprila, ali v začetku maja. Marina Glavan iskrivo, da bi bilo ročno (Nadaljevanje sl. strani) kupci, saj je nedvomno koristno, ker se poleg tega, da se seznanimo s tehničnimi posebnostmi, spoznamo tudi osebno," je menil Dani Burnik, ki je bil še do nedavna predsednik mladine IC, ki je pa zdaj postal samostojni referent za prodajo orodij ERO. ..Konkretno delam na področju za pospeševanje prodaje; pod tem pojmom razumemo široko polje dejavnosti, tja do nabave značk, izdelave prospektov, priprave sejmov in organizacije seminarjev. Pri tem se še posebej kaže potreba po dopolnjevanju tehnične in komercialne izobrazbe. Res pa je, da se v šolah običajno naučimo nasploh premalo tega, kar pozneje pri delu potrebujemo, zato je vselej važna tudi intuicija, sposobnost, da se znajdemo v vseh položajih, in taki seminarji razvijejo marsikatero sposobnost v tej smeri." Vodja prodaje Branko Suhadolnik je v pogovoru poudaril, da so s takimi informacijami za prodajalce korenito začeli šele lani. ..Zavedamo se, da moramo tak stik nadaljevati in v bodoče vključiti šolanje prodajalcev, zlasti one neposredne prodajalce za pultom, ker so ti najboljši posredniki želja in pripomb kupcev. Predstavniki v velikih filialah so vsekakor vložili veliko zanimanja in interesa v to izobraževanje. Na sedanjem srečanju smo, na primer, predstavili razvojni program, kije določen s srednjeročnim razvojnim programom TOZD, to so: novi modificirani vrtalni stroji večjih moči, novi vibracijski stroji iz klip klap programa, lesno predelovalni stroji, stroji za gradbeništvo, zlasti električna avtomatska kladiva in betonski vibratorji. Iskra je po naših ocenah veliko storila na področju kvalitete teh strojev, ki se lahko merijo z vsemi tovrstnimi evropskimi izdelki. Veliko smo naredili tudi za propagiranje in prodajo teh orodij. S praktičnim poukom o uporabi teh orodij namreč ne dvigamo samo splošne in tehnične kulture naših ljudi, ampak jih tudi zainteresiramo in izurimo za to orodje. Praktični prikazi tega celo po trgovinah so zagotovili uspeh, ki ga prej ni bilo. Za radijski aparat, je, recimo, vseeno, če stoji na polici, za ta tehnična orodja pa je nujno, da jih jemljejo v roke ljudje, ki se nanje spoznajo." Sef razvoja ročnih orodij inž. J. Slavec in vodja oddelka za konstrukcije Tone Tomažič, ki sta na seminarju tudi predavala, sta nam izrazila mnenje, da je seminar kot celota zapustil dober vtis, da pa je bil čas najbrž nekoliko prekratek. Direktor prodaje ERO Viktor Zupančič in samostojni strokovni sodelavec /ERO Vili Krivec sta pohvalila letošnji seminar, ker so šli organiza-toiji dlje, saj so k sodelovanju povabili tudi proizvajalce in razvojnike, ki so sami pač najbolje znali razložiti značaj svojih orodij. Nasploh je bil se- Še k članku: Kritična ocena dela ISKRA — IPDM, TOZD — Biro za industrijski inženiring, Ljubljana Delavci Bil zbrani na svojem zboru dne 26. 3. 1977 v Ljubljani, smo prebrali v 13. številki glasila ISKRA z dne 26. 3. 1977 na prvi strani v članku Lada Drobeža pod naslovom »KRITIČNA OCENA DELA", prikaz odločitve našega zbora delavcev, ki je bila, da ne podpišemo SS o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1976-1980. Možno je, da je takšna interpretacija rezultat novinarjeve ustvaritve. Domneve pa ne potrjuje dejstvo, da novinar v prvem odstavku citira predsednika sindikata ZPI tov. Jožeta Čebelo: »zlasti tistih nekaj cvetk” posebno ker je v drugem odstavku med cvetke v oklepaju uvrstil tudi TOZD BIL O svojem sklepu je zbor delavcev razpravljal večkrat. Vse odločanje v zvezi s tem SS pa je potekalo takole: 7. 7. 1976 na komisiji za usklajevanje SS je dal delegat Bil (predstavnik) pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Naslednji teden je zbor delavcev in DS ponovno pregledal usklajevanje SS in poslal Poslovnemu kolegiju ZPI pismene pripombe do dogovorjenega roka (16. julij). DS je to problematiko večkrat obravnaval tudi v jesenskih mesecih; prav tako tudi zbor delavcev. Ker so se delavci Bil zavedali pomembnosti tega SS, so svojega delegata zadolžili, da na skupščini ZPI zastavi delegatsko vprašanje, ki se nanaša na to problematiko. V skladu s sklepi ZD in DS dne 4. 12. 1976 TOZD Bil ni podpisal tega SS. Delegat je dobil odgovor skupščine 27. 12. 1976, vendar pa ni v celoti ustrezal zastavljenim vprašanjem. Na podlagi tega, ker Bil ni podpisal SS, je poslovodni kolegij ZPI ob udeležbi predstavnikov družbenopolitičnih organizacij 19. januarja razpravljal s predstavniki BIL Na osnovi teh razgovorov seje v TOZD Bil sestal družbenopolitični aktiv dne 3. 2. 1977. Na razgovorih so bili navzoči predsednik sindikata ZPI tov. Čebela, sekretar ZK v ISKRI tov. Preskar in predsednik mladine tov. Pavlica. Družbenopolitični aktiv se je na tem sestanku kljub razlagi predstavnikov ZPI izrekel proti podpisu SS brez pridržkov. Dne 5. 2. 1977 je bil zbor delavcev, na katerem so bili prisotni generalni direktor ZPI tov. Hujs, predstavnika družbenopolitičnih organizacij tov. Čebela in sekretar ZK tov. Preskar. Po triurni razpravi se je zbor delavcev ponovno izrekel proti podpisu SS. Menimo, da tako obširno razpravljanje in odločanje ob prisotnosti najvišjih predstavnikov ZPI, ne more biti »cvetka". Zato zahteva zbor delavcev TOZD Bil, da se naše pojasnilo objavi v naslednji številki glasila ISKRA na prvi strani in da novinar Lado Drobež in tov. Čebela pojasnita, v čem je kolektiv Bil grešil. ODGOVOR K PRIPOMBI TOZD Bil K ČLANKU (KRITIČNA OCENA DELA) 1/ zvezi s člankom pod naslovom „Kritična ocena dela" in pojasnilom o poteku sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za obdobje od leta 1976-1980 v ZP Iskra, točneje z zavrnitvijo tega plana v TOZD SZ/, želiva dati naslednje pojasnilo: Izvršni odbor KO OOS ZP Iskra je na osnovi obravnave ocene svojega enoletnega delovanja sprejet odločitev, da bo na letni konferenci sindikata celotnega združenega podjetja kritično analiziral probleme, s katerimi se srečujemo v Iskri. Nekaj teh problemov, ki smo jih na seji imenovali „cvetke ", je novinar Lado Drobež navede! tudi v glasilu „lskra". Na zahtevo zbora delavcev temeljne organizacije Biroja za industrijski inženiring — v tej temeljni organizaciji so se izrekli proti podpisu samoupravnega sporazuma - izjavljava naslednje: Izvršni odbor sindikata je na omenjeni seji ugotovil, da samoupravnega sporazuma še vedno niso podpisale vse Iskrine delovne organizacije. Pri tem pa 10 ni ocenjeval ali celo kritiziral odločitve delavcev v TOZD Bil, saj je to pač njihova temeljna pravica, izražena v ustavi in zakonu o združenem delu. Pač pa je izvršni odbor kritizira! počasnost in načine pri usklajevanju stališč med podpisniki, saj nam je vsem znano, da je samoupravni sporazum v obravnavi že od lanskega junija, pa ga še do danes nismo v celoti sprejeli. Jože Čebela Lado Drobež obračunu, glede dohodkovnih odnosov pa sta potožila, da med kooperacijami še ne tečejo tako, kot bi želeli. Dodala sta še: »Nekateri naši iz- delki so še vedno prepoceni, zlasti, ker minar tudi po številčnem odzivu letos je.njihova konjunktura izredna. Zaradi večji, kot prejšnji, udeleženci so bili dobre prodaje in spremenjenega po- pa z njim zelo zadovoljni. Na takih konferencah poleg drugega dobimo tudi pregled čez vsa proizvodna področja, domača in tuja. Taka orodja namreč proizvaja med drugim tudi Iskrina tovarna Perles v Švici. Njihove razvojne probleme preučujemo tudi pri nas, mi pa spoznavamo prek njih potrebe in pripombe švicarskega trga in s tem trga vse Zahodne Evrope. Ko pa smo prešli na pomenek o zaključnem računu in prodaji, pa smo izvedeli, da je bil zaključni račun pozitiven, zahvaljujoč direktnemu ložaja na trgu ter kadrov so se vsekakor zaloge od lani zmanjšale. Pokazala se je celo potreba po 30 % zvišanju proizvodnje, ne le za doma, ampak tudi za izvoz. Pogoji za to so tudi modificirani stroji s sestavljenimi deli. Vendar pa bi potrebovali okoli 2,6 milijona din investicij za odpravo ozkih grl v proizvodnji tako, da bi proizvodnjo povečali kar za 50 %. Za tridesetlenico ERO bi si morda to lahko privoščili, kajti zaradi iztrošenih strojev danes marsičesa, kar bi radi, ne moremo izpeljati, čeravno SKIL v evropskem merilu na našo kakovost nima nobenih pripomb," sta se dopolnjevala Zupančič in Krivec. Krog pomenkov smo sklenili s Perom MHičevičem iz Name v Zagrebu, ki je potrdil, kako je važno, če se proizvajalci neposredno posvetujejo tudi s kupci in prodajalci iz sosednjih trgovskih hiš. „Pravzaprav delam že 12 let na tem področju, z vami pa sem v treh letih spoznal, da delate res na marketinškem pristopu. Zato smo vaš Hobby program tudi že od leta 1973 kupovali, tedaj smo ga prodali za 100 milijonov dinaijev, sedaj, v letu 1977 pa predvidevamo prodajo za 500 milijonov dinaijev. Prav gotovo je k takemu povečanju pripomoglo tudi dejstvo, da vaša prodajna služba redno sodeluje z našo dobavno službo in jo o vseh novih proizvodih in posebnostih takoj obvesti," je dodal še eno pozitivno oceno preddvorskemu srečanju Mili' čevič, eden izmed obiskovalcev samih-Mara Ovsenik Udeleženci seminarja si ogledujejo proizvodnjo v TOZD ERO. ISKRA - Široka potrošnja TOZD TV PRŽAN, Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68 objavlja prosto delovno mesto VODJA NABAVE pogoj: višja šola ekonomske ali tehnične smeri, s 3-letno prakso in znanjem 1 svetovnih jezikov. Pismene ponudbe, z navedbo podatkov, pošljite gornjemu naslovu. Rok prijave je 15 dni po objavi. UPOR VEČNOŽIVA JE SILA ŽIVLJENJA, UPOR JE OD MNOŽIC ZLOŽENA MOLITEV, UPOR JE STOPNICA DO TEMPLJA VSTAJENJA, UPOR JE OD GLADA ROJENA BESNITEV, UPOR JE, KI NOVE SVETOVE SPOČENJA! Mile Klopčič, ,Plamteči okovi", 1924 V _v Član sveta federacije Miha Marinko, avtentična priča burnih dogodkov ob Ustanavljanju KPS. IV. vsedržavna konferenca komunistične partije Jugoslavije je decembra 1934, zbrana ilegalno v Ljubljani, sklenila, da se v okviru komunistične Partije Jugoslavije ustanovijo komunistične partije Slovenije in Hrvatske aktivnosti Slovenskih komunistov, analizirali položaj slovenskega naroda v mednarodnem gibanju in predvideli fašistično nevarnost, ki preti jugoslovanskim narodom. Kongres je sprejel odločilne programske osnove in sklepe za delo komunistov in vseh demokratičnih sil slovenskega naroda. Manifest delavcem, ki so ga na tem kongresu sestavili, je vseboval naslednje poglavitne ugotovitve, perspektive in naloge: — Slovenski narod je v nevarnosti, kakršna mu še nikdar ni grozila; — Fašistične države mu pretijo z razkosanjem in uničenjem; — Pred to nevarnostjo mu reakcionarna, monarhistična Jugoslavija ne daje nobene zaščite; UDELEŽENEC KONGRESA PRIPOVEDUJE O organiziranju kongresa, ki je moral potekati v naj večji tajnosti, govori Miha Marinko, s katerim smo se imeli priložnost pogovarjati. „Bil sem eden prvih, ki ga je tovariš Kardelj poklical na sestanek tisto zimo, ko se je vrnil iz Moskve. Takrat sem bil konfiniran v Trbovljah, na sestanek pa me je poklical v Ljubljano, kjer sva se dobila pri aerodromu. Kardelj, ki se je ravno vrnil iz tujine, je prinesel precej novic, med njimi tudi sklep o deklariranju Komunistične partije Slovenije. Njegov največji prispevek Slovencem, delo o slovenskem nacionalnem vprašanju, pa je bil takrat že dokončno izoblikovan in je tudi največ prispeval v 'borbi slovenskega naroda za obstoj v najtežjih trenutkih njegove zgodovine. Naše bojazni, da bi ustanovitev Komunistične partije Slovenije lahko pomenila oslabitev enotnosti Komunistične partije Jugoslavije, so se hitro ★★★★★★★★★★★★★★★ * * * * 4 * * * * * * * * * * * 40 let KPS Čebine št. 4, hiša komunista Barliča, kjer je v noči med 17. in 18. aprilom 1937 potekala ustanovitev KPS. in v naj bližji prihodnosti KP Makedonije. To je bilo potrebno, da bi se učvrstil boj proti nacionalističnim vplivom in da bi se laže in hitreje razvili lastni kadri iz delavskih vrst med zatiranimi narodi. Konferenca je sprejela tudi sklep, da se v najkrajšem času izvedeta ustanovna kongresa KP Hrvatske in KP Slovenije. Do uresničitve 'sklepa je prišlo čez tri leta, ko je bil v noči od 17. na 18. april 1937 prvi ustanovni kongres komunistične partije Slovenije. Gorska vasica nad Trbovljami in Zagorjem, Čebine, je dala zavetje dele-9atom, ki so razpravljali o politični — Zato je potrebna kolektivna obramba vseh ogroženih narodov; — Zato mora Jugoslavija postati demokratična dežela, urejena kot zvezna država svobodnih, bratskih narodov; — Zato je treba sklicati konsti-tuanto; — Slovenski narod naj dobi svoj lastni, demokratično izvoljeni parlament; — Slovenski narod se ne more odpovedati svojemu staremu cilju: zedinjenju Slovencev v svobodni Sloveniji; — Naj živi sloga slovenskega ljudstva! pokazale za neupravičene, kajti akcijska učinkovitost se je samo povečala. Edvard Kardelj je poveril tehnično organizacijo konference za ustanovitev KP Slovenije okrožnemu komiteju Trbovlje, sam pa sem dobil nalogo, da poiščem na terenu zadosti varen kraj, poskrbeti pa sem moral tudi za organizacijo sprejema delegatov in njihovo varnost. Okrožni komite Trbovlje je izbral za kraj kongresa 780 metrov visoko ležečo cerkvico na Čebinovem, kjer je bil partijec Barlič ključar. Delegati so kasneje sklep spremenili ter imeli kongres v Barličevi hiši, ki se ji .po domače pravi na Čebinovem. Za sprejem delegatov so določili mene, Salomona, Hohkrauta in Farč-nika. Kardelj se je z izbranim krajem strinjal. Kraj, kjer naj bi bil kongres, je moral ostati v največji tajnosti, razen tehničnih organizatorjev in vodstva ni zanj vedel nihče. To je bilo prav gotovo v korist vsem delegatom, saj je onemogočalo vsakršno presenečenje. Javke za delegate kongresa so bile razstresene vsepovsod v Trojanah, Savinjski dolini, v Trbovljah, Hrastniku in Zagorjah, vse to so bili kraji, ki so bili približno dve uri hoda oddaljeni do mesta konference. Delegati so prihajali na kongres posamič, čim bolj neopaženo, kajti večina jih je bila poznanih ne le v krogih političnih somišljenikov, temveč tudi žandarmeriji. Precej je bilo tudi konfiniranih, ki so morali za svojo odsotnost vedno poiskati alibi. Vse to so bili vzroki, da je konferenca smela trajati le eno noč — daljše odsotnosti si skorajda nihče ni upal privoščiti. Delegati so prihajali po različnih poteh, večkrat so ubirali „ob-voznice", da bi za seboj zabrisali sled. Delegati, ki so na Čebine prihajali z vseh koncev Slovenije, so se pripeljali bodisi z vlakom, z avtobusi pa tudi s kolesi. Na zbirnih mestih so se delegati spoznavali s pomočjo dogovorjenih parol, pa tudi s pomočjo poznanstva. Predvojni komunisti so imeli precej možnosti, da se spoznajo že pred kongresom — žal največkrat v zaporih. Na ustanovni kongres je prišlo 13 delegatov: Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Franc Salamon, Pepca Maček, Vencelj Perko, Janez Marentič, Ignac Tratar, Ivan Tominc, Albin Vipotnik, Franc Farčnik, Jože Butinar, Alojz Hohkraut in, seveda, jaz. Danes živijo še Vencelj Perko, Edvard Spominska plošča udeležencev ustanovnega kongresa KPS v sobi, kjer so se zbrali delegati Prav gotovo ni slučaj, da so organizacijo ustanovnega kongresa zaupali trboveljskim komunistom. Rudarski proletariat je bil vedno revolucionarno usmerjen, pa tudi mnogi vidnejši revoluciomrji so izšli iz njihovih vrst. Na sliki posnetek iz trboveljskega muzeja, kjer so zbrana obsežna pričevanja iz predvojnega obdobja. Kardelj, Pepca Mačkova, Franc Leskošek in jaz." Manifest, ki so ga na kongresu sprejeli, so naslovili na delovno ljudstvo in vse Slovence, v uvod pa so zapisali Prešernovo Zdravljico. Izbrali so tudi Centralni odbor Komunistične stranke Slovenije, ter ugotovili, da je sestavljen iz 58,3% delavcev, 16,7% kmetov in obrtnikov ter 25 % intelektualcev in nameščencev. Politična akcija slovenskih komunistov seveda ni ostala nezapažena, buržoazna oblast je nanjo hitro reagirala. Eden od dokumentov, ki to dokazuje, je okrožnica Dravske banovine, izdana 3. avgusta 1937. Le-ta je seznanjala policijske in oblastne organe o pomenu ustanovnega kongresa KPS in o aktivnosti slovenskih komunistov. V njej je bilo med drugim zapisano: OKROŽNICA DRAVSKE BANOVINE Dogodki zadnjih mesecev dokazujejo, da komunistična akcija v dravski banovini res narašča in da dobiva nove oblike ... Od značilnejših pojavov se omenjajo: Komunisti so priredili ali skušali prirediti izlete v masah na deželo. Izletov se je vedno udeležilo več znanih komunistov. Pretvorili so jih v nedovoljena zborovanja ter so nastopali razni govorniki in delili propagandni material ... Ob prihodu predsednika JNS Živkoviča Petra v Slovenijo ... so izdali letake, v katerih vabijo druge skupine na strnjen nastop proti fašizmu, za demokratizem in slovenstvo. ... V poslednjih dneh so priredili „španski teden". Pojavili so se tu in tam napisi za špansko ljudsko fronto, izdali so brošuro „Mučeniška Španija", katere razširjanje je že prepovedano. ... V komunističnem pokretu se udejstvujejo zlasti ta koz va ni robijaši, t. j. že kaznovani komunisti, ki so se v zaporih gotovo najbolje pripravili na borbo. V isti okrožnici je napisana tudi zahteva po ostrih policijskih ukrepih, vse od nenadnih hišnih preiskav pa do skrbnega nadzora komunističnega delovanja. Komunisti so bili v tistem času res maloštevilni, zato pa so imeli velik vpliv. Pomemben prispevek temu je bila nedvomno njihova akcijska usmerjenost, ki je odkrito razkrivala kapitulantsko politiko stare Jugoslavije, pokazala na nerešeno in zelo pereče nacionalno vprašanje in nemalokrat osvetlila politiko dvomiselnih politikantov svojega časa. Leta 1938 je Edvard Kardelj pod psevdonimom Sperans napisal njigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in s tem udaril žebelj po glavi. Bil je prvi, kije kritično in kompleksno obdelal slovensko nacionalno vprašanje. Knjigo je leta 1939Izdala Naša založba, imela pa je zelo velik politični pomen. Leta 1938, v noči od 16. in 17. april, je bila v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini prva konferenca komunistične partije Slovenije. Udeležili so se je predstavniki vseh okrožnih organizacij partije v Sloveniji, člani CK KPS, med udeleženci pa sta bila tudi Josip Broz—Tito in Edvard Kardelj. Konferenca je potekala v ozračju nedavne nasilne priključitve Avstrije v Miha Marinko v pogovoru z Barličevo mamo. Nemčiji, ter odkrito pokazala, da je „anschlus" nov korak v stremljenjih nemškega fašizma in prvi Hitlerjev udarec proti samostojnosti slovenskega naroda. V resoluciji, ki so jo na konferenci sprejeli, poudarjajo, da Slovenci lahko najdejo zaščito pred naraščajočim hitlerizmom samo v svobodni, demokratični Jugoslaviji. KPS je zato znova poudarila potrebo po združitvi vseh Slovencev. Joštov mlin v Medlogu pri Celju je bil kraj, kjer se je sestala v noči med 31. decembrom 1939 in 1. januarjem 1940 druga konferenca KPS. Na njej so obravnavali politične in organizacijske naloge partije v zvezi z izbruhom vojne in sporazumom Cvetko-vič-Maček, tretja konferenca junija istega leta pa je že razpravljala o zbiranju najširših plasti slovenskega naroda v enotno fronto, o boju za ljudsko vlado in za dosledno naslonitev Jugoslavije na Sovjetsko zvezo. Navzočih je bilo 45 delegatov, CK KPJ pa je zastopal Josip Broz-Tito. Takrat so v sklepu resolucije zapisali, da je komunistični partiji Sloveniji potrebna največja budnost in disciplina ter odpor proti vsem elementom, ki bi poskušali razvodeniti njeno linijo in razbiti njeno enotnost in jo tako onesposobiti za izvršitev njene zgodovinske naloge. Stane Fleischman INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Sindikat pred novimi nalogami Zaključki letne skupščine sindikalne konference Elektromehanike Na seji sindikalne konference ISKRE — Elektromehanike, 24. marca letos so bili sprejeti zaključki letne skupščine sindikata, ki bodo osnova za delo sindikalne organizacije v letošnjem letu. S temi zaključki sprejemamo delegati konference in OOS naloge in plan dela za prihodnje obdobje. Služili nam bodo kot vodilo in napotilo za izvajanje akcij v letošnjem letu in oceno opravljenega dela na naslednji letni skupščini. Eri tem se zavedamo odgovornosti naše organizacije pri uveljavljanju in krepitvi delavskega samoupravljanja in rezultatov, ki izhajajo iz te naloge za vse članstvo. V poročilu letne skupščine so bile začrtane nekatere naloge, ki jih moramo v tem letu izvajati v kar najširšem obsegu. Te naloge seveda ne predstavljajo edinega dela, saj se sproti porajajo nove akcije in naloge, ki izhajajo iz dela, in tudi napotila višjih forumov. Pri uresničevanju nalog bomo v bodoče bolj natančno označevali njihove nosilce, tako na ravni konference kot tudi v osnovnih organizacijah. Pri izvajanju nalog naj nam ne manjka objektivne kritičnosti pri ocenjevanju rezultatov našega skupnega dela. Zavedati se moramo, da smo v akcijah lahko močni samo v skupnem delu in ne kot posamezniki. To pa je tudi pravilo in odsev naših delegatskih samoupravnih odnosov. Velik kvalitetni napredek v našem socialističnem delavskem samoupravljanju predstavlja lani sprejeti Zakon o združenem delu. Delo organov in organizacij sindikata mora v bodoče biti usmerjeno predvsem v poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov tako v temeljnih kot tudi drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih. Pri tem gre za vse razsežnosti samoupravljanja, ki izhajajo iz Zakona o združenem delu, ustave, Zakona o družbenem planiranju in drugih dokumentov, katerih cilj je reševanje problemov in uspešno gospodarjenje. Težišče delovanja za poglabljanje in spreminjanje samoupravnih odnosov v družbenopolitičnih akcijah bo vsekakor v osnovnih organizacijah, seveda ob podpori vseh ostalih organov in organizacij. Samoupravljanje v pravem pomenu bo resnično uveljavljena oblast združenih delavcev, ki morajo razpolagati s svojim živim in minulim delom. Med najpomembnejšimi nalogami v prihodnjem obdobju bodo prizadevanja za doseganje čim boljših rezultatov na področju gospodarjenja. Osnovo za veliko skrb na tem področju naj predstavljajo rezultati iz preteklega obdobja, ki nam dajo dovolj idej kako bomo s pravočasnimi ukrepi za izboljšanje gospodarjenja na vseh ravneh dosegali optimalne učinke. Pri tem ne smemo pozabiti na dvig produktivnosti, saj še vedno razpolagamo z dovolj velikimi rezervami. Seveda moramo biti realni, saj je na nekaterih področjih dela rezerve več, drugje spet manj. Torej bomo gledali na opti-malnost. Na področju dohodkovnih odnosov bomo letos vsekakor napravili pomemben korak v smislu konkretizacije predloga, da lahko razpolaga s sredstvi iz tekočega in minulega dela le tisti, ki jih ustvarja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na specifično dejstvo, da proizvajamo z družbenimi sredstvi, in da se ne bomo s podjetniškim obnašanjem oddaljili od začrtanega sistema. Pri delitvi sredstev in vrednotenju dela moramo izhajati iz neposredne povezave med produktivnostjo tako živega kot minulega dela in doseženim dohodkom. Vrednotenje dela na vseh področjih naj bo realno, v okviru določenih faktorjev, ki služijo kot osnove in naj se izkaže v rezultat ilr vsakega dela. Želimo torej realno in pravično vrednotenje dela, ki naj bo tudi osnova za delitev dohodka. Uveljaviti moramo načelo: za enako delo enak dohodek, seveda ob upoštevanju pogojev dela. Merilo za rezultat dela naj bo sklop vseh dejavnikov, ki vplivajo na, produktivnost. Vsekakor pa morajo biti osnova rezultati dela. V danih pogojih delovanja se moramo zavedati dejstva, da postaja skrb socialne varnosti zaposlenih vedno aktualnejša. Zato moramo ukrepati in to vprašanje reševati, saj imamo na razpolago dovolj sredstev in instrumentov, s katerimi lahko preprečimo situacije, ki bi lahko na kakršenkoli način ogrožale standard delavca. V naši vnemi za določenimi cilji smo največkrat prav pri standardu zaposlenega mislili le individualno. Pozabili pa smo na družbeni standard, to je naše okolje, v katerem živimo. Na tem področju smo na poti, ki kaže določene rezultate v smislu realizacije. Vendar nas v tem letu in tudi v bodoče še vedno čakajo naloge, ki jim moramo posvetiti več pozornosti. Ne smemo pozabiti, da tudi naše okolje in družbeni standard pomenita dokaj veliko postavko, ki neposredno vpliva tudi na rezultate našega dela. Na področju informiranja nas v letošnjem letu kot prva kvalitetna oblika čaka uresničitev delovanja delovnih skupin. Zavedati se moramo, da je dobra informacija, interpretirana obojestransko, izredno pomembna postavka v utrjevanju samoupravnih delegatskih odnosov. Plan dela, ki smo si ga zastavili v preteklem letu, moramo vsaj v prvi polovici letošnjega leta uresničiti. Pri tem mislimo tudi na reorganizacijo zborov delovnih ljudi, saj nam sedanja oblika prav gotovo ne daje vedno realne slike in mnenj delavcev. Večjo pozornost moramo posvetiti družbenemu izobraževanju, ki je trenutno na nezadovoljivi ravni, in ne le strokovnemu izobraževanju. Čim več bo med nami sodelavcev z dovolj velikim kapitalom kvalitetnega znanja, tem lažje bomo uresničevali naša samoupravna načela in jim večkrat dodajali nove kvalitetne oblike. S tem bomo dopolnjevali sedanje stanje. Zato si moramo prizadevati, da bomo izkoristili vse možne načine izobraževanja. Letos moramo bolj temeljito izkoristiti tudi klub samoupravljalcev, katerega soustanovitelj smo tudi mi. Namen kluba je izobraževanje neposrednih proizvajalcev. Program izletov in srečanj aktiva invalidov Komisija za rekreacijo in izlete invalidov pri aktivu invalidov je za leto 1977 pripravila naslednje izlete in srečanja, ki so v okviru danili finančnih možnosti: bližajo. To je smer preko Kranjske gore, Vršiča s kratkim postankom pri izviru Soče, po prijazni dolini Trente in toliko opevane doline Soče v Gorico. Tu bo v hotelu Argonavti dovolj paše za vsakogar in tudi možnost kopanja. Tudi samo mesto bo marsikoga presenetilo. Preko Postojne in Ljubljane bomo v Kranju zaključili to enodnevno potovanje. V septembru V maju — Dvodnevni izlet preko Celja, Maribora, Gornje Radgone-Radenc in Murske Sobote v Moravske Toplice. Naslednji dan bi se preko Radenc, Kapele in Ptuja vrnili domov. Izlet je povezan s kopanjem v toplicah. - V prvih dneh septembra bomo pripravili srečanje z invalidi, našimi bivšimi sodelavci v pokoju. Srečanje bo pod Triglavom v dolini Vrat. Podrobnejše informacije o posa-meznili izletih bodo objavljene naknadno. V juniju - Izlet, ki je namenjen tudi vsem tistim, ki čutijo vsaj trohico ljubezni do sinjih višav in se jim težko peš pri- Komisija obvešča vse svoje člane, da letos aktiv zaradi kolektivnega dopusta ne more zagotoviti polne zasedenosti sobe za člane pri Zavodu za letovanje. Zato se ne bodo odločili za najem počitniških kapacitet. Člane prosimo za razumevanje. Med pogoje, ki vplivajo na boljšo produktivnost in počutje zaposlenih na delovnih mestih, spada tudi družbena prehrana. Zato smo dolžni poleg urejenosti delovnega mesta in okolice poskrbeti tudi za kvalitetnejšo prehrano med delom. In kar je bistveno — omogočiti moramo vsakemu zaposlenemu koriščenje le-te, na tak način in v takšnih pogojih, ki kažejo našo kulturo na tem področju. Eno izmed vprašanj, ki mu moramo posvetiti več pozornosti, je tudi aktivna rekreacija in oddih. Pri tem ne smemo misliti le na letni oddih, temveč moramo preko naših društev organizirati takšne oblike rekreacije med delom in po delu, ki vplivajo na počutje delavca. Naši sindikalni dejavnosti moramo nameniti dejansko nove oblike dela, ki naj se kažejo v novih kvalitetah in ne več v stari, dokaj zakoreninjeni miselnosti članstva. Sindikat vidijo velikokrat le kot servis za najrazličnejše dejavnosti. Dolžnost nas vseh pa je, da damo sindikatu s svojim aktivnim-delom tisto avantgardno in dejansko moč, ki mu pripada. Obvestilo stanovanjske zadruge Stanovanjska zadruga Iskre—Elektromehanike Kranj obvešča vse kupce stanovanj in prosilce za dodelitev kredita pri Samoupravni skupnosti Kranj, da je bilo v časopisu GLAS dne 29. marca 1977 objavljenih več razpisov. Od teh sta dva zanimiva tudi za naše delavce — individualne graditelje in delavce, ki želijo kupiti stanovanje v bloku. Vse kandidate, ki se žele prijaviti na enega od razpisov, prosimo naj jih pozorno preberejo. Delavci Stanovanjske zadruge bodo zaradi preobremenjenosti lahko le izjemoma dajali pojasnila. Prosilcem — kandidatom za dodelitev kredita za individualno gradnjo bo Stanovanjska zadruga izračunavala vsote in izdala oziroma izračunavala izjave OZD, da se lahko udeležijo natečaja, po 10. aprilu 1977. Do tedaj naj si kandidati preskrbijo ostalo potrebno dokumentacijo. Prosilce, ki želijo kupiti stanovanje, prosimo, da vso potrebno dokumentacijo dostavijo Stanovanjski zadrugi do vključno 20. aprila, da bo mogoče ogledati stanovanjske razmere kandidatov za odkup, sprejeti ustrezne sklepe samoupravnih organov, podpisati izjave o pristanku delovne organizacije itd. Vse kandidate prosimo za razumevanje. Uradne ure za stranke Stanovanjske zadruge Iskre, v mesecu aprilu bodo izjemoma vsak dan od 6.30 do 8.30 ure, ob torkih in četrtkih pa od 7.00 do 11. ure. Obenem obveščamo vse posojilojemalce, ki so koristili posojilo v letu 1976, pri Stanovanjski zadmgi Iskra, da jim bomo v mesecu aprilu odtegnili od OD stroške in provizijo na odobreno posojilo, kot je določeno v posojilni pogodbi (točka 6). Stanovanjska zadruga Referendum uspel V petek, 25. 3., smo prvikrat v temeljnih organizacijah odločali z osebnim izjavljanjem — referendumom, tako kot določa Zakon o združenem delu. Glasovanje je bilo izvedeno za spremembe in dopolnitve: 1 — statuta v zvezi z odpiranjem žiro računov in ustanavljanjem novih oddelkov za ekonomiko, 2 — samoupravnega sporazuma o razdeljevanju osebnih dohodkov in nadomestil (regresi, potni stroški, jubilejne nagrade), 3 — predlog za odkup zemljišča za gradnjo rekreacijskega centra Iskre v Pineti. Za posamezne predloge so bili rezultati naslednji: 1. Statut Volilnih upravičencev 8.736 ali 100% Volilo 7.531 ali 86,2 % Glasovalo za 5.390 ali 61.7 % 2. Sporazum o OD Volilnih upravičencev 9.276 ali 100 %, Volilo 8.000 ali 86.2% Glasovalo za 5.874 ali 63,3 % 3. Pincta Volilnih upravičencev 9.442 ali 100% Volilo 8.143 ali 86,2% Glasovalo za 1.740 ali 1 8,4 % Predlog za Pineto ni bil sprejet. Udeležbo na referendumu lahko ocenimo kot dobro glede na to, da je bil referendum na petek. Presenetljivo pa je veliko število neveljavnih glasovnic v TOZD Števci. Mehanizmi, Vega in Skupna proizvodnja. Referendum je prosta odločitev posameznika, kako se odloči in lahko glasuje za ali proti, neveljavna glasovnica pa kaže na slabo informiranje, protest in nezainteresiranost za samo- upravne odločitve. Zaradi tega bo potrebno v naštetih temeljnih organizacijah napraviti posebno analizo. Referendum bo v bodoče postal redna oblika odločanja o posameznih najpomembnejših zadevah. Priprave na prvi referendum in rezultati nam lahko služijo kot napotek za nadaljnje delo. PREGLED PO TOZD Izid referenduma od 25. 3. 1977 TOZD VOLILNIH I. Statut II. OD HI. Pineta UPRAVIČENČEV Izid v % Izid v % Izid v % 1. ATC 1.013 62,5 65,7 14,4 2. TEA 1.530 54,2 55,8 13,8 3. ŠTEVCI 1.097 52,1 55,1 7,8 4. STIKALA 333 55,6 53,2 12,3 5. MEHANIZMI 281 64,0 56,9 29,8 6. ERO 433 64,7 63,7 13,4 7. TEL 408 65,7 67,9 21,3 8. INSTRUMENTI 510 77,1 71,0 36,0 9. VEGA 442 61,1 59,3 24,2 10. ELEKTRONIKA 298 58,0 69,5 32,6 11. ORODJARNA 294 60,9 67,3 4,8 12. MN 180 70,6 73,9 12,2 13. SP 420 52,1 58,8 23,0 14. VZDRŽEVANJE 379 63,3 68,6 10,8 15. RESTAVRACIJA 73 83,0 86,0 46,0 16. SKUPNE SLUŽBE 1.045 74,9 75,5 23,3 17. TEN 540 - 63,2 30,9 18. EO 166 - - 14,5 SKUPNO 9.442 61,7 63,3 18,4 Za temeljni organizaciji: MSO in IPT še ni podatkov! N. Pavlin Računalništvo Podpisan sporazum med Iskro in Commercem V prejšnjem tednu je bil podpisan sporazum o prenosu dejavnosti zastopanja za prodajo računalnikov iz podjetja Commerce Ljubljana v Iskro Elektromehaniko Kranj. S tem podpisom je končano prvo obdobje pričetka proizvodnje računal- Komisija za izlete in rekreacijo invalidov SREČANJE KOVINE INVALIDOV ELEKTROMEHANIKE ELEKTRO- Aktiv invalidov Iskre Elektromehanike že nekaj let uspešno sodeluje z aktivom invalidov Elektrokovine iz Maribora. Letošnje srečanje je bilo 19. marca v Kranju, v hotelu Jelen. Izmenjave mnenj o vseh smereh invalidskega delovanja so zelo koristne za obe strani. Gostje iz Maribora so si po razgovorih skupaj z našimi invalidi ogledali veličastni spomenik v Dražgošah. Popoldne so sc udeležili proslave ob mednarodnem dnevu invalidov, ki jo je organiziralo društvo invalidov Kranj. Organizatorjem proslave gre vse priznanje za uspešno in brezhibno izvedeno prireditev. niških sistemov v Iskri Elektromeha-niki, kjer je za to organizirana posebna temeljna organizacija Tovarna računalniških sistemov. Pri tem je potrebno posebej omeniti odločitev kolektiva Commerce Ljubljana, ki je dolga leta zastopal firmo Philips za prodajo, konsignacij0 in servisiranje računalnikov in je p° omejitvi uvoza računalnikov pričelo takoj iskati proizvodno organizacijo, ki bi pričela z izdelavo teh potrebnih izdelkov doma in tako zagotovila čimprejšnjo domačo proizvodnjo. Takih odločitev v našem gospodarstvu ni veliko; odločitev, da preide desetina delavcev s sredstvi v drug kolektiv, za delovno organizacij0 zanesljivo ni smotrna, vendar pa odločitev dobi drugo vrednost, če gledamo, da s tem pridobi slovensko h1 jugoslovansko gospodarstvo osnovo za proizvodnjo računalnikov in zmanj; šano odvisnost od uvoza — to pomen) pomemben in družbeno rentabilen -ukrep. Iskra doslej še ni dokončno izbrala partnerja za licenčno in kooperacijsko proizvodnjo, ker pred dokončno odločitvijo kaže opraviti temeljito analiz0 zaradi daljnosežne in pomembne odl°' čitve. Od izbire partnerja pa je tudi odvisno, kdaj bomo lahko dobili prvi p0' slovni računalnik, v katetem bo vgrajeno tudi domače delo. N. Pavli0 r ZAHVALA Sindikalni organizaciji „lskra" Kranj, se od srca zahvaljujem za čestitko ob 8. marcu in denarno pomoč v času moje bolezni Angela Vrhovnik V_. J INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Odgovorno izvrševanje nalog V DO Industriji elementov za elektroniko so se že lani intenzivno pripravljali na sprejetje in izvajanje Zakona o združenem delu. Tako so najprej izvedli analizo preteklega in obstoječega stanja na področju dohodkovnih odnosov ter s tem v zvezi samoupravne organiziranosti. Pri tem so med drugim ugotovili, da se pojavljajo namesto teženj po vsebinskih spremembah na osnovi dohodkovnih povezav le želje po organizacijskih. Zato so sprejeli temu ustrezne zaključke: — spremembe medsebojnih odnosov na podlagi organizacijskih modelov niso dopustne — v iskanju ustrezne dohodkovne povezanosti morajo komunisti in sindikat preko medsebojnega informiranja omogočati vsebinske spremembe — dosedanji sporazumi in temelji plana za obdobje 76—80 že opredeljujejo principe dohodkovne povezanosti. Zato jih je potrebno konkretizirati v novih samoupravnih sporazumih — ~ komunisti in sindikat morajo v svojih sredinah sprejemati stališča do predlogov novih odnosov na podlagi ZZD In tu se velja zdaj posebej potruditi — čas je, da začnemo izpolnjevati sklepe ter uresničevati zakonska določila. TOZD naj ne bi čakale, kaj bodo ukrenile skupne službe, ampak naj prihajajo s svojimi pobudami v omenjenem smislu. Če hočemo doseči pozitivne rezultate, se bo treba aktivno ukvarjati z zastavljenimi nalogami. Opredeliti bo npr. treba delitev dela in funkcij posameznih služb, med drugim komerciale, na relaciji TOZD — DO - SOZD. Člani ZK in sindikata tako v DO kot v TOZD še premalo poudarjajo spremembe, ki jih prinaša novi Zakon o združenem delu. Malo več akcijske prodornosti bi prav gotovo pripomoglo k hitrejšemu uresničevanju njegovih določil. Zavedati se namreč moramo, da se nanj navezuje niz drugih zakonov. In če ne bomo sledili tudi - bistvenim določilom slednjih (npr. Zakona o ljudski obrambi ter Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah), ne bo mogoče zasledovati niti izvajanja ZZD. USTREZNO IZOBRAŽEVANJE JE BISTVENEGA POMENA Za vse člane izvršnega odbora sindikata, nosilca te akcije, kot tudi za ostale člane sindikata in ZK so bili lani in letos organizirani izobraževalni seminarji. Pripravljeni so bili na ljubljanskem področju, zajemali pa so tematiko Zakona o združenem delu s teoretičnimi osnovami marksizma. Po tej plati je bil začetek dobro zastavljen. V sami DO IEZE so nadalje podrobno proučili tudi akcijski program sveta ZK ZPI. OKREPITI AKTIVNOST Sedaj gre torej za dosledno izvajanje njegove vsebine. Pri tem je ena od prednostnih nalog izvesti analizo obstoječih samoupravnih aktov. Rok za njeno izvedbo je potekel 15. marca letos. V tem času naj bi bile članom družbenopolitičnih organizacij posredovane tudi teze o uvajanju družbenoekonomskih odnosov v DO IEZE. O vseh teh vprašanjih je že razpravna! tudi širši politični aktiv DO. K delu pa si prizadevajo pritegniti še novo ustanovljeni aktiv mladih komunistov. Glede na to, da so lani gospodarili v zaostrenih pogojih, je bila okrepljena tudi politična in samoupravna dejavnost. Z njo ne nameravajo prekiniti. To potrjuje tudi njihov sklep, da bodo za neizvajanje sprejetih obveznosti zahtevali samoupravno in politično odgovornost. Ravno na omenjen način namreč lahko uspešno prilagodijo izhodišča svojega akcijskega programa tudi letošnjim pogojem, začenši z zaključnim računom za 1. 1976. Zakon bo tem laže izvajati čimveč bodo prigospodarili. Da ne bi spet ostalo le pri besedah, so v zvezi z letošnjim gospodarjenjem v dogovoru s samoupravnimi organi in vodstvenimi delavci sprejeli še naslednje sklepe: Proizvodnja: - plan 1977 je postavljen na polno izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti in je zato prvenstvena naloga vodstev TOZD, da jih maksimalno izkoristimo, - DS TOZD morajo vsak mesec obravnavati izvrševanje plana in stroškov proizvodnje prejšnjega meseca. V primeru neizvrševanja je potrebno sprejeti ukrepe in po potrebi klicati na odgovornost za to zadolženo osebo v TOZD, — DS TOZD mora vsake tri mesece obravnavati izvrševanje plana in stroškov prejšnjih treh mesecev ter predlagati potrebne ukrepe, - izvrševati se morajo stalni pregledi zalog R-3, R-6. Delegatske informacije Pred 7. zasedanjem DS IEZE Delavski svet DO Industrije elementov za elektroniko se bo sestal na svojem 7. zasedanju 8. 4. t. m. Dnevni red zasedanja je zelo obsežen (15 točk), zato bi na tem mestu opozorili le na nekatere najvažnejše točke. KRATEK POVZETEK VAŽNEJŠIH TOČK DNEVNEGA REDA Stanje projekta Mikroelektronika: strokovnjaki DO so do sedaj izbirah opremo, razčiščevah tehnične podrobnosti s projektanti ter intenzivno sodelovali s TOZD Iskre pri opredeljevanju uporabe integriranih vezij. Fakulteti za elektroniko so predlagali, naj organizira dopolnilno izobraževanje na področju mikroelektronike. Takšen program bo omogočil slušateljem iz Iskre hitrejšo preusmeritev razvoja elektronskih sistemov na °Snovi tehnologije integriranih vezij Po naročilu. Izdelali so predlog kooperacijske pogodbe in izboljšali idejni projekt. Dogovorili pa so se tudi za specializacijo svojih strokovnjakov v tehnologiji procesiranja. Sedaj so v celoti pripravljeni na pričetek projektov. Med važnejšima sta vsekakor tudi Poročili o poteku sanacije v dveh TOZD - polprevodnikih in Keramičnih kondenzatorjih. Obširnejše poročilo o uspešnem saniranju Polprevodnikov smo objavili v letošnji 12. št. našega glasila, zato tokrat nekaj osnovnejših ugotovitev iz delegatskega gradiva o stanju v TOZD KEKO: pri-nianjkuje predvsem strokoven pristop k organizacijskim in tehnološko- tehničnim nalogam, ki jih zahteva sodobno poslovanje. Ugotoviti je treba tudi najugodnejšo obliko programa kera-ntičnih kondenzatorjev, glede na sedanje in bodoče stanje na tržišču. Enot-na osnova vseh izračunov morajo biti Uvozne cene. Delegati bodo med drugim odločal hidi o spremembah osnutka samo upravnega sporazuma o skupnil osnovah in merihh za oblikovanje in delitev sredstev OD. Obravnavah bode iudi predlog sprememb in dopolnite\ ^mo upravnega sporazuma o osnoval *n merilih za razporejanje dohodka ir delitev sredstev za OD delavcev kovin ske in elektroindustrije ter proizvodne norti SRS. Sledilo bo poročilo o po slovanju DO v 1. 1976, prvi del pred °ga gospodarskega načrta za I. 197' ter samoupravni sporazum o dolgo r°čnem združevanju dela in sredstev *}a področju razvojno-raziskovalnegt dela. Med pomembnejše točke dnevneg; reda sodi tudi samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju pri urejanju skupnih zadev v Iskrinem kompleksu v Stegnah v Ljubljani. Podpisnice naj bi poskrbele za: gospodarno, racionalno in smotrno gospodarjenje ter upravljanje in vzdrževanje že zgrajenih skupnih objektov, skupno načrtovanje izrabe razpoložljivega zemljišča ter urbanizacije celotnega kompleksa, združevanje sredstev za izgradnjo skupnih objektov družbenega standarda in drugih infrastrukturnih objektov in za združevanje in skupno urejanje drugih skupnih zadev, ki združene pomenijo za podpisnike boljšo izrabo razpoložljivih kapacitet, višjo kvahteto ter racionalnejše delo in poslovanje. Izvajanje nalog, ki izhajajo iz teh skupnih ciljev podpisnice poverijo delovni organizaciji Iskra Invest servis, ki bo zaupane naloge izvajala s smotrno uporabo razpoložljivih sredstev, njihovo čim popolnejšo uporabo, prihranek na materialu in energetskih virih, boljšo organizacijo dela ter vključevanjem znanstveno tehničnih dosežkov na tem področju. Sredstva za izvajanje potrjenih del po tem sporazumu zagotavljajo podpisnice na osnovi vsakoletno potrjenih letnih planov predvidenih del. Sredstva za investicije pa združujejo posebej. Iskra ISE prevzame v svoj sestav vse tiste kadre, ki so sedaj organizirani v delovni skupnosti strokovnih služb DO Iskra IEZE, opravljajo dela upravljanja in vzdrževanja na sredstvih v skupni uporabi. VBR Zaposlovanje in nagrajevanje: — zaposlovanje mora upasti. Novih kadrov ne zaposlujejo. Z obstoječim številom zaposlenih naj bo izvršen plan za 1. 1977. Dopustno je le zaposlovanje strokovnih delavcev, — sistem OD je potrebno prilagoditi rezultatom dela. Izplačila OD morajo biti odvisna od rezultatov in od ustvarjenega dohodka. Prodaja: — izvoz ostaja še vedno kot ena izmed prioritetnih nalog DO, — na svetovnem trgu se moramo vsi obnašati normalno (sprejeta naročila je potrebno izvrševati v potrjenih rokih), — vso pozornost je potrebno posvetiti kvaliteti, — o reklamacijah je potrebno razpravljati na samoupravnih organih, — komercialna služba mora redno zasledovati in poročati samoupravnim organom o realizaciji izvoza, — ukrepati je potrebno proti tistim TOZD, ki ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti, — na zalogo lahko delamo samo v soglasju s prodajo. Amortizacija proizvodnje — takoj je potrebno pristopiti k izdelavi projektov, ki bi omogočili povečanje mehanizacije obstoječe proizvodnje in s tem povečanje storilnosti. O gornjih sklepih morajo razpravljati in jih izvrševati vsi samoupravni organi in vodstvene strukture v DO in TOZD. VBR Iskra je m sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prikazala delovanje električnih ročnih orodij iz družine Klip-klap. Za demonstracijo je bilo med obiskovalci sejma izredno veliko zanimanje. Tudi predsednik KO 00 Sindikata ZP Jože Čebela je sodeloval v razpravi, desno predsednik 00 sindikata TOZD TVPržap, Boško Jovičevič. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Sindikat razpravljal o poslovanju Konec aprila je bila seja predsedstva sindikata DO Široka potrošnja. Glavna točka dnevnega reda je bilo poslovno poročilo DO. Predsedstvo je kritično analiziralo poslovanje in poslovne uspehe in sklenilo, naj TOZD nadaljujejo z dosledno politiko stabilizacijskih prizadevanj. Poslovno poročilo je podal in komentiral direktor plansko-analit-skega področja Jože Vidic. Povedal je, da je bil proizvodni program lani izpolnjen s 85 %, prodaja pa z 92 %. Izvoz so planirali nekaj nad devet milijonov dolaijev, dosegli pa 98 %, torej blizu devet milijonov dolaijev. Izvoznih načrtov v celoti niso uresničili zaradi odpadlega izvoza radijskih sprejemnikov v Zahodno Nemčijo, ker je kupec postavil prenizke cene. Proizvodnja je delala v zmanjšanem obsegu zato, ker se je prodaja na trgu ustavljala, zato so rajši zmanjšali proizvodnjo, kot bi kopičili zaloge in vezali obratna sredstva. Celotna delovna organizacija je poslovno leto 1976 zaključila s pozitivno bilanco, čeprav so imele nekatere TOZD manjše izgube, ki pa so vse krite z rezervnimi skladi. Direktor Vidic je povedal tudi vzroke za ne najboljši finančni učinek: ti so v zastoju prodaje ob novem Zakonu o zavarovanju plačil, nizkil; cenah končnih izdelkov, sorazmerno dragem repromaterialu in še nekateri. Sindikat je sklenil, naj letos vsa DO Široka potrošnja z internimi sanacijskimi in stabilizacijskhni prizadevanji poslovanje normalizira, ker so dane za to realne možnosti. Razpravljale! so poudarili potrebo, da- se dohodkovni odnosi čimprej uveljavijo. V razpravo je konstruktivno posegel tudi republiški sekretar za delo, Pavle Gantar. Povedal je, da se na republiški ravni prizadevajo uskladiti dohodkovne odnose na relaciji proizvodnja — trgovina — banka. Tako bi se sredstva, pridobljena z delom v organizacijah združenega dela spet vračala k viru — delavcem, ki so ga z delom ustvarili. Posebej je Pavle Gantar opozoril vse navzoče, da pri nas skušamo povečati proizvodnjo z večanjem števila zaposlenih. To pa je že negativno. Treba je isto doseči z avtomatizacijo in tehničnimi izboljšavami, kar bo zmanjšalo stroške in povečalo akumu-lativnost. Ne sme pa produktivnost stagnirati — to je smrt za gospodarstvo. Predsedstvo je tudi sklenilo, naj bi v vsej delovni organizaciji enotno delili dopustniški regres po tehle kriterijih: ivdor prejema otroški dodatek: L400 din kdor prejema OD do 5.000 din: 1.200 din OD od 5.000 - 7.000 din: 1.100 din OD nad 7.000 din: 1.000 din Masa za regres pa naj se formira v isti višini, kot bo izplačan regres zaposlenim. F. Kotar TOZD ANTENE Pomanjkanje kadrov zavira razvoj TOZD Antene na Vrhniki se že leta prizadeva za izboljšanje tehnologije in s tem za dvig storilnosti. Vedno pa ob teh naporih zadenejo ob trd zid realnosti - manjka jim kadrov. Zaposleni strokovnjaki se trudijo, toda uspejo poopraviti le tekoče proizvodne naloge. Za globlje posodabljanje in razširitev proizvodnje pa ni ljudi, ki bi v miru načrtovali tehnologijo proizvodnje in proizvodov. Predvsem ta problem jih tare, nam je povedal vodja tehničnega sektoija Janez Kastelic. Saj so naredili že marsikaj na tem področju. Izboljšali so tehnične postopke, pripravili, razvili in izdelali vrsto priprav in pripravic za njihove specifične namene, pa vendar menijo, da je to še vse premalo nasproti temu, kar bi lahko dosegli. Da pa ni kadrov je predvsem kriva bližina Ljubljane, ki nudi boljša in bolje plačana delovna mesta. Edina možnost, da bi dobili potrebne tehnične in ekonomske ljudi bi bila stanovanja. Teh pa Antene nimajo in za nakup so prešibki. Pomagati si bodo morali sami, to vedo, zato tudi štipendirajo več dijakov in študentov, nekaj delavcev pa se izobražuje ob delu. Idej jim ne manjka. Ena izmed potrebnih dejavnosti, če se bodo lotili proizvodnje skupinskih in polprofesio- v _________________V nalnih anten, je lastna montažerska dejavnost. Za montažna dela pri antenskih napravah že zdaj po Sloveniji in Jugoslaviji manjka podjetij, ki bi se ukvarjala s to dejavnostjo. Za to delo si bodo morali še pridobiti sodelavcev, čeprav jih niti ne bo lahko dobiti, saj za terensko delo po večini delavci niso navdušeni. Že letos bodo izvedli prvo fazo posodabljanja proizvodnje z nabavo nekaterih novih strojev, kar bo znatno pomagalo k izboljšanju tehnologije dela in povečanju proizvodnje. Zlasti pa je važno, da v sedanjem konjunkturnem času povečajo produkcijo, saj je povpraševanje po njihovih izdelkih tako veliko, da imajo že vnaprej prodano dvomesečno proizvodnjo. Težava je tudi z materiali. Dobavitelji se ne drže rokov in zaradi pomanjkanja nekaterih repromaterialov se jim kopičijo zaloge polizdelkov, ker manjkajo določeni deli za dovršitev izdelkov. Drugo vprašanje je cena. Kot proizvajalci širokopotrošnega blaga so pod kontrolo cen, proizvajalci surovin, oz. polizdelkov pa niso in ti drugi cene dvigajo, medtem ko cene antenam ostajajo iste. Tako se jim je letos podražil aluminij, ki je njihov glavni repromaterial in pločevina. Sicer pa se z vsemi sHami prizadevajo iti v korak z napredkom tehnologije. Te dni so postavili vhodno kontrolo, ki naj že ob začetku dela zagotovi temelj kvalitete. Poleg tega si prizadevajo, da ne bi ob dvigu kvantitete padala kvaliteta, kar je gotovo nevarno. KF INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA TOZD SVN Izredno pomembna točka dnevne- Prva seja novega delavskega sveta Volitve so za nami, rezultati so znani in tako v nekaterih temeljnih organizacijah delovne organizacije Iskra-Avtomatika že zasedanje novo izvoljeni delavski sveti. V TOZD SVN so v petek, 1. t. m. po poročilu volilne komisije, ki je ugotovila, da so vohtve potekale v skladu s samoupravnimi akti verificirali mandate novoizvoljenih članov sveta. Mandatna doba le-teh bo trajala do 1979. leta. Nato so na podlagi drugega odstavka 120. člena statuta izvolili novega predsednika in njegovega namestnika. Za predsednika je bil izvoljen Kermelj Franc, za namestnika pa Janez Gačnik. Nato so člani opravili volitve članov in namestnikov izvršilnih organov delavskega sveta. Le-ti se volijo za dobo dveh let in imajo pravice, obveznosti in odgovornosti po zakonu in samoupravnih splošnih aktih. Delavski svet je najprej imenoval komisijo v sestavi Magister Pavla, Zatler Jelka in Marko Anton, ki je izvedla volitve v poslovni odbor, odbor za samoupravne splošne akte in odbor za organizacijo. Izvoljeni so bili: a) Poslovni odbor: za člane: Beltran Branko, Pemuš Milena, Ponikvar Maijan, Tomič Mirko in Vardijan Vesna za namestnike: Golob Anton, Križ-mančič Angel, Škamperle Stane, Zadnik Marija in Zajc Jože. b) Odbor za samoupravne splošne akte: za člane: Bertoncelj Janez, Bagler Boris, Kalan Janez, Vidmar Sonja in Zatler Franc za namestnike: Kavšek Boris, Matič Ana, Mlinar Vojko, Povše Daniel in Ravnič Milan c) Odbor za o;ganizacijo: za člane: Ambrož Rihard, Giosen-to Bruno, Malovrh Stane, Skok Marija in Spruk Mitja za namestnike: Bilodjerič Jure, Kolman Franc, Kurent Franc, Lazar Karel in Sedev Angela. Izredno pomembna točka dnevnega reda je bila gospodarski plan za leto 1977. Podrobneje ga je obrazložil direktor TOZD SVN, Fedor Gregorič in pri tem povdaril, da bo plan prišel v sklop plana za celotno delovno organizacijo. Iz njega povzemamo: — plan proizvodnje: rast proizvodnje je za tekoče leto predvidena v višini 202 milijona 572 tisoč dinarjev. Omenjeno vrednost je potrebno razde-liti na proizvodnjo varilnih naprav, za katero je planirana najvišja vrednost, programskih naprav, elektroopreme, alarmnih naprav, železniških SV naprav, avtomatskih kegljišč, naprav za avtoceste in mehanskih podsklopov. Če pa jo pogledamo po mesečni delitvi, bo proizvodnja v preteklih prvih mesecih leta nekoliko nižja, čeprav še vedno v planskih okvirih. Celotna dinamika rasti za leto 1977 je v skladu s smernicami srednjeročnega programa, morda malenkost večja. — prodaja: glede prodaje je bil na-rq'en pregled po delih in sicer na prodajo v lastni branži, drugim branžam, izven ZP Iskre in na izvoz. Tako glede celotne prodaje predvidevajo, da bodo do konca leta dosegli v prodaji znesek v višini 195 milijonov dinarjev. Pri tem bo največ prispeval izvoz, ki bo glede na predvidevanja lahko celo za trikrat večji od lanskega. — kadrovska zasedba: Danes je v TOZD SVN zaposlenih 289 delavcev, do konca leta pa bo njihovo število narastlo do 336, kar je še vedno v mejah potreb, ki jih ima ta temeljna organizacija. Od tega naj bi bilo preko 200 delavcev s srednjo, visoko ali višjo izobrazbo in nekaj čez 100 ne in pol kvalificiranih. Pri tem pa stremijo predvsem za dvig strokovnosti kadrov tako tistih, ki prihajajo kot tistih, ki so v tej TOZD zaposleni. — izkoriščenost delovnega časa: direktor TOZD je imel pripombo le na višino nadur, (27000), ki sojih delavci v lanskem letu opravili in menil, da bo potrebno v bodoče čim več dela opraviti v rednem delovnem času. V nadaljevanju je obravnaval še plan nabave repromateriala za letošnje leto, investicije, v okviru katerih je omenil, da bo TOZD letos nadaljevala z izgradnjo tovarne, plan obratnih in osnovnih sredstev in plan prispevkov za splošno in skupno porabo. Ker je gospodarski plan za tekoče leto neposredno povezan s poslovnim poročilom za 76.leto in zaključnim računom, je direktor TOZD SVN nadaljeval: „Iz zaključnega računa je razvidno, da smo poslovno leto 1976 končali uspešno in da je bil ostanek dohodka dokaj iznad planiranega (celotni dohodek je bil za 1,5 % nad planiranim, porabljena sredstva pa za 4 % nižja od planiranih). — Samo poslovanje je bilo otežko-čeno zaradi izgradnje in rekonstrukcije tovarne ter vrste selitev in dograjevanj, ki še do sedaj niso končana. — Sodelovali smo pri srednjeročnem planiranju in sprejeli smernice programa do leta 1980. — Sprejeli in izdelali smo notranjo samoupravno zakonodajo in jo izpeljali do zasedbe delovnih mest. — Na področju družbenega standarda smo realizirali obrat družbene prehrane, kupili vrsto družbenih stanovanj in realizirali potrebe individualnih posojil. - Lahko bi trdil, da smo poslovali v skladu z zastavljenim planom in smernicami srednjeročnega razvoja.11 Po poslovnem poročilu za lansko leto je podal še nekaj smernic dela, ki jih bodo morali delavci TOZD v okviru letnega plana izpeljati do konca leta. In sicer: - dvig proizvodnje za 25—30 %, - vsklajevanje vseh samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu, - nadaljnja izgradnja in dokončanje plana 1976-80 in druge. Delavski svet je na svojem zasedanju obravnaval tudi predlog komisije za sistematizacijo in nagrajevanje in sprejel: - nova vrednost obračunskih kategorij kot meril za delitev sredstev za osebne dohodke naj se poviša za 13 %, - novo krivuljo za določanje stimulacije kot merilo za delitev sredstev za osebne dohodke po uspehih TOZD. Tako vrednost obračunskih kategorij kot krivulja sta sestavni del samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in gospodarskega plana TOZD za 1977. leto. Stimulacija in osebni dohodki se bodo obračunavali po novih merilih s 1. 4. 1977. ga reda je bila obravnava sanacije TOZD ELA in sicer združevanje sredstev za pokrivanje izgube in reševanje izplačil v breme sklada skupne porabe. TOZD ELA je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 848 milijonov dinaijev in ker je svoje vire za pokrivanje izgube porabila že ob zaključnem računu za leto 1975, je celotna izguba za leto 1976 ostala nepokrita. Ker zakon v pogojih in po-, stopku za sanacijo poleg ostalega določa v primeru, da izguba ni pokrita v 30 dneh po njeni ugotovitvi kot sankcijo izplačilo osebnih dohodkov samo v višini zajamčenih osebnih dohodkov. To pa bi imelo lahko izredno negativne posledice. Predvsem bi bila ogrožena socialna varnost delavcev omenjene TOZD , prav tako pa bi se poslabšali tudi predvideni poslovni rezultati za tekoče leto. Pokrivanje izgub je možno rešiti le z združevanjem sredstev rezervnih skladov vseh TOZD, združenih v Avtomatiko. Zato je bil izrečen predlog, da ta sredstva združujejo TOZD v obliki kredita z 11 % obrestno mero in vračilnim rokom v skladu s predzadnjim odstavkom samoupravnega sporazuma in sicer 50 % sredstev ostanka dohodka, katerega bo TOZD ELA izločala v sklade. — Delegati so se po krajši razpravi strinjali, da njihova TOZD skupaj z ostalimi v Avtomatiki pristopi k združevanju sredstev za kritje izgub v TOZD ELA in to tako, da združuje svoja sredstva rezervnega sklada v višini 1 milijon 391 tisoč dinaijev in v obliki kredita z 11 % obrestno mero. Ker pa TOZD ELA ni formirala sredstev za izplačila iz sklada skupne porabe in jih po letošnjem zaključnem računu za 1976. leto tudi ni mogla, bo ta sredstva potrebno združiti na nivoju Avtomatike. Zato je bil na zasedanju podan še en predlog: — da naj v TOZD SVN združijo 182 tisoč 700 dinaijev za zagotovitev potrebnih sredstev skupne porabe TOZD ELA in to v obliki kredita brez obresti za dobo treh let. Delegati so ta predlog osvojili in sklenili, da bodo pristopili k njegovi realizaciji skupno z ostalimi TOZD v delovni organizaciji Iskra-Avtomatika. Ostale temeljne organizacije bodo prispevale sredstva v višini, ki odgovaija njihovemu položaju v gospodarstvu in v kolikor bodo predlog na delavskih svetih osvojili. Š.D. Informacijski sistem za vodenje RTP 380 kV Beričevo Iskra Industrija za avtomatiko se že dalj časa ukvarja s projektiranjem in izdelavo opreme za informacijske sisteme za vodenje elektroenergetskih objektov. Ti sistemi omogočajo nadzor in krmiljenje oddaljenih objektov in naprav z enega mesta - centra vodenja. V center vodenja se prenašajo informacije o dogodkih v posameznih objektih oziroma napravah, iz centra Jedro sistema je miniračunalnik PR 310, katerega naloga je prevzem, obdelava in izpis merilnih podatkov, stikal in sprememb stanj iz naprav 380 kV mreže. Računalnik tudi skrbi za tekstualni izpis vrstnega reda dogodkov (npr. delovanje posameznih stopenj zaščite do izklopa stikala) z natančnostjo 19 m/sek. Medtem ko je računalniško opremo dobavil Siemens v sklopu kooperacijske pogodbe, je Iskra izdelala projekt in potrebne aplikativne programe. Delež uvozne opreme je 27 % Iskrinih dobav. Iskra je za RTP 380 kV Beričevo dobavila še vse instrumente in merilne pretvornike, telekomunikacijske zveze, telefonsko centralo, primarno zaščito energetskih naprav, posluževalno mizo, optično signalizacijo in dve veliki mozaik-sinoptični Del perifernih enot. vodenja pa se posredujejo ukazi za vklapljanje, izklapljanje in regulacijo naprav. Izgrajuje se vse obsežnejši in zahtevnejši energetski sistem in pri vse večjem številu objektov, število informacij tako narašča, da je nujno uvajanje procesnih računalnikov za obdelavo teh informacij. Da bi Iskra ostala v koraku, z drugimi renomiranimi proizvajalci, je pred dvema letoma sklenila kooperacijsko pogodbo z zahodno-nemško firmo Siemens, eno vodilnih svetovnih firm na tem področju za projektiranje in izdelavo sodobnih informacijskih sistemov za vodenje elektroenergetskih objektov. Prvi konkretni rezultat te pogodbe je oprema RTP 380 kV Beričevo. Investitor tega objekta so Savske elektrarne Ljubljana. plošči. Prva omogoča lokalni prikaz stikalnega stanja in važnih opozoril ter direktno krmiljenje stikalnih in regulacijskih naprav. Druga sinoptična plošča pa bo dala celoten pregled nad elektroenergetskim sistemom Savskih elektrarn. Prav tako je bil dobavljen tudi srednje velik procesni računalnik PR 330 s potrebno periferijo, ki bo sprva namenjen za šolanje kadrov (investitoije-vih in Iskrinih), kasneje pa naj bi tvoril osnovo informacijskega sistema območnega centra vodenja Savskih elektrarn, za katerega investitor in Iskra skupaj pripravljata idejni projekt. P. Peterlin, A. Grebenc ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Iskra Commerce je lani posloval v zadovoljstvo celotne Iskre Iskra Commerce je lani prodala na domačem in tujem tržišču za približno 3 milijarde 700 milijonov dinaijev blaga in storitev. Poslovni načrt je tako uresničila 97 odstotno, v primeijavi z letom 1975 pa je prodala lani za 17 odstotkov več. Temeljna organizacija Domači trg je prodala za nekaj manj kot poldrugo milijardo blaga, kar je za 6 odstotkov več kot so načrtovali in za 13 odstotkov več kot leto prej. Temeljna organizacija Zunanji trg pa je prodala za dobri 2 milijardi blaga, pri čemer načrta ni dosegla, je pa precej povečala prodajo v primeijavi z letom 1975, in sicer za 19 odstotkov. Nižja prodaja v tozdu Zunanji trg gre predvsem na račun slabšega izvoza. Ostanek dohodka celotne delovne organizacije 1C v minulem letu znaša okoli 18 milijonov dinaijev. Direkcija repromateriala in opreme v temeljni organizaciji Domači trg je prodala za dobrih 711 milijonov dinaijev blaga, pri čemer niso dosegli niti planiranega obsega niti realizacije iz prejšnjega leta. Slabša je bila zlasti tranzitna prodaja, medtem ko se je prodaja preko skladišč precej povečala. Na nižjo realizacijo v tej direkciji je vplivala zlasti uvedba zakona o zagotovitvi plačil lanskega prvega aprila, delno pa je na izpad prodaje vplivala tudi nižja proizvodnja, kot so jo načrtovale posamezne tovarne. Izvoz Uvoz poprečno zaposlenih 1.616 delavk in delavcev, ob koncu leta pa 1.686, kar je za 12 odstotkov več kot na začetku leta. Visoko in višješolsko izobrazbo ima 258 ljudi, srednješolsko pa 590. Fluktuacija kadrov na IC je zelo močna. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 4.964 dinarjev, pri čemer niso upoštevani osebni dohodki delavcev, zaposlenih v sektorju zunanjetrgovinskih predstavni- štev. Direkcija maloprodaje je zelo ugodno zaključila minulo leto. Poslovni načrt je presegla za 19 odstotkov, v primeijavi z letom 1975 pa je prodala za 34 odstotkov več blaga. To je dosegla v 24 prodajalnah in štirih regionalnih skladiščili ob skoraj istem številu zaposlenih, kot leto prej. Pri vsem tem velja zapisati, da bi bila lahko prodaja še dosti večja, če ne bi primanjkovalo nekaterih izdelkov, zlasti s področja široke potrošnje. Servisna dejavnost je presegla plan za 18 odstotkov, oziroma je realizirala za 24 odstotkov več storitev kot leto prej. Kljub vsemu servisna dejavnost v lanskem letu ni bila rentabilna. Iskrine tovarne so lani preko Iskra Commerce izvozile za dobrih 53 milijonov dolarjev, skupen izvoz Združenega podjetja pa je znašal nekaj več kot 67 milijonov dinaijev. Izvoz preko IC je bil za 11 odstotkov manjši, kot so načrtovali, vendar pa za 21 odstotkov večji, kot leto prej. Še vedno prodamo največ v zahodnoevropske države, sledijo države, članice Vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, še vedno pa premalo prodamo v dežele v razvoju. Zunanje-trgovinsko dejavnost bi lahko na kratko ocenili takole: naša zunanjetrgovinska mreža in njeni izvozni sektoiji so v glavnem uspešno opravili zastavljene naloge na zahodu in v deželah tretjega sveta, nikakor pa ni bil zadovoljiv naš nastop v vzhodnoevropskih deželah. To, da lani nismo dosegli izvoznih rezultatov, lahko pripišemo tudi nekaterim notranjim problemom. Naj jih kar naštejemo: — prepočasno prilagajanje potrebam tržišča po količinah in cenah ter zastarevanje proizvodnih programov — nezadostna kakovost izdelkov in pomanjkanje atestov — pomanjkljivost prodajnega servisa na celotni poti izdelkov do trga oziroma še vedno premajhna poslovna solidnost. Še beseda, dve o zalogah. Ob koncu minulega leta so imeli na IC za 42 odstotkov večje zaloge, kot na začetku leta. Najhuje je še vedno v servisni dejavnosti, zaradi formiranja central-nega skladišča rezervnih delov, sledijo pa regionalna skladišča, trgovinska mreža, najmanjše povečanje zalog pa so beležili v direkciji domače nabave. Kij ub vsem tem povečanjem pa na IC poudarjajo, da so njihove zaloge še vedno nižje od načrtovanih. Lahko bi pisali še o teijatvah, poslovnih stroških, zatem produktivnosti, o obračunu dohodka, obratnih sredstvih in podobno, toda za krajši pregled dejavnosti Iskra Commerce v letu 1976 veijetno zadostuje kar to. Iskra Commerce je minulo poslovno leto ugodno zaključil, in sicer je znašal ostanek dohodka po plačani realizaciji 18 milijonov dinaijev in je bil za 5 odstotkov nad načrtovanim. Na takšno pozitivno poslovanje so vsekakor vplivala prizadevanja za izpolnjevanje zakona o zavarovanju plačil, uresničevanje akcijskega programa, ki so ga sprejeli po polletnem obračunu, in ne nazadnje - prizadevanja celot; nega kolektiva IC, ki je torej lani posloval v zadovoljstvo celotne Iskre. Lado DrobeŽ Skoraj 90% udeležba na volitvah V vseh sredinah delovne organizacije Iskra Commerce so bile v pone; deljek, 28. marca volitve v delavski svet Iskra Commerce, delavsko kontrolo Iskra Commerce in disciplinsko komisijo Iskra Commerce, zatem volitve v delavske svete in delavsko kontrolo TOZD Domači trg, Zunanji trg in Delovno skupnost skupnih služb ter nadomestne volitve v SIS ter zbot združenega dela. Računalnik PR 33 s perifernim pomnilnikom. Lani smo poleg neposrednega uvoza v višini 66,9 milijona dolarjev imeli še za 2,7 milijona dolaijev uvoza preko posrednikov. Celoten uvoz je znašal torej 69 milijonov 600 tisoč dolaijev. Tudi za uvoz velja, da smo največ kupili na konvertibilnem območju, uvoz-iz dežel vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko pomoč pa je bil bistveno manjši, saj je bilo lanskoletno uvozno razmerje med konvertibilnim in vzhodnim območjem v odstotkih približno 92:8. Zastopstva tujih firm so lanskoletno nalogo presegla za 2 odstotka, še dosti bolje pa so lani poslovali v marketinški dejavnosti, ko so plan presegli celo za 32 odstotkov. Na Iskra Commerce je bilo lani Od skupno 1715 vpisanih volilceV se jih je volitev i deležilo 1490, kat predstavlja skoraj 90-odstotno udeležbo. To je vsekakor vzpodbudna številka, saj se moramo zavedati, da je Iskr? Commerce razprostranjena po vsej | Jugoslaviji, hkrati pa narava sameg3 dela v tem kolektivu zahteva mnog0 potovanj, kljub temu pa je prišlo n3 volišča toliko delavk in delavcev teg3 kolektiva. Od skupnega števila gl3-sovnic je bilo 40 neveljavnih. V delavski svet Iskra Commerce s° bili izvoljeni naslednji delegati: Fran6 Borko, Boris Duijava, Jožica Hercog, Željko Jurišič, Matija Jutraž, Žark0 Brzulja, Milan Clemente, Alojz Dular Milan Nadler, Zoran Udir, Janez Dr3' šler, Vital Eiselt, Branko Fabčič-Ljuban Klojčnik Irena Kunc. Poleg delegatov so bili v vse organe, raze0 disciplinske komisije, izvoljeni tudi njihovi namestniki. Novice od tu in tam Na mednarodnem sejmu „Alpe-Adria", ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 29. marca do 3. aprila, se je predstavilo 472 razstavljalcev iz 13 držav, torej precej več kot minula leta. Razstavljeni so bili izdelki panog splošne rabe, orodij, opreme in materiala za domove, obrti, ter za šport in turizem. Na razstavi je sodelovala tudi naša „Iskra". A Osnovni načrt republike Črne gore do leta 1980 predvideva med drugim tudi izgradnjo novih kovinsko predelovalnih zmogljivosti, predvsem v nerazvitih občinah. V tem obdobju bodo zgradili 11 novih tovarn za predelavo železa iz železarne „Boris Kidrič" v Nikšiču in aluminija iz Titograjskega aluminijskega kombinata. Predračunska vrednost investicij je ocenjena na 1.740 milijonov dinarjev. A Naša tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je prejšnji mesec priredila, nekaj v svojih prostorih, nekaj pa v hotelu „Lipica", strokovni tečaj za vodje servisnih delavnic in poslovodje v trgovinah z akustičnimi aparaturami. Udeležencev je bilo 32 iz vseh republik. ^ Mirjana Zarič iz Beograda se pritožuje v beograjskih „Večernih novostih", da je predala našemu beograjskemu servisu na Voždanovcu 26. februarja letos v popravilo sušilnik za lase in še do danes ji ga niso popravili. Uredništvo ,,Večernih novosti" je vprašalo naš servis, kjer so odgovorili, da ni rezervnih delov. Le te pričakujejo vsak dan. Q Obisk 70 gospodarstvenikov iz Japonske v naši državi je razgrnil najprej velike možnosti sodelovanja med obema državama, hkrati pa, da dosedanje poslovno sodelovanje ni bilo zadovoljivo. Leta 1975 smo uvozili iz Japonske blaga v vrednosti 181 milijonov dolarjev, izvozili pa tjakaj samo za 8,6 milijonov dolarjev. Lani so se ..škarje" še bolj zožile. Izvozili smo blaga v vrednosti 15 milijonov dolarjev in uvozili za 96 milijonov. Razlog za takšno neravnovesje so predvsem naše ekonomske slabosti. Za naše gospodarstvo ni problem, kaj in koliko uvoziti iz Japonske, pač pa glede na visoko stopnjo razvitosti Japonske še vedno nimamo izdelane lastne izvozne orientacije. ^ Jugoslavija in Grčija sta se sporazumeli, da bosta od 1. julija letos uvedli namesto klirinškega obračuna konvertibilni obračun plačevanja obveznosti. Mimo tega sta se državi sporazumeli o dolgoročnem sodelovanju ne samo pri blagovni menjavi, temveč tudi pri izmenjavi izkušenj na področju znanosti in tehnike. Sporazum sta podpisala 9tški minister za koordinacijo Panajotis Papaliguras in podpredsednik ZIS dr. Berislav Sefer. Grški minister Panajot is Papaliguras je ob obisku v Jugoslaviji prišel tudi v naše podjetje in se ob razgovoru z našimi vodilnimi predstavniki seznanil tudi s proizvodnim progra-nrom našega podjetja. ^ „Novi tehnik" iz Celja objavlja, da je foto ki no klub „lskra" — EMO iz Celja pripravil zanimiv večer domačega amaterskega filma, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali Čohov kratki dokumentarni film ..Slutnja" in Joštov srednjemetražni igrani film ..Dečki". ^ Naš generalni direktor Jože Hujs je v kranjskem „Glasu" odgovoril na vprašanje uredništva, kako ocenjuje minulo gospodarsko leto gorenjskih organizacij združenega dela „Iskre" in njihovo nadaljnjo pot, takole: ..Gorenjske organizacije združenega tlela so vse izpolnile svoje načrte in proizvodne obveznosti; nobena delovna organizacija ni zaključila poslovnega leta z izgubo. Rezultati so zadovoljivi v vseh organizacijah ,,Iskre" na Gorenjskem, ki predstavljajo izdaten delež v celotni ..Iskrini" organizaciji. Lahko govorimo o temeljiti organski obnovi in pogumni profesionalizaciji. Gorenjske ttelovne organizacije „lskre" z novo dejavnostjo računalništvom nosijo precejšnjo odgovornost, njihovi poslovni uspehi so odločilni za poslovne uspehe vse ..Iskre", še posebno pri srednjeročnem programu razvoja. ^ Ker razvoj industrije, prometa in energetike v drugih republikah že prehiteva razvoj slovenskega gospodarstva in infra strukture, so delegati na zasedanju zbora združenega dela slovenske skupščine oblikovali vprašanje: kako je v okviru federacije potekalo usklajevanje dejavnosti posebnega družbenega pomena pri uresničevanju dogovorjene Politike celotnega razvoja Jugoslavije? Pomočnik direktorja Zavoda za družbeno planiranje Peter Tribušon je v odgovor povedal, da so bili februarja letos sprejeti številni dogovori, ki v smislu zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja predstavljajo osnovo za sprejetje družbenega plana Jugoslavije in opredeljujejo razvojno politiko. Sprejeti so bili številni dogovori, manjkajo pa še za razvoj energetike, železarstva, neželeznega kovinarstva, agroindustrije, inozemskega turizma ter koriščenja inozemskih sredstev in posojil mednarodne banke za obnovo in razvoj. ^ Niš je dobil moderno tranzitno polelektronsko ATC, izdelano po sistemu „meta-conta 10 C". Vest so zabeležili številni dnevniki v državi. Razen ljubljanskega ..Dela" in „Dnevnika" nihče ni objavil, da je EATC izdelala naša „Iskra". i ^ Minuli ponedeljek so na slavnostni seji PTT podjetja Kranj podelili častno priznanje kranjski „Iskri" za dolgoletno uspešno medsebojno sodelovanje pri razvijanju najsodobnejše tehnologije pri telekomunikacijski opremi, priučevanju kadrov in projektiranju ter preizkušanju novih izdelkov. Priznanje je glavnemu direktorju kranjske -.Iskre" Aleksandru Mihevu izročil predsednik DS PTT Zvonko Blenkuš. % Že tretji članek zapovrstjo je izšel v beograjskih ..Večernih novinah" glede dvota-rifnih števcev oziroma stikalnih ur, v katerem novinarji tega dnevnika pomanjkljivo In tudi napačno obveščajo svoje bralce o naših merilnih napravah. Zakaj kranjska tovarna števcev kot proizvajalec ne objavi nujno potrebnega strokovnega pojasnila? % Gospodarsko sodišče v Beogradu je kaznovalo niško El za dva gospodarska prestopka s kaznijo 80 tisoč dinarjev. Mimo tega so obsojeni za plačilo po 3.000 dinarjev azni bivši generalni direktor El in sedanji svetnik za investicije v Jugoslaviji pri med-narodni korporaciji iz Luxemburga Vladimir Jasič, bivši direktor uvoza in sedanji predstavnik Ljubljanske banke v Moskvi Branislav Popovič, direktor deviznega sektorja t-edomir Živkovič in bivši direktor tovarne polprevodnikov, sedaj zaposlen v ..Ništran-' Siniša Glišovič, ie leta 1972 skupno z ljubljansko ..Elektrotehno" reeksportirala opremo in rezervne /Zle brez odobrenja Narodne banke Jugoslavije in nezakonito zaslužila 1,1 milijona "tarjev. Ta nezakonito pridobljena sredstva so ji bila sedaj odvzeta na zahtevo zvez-S'e9a deviznega inšpektorata. Drugi devizni prekršek se nanaša na dejstvo, da je El brez , 0v°|jenja deponirala pri firmi Bate Todoroviča v Avstriji 140 tisoč dolarjev, s katerimi J® Plačevala opremo, inštrumente, licence in razni material. Deponirane devize je imela pri švicarski firmi „Kulike". % „Ekonomska politika" citira kontekst iz našega glasila „lskra", v katerem je izjavil glavni direktor industrije za splošno rabo Lojze Žumer naslednje: „Naše izvozne ^žnosti so velike, toda rast izvoza ne zavisi od tržišča, temveč od pogojev, ki jih rf*Varia družbena skupnost. Na srečo — pravi Lojze Žumer — ta problem uspešno kujemo znotraj „ Iskre". % Med Inšpektorji rpesta Skopje so poslali prijavo okrožnemu javnemu tožilstvu proti več podjetjem, ker so prodajali izdelke, vendar zanje niso zagotovili rezervnih delov, njimi je tudi naša „lskra". w Ljubljanska „Javna razsvetljava" je objavila razpis za domače proizvajalce naprav za semaforizacijo in avtomatizacijo cestnega prometa v Ljubljani. Sedanja sistema skre" in „Lorenza" nista več uporabna, sta pa tudi že amortizirana. % Posvetovanje o humanizaciji dela pri proizvodnji na tekočih trakovih, ki so ga ^ 0r9anizirali sindikati v Kranju, je naletelo pri številnih jugoslovanskih dnevnikih na *>den odmev. Skoraj povsod so zabeležili podatek, da je v kranjskih tovarnah ..Iskre" ^kodnevni .izostanek od dela pri delih ob tekočem traku 15 %, kjer pa dela ne pote-10 ob tekočih trakovih, je izostanek le 0,5 %. Zbral in uredil Marjan Kralj SODOBNA ITALIJANSKA GRAFIKA 114 avtorjev v Moderni galeriji Marsikdo izmed Ljubljančanov, ki je te dni užival ob ogledu zelo zanimive in obsežne razstave sodobne italijanske grafike, ki so jo odprli v Moderni galeriji v Ljubljani, se vegetno ni zavedal, da je do te izmenjalne razstave prišlo zaradi nedavnega uspelega obiska Iskrine zbirke sodobne jugoslovanske grafike v Milanu. Dejansko je ta postavitev naše grafike v Milanu ne samo uveljavila komercialni ugled Iskre v italijanskih krogih, ampak je tudi razširila splošni krog kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Zato smo lahko v Iskri dvakrat zadovoljni. Pričujočo razstavo italijanske sodobne grafike v Ljubljani je priredil oddelek za kulturo pri milanski občini. Zajela je delo kar 114 umetnikov, saj je z načelom, da prikažejo od vsakega avtorja le po eno delo, lahko podala zelo pestro panoramo. Italijani imajo gotovo prav na področju grafike veliko kvalitet, zato je pa še tem bolj laskavo, če je načelnik za kulturo pri obisku v Milanu Francesco Ogliari v katalogu, ki so ga — celo z uvodom v slovenščini — natisnili v Milanu, obratno pribil: „Sem zadovoljen, da to razstavo prirejamo v deželi, ki ima velike tradicije v grafiki in umetnosti in v prostorih Moderne galerije, kjer prirejajo enega najbolj znamenitih bienalov grafične umetnosti...“ Kriterij, da je razstavilo tolikšno število italijanskih umetnikov, je seveda omogočil vsestranski pregled tokov sodobne grafike v Itahji in ni brez značilnosti dvoje: prvič, da se znova vse bolj uveljavlja predmetno, realistično in izrazno prikazovanje motivov, zlasti človekov lik, in to če sto z zelo klasičnimi sredstvi, kot sta prav risba in bakrorez; drugič pa to, da se po industrijski plati gledanja in reproduciranja podobno prebijejo množične mešane tehnike, zlasti svilo-grafija, litografija in posebne tehnike, ki sicer služijo tiskanju lepakov. Tako se klic po človeku in sodobna tehnika povezujeta v eno. V ostalem je gotovo to tudi misel, kije vodila Iskro, ko je oblikovala svojo grafično zbirko. Med italijanskimi grafikami, ki jih lahko zdaj gledamo v Ljubljani, je zelo veliko primerov angažirane, družbe-noprotestne grafike, veliko več, kot pred leti, ko so se umetniki še izgubljali v formalističnih iskanjih. Zanimivo je, da je zlasti človekov obraz prikazan z zelo veliko različnih zornih kotov — od dobrodušnega do idealistično sdomačnega portreta debelu-haija - risbi Luigija Volpija, do ženskega krika v času odporniškega gibanja med vojno Benedetta Maria, portreta skrivnostnega moža z zavezanimi očmi in škarjami Fabrizia Merisia ali demonske pošasti v jedkanici Ottavia Riottia „Prednik“. V grafikah ne gre le za likovno obdelavo, ampak tudi za poglobljeno, ironično psihologijo, na primer v risbi dveh obrazov z obvezo pred usti Giorgia ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki sočustvujete z menoj. Iskreno se zahvaljujem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na mamini zadnji poti Angela Zorman ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta JOŽETA KRNIČARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem vrtalnice Števcev za izrečeno sožalje, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala hčerka Dora ZAHVALA Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA BELCI ANA se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu tovarne ERO in sindikalni organizaciji ERO za denarno pomoč, podarjeno cvetje, sočustvovanje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Rozka in hčerki Zvonka in Marta z družino Cantorattia. Kot so nekatere grafike dosledne v svoji staromodni izdelavi in atmosferi, na primer Megla nad reko Nemeria Orsattia — a to izdelane z vsem znanjem in poštenostjo — tako druge spet govorijo bolj sodobno govorico, celo v likovnem pristopu do pokrajine, na primer v delu Ebbea Polia „Mož v baletkah11, ki zelo spominja na našega Lojzeta Spacala. Druge grafike, zlasti litografije, se izražajo spet zelo serijsko, geometri-zirano, skoraj kot lepak. Ali ni serija grafike Umberta Mariania „Magična škatla11, z mikavnimi ženskimi nogami v škorenj cih, skoraj duhovita reklama? Sicer pa dela, ki ponavljajo lik, lep lik v mnogih inačicah, na primer Vennia Vivicenia »Postopek v skupinah11, ki prikazuje kopico lepih, enako oblikovanih jabolk, naravnost kličejo po propagiranju industrije estetskih izdelkov, morda bi lahko rekli, celo takih, kot jih prireja Iskra. Mara Ovsenik Pozzati Concetto: S svojega okna vidim morje, 1976, serigrafija v devetih barvah. Zasavski revirji so zibelka revolucionarjev. Nemogoče življenjske razmere rudarjev pred vojno je upodobil kipar Stojan Batič v vrsti skulptur, med katerimi najbolj izstopa skulptura „ Vagon,“ ki predstavlja skupino rudarjev v rudniškem vagonu (prva z leve). Prebrali smo za vas Ko je lani, tik pred obletnico vstaje slovenskega naroda založba Partizanska knjiga iz Ljubljane izcjala obsežen, sintetično zgoščen vojaško-politični oris narodnoosvobodilnega boja Slovencev z naslovom »Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945“ v razmeroma visoki nakladi 6000 izvodov, si pač nihče ni predstavljal, da bo to obsežno delo, ki obsega 1160 strani velikega formata, popolnoma pošlo v dobrih dveh mesecih in pol po izidu. Zato torej ni nič čudnega, če je Partizanska knjiga pred kratkim izdala drugo izdajo te pomembne monografije, ki jo je to pot ponatisnila v nakladi 5000 izvodov. Prvo zaokroženo vojaško-zgodovinsko monografijo o narodnoosvobodilni vojni slovenskega naroda v letih 1941-1945, ki jo je pripravila skupina zgodovinarjev (odgovorni urednik polkovnik Zdravko Klanjšček), sta izdala Vojaški zgodovinski inštitut v Beogradu in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, založila pa založba Partizanska knjiga, smo torej dobili zdaj že v drugi izdaji, ki pa se bistveno ne razlikuje od prve izdaje, v njej so samo popravljene tiskovne pomote iz prve izdaje in od številnih predlogov in pripomb so uredniki, oziroma sestavljale! upoštevali samo eno. Ob drugi izdaji moramo ponovno zapisati, da je to pomembno in obsežno znanstveno delo prva pri nas strnjena vejaška zgodovinska monografija o poteku narodnoosvobodilne vojne na območju kake jugoslovanske republike in je rezultat skupnih naporov znanih slovenskih zgodo-vinagev ter sodelavcev vojaškega zgodovinskega inštituta iz Beograda. Težko je na kratko označiti delo, v katerega so vložili vse svoje znanje in trud zgodovinagi in vojaški1 strokovnjaki Zdravko Klanjšček, dr. Tone Ferenc, Ivan Ferlež, dr. Metod Mikuž, Alenka Nedog, Jože Novak, Miroslav Stefančič in dr. Miroslav Stiplovšek. Vendar je njihovo kolektivno delo prva vojaška zgodovinska monografija, v kateri je celovito obdelan narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda v letih druge svetovne vojne. Njen namen je prikazati nastanek in razvoj narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter potek bojev proti fašističnim okupatorjem in njihovim zaveznikom na vsem slovenskem ozemlju v okviru osvobodilne vojne narodov Jugoslavije. Delo avtorjev monografije je temeljilo na bogati podlagi, ki je bila v povojnih letih ustvarjena za preučevanje zgodovine narodnoosvobodilnega gibanja. Zato so avtorji svoje prispevke oprli na vse dosegljive vire in že opravljene raziskave, tako da predstavlja knjiga v nekem smislu doslej najizčrpnejšr pregled in hkrati poskus sinteze doslej opravljenih raziskav o narodnoosvobodUni vojni na Slovenskem. D.Ž. Misli o izletih Pomlad prihaja. Sicer nekam muhasta, pa vendar - pomlad. Po naših kolektivih se začenja sezona izletov. Mnogo je ugibanj kam bi šli, kajti — kolikor izletnikov, toliko želja! Žal pa so naši izleti večkrat suhoparno pripravljeni, vse po enem kopitu. Bled, Bohinj, na morje, ali v Maribor. Potem se pa smeri največkrat nehajo. Vsebina izleta je doživetje pokrajine in veselo vzdušje. Pa ne samo to. Dopoldne aperitivi, popoldne pa litri in nazadnje je večkrat „dobre volje" kar preveč, posebno za tiste, ki sami niso dovolj pili. Izlet pa mora biti gotovo vesel, imeti mora zanimivo smer, dolžina ne sme biti prevelika, vsebine ne preveč, ne premalo. Dolgočasno obiranje gostil je pusto, prenatrpan program pa je ena sama ihta in priganjanje. Zato mora biti srečanje kolegov iz službe zanimivo. Kdor pa izlet pripravlja, naj vse pripravi in predvidi prej, improvizacije so pogostokrat neprijetne. Predvsem pa menim, da bi v naše izletništvo lahko vlili več duhovitosti in pot bi postala doživetje. Pred leti sem bil na izletu po Gorenjskem. V zgodnjem sončnem jutru so bili Julijci ena sama pesem sonca, kamna in snega. Ustavili smo se v Vrbi. Čudno, samo eden je bil že prej v Prešernovi hiši. Vprašanj ni bilo konca ne kraja. Pod nizkim stropom je zadonela Zdravica in še Luna sije. Prešerna smo srečali v vsej elementarnosti in njegovi svojstveni lepoti. Nato smo si ogledali eno izmed Iskrinih tovarn v okolici. Vodiči so nam razložili vse, od zgodovine do najnovejših prizadevanj okrog proizvodnega programa. Pogovor je bil živahen v tovarniški jedilnici. Popoldne pa razburljiva nogometna tekma na travniku ob potoku. Pa čevapčiče smo pekli, pivo smo hladili kar v potoku in družba je bila vesela, sodelavcev kar ni bilo prepoznati. Pa drugam? Čez Ljubljano. Univerzitetna knjižnica z rokopisi naših velikanov je za delavce odkritje. Muzej revolucije, etnografski muzej, baročna Ljubljana in partizanski kraji v okolici. Vsi ti ogledi morajo biti temeljito pripravljeni. Nič šolskega, nič učenja-karskega, ampak enostaven ogled, bolje doživetje naše tradicije in sveta, ki nas obdaja danes, pa ga ne opazimo v sivi enoličnosti. Ostanejo še Stare žage, belokranjske in dolenjske zidanice, toplice in Rog. Pa še in še. Notranjske in primorske jame so čudovita igra podzemlja in miljonletne dejavnosti narave. Izlet naj bo doživetje, bogatenje medčloveških odnosov, iskanje novih spoznanj igraje, med pesmijo in šalo. Po takih srečanjih kolektiva bomo v tovarni še tedne obujali spomine na skupna doživetja. FY Sindikalno prvenstvo Ljubljane v šahu Šalusti Iskre III so v šestem kolu premagali ekipo Julon II z naj večjim možnim rezultatom 4:0. Zmagali so: Spasoje Kosorič, Matjan Kovač, Marjan Mrak in Peter Korenčan. Po šestem kolu ima ekipa 11 točk in je na sedmem mestu. V naslednjem kolu bodo igrali z moštvom SZDL II. S tesnim rezultatom 2,5:1,5 je druga ekipa v drugi skupini prepamala šahiste Delo II. Celo točko sta osvojila: Anton Ribič in Dane Černe, a remiziral je Bogdan Brezigar. Trenutno ima Iskra II 15 točk in je še vedno na tretjem mestu v skupini. V naslednjem kolu se bodo pomerili z vodilnim na tabeli, moštvom UJV 1. Iskra IV v tretji skupini neusmiljeno premaguje svoje nasprotnike. V šestem kolu so premagali ekipo Lek z 2,5:1,5. Zmagala sta Jernej Derčar in kapetan Bolte Metod, a remiziral je Ilija Vardič. Nasprotnik Iskre V ekipa Tube je odstopila od nadaljnega tekmovanja. Zato se črtajo vsi rezultati, ki so bili osvojeni v borbi s to ekipo. Tako moramo odšteti Iskri IV tri točke in imajo po šestem kolu samo še 12 točk in kljub temu so še vedno na četrtem mestu, a ekipa Iskre V z 11 točkami na petem mestu. V naslednjem kolu igra Iskra IV z moštvom Litostroja, a Iskra V pa z Viator-jem. Popolen uspeh so dosegli tudi ša-histi prvega moštva v dvoboju z ekipo Obnova II. Štiri točke je osvojila ekipa v naslednji postavi: Jože Kerec, Pavle Sešek, Vito Šoukal in Živorad Andrejič. Vse partije so bile izredno zanimive, vendar je vidneje izstopala partija Jožeta Kereca.Nasprotnika sta odigrala samo dvajset potez in se je nasprotnik predal, ker je bil pred izgubo kraljice ali matom. Ekipa ima 16 točk in je ha prvem mestu. V naslednjem kolu bodo igrali s šahisti Godbe milice II. Dvoboj Iskre VI v peti skupini z ekipo Metalka I je bil, zaradi odsotnosti večine na šili šaliistov preložen. V sedmem kolu pa bodo igrali z ekipo Kompas. Iskra VII je z ekipo Delo I igrala neodločeno, ker ni bilo dveh nasprotnih igralcev. Tako sta dve točki brez borbe osvojila: Rudi Krošelj in Lado Anžur. Ekipa ima po šestem kolu 7,5 točk in je na devetem mestu v Šesti skupini. Naslednji nasprotnik je moštvo Metalka II. R R ISKRA Center za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas: 1. ADMINISTRATIVNO— TEHNIČNI REFERENT POGOJI: splošni - nižja izobrazba, ustrezna praksa 3 let posebni — odlično obvladanje strojepisja, tečaj tehničnega risanja, natančnost. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, 61000 LJUBLJANA, Trg revolucije 3 — najpozneje 10 (deset) dni po objavi. r 'n ISKRA glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNI K, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Počitniška skupnost Iskra Ljubljana, Trg revolucije 3 tel.: 324-765 Delavci in upokojenci Iskre Objavljamo prosta delovna mesta za določen čas zaposlitve od 10. 6. do 10. 9. 1977 v počitniških domovih Iskre: Poreč, Trenta, Dugi otok 1. upravnik, organizacijske sposobnosti nabava in obračun poslovanja 2. kuharica KV, samostojna 3. pomočnica kuharice priučene 4 servirke priučene 5. točaji priučeni 6. sobarice priučene 7. blagajnike z večletno prakso 8. kvalificiranega delavca — strojno—elektro stroke za upravljanje z agregatom 9. brodarja za pomoč pri prevozih po moiju Pismene prijave sprejemamo do zasedbe in sklenitve delovne pogodbe. Za vsa delovna mesta je obvezen zdravniški pregled. Delo se vrši nepretrgoma za celoten čas sezone! Uprava POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRA Počitniška skupnost Iskre organizira za PRVOMAJSKE PRAZNIKE 3-dnevnrizlet v najbolj znane zgodovinske kraje iz NOB, kjer si bošte ogledali: Bihač-Drvar-Jajce-Kozara- Jasenovac PROGRAM POTOVANJA 30.4. 1977 Odhod iz Kranja ob 5. uri zjutraj, izpred hotela Creina, iz Ljubljane pa ob 5,30 iz Trga osvoboditve pred Univerzo. Vožnja po avtocesti mimo Zagreba in Karlovca do PLITVIČKIH JEZER, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevanje vožnje do BIHAČA, kjer bo kosilo in nato ogled zanimivosti. Sledila bo vožnja do DRVARJA, nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče. 1.5. 1977 Po zajtrku bo sledil ogled TITOVE PEČINE, nato pa vožnja skozi BOSANŠKI PETROVAC in mimo krajev, znanih iz NOB, do JAJCA. Nastanitev v hotelu in kosilo. Popoldne bo ogled muzeja II. zasedanja AVNOJ-a in drugih kul tu mo -zgod ovinskih znamenitosti mesta. Večerja in prenočišče v hotelu. 2. 5.1977 Po zajtrku bo sledila vožnja do BANJA LUKE, kjer bo postanek za ogled znamenitosti. Nadaljevanje potovanja čez legendarno KOZ A RO, kjer si boste ogledali prizorišče III. sovražne ofenzive in spominski muzej NOB. Nadaljevanje vožnje do JASENOVCA, kjer bo postanek za ogled spominskega muzeja, posvečenega žrtvam tega zloglasnega taborišča. Povratek preko Zagreba in Novega mesta. Predviden prihod v Ljubljano in Kranj v poznih večernih urah. CENA: izleta je 990,00 din V ceno je vračunan prevoz z udobnim1 turističnim avtobusom na navedeni relaciji, gostinske storitve navedene v programu, ogledi ter vodstvo in organizacija izleta. PRIJAVE: Prijave sprejema Počitniška skupnost Iskra (tel.: 324-765), Trg revolucije 3, Ljubljana - po priloženi „prijavnici“. Ob prijavi je obvezna akontacija 400,00 din za osebo, do odhoda izleta nrorate poravnati celotno vrednost izleta. Prijave sprejemamo do 14. 4. Ker imamo na razpolago samo en avtobus, je število prijav omejeno zato pohitite s prijavami. V primeru nezadostnega števila prijav, si organizator - PSI - pridržuje pravico izlet odpovedati. Glavni direktor DO telekomunikacij, elektronike in elektromehanike Aleksander Mihev je 29. marca na Laborah sprejel naša priznana smučarska skakalca Bogdana Norčina in Jožeta Demšarja, ter trenerja naših skakalcev Ludvika Zajca in jih zadržal na daljšem razgovoru, vsem trem je podelil knjižne nagrade, nato pa jim je direktor Ludvik Kuhar razkazal proizvodnjo ATC. Na sliki od leve. Demšar in Bogdan Norčič. Spomladansko prvenstvo Lepo vreme je v soboto, 26. marca, zvabilo smučarje iz TOZD TETA na Pokljuko. Smučarski učitelji, ki sb v letošnjem letu opravili vaditeljski tečaj so namreč organizirali spomladansko prvenstvo TELE v veleslalomu. Prvenstva se je udeležilo preko 30 tekmovalcev,'od katerih so se tisti, ki so dobro izpeljali postavljeno progo, uvrstili tako: Moški: 12. Podlesnik in Lukač — 0,56, 3. Černe - 0,57, 4. Ztrpan - 0,61, 5.-6. Furtun-Bajc — 0,64, 7. Vojska - 0,66, 8. Mravlje - 0,67, 9. Pirc -0,68, 10.—11. Popovič, Murn, Šuštar - 0,70, 12. Thurner - 0,74, 13. Kastelic - 0,82, 14. Preskar - 1,03, 15. Kozjek — 1,08, 16. Balto - 1,17, 17. Obrčkar - 1,64. Ženske: 1. Pušnik — 0,66, 2. Mahkovec — 0,86, 3. Kukovičič - 0,87. Po končanem prvem delu je bil na vrsti še drugi, šaljivi del tekmovanja. Smučarji so morali na tej vožnji pokazati vse svoje spretnosti, saj so jih na progi čakale vse mogoče ovire in Ludvik Kuhar, Ludvik Zajc, Jože __________________________ J\ na koncu še klobasa, navezana na nit,6 ki si jo moral med vožnjo odgrizniti-: Smeha in zabave ni bilo ne konca ne j kraja in vrstni red je bil na koncu ne-li koliko drugačen kot pri prvem tekmo- i vanju. Moški: , 1. Lukač — 1,05, 2. Fortun 1,10, 3. Zupan in Šuštar — 1,11, 4-|i Kozjek — 1,13, 5. Černe — 1,15, 6-ii Bajc — 1,16, 7. Podlesnik — 1,17, 8.| Popovič - 1,19, 9. Pirc - 1,20, 10| Murn, Vojska — 1,21, 11. Thurner 1,30, 12. Preskar, Kastelic, Žen -E 1,43, 13. Brulc - 1,46, 14. Bolte "i 1.60, 15. Mravlje - 2,06, 16. Obrčkalj 1. Pušnik — 1,29, 2. Mahkovec "5 1,47, 3. Kukovičič - 1,59 Š.D-j “ ™ ~ 1 IZLET NA LUBNIK Planinsko društvo Iskra bo v sobo- j to, 16. aprila, priredilo izlet na Lub-j nik. Zbor udeležencev bo pred želez-j niško postajo ob 7,20, nato z rednin,|j avtobusom do Škofje Loke. Izlet ni težak, priporočamo paj ustrezno obutev. Prijavite se pri svojem poverjenik11 ali na Planinskem društvu Iskra Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765 Letovanje v kampu Bunke 10-dnevne izmene od 10. 6. 1977 dalje Cene za prikolice (ležišča) Mušketh (3 ležišča) Major (4 ležišča) junij, september julij, avgust 180,00 210,00 240,00 280,00 POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3 (tel.: 324-765) PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Priimek in ime........................................... DO...............TOZD ................................... Telefon v službi......telefon doma ...................... Točen naslov...................................... LETOVANJE V ...................................... Termin od...................do ali od...................do št. ležišč.......... Imena letovalcev: Priimek in ime štev. os. izk. Roj. leto sorodstvo štev. potnega lista 1. PLAČILNI POGOJI: — Obvezna akontacija 50 % aranžmaja (po osebi). Akontacijo vplačati na žiro račun 50100-601-12066 — Celotno vrednost aranžmaja morate poravnati 20 dni pred odhodom na dopust, za aranžmaje preko lnex-a pa do tega roka izpolniti pogodbo o turističnem posojilu. — Po vplačilu celotne vrednosti aranžmaja prejmete napotnico za letovanje, brez katere ni možno letovati. 2. STROSKI ODPOVEDI: V primeru odpovedi zadržimo: — 30 dni pred odhodom na letovanje — 50 % akontacije — po tem roku zadržimo celotno akontacijo, če prijavljeni ne pridobi drugega interesenta na izpraznjeno mesto. Odpoved mora biti pismena! STRINJAM SE S POGOJI IN PROGRAMOM ARANŽMAJA Podpis prijavljenca