GEOLOGIJA 50/2, 347–360, Ljubljana 2007
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na območju
Mežiške doline
Lead and other heavy metals in stream sediments in the area of Meža valley
Julija FUX1 & Mateja GOSAR2
1Ilirska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
2 Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: mateja.gosar@geo-zs.si
Ključne besede: svinec, težke kovine, onesnaženje, rudnik Mežica, Meža, Drava, geo-kemija, Slovenija
Key words: lead, heavy metals, pollution, Mežica mine, Meža, Drava, geochemistry, Slovenia
Izvleček
Na obmo~ju Meži{ke doline je potekalo pridobivanje in predelava svin~evo-cinkove rude ve~ kot 300 let, kar je v okolju pustilo mo~an pe~at. Z zaprtjem rudnika in predelo-valno-metalur{kih obratov, se je neposreden vnos težkih kovin v okolje mo~no zmanj{al. Kot posreden vir težkih kovin za okolje, pa so ostali odvali siroma{ne rude in odpadkov nastalih pri predelavi rude, iz katerih se težke kovine spirajo v bližnje potoke in z njimi potujejo v Mežo ter dalje v Dravo. Analiza sedimentov reke Meže in pritokov je pokazala, da je ve~ina sedimenta Meže v Zgornji Meži{ki dolini {e vedno mo~no obremenjena s svincem, cinkom, molibdenom in kadmijem ter deloma tudi z arzenom. V okolici Raven se kot posledica tamkaj{nje železarske industrije pojavljajo povi{ane vsebnosti kobalta, kroma, bakra in niklja. Pritoka Mu{enik in Jun~arjev potok prineseta v Mežo znaten delež težkih kovin, poseben primer pa je Helenski potok, v katerem so vsebnosti težkih kovin izjemno visoke.
Abstract
In the Meža valley, lead - zinc ore has been exploited and processed for more than 300 years, which has strongly influenced the environment. Previous investigations have shown increased concentrations of lead and some other metals. At the end of the 20th century, the Meža River was considered a stream with the highest concentrations of heavy metals in Slovenia. When the mine and processing plants ceased to operate, the direct transfer of heavy metals into the environment has strongly decreased. However, the deposits of poor ore and wastes from ore processing have remained as an indirect source of heavy metal pollution. From those places heavy metals have been washed out into the nearby streams, and carried into the Meža River and further into the Drava River. Chemical analysis of the Meža River and its tributaries has shown heavy pollution of the upper Meža River sediments with lead, zinc, molybdenum and cadmium, and partly with arsenic. In the lower Meža valley, those concentrations are mildly decreased. Concentrations of cobalt, chrome, copper and nickel are increased in the area around Ravne as a result of the ironworks industry. Mu{enik and Jan~arjev potok, both tributaries of the Meža River, contribute a high portion of heavy metal load to the Meža River. A specific case is Helenski potok, in which the concentrations of heavy metals strongly surpass the concentrations measured at all other locations. Although more than 10 years have passed since the mine and ore processing plant in the upper Meža valley were closed, the production has ceased and the rehabilitation measures have been taken, the environment in the upper Meža valley is still highly polluted.
348
Uvod
Namen raziskave je bil ugotoviti vsebnosti svinca, cinka ter drugih težkih kovin v sedimentu reke Meže in pritokov, ki bi lahko spirali material z odvalov flotacijskih in to-pilni{kih odpadkov ter revne rude. Ugotoviti smo želeli kako u~inkoviti so bili sanacijski ukrepi, ki so bili v zadnjih nekaj letih izvedeni na teh odlagali{~ih oz. ali {e vedno prihaja do obsežnega spiranja iz kontaminiranih obmo~ij.
Zgodovina rudarjenja v Meži{ki dolini
Svin~evo rudo so v Mežici za~eli pridobivati že v 16. stoletju. Proizvodnja svinca se je za~ela mo~neje razvijati v 17. stoletju, {e bolj pa za ~asa Napoleonove Ilirije, ko so rudi{~a v Mežici ostala v lasti Habsbur{ke monarhije in so veljala za najpomembnej-{i Avstro-Ogrski rudnik svinca (Mohori~, 1954). Manj{i rudniki so bili raztreseni po vsej dolini in okolici, bogato galenitno rudo pa so topili kar tam kjer so jo pridobivali. Rudniki so bili sprva v lasti mnogih lastnikov, konec 19. stoletja pa je podjetje Bleiberger Bergwerks Union (BBU) pokupilo vse manj{e rudnike in za~elo na~rtno rudariti. Po letu 1896 se je metalur{ka dejavnost osredoto~ila v Žerjavu. Do leta 1874 so odkopavali samo svin~evo rudo, po tem letu pa so za~eli izkori{~ati tudi cinkovo rudo (Uran, 1965). Rudnik se je za~el mo~-no razvijati v za~etku 20. stoletja, ko so se poleg rudnika za~ele mo~neje razvijati tudi spremljajo~e dejavnosti. Nastalo je mo~no podjetje, ki je zaposlovalo tudi preko 2000 ljudi. Med leti 1921 in 1941 je bil rudnik v lasti angle{ke družbe in proizvodnja svinca v Mežici je v tem ~asu dosegla 1 % svetovne proizvodnje te kovine (Uran, 1965). Po letu 1945 je bil rudnik nacionaliziran. V tem ~asu so pobirali revne zaloge po manj{ih rudi{~ih, prodirali v globino, pri ~emer sta predstavljali glavni težavi odvodnjavanje in premajhna koli~ina dovolj bogate rude. Predelovali so tudi obsežne jalovinske nasipe iz ~asa angle{kih lastnikov, ki zaradi najdb bogatih rudnih teles njihove predelave takrat niso smatrali za ekonomsko zanimivo (Lednik, 1994).
Leta 1955 so raz{irili topilnico in potem poleg doma~e rude, zaradi pomanjkanja lastnih zalog, predelovali tudi koncentrate iz Bosne in Makedonije ter svin~eve odpad-
Julija Fux & Mateja Gosar
ke. S tem so se ekolo{ke razmere v Meži-{ki dolini mo~no poslab{ale, saj so kupljeni svin~evi koncentrati in odpadki vsebovali veliko žvepla in drugih {kodljivih snovi, ki so onesnaževala okolje. Rudnik so pestile vse ve~je težave: premajhne zaloge in nizka vsebnost kovin v rudi, nizka cena svinca in cinka na svetovnem trži{~u in okoljske obremenitve. Zato je bila leta 1993 sprejeta odlo~itev o prenehanju proizvodnje rude in koncentratov ter program za postopno in trajno zapiranje rudnika (Dervari~ et al., 2005).
V celotnem obdobju rudarjenja so pridobili okoli 19 milijonov ton svin~eve in cin-kove rude. Od leta 1947 so pridobivali tudi molibden. Rudo so predelovali v topilnici ob rudniku. Dolgo obdobje rudarjenja in topil-ni{ke dejavnosti je imelo veliko negativnih vplivov na okolje.
Dosedanje raziskave vplivov na okolje
Do prve polovice prej{njega stoletja je bila koli~ina predelane rude in pridobljenega svinca in cinka razmeroma majhna, zato je bilo tudi onesnaževanje omejeno predvsem na obmo~ja predelovalnih obratov. Z razvojem družbe Rudniki svinca in cinka Mežica ter predelovalnih obratov in industrije, sta se pridobivanje in predelava svinca mo~no pove~ala. Zvi{ali so se tudi kriteriji okolj-ske onesnaženosti ter ozave{~enost o vplivu onesnaženja na zdravje ljudi. Sanacija dolgoletnega onesnaževanja je postala ena izmed pomembnej{ih dejavnosti. Flotacijski mulj, ki je nastajal pri predelavi rude so že od leta 1979 naprej namesto spiranja v Mežo odlagali v opu{~ene rove rudnika (Souvent, 1994). Leta 1988 pa je bilo zaradi velikega vpliva rudnika na okolje pripravljenih in izvajanih 57 projektov sanacije Rudnika svinca in cinka v Mežici. Projekti so zajemali tri glavna podro~ja: sanacija rudni{kih deponij in udorov, zavarovanje virov pitne vode ter spravilo odpadkov in opreme iz jame (Pa~nik, 2002). V okviru sanacijskega ukrepa Rudnika svinca in cinka Mežica, so na deponijah uredili odvodnjavanje in jih pogozdili ter tako prepre~ili erozijo in zdrse materiala.
Ve~ji ekolo{ki problem kot rudnik in njegova dejavnost, je na obmo~ju Zgornje Meži{ke doline predstavljala metalur{ka industrija svinca, zaradi katere so nastajale velike koli~ine prahu s PbS, PbCO3 in
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
349
PbSO4. Leta 1978 so v Žerjavu zgradili od-pra{evalni sistem metalur{kih odpadkov in omejili onesnaževanje ter pri~eli z rednim kvalitativnim in kvantitativnim nadzorom onesnaževanja zraka oziroma okolja s svincem. Na osnovi materialnih bilanc in nekaterih drugih tehni~nih kazalnikov so izra-~unali, da je bila dnevna emisija prahu do leta 1978 okrog 5.000 kg (Souvent, 1992). Prevelika je bila tudi vsebnost žveplovega dioksida v dimni{kih plinih, in ker niso mogli zagotoviti uspe{nega ekonomskega raz-žveplanja plina, so talilni{ko proizvodnjo postopno manj{ali in leta 1989 tudi opustili predelavo svin~evih primarnih surovin (So-uvent, 1992).
Z ugotavljanjem vplivov na okolje, ki jih je imelo pridobivanje in predelava svinca v Mežici in okolici, so se v preteklosti ukvarjale {tevilne ustanove. Najaktivnej{i in sistemati~ni so bili delavci Instituta za medicinska istraživanja i medicinu rada iz Zagreba (od leta 1954) in Veterinarske fakultete (od leta 1975) (Souvent, 1992), od leta 1997 pa se z raziskovalno dejavnostjo na obmo~ju Meži{ke doline ukvarjajo na In{titutu za ekolo{ke raziskave v Velenju (ERICo), Biotehni{ki fakulteti, Geolo{kem zavodu Slovenije, itd.
Raziskave onesnaženosti tal so pokazale, da je kriti~no onesnažen celoten zgornji del Meži{ke doline, predvsem okolica ^rne na Koro{kem in Žerjava. Pas kriti~no onesnaženih tal se nadaljuje s prekinitvami vzdolž reke Meže vse do Raven na Koro{kem (Šajn & Gosar, 2004). Najbolj onesnažena tla so v oddaljenosti do 2 km od Žerjava, na poplavnem obmo~ju Meže in v bližini rudnih nahajali{~. Onesnaženost tal praviloma pada z oddaljenostjo od Žerjava in z globino v talnem profilu (Kugoni~ & Zupan, 1999). Pri raziskavi onesnaženosti posameznih horizontov tal so Vre~a in sodelavci (2001) ugotovili pove~ane vrednosti Cr, Cu, Mo, Ni, Pb in Zn v organskih horizontih. Posebno visoke so bile vrednosti Pb in Zn, ki so v povpre~ju presegale kriti~ne vrednosti, v okolici Žerjava pa so vrednosti Pb presegle 1.000 mg/kg. Onesnaženje se od Žerjava {iri v smeri sever–jug, v smeri vzhod–zahod pa se vsebnost Pb znatno zniža, kar je verjetno posledica lokalnih vetrov in reliefa. Visoke vsebnosti Pb in Zn so posledica rudarske in metalur{ke dejavnosti na tem obmo~ju. Leta 1999 (Kugoni~ & Zupan) je bila narejena tudi raziskava onesnaženosti travni{kih in vrtnih tal. Ugotovljeno je bilo, da vseb-
nost Pb in Cd v krmi iz travni{kih tal presega kriti~no vrednost na obmo~jih severno od Žerjava v smeri Mežice, kjer so tla tudi najbolj onesnažena. Analiza vrtnih tal na obravnavanem obmo~ju je pokazala preveliko onesnaženost tal s svincem, da bi bila lahko primerna za pridelavo hrane za ljudi in živali (Kugoni~ & Zupan, 1999). Leta 2002 je Šajn prikazal porazdelitev svinca in ostalih kovin na obmo~ju Meži{ke doline. Ugotovil je, da vsebnosti prvin v tleh iz okolice Mežice, Žerjava in ^rne, presegajo slovensko povpre~je za približno {tirikrat. Najvi{je vsebnosti so bile dolo~ene v tleh v okolici ^rne in Žerjava, kjer je potekalo taljenje svin~eve rude (Šajn, 2002).
Bidovec (1997) je obravnaval {tiri profile poplavnih sedimentov reke Meže. V vzorcih je ugotovil pove~ane vsebnosti kadmija, svinca, cinka, molibdena, antimona in arzena. Vsebnost svinca v poplavnih sedimen-tih je bila povsod visoka. V zgornjem toku Meže so vsebnosti Pb okoli 150 mg/kg, nato nara{~ajo dolvodno do vrednosti 910 mg/kg, zahodno od Prevalj pa je vsebnost svinca presegla 10.000 mg/kg. Pred izlivom v Misli-njo je bila vsebnost {e vedno 3.563 mg/kg (Bidovec, 1997).
Lapajne in sodelavci (1999) so med leti 1986 in 1992 vklju~ili v monitoring kakovosti povr{inskih voda tudi sedimente Meže. Ugotovili so, da je bila v tem ~asu Meža med najbolj onesnaženimi vodotoki v Sloveniji. Koncentracije kadmija, cinka in svinca v sedimentih Meže so se v navedenih letih postopno nižale. Nižanje onesnaženosti pa je bila predvsem posledica sprememb v rudar-sko-metalur{ki dejavnosti v Zgornje Meži{ki dolini ter dinami~na narava reke (Lapajne et al., 1999).
Nekoliko bolj detajlno analizo sedimenta reke Meže in nekaterih pritokov so naredili Bole in sodelavci (2002) v kon~nem poro-~ilu primerjalne {tudije onesnaženosti okolja v Zg. Meži{ki dolini. Odvzeli so 12 vzorcev sedimenta Meže od Koprivne do izliva Šumca ter analizirali vsebnosti Pb, Cd, As, Zn in Hg. Iz rezultatov analize je razvidno, da je bil vpliv rudarsko-metalur{ke dejavnosti v sedimentu reke Meže in pritokov {e vedno znaten.
Vzor~enje sedimentov in analitika
Z   vzor~enjem   sedimentov   Meže   smo pri~eli v zgornjem toku in nadaljevali v raz-
350
Julija Fux & Mateja Gosar
dalji približno 1 km do Mežice. V tem delu smo vzor~ili tudi sedimente pomembnej{ih pritokov (Topla, Helenski potok, Mu{e-nik, Jazbinski potok, Jun~arjev potok). Od Mežice naprej smo razdaljo med vzorci po-ve~ali na 10 km. Na dveh lokacijah smo vzor~ili tudi sedimente Drave in sicer enega pred in drugega po pritoku Meže (slika 1, tabela 1).
Zra~no suhe vzorce smo presejali na sitih iz nerjave~e jeklene sitovine. S sejanjem smo izvedli granulometri~no analizo in pripravili dve frakciji (< 0,125 mm in < 0,063 mm) za kemi~ne analize. Le-te so bile izvedene v laboratoriju ACME Analytical Laboratories Ltd. v Vancouvru v Kanadi. Vsebnost težkih kovin je bila dolo~ena po postopku {tiriki-slinskega razkroja, pri katerem se 0,5 grama vzorca raztaplja v 10 ml me{anici kislin HClO4, HCl, HF in HNO3 pri temperaturi 200 °C (ACME, 2003). Vsebnost prvin v raztopini so nato dolo~ili s plazemsko emisijsko spektroskopijo (ICP).
Rezultati
Zrnavost
V sedimentih Meže prevladujeta srednje- in drobnozrnat pesek. Nekoliko manj je delcev v velikosti debelozrnatega peska. Le redko je prisoten prod. V sedimentih pritokov reke Meže prevladujeta prod in debelo-zrnati pesek. Mo~no odstopanje je opaziti v sedimentu vzorca manj{ega hudourni{kega potoka v Škrubih (ME–4), kjer skoraj ve~ kot polovico vzorca sestavlja prod (55 %), nekoliko manj je debelozrnatega peska (24 %), medtem ko je najmanj srednje- in drobnozr-natega peska in mulja (skupno 23 % vzorca). V preostalih vzorcih pritokov Meže je opaziti prevladovanje debelo- in srednjezrnatega peska, nekoliko manj je proda, najmanj pa je prav tako drobnozrnatega peska in mulja. V vzorcih sedimenta reke Drave se, za razliko od predhodnih vzorcev, pojavlja dale~ naj-ve~ drobnozrnatega peska (ve~ kot 50 % v
Slika 1. Lega raziskanega ozemlja z lokacijami vzorcev Figure 1. Location of study area with sampling locations
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
351
Tabela 1. Preglednica vzor~evanih lokacij Table 1. Sample locations
VZOREC	VODOTOK	MESTO ODVZEMA	Koordinate
ME-1	MEŽA	200 m pred izlivom Tople ob cesti	x: 5 485 076 y: 5 146 900
ME-2	TOPLA	Burjakova bajta (pod mostom)	x: 5 485 295 y: 5 146 983
ME-3	MEŽA	Podpeca 75 (ob cesti)	x: 5 485 633 y: 5 147 138
ME-4	HUDOURNIŠKI POTOK	Škrubi (Podpeca 65)	x: 5 486 290 y: 5 147 270
ME-5	HELENSKI POTOK	20 m po potoku navzgor pred izlivom v Mežo	x: 5 486 634 y: 5 167 433
ME-6	MEŽA	Pristava 1	x: 5 487 632 y: 5 147 088
ME-7	MEŽA	^rna na Koro{kem	x: 5 489 044 y: 5 148 123
ME-8	MUŠENIK	Mu{enik 6	x: 5 489 051 y: 5 148 366
ME-9	MEŽA	Mu{enik 1	x: 5 489 633 y: 5 148 697
ME-10	JAZBINSKI POTOK	Žerjav	x: 5 490 442 y: 5 149 090
ME-11	MEŽA	Miklavžina	x: 5 490 415 y: 5 149 509
ME-12	HUDI GRABEN	Hudi graben	x: 5 490 650 y: 5 149 739
ME-13	MEŽA	Ladinek	x: 5 490 190 y: 5 150 803
ME-14	JUN^ARJEV POTOK	Sp. Breg (pred Mežico)	x: 5 489 895 y: 5 151 702
ME-15	MEŽA	Polena	x: 5 489 856 y: 5 152 108
ME-16	MEŽA	Pod Lovskim domom Peca	x: 5 489 233 y: 5 152 691
ME-17	MEŽA	Križi{~e z glavno cesto (nasproti Cablex-M)	x: 5 489 223 y: 5 153 403
ME-18	MEŽA	Poljane	x: 5 492 159 y: 5 156 012
ME-19	MEŽA	Prevalje	x: 5 495 008 y: 5 155 667
ME-20	MEŽA	Hotulja (za Ravnami)	x: 5 498 354 y: 5 155 941
ME-21	MEŽA	Ernetovo	x: 5 501 174 y: 5 158 087
ME-22	MEŽA	Meža 1155b (tik pred Dravogradom)	x: 5 502 152 y: 5 154 686
ME-23	DRAVA	Ob cesti proti Avstriji, 100 m iz naselja	x: 5 501 179 y: 5 161 004
ME-24	DRAVA	Stogli	x: 5 504 328 y: 5 161 718
352
Julija Fux & Mateja Gosar
obeh vzorcih), sledita približno enakovredni vsebnosti srednjezrnatega peska ter mulja, medtem ko je najmanj debelozrnatega peska in proda. Zrnavostno sestavo obravnavanih sedimentov prikazuje slika 2.
Pregled vsebnosti težkih kovin v sedimentih
V tabelah 2 in 3 so prikazane osnovne statistike vsebnosti prvin za obe obravnavani frakciji (min = najmanj{a ugotovljena vrednost, max = najve~ja ugotovljena vrednost, aritmeti~na sredina, mediana in standardni odklon).
Svinec (Pb)
Vsebnost svinca se giblje med 80 mg/kg in 14.200 mg/kg v frakciji < 0,063 mm ter med 76 mg/kg in 19.300 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Mediana in povpre~na vsebnost zna{ata v frakciji < 0,063 mm 1.099 mg/kg in 2.026 mg/kg in v frakciji < 0,125 mm 1.223 mg/kg ter 3.261 mg/kg (tabeli 2 in 3). Vsebnosti svinca v posameznih vzorcih so prikazane na sliki 3.
Vsebnost svinca v sedimentu reke Meže je v vzorcih pred izlivom Helenskega potoka (ME–1 in ME–3) relativno nizka. Po izlivu Helenskega potoka se vsebnost pove~a na  okoli  700 mg/kg.  Povi{anje  vsebnosti
Slika 2. Zrnavost obravnavanih sedimentov Figure 2. Granulometric composition of sediments
Tabela 2. Ocene srednjih vrednosti, razponi (vse v mg/kg) in standardni odkloni vsebnosti v obravnavanih sedimentih (frakciji < 0,063 mm)
Table 2. Medians and ranges of elements (mg/kg) in fraction < 0.063 mm of the researched sediments
Element	Št. vzorcev	Min	Max	Aritmeti~na sredina	Mediana	Standardni odklon
Cu	24	3,10	277,90	38,90	28,80	56,20
Pb	24	80,70	14200,00	2026,51	1099,85	2945,58
Zn	24	260,00	22500,00	2378,58	1238,50	4514,98
Ni	24	4,40	657,30	60,55	21,60	139,19
Co	24	1,20	26,50	9,59	8,60	5,93
As	24	4,00	39,00	15,48	13,00	9,60
Cd	24	1,30	144,20	13,86	6,80	28,64
Cr	24	7,80	3279,00	228,26	47,50	683,13
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
353
Tabela 3. Ocene srednjih vrednosti, razponi (vse v mg/kg) in standardni odkloni vsebnosti prvin v obravnavanih sedimentih (frakciji < 0,125 mm)
Table 3. Medians and ranges of elements (mg/kg) in fraction < 0.125 mm of the researched sediments
Element	Št. vzorcev	Min	Max	Aritmeti~na sredina	Mediana	Standardni odklon
Mo	24	0,80	267,20	41,73	23,10	60,38
Cu	24	3,10	277,90	38,90	28,80	56,20
Pb	24	80,70	14200,00	2026,51	1099,85	2945,58
Zn	24	260,00	22500,00	2378,58	1238,50	4514,98
Ni	24	4,40	657,30	60,55	21,60	139,19
Co	24	1,20	26,50	9,59	8,60	5,93
As	24	4,00	39,00	15,48	13,00	9,60
Cd	24	1,30	144,20	13,86	6,80	28,64
Cr	24	7,80	3279,00	228,26	47,50	683,13
svinca v vzorcih je verjetno posledica izliva, s težkimi kovinami mo~no onesnaženega Helenskega potoka v Mežo in splo{nega onesnaženja okolja, predvsem tal, v okolici Žerjava. S približevanjem Meže Mežici vsebnosti svinca hitro nara{~ajo ter dosežejo najvi{jo vsebnost (4.147 mg/kg; ME–15) v vzorcu sedimenta reke Meže pri Poleni. Nara{~anje vsebnosti je pri~akovano, saj je na tem obmo~ju potekala glavna rudarsko-predelovalna industrija svin~evo-cinkove rude in je hkrati tudi glavni vir onesnaže-
vanja. Z oddaljevanjem Meže od Mežice se vsebnosti postopoma nižajo, vendar kljub temu ostajajo zelo visoke (preko 2.000 mg/kg v frakciji < 0,063 mg/kg in preko 4.000 mg/kg v frakciji < 0,125 mm). Ponovno se pove~ajo v vzorcu sedimenta Meže pri Poljanah (ME–18) na 3.286 mg/kg v frakciji < 0,063 mm in na 7.553 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Za Poljanami se vsebnosti zmanj{ujejo in po soto~ju Meže z Mislinjo (ME–22) zopet padejo pod 500 mg/kg. Primerjava vzorcev reke Drave pred izlivom Meže (ME–23) in za
Slika 3. Vsebnosti svinca (Pb) v obravnavanih sedimentih Figure 3. Lead (Pb) contents in sediments
354
Julija Fux & Mateja Gosar
izlivom Meže (ME–24) kaže, da je vsebnost svinca v drugem vzorcu nekoliko ve~ja glede na prvega. V frakciji < 0,063 mm se vsebnost pove~a z 81 na 221 mg/kg in v frakciji
<  0,125 mm z 76 na 111 mg/kg. Pove~anje vsebnosti svinca v drugem vzorcu je torej lahko posledica izliva s težkimi kovinami obremenjene reke Meže.
Med vsebnostmi dolo~enimi v vzorcih sedimentov pritokov reke Meže najbolj izstopa vsebnost svinca v sedimentu Helen-skega potoka (ME–5), saj zna{a v frakciji < 0,063 mm 14.200 mg/kg in v frakciji
< 0,125 mm 19.300 mg/kg. Dokaj visoke vsebnosti svinca so bile dolo~ene tudi v sedimen-tu potoka Mu{enik (ME–8), kjer zna{ajo v frakciji < 0,063 mm 1.423 mg/kg ter v frakciji < 0,125 mm 3.437 mg/kg ter v sedimen-tu potoka v Jan~arjevi grapi (ME–14), kjer sta vsebnosti v obeh frakcijah nekaj ~ez 3.250 mg/kg. V sedimentih ostalih pritokov reke Meže so vsebnosti svinca sicer nekoliko pove~ane, a bistveno ne presegajo zakonsko dolo~enih kriti~nih vrednosti za tla (530 mg/kg; Uradni list RS 68/96).
Cink (Zn)
Vsebnost cinka v vzorcih se giblje med 260 mg/kg in 22.500 mg/kg v frakciji < 0,063 mm ter med 264 mg/kg in 37.900 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Medi-
ana in povpre~na vsebnost zna{ata v frakciji < 0,063 mm 1.238 mg/kg in 2.378 mg/kg ter v frakciji < 0,125 mm 1.188 mg/kg in 3.209 mg/kg (tabeli 2 in 3; slika 4). Vsebnosti cinka v posameznih vzorcih so prikazane na sliki 4. Vsebnost cinka v vzorcih se-dimenta reke Meže pred izlivom Helenskega potoka (ME–5) je nizka. Po izlivu Helen-skega potoka vsebnost cinka prvi~ preseže 1.000 mg/kg in se nato nizvodno po~asi zvi-{uje. V sedimentu Meže pri Poleni (ME–15) doseže vsebnost cinka vrednosti 2.343 mg/kg v frakciji < 0,063 mm in 2.898 mg/kg v frakciji
< 0,125 mm. Izjema je vsebnost v vzorcu se-dimenta Meže pred Žerjavom (ME–9), kjer se vsebnost zniža pod 1.000 mg/kg. Znižanje je verjetno posledica razred~enja zaradi pritoka potoka Mu{enik (ME–8), ki ima v sedi-mentu razmeroma nizko vsebnost cinka. Z oddaljevanjem Meže od Polene se vsebnost cinka najprej nekoliko zniža (ME–16, okoli 1.800 mg/kg v obeh frakcijah), nato pa se zopet postopno zvi{uje in doseže v sedimen-tu Meže pri Poljanah (ME–18) in na Ravnah na Koro{kem (ME–19) najvi{jo vsebnost, ki zna{a približno 2.500 mg/kg v frakciji
< 0,063 mm in približno 3.500 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Vsebnosti cinka v sedimen-tu Meže se od Raven naprej zopet postopno znižujejo. V vzorcih sedimenta reke Drave (ME–23 in ME–24) se vsebnost cinka, v primerjavi z vsebnostjo za izlivom Meže, opaz-
Slika 4. Vsebnosti cinka (Zn) v obravnavanih sedimentih Figure 4. Zinc (Zn) contents in sediments
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
355
no pove~a. V frakciji < 0,063 mm se vsebnost pove~a s 544 na 1.568 mg/kg in v frakciji < 0,125 mm s 604 na 1.056 mg/kg. V sedi-mentih pritokov Meže ima najvi{jo vsebnost cinka sediment Helenskega potoka (ME–5), ki zna{a 22.500 mg/kg v frakciji < 0,063 mm in 37.900 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Prav tako je zelo visoka vsebnost cinka v sedi-mentu potoka v Jan~arjevi grapi (ME-14), in sicer v frakciji < 0,063 mm 7.472 mg/kg in v frakciji < 0,125 mm 7.746 mg/kg.
Kadmij (Cd)
Vsebnosti Cd v sedimentu reke Meže so do Mežice le malenkostno povi{ane glede na ozadje. S približevanjem Meže Mežici vsebnost Cd v sedimentu postopno nara{~a do Polene (ME–15), kjer doseže vsebnost 13,8 mg/kg v frakciji < 0,063 mm in 16,7 mg/kg v frakciji < 0,125 mm. Z oddaljevanjem od Polene se vsebnosti najprej nekoliko znižajo, nato pa se ponovno pri-~nejo ve~ati in dosežejo najvi{je vsebnosti v sedimentu Meže na Poljanah (ME–18) ter v sedimentu Meže na Ravnah na Koro{kem (ME–19). Od Raven se vsebnosti Cd v sedi-mentu reke Meže zopet postopno znižujejo. V sedimentu Drave se vsebnost Cd po pritoku Meže nekoliko pove~a (slika 5).
V sedimentih pritokov Meže vsebnosti Cd sicer povsod presegajo 2 mg/kg, kar je
zakonsko dolo~ena opozorilna vrednost za tla (Uradni list RS 68/96), a kriti~no vrednost presežejo le v dveh vzorcih: v vzorcu sedimenta Helenskega potoka (ME–5), kjer je bila dolo~ena tudi najvi{ja vsebnost Cd izmed vseh analiziranih vrednosti in zna-{a v frakciji < 0,063 mm 144,2 mg/kg ter v frakciji < 0,125 mm 265,5 mg/kg in v vzorcu v Jan~arjevi grapi, kjer zna{a vsebnost v frakciji <0,063 mm 36 mg/kg in v frakciji
< 0,125 mm 35 mg/kg.
Molibden (Mo)
V sedimentu reke Meže do Žerjava so vsebnosti Mo nizke, nato po~asi nara{~a-jo do Polene (ME–15), kjer zna{a vsebnost 48 mg/kg v frakciji < 0,063 mm in 126 mg/kg v frakciji <0,125 mm. Z oddaljevanjem od Polene se vsebnosti zopet nekoliko znižajo, a se v vzorcu sedimenta v Poljanah (ME–18) zopet pove~ajo. Zanimivo je, da se z oddaljevanjem Meže od Poljan vsebnost Mo v frakciji < 0,125 mm enakomerno niža, v frakciji
< 0,063 mm pa v vzorcu na Ravnah (za Železarno Ravne; ME–20) naenkrat posko~i na 267 mg/kg in ostaja vi{ja v primerjavi z vsebnostjo v frakciji < 0,125 mm vse do izliva Meže v Dravo (slika 6).
Tudi pri Mo smo dolo~ili visoko vrednost v Helenskem potoku (ME–5; 132 mg/kg v frakciji <0,063 mm in 234 mg/kg v frakciji
Slika 5. Vsebnosti kadmija (Cd) v obravnavanih sedimentih Figure 5. Cadmium (Cd) contents in sediments
356
Julija Fux & Mateja Gosar
Slika 6. Vsebnosti molibdena(Mo) v obravnavanih sedimentih Figure 6. Molybdenum (Mo) contents in sediments
<0,125 mm). Povi{ane vsebnosti so se pojavile tudi v sedimentu Mu{enika (ME–8) in Hudega Grabna (ME–10).
Arzen (As)
Vsebnosti As v vzorcih sedimenta reke Meže so pod 20 mg/kg, kar je zakonsko dolo~ena mejna vrednost za tla (20 mg/kg; Uradni list RS 68/96). Le sediment na Poleni (ME–15) vsebuje nekoliko ve~ As. Zanimivo je, da je v sedimentu reke Drave ve~ As kot v sedimentu Meže. V obeh vzorcih se-dimenta Drave (ME–23 in ME–24) vsebnost v frakciji < 0,125 mm preseže zakonsko do-lo~eno mejno vrednost (27 mg/kg v ME–23 in 23 mg/kg v ME–24), vsebnost v frakciji
< 0,063 mm pa preseže tudi zakonsko dolo-~eno opozorilno vrednost (30 mg/kg v ME–23 in 36 mg/kg v ME–24) (Uradni list RS 68/96).V vzorcih sedimenta pritokov Meže so vsebnosti As nizke, razen v dveh vzorcih. V sedimentu Helenskega potoka (ME–5) je bila izmerjena najvi{ja vsebnost As, ki zna{a v frakciji < 0,063 mm 39 mg/kg in v frakciji < 0,125 mm 59 mg/kg in je hkrati edina vrednost, ki preseže zakonsko dolo~eno kriti~no vrednost. Povi{a-ne pa so bile tudi vsebnosti As v sedimen-tu v Jan~arjevi grapi (ME–14), ki zna{ajo v frakciji < 0,063 mm 39 mg/kg in v frakciji
< 0,125 mm 27 mg/kg (slika 7).
Kobalt, krom, baker in nikelj (Co, Cr, Cu in Ni)
Vsebnosti ostalih težkih kovin so v vzorcih sedimenta Meže in njenih pritokov do Raven na Koro{kem nizke (ME–1 do ME–19). V bližini Železarne Ravne (ME–20) pa se mo~no pove~ajo vsebnosti Co, Cr, Cu in Ni. Visoke vsebnosti se sicer z oddaljevanjem Meže od Raven do izliva v Dravo nekoliko znižajo, a {e vedno ostajajo relativno visoke (ME–21 in ME–22) in so pokazatelj obmo~ja vpliva onesnaženja železarne na Ravnah na Koro{kem. V vzorcih sedimenta reke Drave (ME–23 in ME–24) se vsebnosti omenjenih prvin ne razlikujejo bistveno pred in za izlivom Meže in se za izlivom Meže celo nekoliko znižajo.
Razprava in zaklju~ki
Povpre~ne vsebnosti Pb in Zn v sedimen-tu Meže in pritokov presegajo vsebnosti slovenskega povpre~ja za poto~ne sedimente (Sotlar, 1995) za približno stokrat pri Pb in tridesetkrat pri Zn. Tudi primerjava z evropskim povpre~jem za poto~ne in poplavne sedimente (Salminen et al., 2005) kaže na izjemno visoke vsebnosti teh prvin v meži-{kih sedimentih.
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
357
Slika 7. Vsebnosti arzena (As) v obravnavanih sedimentih Figure 7. Arsenic (As) contents in sediments
Najvi{je vsebnosti Pb so bile izmerjene v sedimentu reke Meže na {ir{em obmo~-ju Mežice ter med Poljanami in Prevaljami. Enako velja tudi za vsebnosti Zn. Pove~ane vsebnosti obeh prvin v okolici Mežice in na Poleni so posledica onesnaženosti obmo~ja zaradi nekdanje predelovalnice rude, prav tako je v bližini Polene odval rudni{kih odpadkov in flotacijske jalovine (Glan~nik), iz katerega lahko prihaja do spiranja (Bud-kovi~ et al., 2006). V sedimentu Meže med Poljanami in Prevaljami se vsebnost Pb in Zn ponovno pove~a. Po podatkih Prestorja in sodelavcev (2003) ter Dervari~a in sodelavcev (2005) je bilo po zaprtju rudnika poplavljenih skoraj 1.700.000 m3 nekdanjih rudni{kih rovov, v katere je bilo odloženih tudi okoli 360.000 m3 flotacijskega mulja, rudni{ka voda pa sedaj odteka po 6 km dolgem rovu do Prevalj. Ker v okolici Prevalj nismo ugotovili nobenega drugega vira onesnaženja s težkimi kovinami, domnevamo, da so pove~ane vsebnosti torej posledica iztekanja rudni{kih voda v Mežo.
Enak trend lahko opazujemo tudi pri Cd, Mo in As, ki se pogosto pojavljajo skupaj s Pb in Zn v rudnih mineralih. Pri Mo je zanimivo, da doseže najvi{jo vsebnost (267 mg/kg) v frakciji < 0,063 mm v vzorcu sedimenta Meže za železarno Ravne, medtem ko doseže v frakciji < 0,125 mm najvi-{jo vsebnost (200 mg/kg) v vzorcu sedimenta
Meže pri Poljanah. Prav tako lahko opazimo, da je vsebnost Mo v frakciji < 0,063 mm nižja od vsebnosti v frakciji < 0,125 mm do železarne, nato pa se mo~no pove~a glede na frakcijo < 0,125 mm in ostaja vi{ja vse do izliva Meže v Dravo. Zaradi omenjenega trenda domnevamo, da je sprememba vsebnosti ene frakcije glede na drugo posledica vpliva Železarne Ravne in je verjetno vezana na postopke predelave v železarni.
Vsebnosti ostalih težkih kovin (Co, Cr, Cu in Ni) so v sedimentu Meže nizke. Izrazito se pove~ajo le na Ravnah na Koro{kem v okolici Železarne Ravne. Njihova vsebnost pa se z oddaljevanjem od železarne po~asi znižuje. Narava razporeditve omenjenih prvin kaže, da je povi{ana vsebnost na Ravnah posledica železarske industrije. V okolici Raven na Koro{kem so bile v sedimentu Meže ugotovljene tudi povi{ane vsebnosti prvin Mn, Fe, Na in Y, katerih vsebnost se prav tako znižuje z oddaljevanjem od Raven. Tudi povi{anje vsebnosti teh prvin je posledica železarske industrije na tem obmo~ju. Zanimivo je, da se vsebnosti Co, Ni, Cr, Cu in tudi Mo v se-dimentu Meže na Ravnah (ME–20) v frakciji < 0,063 mm mo~no povi{ajo glede na vsebnosti v frakciji < 0,125 mm in ostajajo po-vi{ane vse do izliva Meže v Dravo, medtem ko so vsebnosti omenjenih prvin v ostalih vzorcih sedimenta Meže približno enake v obeh frakcijah ali celo vi{je v frakciji
358
< 0,125 mm. Obrat v vsebnosti prvin v eni frakciji glede na drugo je torej posledica predelovalnih postopkov v železarni.
Podobno kot v sedimentu Meže so bile tudi v sedimentu pritokov Meže ugotovljene povi{ane vsebnosti Pb, Zn, Cd, Mo in As. Izjemno visoke vsebnosti teh prvin so bile dolo~ene v sedimentu Helenskega potoka (ME–5). Po podatkih g. Pungartnika (ustno sporo~ilo) iz RSCM – Gradbeni materiali d.o.o. je pri{lo do dveh vdorov Štoparje-ve halde v Helenski potok, in sicer oktobra 2000 ter junija 2001 (Bole in sod., 2002). Dobljene visoke vrednosti obravnavanih kovin so tako verjetno posledica vdora Što-parjeve halde, ki se nahaja ob Helenskem potoku. Zaradi izrazito visokih vsebnosti, ki smo jih tod ugotovili, se postavlja vpra{anje ali so ugotovljene vsebnosti ostanki onesnaženja sedimenta zaradi vdorov halde v letih 2000 in 2001, ali morda {e vedno prihaja do stalnega spiranja tega odvala v potok, in ali ni morda pri{lo do vdora katerega od drugih bližnjih odvalov (v neposredni bližini potoka je odval jamske jalovine Helena, v okolici potoka pa je tudi odval me{anih rudni{kih odpadkov ter flotacijske jalovine Navr{nik). Za razjasnitev omenjenega vpra{anja, bi bilo potrebno dodatno vzor~enje in analiza sedimenta vzdolž potoka.
Povi{ane vsebnosti težkih kovin smo ugotovili tudi v sedimentu Jun~arjevega potoka (ME–14). Vsebnosti Pb in Mo sta sicer povi-{ani, a ne presegata vsebnosti Pb in Mo do-lo~enih v sedimentu Meže na tem obmo~ju. Za razliko od Pb in Mo, so vsebnosti Zn, Cd in As vi{je od vsebnosti dobljenih v sedi-mentu Meže na tem odseku in presegajo tudi vsebnosti ugotovljene na drugih odsekih. Kažejo na vpliv Polene, kjer so neko~ predelovali rudo, poleg tega je v bližini potoka odval separacijske jalovine in revne rude Fridrih, iz katerega lahko prihaja do spiranja.
V preostalih obravnavanih sedimentih pritokov reke Meže so vsebnosti težkih kovin sicer nekoliko povi{ane, kar je za obravnavano obmo~je pri~akovano, a ne kažejo kak{nih zna~ilnih posebnosti. Najnižje vsebnosti so bile dolo~ene v sedimentih pritokov Tople. ^eprav je v okolici zgornjega toka Tople nekaj odvalov rudni{kih odpadkov, pa kaže, da njihov vpliv ni opazen. V preostalih {tirih pritokih (Hudourni{ki potok v Škrubih (ME–4), Mu{enik (ME–8), Jaz-binski potok (ME–10) in potok Hudi graben (ME–12)) so vsebnosti težkih kovin relativno
Julija Fux & Mateja Gosar
nizke glede na vsebnosti v sedimentu Meže, pojavljajo pa se le posamezna majhna odstopanja pri nekaterih prvinah.
Primerjava obeh vzorcev sedimenta reke Drave kaže na pove~anje vsebnosti Pb, Zn, Cd in Mo po pritoku onesnažene Meže. Vsebnosti Cu, Cr, Co in Ni se kljub visokim vsebnostim v Meži, v Dravi po pritoku Meže ne zvi{ajo opazno. Lahko zaklju~imo, da onesnaženost Meže zaradi železarske industrije na Ravnah nima opaznega vpliva na kvaliteto sedimenta reke Drave. Primerjava vsebnosti ostalih prvin ne kaže vpliva onesnaženosti reke Meže, posamezne razlike v vsebnostih so tako posledica naravnega ozadja reke in samega onesnaženja Drave.
Primerjava analize vsebnosti prvin v frakcijah < 0,125 mm in < 0,063 mm je pokazala, da je vsebnost Pb, Zn, Cd in As v sedimentu Meže vi{ja v frakciji < 0,125 mm. Za prvine Cr, Cu, Ni ter Mo pa velja, da se njihova vsebnost pove~a v frakciji < 0,063 mm, glede na frakcijo < 0,125 mm, na Ravnah na Koro-{kem in ostaja vi{ja do izliva Meže v Dravo. Tudi v sedimentu Drave je bila ugotovljena vi{ja vsebnost težkih kovin v drobnejezrnati analizirani frakciji.
Primerjava s predhodnimi raziskavami se-dimentov kaže, da smo v letu 2005 ugotovili vi{je vsebnosti težkih kovin v obravnavanih sedimentih, kot so jih ugotovili v predhodnih raziskavah. V poro~ilu so Lapajne in sodelavci (1999) v raziskavo kakovosti povr{in-skih voda vklju~ili tudi analizo sedimenta Meže za elemente Pb, Zn in Cd, v letih 1986, 1987, 1988, 1991 in 1992. Odvzemno mesto sedimenta Meže je bilo v bližini Oti{kega Vrha. V tej raziskavi (Lapajne et al.,1999) so dolo~ili nižje vsebnosti težkih kovin, kot smo jih na tem obmo~ju ugotovili mi. Zaradi pomanjkljivih podatkov o odvzemnem mestu, velikosti analizirane frakcije in uporabljeni kemijski metodi v predhodni raziskavi (Lapajne et al., 1999) ne moremo ustrezno primerjati ugotovljenih vsebnosti. Bole in sodelavci (2002) so opravili nekoliko bolj podrobno raziskavo vsebnosti Pb, Cd, As, Zn in Hg v sedimentih Meže ter tudi nekaterih pritokov. V tabeli 4 je prikazana primerjava rezultatov analize vzorcev sedimenta reke Meže in pritokov ter raziskave Bole in sodelavcev (2002), ki so bili odvzeti na približno istih krajih. Primerjava vsebnosti v sedi-mentu Tople kaže, da je vsebnost Pb v obeh frakcijah vzorca ME–2 vi{ja za približno polovico, vsebnosti Zn in Cd za nekaj manj kot trikrat, medtem ko je vsebnost As za ne-
Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na obmo~ju Meži{ke doline
359
Tabela 4. Primerjava vsebnosti Pb, Cd, As, Zn in Hg (mg/kg) v sedimentu Meže in pritokov, v raziskavi Bole in sodelavci (2002) ter v obravnavani raziskavi sedimenta
Table 4. Comparison of Pb, Cd, As, Zn and Hg contents (mg/kg) in sediments in previous investigation
(Bole et al., 2002) and in this study
Vzorec / vsebnost		Pb	Cd	As	Zn	Hg
Topla (Bole et al., 2002)		93	0,5	0,62	88	< 0,1
ME-2	< 0,063 mm	147	1,3	0,07	260	/
	< 0,125 mm	187	1,3	0,07	284	0,01
Helenski potok (Bole et al., 2002)		4861	92,3	22,60	12961	0,25
ME-5	< 0,063 mm	14200	144,2	39,00	22500	/
	< 0,125 mm	19300	265,6	59,00	37900	0,31
Meža pred Žerjavom (Bole et al., 2002)		573	3,7	2,73	544	< 0,1
ME-9	< 0,063 mm	777	5,6	9,00	879	/
	< 0,125 mm	714	5,4	10,00	897	0,20
Jazbinski potok (Bole et al., 2002)		2242	5,0	4,12	624	0,10
ME-10	< 0,063 mm	452	6,3	6,00	859	/
	< 0,125 mm	242	3,2	4,00	474	0,05
Meža za Šumcem (Bole et al., 2002)		4279	14,9	8,11	2412	0,26
ME-17	< 0,063 mm	2169	10,3	10,00	1683	/
	< 0,125 mm	4957	13,8	12,00	2468	0,09
kaj manj kot devetkrat nižja od vsebnosti ugotovljene v raziskavi Bole in sodelavcev (2002). Zanimiva je primerjava vsebnosti v sedimentu Helenskega potoka. Vsebnosti ugotovljene v vzorcu ME–5 so veliko vi{je od vsebnosti, ki so jih dolo~ili Bole in sodelavci (2002). Izrazito povi{anje vsebnosti Pb, Zn, Cd, As in Hg v sedimentu Helenskega potoka pomeni, da verjetno prihaja do stalnega spiranja težkih kovin iz Štoparjeve halde oz. iz katerega od drugih bližnjih odvalov. Za podrobnej{o razjasnitev problema bi bilo potrebno obmo~je podrobneje pregledati in opraviti {e kak{no analizo tako sedimenta, kot vode Helenskega potoka. Vsebnosti v se-dimentu Meže pred Žerjavom so sicer nekoliko povi{ane v vzorcu ME–9, a so {e vedno dokaj primerljive. Odstopanje se kaže le v vsebnosti As, ki je v vzorcu ME–9 za približno trikrat vi{ja. Primerjava vsebnosti težkih kovin v sedimentu Jazbinskega potoka kaže na bistveno zmanj{anje vsebnosti Pb, medtem ko ostajajo vsebnosti ostalih obravnavanih prvin približno enake. Morda je to pripisati sanacijskim ukrepom, ki so bili narejeni v Žerjavu.
^eprav je od zaprtja rudnika in prenehanja predelovalne industrije kovin v Zgornji Meži{ki dolini minilo že ve~ kot 10 let
in kljub temu, da so bili ob zaprtju sprejeti in izvedeni sanacijski ukrepi, s katerimi so zmanj{ali stopnjo onesnaženja, je v Zgornji Meži{ki dolini obremenjenost okolja {e vedno zelo velika.
Zahvala
Prikazane geokemi~ne raziskave je financiralo Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo v okviru raziskovalnega programa Podzemne vode in geokemija, ki ga izvaja Geolo{ki zavod Slovenije. Prikazana raziskava sedimentov v Meži{ki dolini je obravnavana tudi v diplomskem delu Julije Fux (2007), ki ga je opravila na Naravoslov-notehni{ki fakulteti pod mentorstvom prof. dr. Pezdi~a in somentorstvom dr. Mateje Go-sar. Za pomo~ pri zbiranju podatkov o odva-lih flotacijskih in topilni{kih odpadkov ter revne rude v Meži{ki dolini se zahvaljujemo mag. S. Fajmut-Štrucl in g. Pungartniku iz RSCM – Gradbeni materiali d.o.o. Le-te so podrobno predstavljene v nalogi, ki smo jo opravili v letu 2005 za Sektor za rudarstvo, Ministrstva za gospodarstvo (Budkovi~ et al., 2006), njegovo predstavitev {ir{i javnosti pa pripravljamo za naslednjo {tevilko Geologije.
360
Julija Fux & Mateja Gosar
Literatura
ACME ANALYTHICAL LABORATIORIES L.t.d., 2003: Assays and geochemical analysis, Acme analythical laboratiories L.t.d., Vancouver B.C., str. 18.
Bidovec, M., 1997: Uporaba poplavnega se-dimenta za ugotavljanje geokemi~nega ozadja in stopnje onesnaženja. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, Ljubljana, str. 132.
Bole, M., Druks, P., Ro{er Drev, A. & Vetrih, M., 2002: Meža s pritoki – sediment, segment vode. – V: Ribari~ Lasnik C.: Primerjalna {tudija o onesnaženosti okolja v Zg. Meži{ki dolini med stanji v letih 1989 in 2001, kon~no poro-~ilo, str. 106–125.
Bowen, H. J., 1979: Enviromental chemistry of the elements. – Academic Press, London, str. 318.
Budkovi~, T., Šajn, R., Gosar, M. & Fux, J., 2006: Usklajevanje z aktivnostmi Evropske unije: aktivnosti v zvezi z EU direktivo o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti: inventar odlagali{~ jamskih, flotacij-skih in topilni{kih deponij odpadkov v GIS okolju na obmo~ju Rudnika svinca in cinka Mežica: poro~ilo o izvedenih delih v letu 2005, (Strokovne podlage za delo sektorja za rudarstvo). Ljubljana: Geolo{ki zavod Slovenije, 1 zv. (lo~. pag.).
Dervari~, E., Herlec, U., Likar, J., Baj-želj, U. & Strahovnik, V. (ur.), 2005: Rudniki in premogovniki v Sloveniji. – Argos, Ljubljana, str. 175.
Fux, J. 2007: Težke kovine v sedimentih reke Meže in pritokov kot posledica 300-letnega rudarjenja na obmo~ju Meži{ke doline: diplomsko delo. – Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, 95 str., Ljubljana.
Kugoni~, N. & Zupan, M., 1999: Vsebnosti Pb, Cd in Zn v tleh in nekaterih rastlinah v Zgornji meži{ki dolini. V: Ribari~–Lasnik C. et al.: Problem težkih kovin v Zgornji Meži{ki dolini: zbornik referatov, In{tiut za ekolo{ke raziskave ERICo, Velenje, str. 66–78.
Lapajne, S., Zupan, M., Bole, M., Ro-{er-Drev, A. & Janet, E., 1999: Posnetek ob-stoje~e vodooskrbe in kakovosti povr{inskih voda na obmo~ju Meži{ke doline. – V: Ribari~ Lasnik, C. et al.: Problem težkih kovin v Zgornji Meži{ki dolini: zbornik referatov, In{tiut za ekolo{ke raziskave ERICo, Velenje, str. 87–95.
Lednik, Š., 1994: Mežica 1994, O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici. – Samozaložba avtorja, Mežica, str. 66–96.
Mohori~, I., 1954: Industrializacija Meži{ke doline. – Založba obzorja, Maribor, str. 130–208.
Pa~nik, L., 2002: Uvod. – V: Ribari~ Lasnik C.: Primerjalna {tudija o onesnaženosti okolja v Zg. Meži{ki dolini med stanji v letih 1989 in 2001, kon~no poro~ilo, str. 1–32.
Prestor, J., Štrucl, S. & Pungartnik, M., 2003: Mežica lead and zinc mine closure impact on hydrogeological conditions in upper Meža valley. – RMZ, Materials and Geoenviro-ment,. 50/1, 313–316, Ljubljana.
Salminen, R., Batista, M. J., Bidovec, M., Demetriades, A, De Vivo, B., De Vos, W., Duris, M., Gilucis, A., Gregorauskiene, V., Halamić, J., Heitzmann, P. , Lima, A., Jordan, G., Klaver, G., Klein, P. , Lis, J., Locutura, J., Marsina, K, Mazreku, A., O'connor, P. , Olsson, S. A., Ottesen, R.T., Petersell, V. , Plant, J., Reeder, S., Salpe-teur, I., Sandström, H., Siewers, U., Ste-enfelt, A. & Tarvainen, T., 2005: Geochemi-cal atlas of Europe. Part 1, Background information, methodology and maps. – Espoo: Geological Survey of Finland, 525 pp.
Sotlar, K., 1995: Poto~ni sediment kot vzor-~no sredstvo za izdelavo geokemi~ne karte Slovenije. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geologijo, Ljubljana, str. 114.
Souvent, P. 1992: Svinec, metalurgija svinca, okolje. – Rudarsko-metalur{ki zbornik, Ljubljana, str. 447–469.
Souvent, P. 1994: Rudnik Mežica neko~, danes, jutri. – V: Lah, A.: Okolje v Sloveniji: zbornik, Tehni{ka založba Slovenije, Ljubljana, 533–541.
Šajn, R. 2002: Vpliv rudarjenja in metalur{-ke dejavnosti na kemi~no sestavo tal in podstre-{nega prahu v Meži{ki dolini. – Geologija, 45/2, 547–552, Ljubljana.
Šajn, R. 2003: Distribution of chemical elements in attic dust and soil as reflection of lit-hology and anthropogenic influence in Slovenia. – Journal de Physique, 107, 1173–1176, Grenoble.
Šajn, R. & Gosar, M. 2004: Pregled nekaterih onesnaženih lokacij zaradi nekdanjega rudarjenja in metalur{kih dejavnosti v Sloveniji. – Geologija, 47/2, 249–258, Ljubljana.
Turekian, K. K. & Wedepohl, H. K., 1961: Distribution of the elements in some major units of the Earth’s crust. – Bull. Geol. Soc. Am, 72, 175–192.
Uradni list RS, 1996: Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. – Uradni list Republike Slovenije, 68/96, 5773–5774, Ljubljana.
Uran, S., 1965: Zgodovina rudarstva v Meži-{ki dolini. – V: Gol~er, T. & Pobežnik, R.: Med Peco in Pohorjem, Založba obzorja, Maribor, str. 49–86.