Št. 18(1968) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 7. maja 1987 Cena: 200 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI £ PRAZNIČNA LISCA £ J LISCA • ■ Na delavskem sho-, ★ du na priljubljeni izletniški točki ★ £ Lisci se je 1. maja zbralo okrog J ★ 1500 ljudi. Spregovoril jim je * ★ sekretar republiškega sveta Zve- £ ★ ze sindikatov Franc Hribar. Za- ★ if služnim posameznikom so pode- £ ★ lili srebrna priznanja OF in ★ £ srebrne znake ZSS, o čemer smo £ ★ poročali v prejšnji številki.* £ Državno odlikovanje, medaljo £ ★ zaslug za narod, pa je prejel Jože ★ £ Rostohar s Selc nad Blanco. Za £ ★ kulturni spored so poskrbeli de- ★ klavski pihalni orkester GD Sev- *- ★ nica in združena pevska zbora ★ ^Jutranjke in Lisce. Od približno * ★ 800 pohodnikov jih je slaba sto- ★ *tnija sodelovala na krosu in £ ★vlečenju vrvi, večina pa je čudo- ★ ir vito vreme izkoristila za družab- * £ ne igrice in sončenje. 9. MAJ — PRAZNIK BREŽIC BREŽICE — Jutri zvečer bodo krajani proslavili obletnico osvoboditve brežiške krajevne skupnosti v slavnostni grajski dvorani. Na slovesnosti bodo podelili tudi bronasta priznanja OF. Sledil bo koncert pevskega zbora Metalke iz Ljubljane. MONOGRAFIJA O KOSTANJEVIŠKI OPATIJI KOSTANJEVICA —Jutri ob 16. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo akademskega slikarja Gabrijela Humeka. Na razstavi, ki je posvečena umetnikovi 80-letnici, bo o avtorju govoril dr. Jože Kastelic. Potem bodo v salonu predstavili še monografijo Kostanjeviška opatija 1234—1786 dr. Jožeta Mlinariča. O knjigi bo spregovoril akademik dr. Bogo Grafenauer. Monografijo je izdala Galerija Božidar Jakac s pomočjo Tovarne celuloze in papirja iz Krškega. Postaja, zgrajena v 60 dneh Pionirjev uspeh v Vrsarju >e nove gradnje S knjigo pozdravili praznik Prvi maj na Javorovici — Govoril predsednik sindikatov Nace štamcar — Predstavili knjigo Slavka Dokla »Javorovica — tragedija pod Špilerjevo špico« JAVOROVICA — Na prvomajski proslavi na Javorovici, kije bila pri Hramu borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, sta številne obiskovalce slavnostno pozdravila Nace Štamcar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, in Zvonko Bambič, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Šentjernej. Na tradicionalni proslavi v spomin padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade in hkrati praznika šentjernejske krajevneskupnostijeNa- NOV TURISTIČNI PROSPEKT OBČINE TREBNJE TREBNJE — Občinska turistična zveza Trebnje je v Zagrebu natisnila 10.000 izvodov novega prospekta občine Trebnje. Novi prospekt je stal skoraj poldrug milijon dinarjev, denar pa so ob občinski turistični zvezi, nekaterih turističnih društvih, prispevali še podjetja, zasebni gostinci, izvršni svet in drugi. Nove fotografije turističnih, kulturnih, gospodarskih in drugih dejavnosti kažejo sodobnejši utrip trebanjske občine, podoba prospekta pa hkrati priča, da Trebanjcem ohranjanje kulturne dediščine ni deveta skrb. KOMETOV OBRAT SE BO ŠIRIL STARI TRG — 15 let je tega, kar je metliški Komet odprl svoj obrat v Starem trgu, in ves ta čas šivajo v njem nedrčke in steznike. Šivali so tudi za izvoz, predvsem za SZ, Libijo in Poljsko, trenutno pa delajo le za domači trg. Pred tremi leti so sicer razširili prostore za kontrolo izdelkov in skladišče pomožnega materiala, vendar so delavke — sedaj je 55 zaposlenih — zopet močno utesnjene. Poleg tega imajo veliko novih prošenj za zaposlitev. Ker pa nimajo prostora, dela pa je dovolj, saj je Komet odvisen, kar se prodaje na domačem trgu tiče, predvsem od proizvodnje v starotrškem obratu, v delovni organizaciji razmišljajo, da bi obrat razširili. Ko bo več možnosti za zaposlitev, se bodo mladi, ki jih sedaj zadržujeta doma prav Unior-jev in Kometov obrat, še manj izseljevali. VRSAR — V počastitev praznika občine Poreč in praznika dela so 30. aprila v tem turističnem kraju slovesno odprli novo avtobusno postajo, ki so jo v rekorndem roku, v dobrih 60 dneh, zgradili delavci GIP Pionir iz Novega mesta. Nova stavba na nekdanjih solinah se v mnogočem loči od klasičnih postaj, saj gre za velik pokrit prostor z manjšimi lokali, kjer bo poslovala tudi pošta, turistične organizacije, tu bo poslovalnica zagrebškega Vestnika in nekatere druge organizacije. Nova naložba je veljala 340 milijonov dinarjev. V tem času Pionirjevi delavci pospešeno končujejo tudi gradnjo velikega zabavnega centra v Fontani, med Porečem in Vrsarjem. Zahtevni objekt zabaviščnega parka, ki še najbolj spominja na grški amfiteater, bo končan še pred začetkom poletne sezone in bo veljal 750 milijonov dinarjev. Po besedah predstavnikov občine Poreč so investitorji nadvse zadovoljni s kvaliteto, hitrostjo in ceno pionirjevih gradbincev. Zato ni čudno, da na poreški rivieri gradijo že dvajset let in da so domala vsa turistična naselja delo rok Pionirjevih delavcev. J. P. BERITE DANES! na 3. strani: • Zakon v pogubo kmetijstvu na 4. strani: • Slabši časi za skupno porabo na 6. strani: • Kdo bo gasil gasilski štrajk? na 7. strani: • Dolenjski »vitezi Svobode 87« na 9. strani: • Trgovina s človeškim mesom na 10. strani: • Tri dni bojev na deroči Kolpi na 16. strani: • Očka, kaj je to štrajk? ce Štamcar spregovoril o tragično preminuli partizanski enoti. Potem je pozval prisotne, naj v kriznih časih enotno nastopijo v boju za večjo in boljšo proizvodnjo, za večji izvoz, za pravilno ugotavljanje in delitev dohodka ob večji produktivnosti in odgovornosti. Štamcar je kot uspešno ocenil lansko gospodarsko leto v novomeški občini; med drugim je bila tu rast celotnega prihodka in dohodka precej višja od republiške, kar je zmanjšalo zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem. Med slabostmi je opozoril na letošnje zaskrbljujoče tokove, in napovedal odločen spopad z nedelom in lažno solidarnostjo. »Ti spopadi terjajo od nas, da sebolje organiziramo in zagotovimo socialno varnost vsem delavcem, ki bi zaradi sanacije ali stečaja delovne organizacije ostali brez zaposlitve. Čas in razmere, v katerih delamo in živimo, terjajo tudi, da dosledno zahtevamo odgovornost tistih, ki s slabim delom, neodgovornostjo, izkoriščanjem položaja ali na kakršen koli drug način škodujejo prizadevanjem za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja.« V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester Iskra Šentjernej. združena mešana pevska zbora Šentjer- 0 Na prvomajski slovesnosti, s katero so se prireditelji vključili v počastitev letošnjih pomembnih obletnic, so predstavili knjigo Slavka Dokla »Javorovica — tragedija pod Špilerjevo špico«. Ob tej priložnosti je spregovoril Anton Štampohar, vodja oddelka NOB pri Dolenjskem muzeju, o skromnosti zgodovinopisja o nekdanjem podokrožju Gorjanci. Poudaril je pomen pričujoče knjige, ki skupaj z deli nekaterih drugih, npr. Pirkoviča, nekoliko popravlja dolg preteklosti. Zahvalil se je šentjernejski krajevni skupnosti in obema tamkajšnjima tozdoma Iskre za pomoč pri izidu knjige o Javorovici. nej in Orehovica, osnovnošolci, za spremljavo na harmoniki je skrbel Matjaž Kovačič. Med proslavo, ki jo je simbolično naznanil prelet športnih letal. se je zlilo z množico na Javorovici 250 pohodnikov, ki so tu končali šti-riurni pohod iz Gornjega Vrhpolja. M. LUZAR Marija Škof, dobitnica letošnje prvomajske nagrade dela Mariji Škof prvomajska nagrada dela 32 let v hotelu Pugled V SPOMIN JAVOROVIŠKIM ŽRTVAM — V zgodnjih dopoldanskih urah sončnega prazničnega dne se je po okrašeni cesti proti spomeniku padlim can-karjevcem vila dolga kača vozil, mnogi obiskovalci pa so prišli tja peš. Slavnostni govornik Nace Štamcar (na sliki) je na proslavi spregovoril o partizanskih in zdajšnjih nelahkih časih. (Foto: M. Luzar) KOČEVJE, BEOGRAD — Odbor za podeljevanje prvomajskih nagrad dela SFRJ je ob letošnjem prazniku dela podelil to najvišje priznanje 49-letni Mariji j Škof, vodji kuhinje v hotelu Pugled v Kočevju, kot eni izmed štirih nagrajencev iz Slovenije. Marija Škof, ki je končala najprej gospodinjsko šolo v Gradcu pri Črnomlju, nato pa še gostinsko I šolo v Ljubljani, dela že vso i delovno dobo (32 let) v hotelu * Pugled v Kočevju. Najprejjebilatu I kuharica, zdaj pa je že 20 let vodja j kuhinje. V obrazložitvi piše, da je na-I grado dobila za požrtvovalnodelo, s za pomemben prispevek h kakovo-l sti in ugledu dobre kuhinje, za s izredne uspehe pri organiziranju ” dela, za velike prihranke pri stroji ških ob pripravi hrane in za razvi-I janje samoupravnih socialističnih i odnosov. Njeni sodelavci, ki sojo ' predlagali za to visoko odliko-I vanje, pravijo, da je Marija orga-t nizirala kuhinjo po svoji zamisli in , to tako, daje dohodek nadelavcav kuhinji znatno višji kot v drugih | obratih hotela. Marija pravi, daje najbolj vesela h in zadovoljna, če so gostje • zadovoljni z njeno hrano. Prva leta . je bilo delo težavno, saj so morale ' kuharice sekati drva, nositi drva in I premog, toplo vodo so greli na šte-; dilniku, v pomoč niso imele strojev I pa še delovni čas je bil daljši. Marijajevteh letih vzgojila vrsto dobrih kuharic, ki danes vodijo ku-: hinje v raznih delovnih organizacijah, vrtcih, gostinskih podjetjih in { pri zasebnih gostilničarjih v kočev-( ski občini in drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. J. PRIMC Stiliesov korak k ozdravitvi Sevniški Stilles dobil sodobno lakirnico — Drugi del sanacijskega programa še dražji, zahtevnejši — Selitev proizvodnje stolov z Blance_ SEVNICA — V sevniški občini je bila v predprazničnih dneh osrednja pridobitev nova lakirnica Stillesa. S sodobno tehnologijo bodo lažje kos doseganju ustrezne kakovosti pri površinski obdelavi pohištva, hkrati pa so odpravljene težke, nezdrave delovne razmere. Z novo lakirnico je storjen še korak naprej pri uresničevanju sanacijskega programa. Naložba je veljala okrog 130 milijonov dinarjev, k njeni pocenitvi so A Predsednik sindikata Stillesa Ivan Udovč se je na slovesnosti ob odprtju sodobne lakirnice zahvalil članom kolektiva, ki so med enoletnim ukrepom družbenega varstva dojeli resnost položaja in skušali povrniti tovarni nekdanji ugled. Po Udovčevih besedah sta tudi predsednici skupščine in izvršnega sveta Breda Mijovič in Marija Jazbec močno prisluhnili utemeljenim predlogom in zahtevam Stillesa in njegovega vodstva. Tudi zato je Stilles prvič po dolgih letih končal periodični obračun poslovanja v prvem četrtletju brez izgube. veliko pripomogli požrtvovalni delavci Stillesa, ki so vso opremo (doba vil jo je SOP Krško) pravočasno in uspešno zmontirali. Zlasti so se izkazali Stane Šeško z zunanjimi strokovnimi sodelavci in Dušan Flisekssvojoekipo vzdrževalcev. Ne kaže prezreti niti požrtvovalnosti proizvodnih delavcev. PIONIRJEVCI SE DRZE POGODB — V turističnih obmorski^rajih lahko grade le tista podjetja, ki so sposobna objekte postaviti do pričetka sezone. Tako je bila pred praznikom dela v Vrsarju že slovesno odprta avtobusna postaja (na sliki), do 1. junija pa bodo nedaleč stran v Fontani končali tudi gradnjo zabaviščnega parka. (Foto: J. Pavlin) V drugi polovici tedna bo precej jasno in toplejše vreme. V maju seje pričela druga faza naložb po sanacijskem programu. Je še dražja (ovrednotena na okrog 400 SEDEMNAJSTIČ VLAK KRANJ — Prvi petek v juniju bo 1.700 potnikov iz 35 občin v SR Srbiji dopotovalo na tridnevni obisk v Slovenijo z »Vlakom bratstva in enotnosti«. Letošnja začetna postaja vlaka, ki bo peljal že sedemnajstič po vrsti, bo v Kraljevu in Titovem Uži-cu, končni postaji v Sloveniji bosta Maribor in Jesenice. Na letošnjem slavnostnem vlaku, katerega pokrovitelji so Zastava Kragujevac in Iskra Kibernetika, Telematika in Ero, je večina od 1.400 sedeže v že rezerviranih za potnike, ki imajo stalne stike z družinami v Sloveniji, SPOMINSKO OBELEŽJE BELICA, KOČEVJE — 24. maja ob 10. uri bodo odkrili v vasi Belica pri Osilnici spominsko obeležje, posvečeno prvemu posvetu slovenskih in hrvaških partizanskih vodstev, ki je bilo v Ožboltovi hiši 17. aprila 1942 (nato pa seje nadaljevalo 18. in 19. aprila pri hrvaški vasici Gr-bajel, kjer so odkrili podobno spominsko obeležje 1. maja letos). Ožboltova domačija v Belici je tudi rojstna hiša narodnih herojev Ljuba Šercerja in Jožeta Ožboltaterpisate-lja Toneta Ožbolta. milijonov din) in zahtevnejša. Obsega pa prestavitev proizvodne stolov iz obrata Blanca v Sevnico, preselitev medfaznega skladišča in tapetništva v montažni delavnici in ureditev depoja za lesne odpadke. Skladišče laka bodo preselili bliže lakirnici, uredili prirezovalnico lesa za serijsko in individualno proizvodnjo, uredili bodo proizvodnjo v montažnem oddelku, nadkrili prostor odpreme gotovih izdelkov itd. P. PERC Metliško ledeno vino najboljše Odlično uvrščene tudi druge vrste belokranjske žlahtne kapljice MARIBOR — Na oceno vin posavskega in podravskega rajona, kije bila prejšnji mesec v Mariboru, je metliška Vinska klet poslala sedem vzorcev svojih vin in dosegla enega svojih naj večjih, če ne kar največji uspeh in ponovno potrditev, da je usmeritev v kakovost povsem pravilna. Od 101 vzorca najboljših vin lanskega letnika je metliški laški rizling s pridevkom ledeno vino dobil daleč najvišjo oceno— 19,6 od 20 možnih točk. Med vini s pridevkom izbor je metliški laški rizling iz bogate družine »kolednikov« dobil najvišjooceno—19 točk. Lanska vrhunska metliška črninajedobilaoceno 18,ltočke, kar je najvišja ocena med vsemi rdečimi vini, drugo najvišjo oceno med rdečimi vini pa je dobila kakovostna metliška črnina — 17,>6 točke. Njihov rose je dobil oceno 17,1 točke, kar je tudi najvišja ocena med roseji in cvički, cviček je dobil 16,5 in belok-ranjec 16,2 točke. A. B. V TREBNJEM REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV TREBNJE — V tukajšnjem kulturnem domu bo v petek, 15. maja, ob 17. uri območna revija upokojenskih pevskih zborov. Nastopilo bo deset zborov, in sicer: mešani zbori iz Črnomlja, Litije, Novega mesta, Trebnjega in trije iz Ljubljane (DU Kolodvor — Mlekarna, Moste — Polje in KUD Ivan Cankar), ženska zbora iz Domžal in Velikih Lašč ter moški zbor »Janez Cerar« iz Domžal. Vsi ti zbori štejejo nad 300 pevcev. Pevska revija bo tudi v počastitev praznikov krajevnih skupnosti Trebnje, Štefan, Dolenja Nemška vas in Račje selo, ki jih te krajevne skupnosti slavijo istega dne. PREDAVANJE O SEVANJIH IN BIOENERGIJI NOVO MESTO— Društvo radiestezistov in bioenergetikov Mariboi prireja zanimivo predavanje o koristnih in škodljivih sevanjih ter c bioenergiji. Predavanje bo v petek, 15 maja, ob 19. uri v prostorih Srednje šole za gostinstvo in turizem Nove mesto, Ulica talcev 3. Predaval bc predsednik društva radiestezistov ir bioenergetikov Maribor, Jože Gal Vabljeni! 12. SEJEM KOOPERACIJ. INDUSTRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA KRANJ 12 15 05 1987 Krilatice pač krožijo Skromnost je lepa čednost, kijo dandanes redkokdo še ceni. Ljudje dejanj se večkrat zatekajo vanjo, saj navadno potegnejo krajši konec v dialogu s tistimi, ki z lahkoto obvladujejo besedno tehniko, ki vse znajo in vse vedo in se zato brez zadrege spuščajo tudi na njim neznana področja. Marsikateremu dobremu delavcu jemlje voljo in pogum tudi zapleteno pisno izražanje v nejasnem birokratskem jeziku. Preprost opis izboljšav, do ka ter ih seje dokopal v proizvodnji, bi ta in oni še vrgel na papir in jih predložil v oceno za morebitno nagrado za vloženi trud in znanje, toda dokazovanje je tako dolgo in zapleteno, da mnogi odnehajo, še preden poskusijo. Beseda inovacija se je spremenila v krilatico, s katero opletajo na vseh mogočih sestankih, vendar nikomur več ne seže v dušo. Funkcionarji se pritožujejo, da inovacij ni. da je treba ustvariti pravo klimo zanje, toda ljudi, ki imajo kaj pokazati, na razpravah ni poleg. Tisti delajo, ne znajo besedičiti, ampak se čutijo odgovorne in plačane za to, da proizvodnja ne zastane, da kuverte ob koncu meseca ne bodo tanjše. Taki delavci in strokovnjaki navadno naredijo več kot je. njihova dolžnost, le da zanje skoraj nihče ne izve, ker so preveč skromni. V domačem kolektivu jih še poznajo, v sozdu pa ne več. če nimajo spretnih zagovornikov. JOŽICA TEPPEY Za absorber že dobrih 6 milijonov Pavle Pezdirc iz Črnomlja je prispeval kar 1.500.000 dinarjev! NOVO MESTO — V štirih mesecih, kar teče akcija medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru RK Novo mesto in Dolenjskega lista za nakup atomskega absorberja, so darežljivi Dolenjci, še posebno pa Belokranjci in organizacije prispevali dobrih 6 milijonov dinarjev. Kot smo že nekajkrat zapisali, je cilj akcije zbrati 10 milijonov dinarjev ali polovico potrebne vsote za atomski absorber. Ostalo polovico bodo prispevali sami delavci Zavoda za socalno mediciono in higieno Novo mesto. V zadnjih dveh tednih se je zbrana vsota občutno povečala, predvsem na račun omembe vrednega prispevka 1.500.000 dinarjev Pavleta Pezdirca iz Črnomlja. Na računu je sedaj 6.087.216 dinarjev. Prispevke lahko nakažete na račun 52100-678-80144 »za. absorber«. V' preteklih dveh tednih sq za absorber prispevali: Pavle Pezdirc iz Črnomlja 1.500.000 dinarjev; TOZD Gozdarstvo Črnomelj 37.000 dinarjev; OO ZSS GIP Pionir TOZD MKI Novo mesto 156.000 dinarjev; Cveta in Aleksander Djukič iz Novega mesta, Nad mlini 43, 10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Stanka Avguština); družina Gačnik iz Metlike, Jerebova 8, 20.000 dinarjev; Slava Colarič iz Novega mesta, Kristanova 13, 30.000 dinarjev; družini Bižal in-Colarič iz Novega mesta, Kristanova 13, 30.000 dinarjev; soseda Makovec in Dvoršak iz Novega mesta, Kristanova 5,4.000 dinarjev; sosedje iz Kristanove ulice v Novem mestu 21.000 dinarjev; družina Šuštarič iz Semiča, Črešnjevec 8, 30.000 dinarjev; Martin Gačnik iz Novega mesta, Boričevo 9,20.000 dinarjev (vsi namesto venca na grob Jožeta Ravbarja); občinska skupščina Novo mesto 30.000 dinarjev (namesto vencev na grobova Stanka Avguština in Jožeta Ravbarja); Zmago in Marija Udovič iz Novega mesta, Kettejev drevored 14, 20.000 dinarjev (v spomin Jožeta Udoviča ob obletnici njegove smrti). Vsem iskrena hvala! Grbajel: medrepubliško slavje 1. maja so odkrili spomenik v Grbajelu, 24. maja pa ga bodo v Belici_ j GRBAJEL, BROD NA KOLPI — Slovenski in hrvaški borci so v spomin na posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev 18. in 19. aprila 1942 v Grbajelu pri Brodu na Kolpi, na katerem so sedogovorili o skupnih akcijah proti okupatorju, odkrili 1. maja v Grbajelu spominsko obeležje. Slavja, ki sta ga organizirali obe republiški vodstvi ZZB NOV v sodelovanju s skupnostjo borcev Reka in občinskih vodstev ZZB NOV občin Delnice in Kočevje, seje udeležilo prek 1.000 ljudim med njimi več narodnih herojev. Na svečanosti stagovorila v imenu takratnega posveta slovenskih in hr- hrvaških borcev narodni heroj in generalpolkovnih Bogdan Mamula, v imenu slovenskih borcev pa Ante Novak, ki je bil tudi med udeleženci vaških partizanskih poveljstev. General Mamula je poudaril predvsem sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanov med vojno in boje 18. di- ■ OBNOVLJENA PROGA — Delavci Železniškega gradbenega podjetja iz Ljubljane bodo do srede maja končali vsa dela pri obnovi 7,5 km dolgega levega tira od Brega do Sevnice. Zamenjali so že vsetirnice in pragove, presejali in zamenjali gramozno gredo. Zavod za investicije ŽG Ljubljana je za to obnovo proge predvidel 950 milijonov dinarjev. Na sliki: med zaključevanjem del v Sevnici. (Foto: P. Perc) Desetletja za spremembe Letos naj bi v Novem mestu začeli graditi romsko na-selje v Žabjaku po sprejetem zazidalnem načrtu TEGOBE PRETEŽNEGA IZVOZNIKA SEVNICA — Sevniška Konfekcija Lisca bo letos izvozila za okrog 20 milijonov zahodnonemških mark in le za 15 odstotkov bo predelavnih poslov. Ker morajo budno spremljati modne smeri v zahodni Evropi, kamor pretežno izvažajo, potrebujejo za izdelavo nedrčkov veliko raznovrstnih materialov v sorazmerno majhnih količinah. Ker v Jugoslaviji dobijo malo potrebnih kakovostnih umetnih vlaken, so zvečine odvisni od uvoza. Tu pa se začenja križev pot, ki ga pomalem spoznavajo tudi tuji poslovni partnerji, a jim je za teža ve jugoslovanske tovarnepravmalomar. Konkurenca med tekstilci je tudi v svetu huda in kar čaka na naše spodrsljaje. r Pred XIX. zletom bratstva in enotnosti Mesec dni nas še loči od srečanja mladih sedmih zletnih območij. Organizacijski odbor in komisije se pripravljajo, kot da bo zlet žejutri. Dela na zletnem stadionu kasnijo le za dva dni. Pričakujemo mlade goste in vsi si želimo, da se bodo med nami dobro počutili. Zlet n o gibanje mladih je nastalo po uspelem zboru ljudstva v Trnovcu leta 1944. ko seje zbralo prek 15.000 ljudi, zlasti mladih. ...»Rad bi vam dal besedo, dve o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. To je velika sveta stvar. Brez bratstva in enotnosti ne more biti močne in srečne Jugoslavije, brez močne in srečne Jugoslavije pa ne more biti močne in srečne Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Vse to se dopolnjuje, če govorimo o federativni Jugoslaviji, pri tem nimamo v mislih nekega sepe-ratizma, temveč novi ustroj države, ustroj nove Jjjgoslavjje, v kateri bo lahko vsak Kantestojno upravljal, hkrati pa vsi skupaj tvorimo enotno državo, na katero bomo pred vsem svetom ponosni!« (Tito, iz govora v Zagrebu, 21. maja 1945) Naš zlet bratstva in enotnosti je manifestacija mladih, manifestacija telesne kulture, kulture, izobraževanja in dela. Lahko smo ponosni, da živimo v socialistični dpmovini, da smo se že jeta 1956 ^vVljilČitiVzletno gibabj^rtLfkvletos že tretjič gostimo- mlade. Priz-3f tfinfij. da je gospodarska situacija NOVO MESTO — Na osnovi posebnega programa socializacije Romov v novomeški občini, ki je bil sprejet že leta 1978 in obsega vse od vzgoje, izobraževanja, zaposlovanja Romovdourejanjanjihovih bivališč,je začrtano tudi reševanje Žabjaka, največjega in najbednejšega romskega naselja v občini. Tu živi blizu 250 od okrog 660 občinskih Romovv53druži-nah, in sicer v veliki meri v barakah, le šest družin živi v kontejnerjih in dve v vagonih. Zazidalni načrt romskega naselja Žabjak je star že dve leti. Po njem naj bi na petih hektarih, ki so že odkupljeni v ta namen, zgradili naselje z 41 stanovanjskimi hišami in i vrtcem, ki ,bo sprva kar v kontejnerju, kasneje pa naj bi ga zgradili. Cena izgradnje celotne soseske je bila konec leta 1986ocenjena na 530 milijonov dinarjev. Romsko naselje bodo seveda gradili in urejali postopno, saj tolikšnega denarja naenkrat pač ni mogoče spraviti skupaj kljub vsemu zavedanju, da je nekaj treba narediti, če nočemo imeti z Romi čedalje več problemov. Letos naj bi v Žabjaku že začeli s konkretno izgradnjo po sprejetem zazidalnem načrtu. V dobrih petih letih naj bi postavili 20,25 hiš, za Rome, ki bodo gradili v lastni režiji (seveda s strokovno pomočjo), pa predvidevajo, da bodo potrebovali še kakšno leto več. Letos naj bi bila potegnjena cesta do naselja, zgrajen vodovod. Pionir in Dolenjski projektivni biro bosta izdelala vsak en projekt hiše, slednji bo zagotovil tudi brezplačni nadzor za gradnjo komunalnih objektov, katerih investitor bo sklad stavbnih zemljišč. 1 S I S I s I s I s I s I N I S I s I N I S I s I s Čeprav Romi ne bodo dobili ničesar povsem zastonj, je seveda jasno, da bodo potrebna velika nepovratna družbena vlaganja. Nosilci posameznih področij, sisi in delovne organizacije, naj bi vsak prispeval svoj delež po investicijskem programu, ki bo narejen za celo sosesko. Če odpoveeden, lahko vse pade v vodo. Tak program celovitega reševanja romske problematike v Žabjaku je nedavno podprl tudi svet za socialno politiko in zdravstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL Novo mesto. Tudi to pot je sicer bilo postavljeno vprašanje o sodelovanju Romov v celotnem projektu, o tem, kje je kakšna garancija, da bo program dal željene rezultate. Garancije seveda res ni, povsem jasno pa je, so se člani strinjali, da bodo potrebna šedesetletja velikih naporov in usklajenih akcij za zares vidne spremembe. Z. L.-D. vizije v Gorskem Kotarju, Ante Novak pa, da ni bilo nikoli narodnostnih razlikovanj med Slovenci in Hrvati v tem delu domovine in da jih tudi danes ni. Spomenik sta odkrila udeleženca posveta pred 45 leti Ante Novak in predstavnik hrvaških borcev Nikola Rački. V kulturnem programu so sodelovali KUD Skrad in KŠD »Kostel« iz Vas-Fara, učenci šol Brod na Kolpi in Vas-Fara, godba na pihala, tamburaši in drugi. Po odkritju je bilo ljudsko slavje v Brodu na Kolpi. Svečanost v Grbajelu in Brodu na Kolpi je bila osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine Delnice, 1. maju. Prav na predvečer 1. maja leta 1942je bil kot rezultat posveta v Grbajelu osvobojen Bord na Kolpi. Posvet slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev pa seje začel že 17. aprila 1942 v Belici na slovenski strani Čabranke. V spomin na ta dogodek bodo v nedeljo, 24. maja, ob 10. uri odkrili spominsko obeležje na Ožboltovi domačiji, kjer je bil posvet. Slavja se bodo spet udeležili borci s slovenske in hrvaške strani, seveda pa tudi preživeli udeleženci takratnega posveta in krajani Osilnice, ki bodo praznovali svoj krajevni praznik. J. P. LETOS TRIJE NOVI GASILSKI DOMOVI RIBNICA — V zadnjih letih je bilo, v ribniški občini kljub splošnim gospodarskim težavam zgrajenih več gasilskih domov. Zahvala za to velja SIS za varstvo pred požari, razumevanju delovnih organizacij in posameznikov, predvsem pa prizadevnemu delu gasilcev. Letos bodo v ribniški občini odprli nove gasilske domove v Nemški vasi, Dolenji vasi in Ota vicah, prihodnje leto pa v Prigorici. Dom v Prigorici bo nosil ime Ignacija Merharja (1856—1944), organizatorja slovenskega gasilstva in začetnika slovenskega poveljevanja v gasilstvu, ki je dejal; »Nemškega poveljevanja ne potrebujemo! Lepše je poveljevati v domačem jeziku!« In ko je kot prvi leta 1880 na gasilski paradi v Ljubljani poveljeval v slovenskem jeziku, so mu policisti odvzeli sabljo in ga zaprli, a so ga na pritisk občinstva kmalu izpustili. Takrat mu je več izobražencev dejalo: »Vi ste v enem popoldnevu napravili za slovenstvo več kot mi v 50 letih.« M G težka, vendar ne toliko težka, da zleta ne bi bilo. Zlet je naš! Skoraj vsi smosodelovali v zletu. Vemo, da je to množična telesno-kulturna manifestacija, na kateri nastopajo izbrani mladi športniki z gimnastičnimivajami. Vemo,daso priprave na ta nastop spodbudne za telesno dejavnost množic. Veličasten nastop vzbudi v mladih in gledalcih etstetsko doživetje ter ima trajne vrednosti. Cilj vsakega zlet nega območja, zlasti pa našega kot gostitelja je, vrhunsko uprizoriti vajo, zato tudi toliko vadbe, predelav in napora, ki je poplačan na stadionu pred 30.000 gledalci in milijoni gledalcev na TV. Zlet ni samo množični nastop, to je gibanje v programu katerega je spomin na Trnovac, spomin na Jasenovac, Kozaro, na Triglav, je zbor samoupravljalcev delovnih ljudi, gospodarsko, kulturno, športno združevanje, sodelovanje in pomoč narodov treh republik, ljudi, živečih v 50 občinah. Pričakujemo gostoljubje ljudi vseh štirih občin, Črijomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. 3000 mladih želi biti gost vaše družine, želi se družiti z vrstniki, vašimi sinovi in hčerami, želijo se seznaniti z nami,znašim mestom,z gostoljubnostjo Dolenjcev in Belokranjcev. To gostoljubje nam bodo čez tri leta vračali mladi iz Prijedora. Žato se zahvaljujemo vsem družinam, ki so se ali pa se še bodo odločile za sprejem mladega gosta. Zletno gibanje naj zaživi v nas vseh, zato prosim vse občane, da po svojih močeh pomagajo uspešno realizirati to veliko manifestacijo. Predsednik OK SZDL FRANCI CVELBAR ČRNOMALJSKI MOST POPRAVLJAJO — Glavni črnomaljski most, kije bil zgrajen maja 1950, so v ponedeljek, 4. maja, začeli popravljati. Ingradov tozd Gradbena operativa iz Ljubljanebo v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala z aparati pregledal beton, in kjer bodo odkrili razpoke, dotrajano armaturo, bodo vbrizgavali beton, ojačili konstrukcijo. Poleg tega bodo na mostu uredili nove pločnike, odtoke, ograjo, razsvetljavo ter ga na novo asfaltirali in izolirali. Zato so 4. maja tudi zaprli polovico mostu, promet pa uredili s semafori. Most naj bi bil po načrtih obnovljen do 15. julija. Denar bo prispevala republiška skupnost za ceste, koliko pa bo naložba veljala, bo moč zagotovo reči šele tedaj, ko bodo končane preiskave mostu. (Foto: M. Bezek-Jakše) l iBinikJ, Ud jc snuacijti ri\rtnv_I LVLLdAK NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 85 z dne 4. maja 1987 država valuta tečaj velja za nakupni za devize srednji prodajni Avstrija šiling 100 4618,30 4625,24 4632,18 Belgija frank/C 100 1568,82 1571,18 1573,54 Belgija frank/F 100 1557,69 1560.03 1562,37 Danska krona 100 8641,65 8654,63 8667,61 Finska marka- 100 13350.13 13370,19 13390,25 Francija frank 100 9717,04 9731,64 9746,24 Nizozemska gulden 100 28819,04 28862,33 28905,62 Italija lira 100 45,45 45,52 45,59 Norveška krona 100 8675,80 8688,83 8701,86 Portugalska escudo 100 417,36 417,99 418,62 ZR Nemčija marka 100 32526,35 32575.21 32624,07 Španija pezeta 100 464,58 465,28 465,98 Švica frank 100 39553,94 39613.36 39672,78 Švedska krona 100 9299,85 9313,82 9327,79 V. Britanija funt 1 966,75 968,20 969,65 Japonska jen 100 416,46 417,09 417,72 Kuvajt kv. dinar 1 2142,90 2146,12 2149,34 Kanada dolar 1 435,77 436,42 437,07 ZDA dolar 1 579,15 580,02 580,89 Avstralija a. dolar 1 411,15 , 411,77 412,39 ECU 1 676,22] 677,24 678,26 >-n Delavci večkrat prezrti V naši družbi podeljujejo zelo veliko najrazličnejših priznanj. Delijo jih ob krajevnih. občinskih, republiških praznikih, ob obletnicah in jubilejih, podeljujejo jih na zvezi, so tudi najrazličnejša priznanja posameznih strok itd. Pa vsa ta priznanja pridejo vedno v prave oziroma v najprimernejše roke ? Kakor kdaj, bi lahko*ekli, tako pa očitno mislijo tudi ljudje. Nasploh mislijo, da so mali ljudje, delavci v proizvodnji, pri delitvi priznanj prevečkrat prezrti, da sajopa ženi bolj ali celo predvsem le tisti, ki veliko govorijo, nastopajov javnosti in se vrtijo po položajih. Sicer pa je o nekom, kiganepoznaš, težko soditi. Več priznanj tudi pride v okolja, kjer so pač za to plat bolje organizirani. SONJA ČEČELIČ, poslovodkinja trgovine v Metliki: »Ne rečem, da tisti, ki dobijo razna priznanja, teh tudi ne zaslužijo, gotovo pa je marsikdaj spregledan kdo, ki veliko naredi, a je tih in se ne sili v ospredje. Raznih priznanj je pri nas že toliko, da so izgubila svojo vrednost. Včasih so priznanja dobili res samo najboljši, danes pa je to že nekakšen avtomatizem. Za svoje naj bi bili ljudje dobro plačani, priznanja pa naj bi dobili za tisto, kar naredijo poleg svojega rednega in plačanega dela.« DRAGO PENICA, skladiščnik v črnomaljskem tozdu IMV: »Marsikdaj določijo, da mora iz določenega okolja pač nekdo dobiti priznanje, in potem ga morajo včasih izbrati na silo. Zakaj ne dobijo večkrat priznanja ljudje iz istega okolja, če . .^.Tj.si to,zp.služijp?,Pplegtsgabimoralabitjme--Si ,ti)a,zapode;l*evanjetpriznanj strožja. Sicžr1 ‘ /IV /je^phizhanj žeiprevieč. Več jih je. manjšo vrednost imajo .* S I N I I > S I S I s I s I s I s I s I s I s I N I S I s I s I s L EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja Tit Doberšek Ocenjevanje vina ni nikakršna gostiiniška šala K pisanju »Dela« V dnevniku Delo je bilo 15. aprila objavljeno, da je »Trim Klub Otočec ocenjeval salame, klobase in domača vina.«. Med imeni lastnikov ocenjenih vzorcev vina so tudi posamezniki, ki sploh niso vinogradniki, pomeni, da so predložili v oceno kupljeno (ali darovano) vino, ki je že bilo v prometu. Kakšno strokovno kvalifikacijo je imela navedena »turistična mednarodna komisija«, ki je ocenjevala vzorce kupljenega vina, je prav tako vprašljivo. Na ta način gostilniško (pa tudi časopisno) organiziranje in izvajanje pokušnje vin jemlje veljavo strokovnemu delu usposobljenim poznavalcem in pridelovalcem vina, ki se pri rednih in pravilno organiziranih preizkušnjah trudijo, da po veljavnih mednarodnih predpisih vina strokovno ovrednotijo. Zato taka ocenjevanja pridelovalci in poznavalci vina odločno odklanjamo. Ker pa se ocenjevanja še vedno ponavljajo, si najprej odgovorimo na vprašanje, kdo je sploh upravičen organizirati ocenjevanja. Tu naj velja načelo, da ocenjevanje vina organizira kot pravna oseba le tista organizacija, ki združuje pridelovalce. V Sloveniji 1. društva vinogradnikov, ki združujejo zasebne pridelovalce vina. Član društva vinogradnikov lahko da vino v oceno le, če je registriran kot pridelovalec vina pri pristojnem občinskem upravnem organu in če pridela toliko vina, da mu, poleg lastne uporabe, ostane najmanj 400 litrov vina za prodajo; 2. poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, ki združuje družbene pridelovalce vina. Ta skupnost ocenjuje praviloma le vina, pridelana v družbenih vinogradih, od zasebnih pridelovalcev vina pa le, če od njih odkupi vino, ne pa le grozdje, saj je vino od odkupljenega grozdja v družbeni kleti pomešano in je nemogoče določiti čigavo je. Druge organizacije in ustanove, ki s pridelovanjem vina nimajo nobene zveze, naj pustijo pri miru ocenjevanje, saj to ni njihova dejavnost. Ocenjevanje vina, ki je že v prometu, je nepotrebno, saj so to uredili ustrezni predpisi, neustrezno vino v prometu pa sodi v pristojnost inšpekcijskih služb. Ocenjevalec vina, ki kot član ocenjevalne komisije komisijsko ocenjuje vina (komisija mora šteti najmanj 5 članov), je praviloma kmetijski strokovnjak, katerega strokovna usmeritev je vinogradništvo in vinarstvo, ter zasebni pridelovalec grozdja in vina, ki si je na podlagi dolgoletnih izkušenj pridobil znanje in sposobnost pravilno vrednotiti zlasti vino svoje okolice. Porabniki vina nimajo dovolj sposobnosti za strokovno ocenjevanje vina, lahko ga ocenijo le kot dobro ali slabo, lahko ga pijejo ali odklonijo. Vsak ocenjevalec kot član ocenjevalne komisije se mora ravnati po 38. čl. pravilnika o kakovosti vina, ki določa 4 osnovna merila za oceno vina v točkah, za vsako merilo pa seje treba odločiti za 4 do 5 različnih meril organoleptičnih lastnosti vina. Zato ocenjevanje vina ni nobena gostilniška šala, ampak resno in zahtevno strokovno delo, ki ga zmore le telesno zdrav in usposobljen poznavalec. TIT DOBERŠEK Zakon v pogubo Za kmetijstvo nesmiselna revalorizacija zalog je me-tllško Kmetijsko zadrugo pripeljala v Izgubo METLIKA — Položaj že tako zapostavljenega in izkoriščanega kmetijstva se je po uvedbi novega zakona, ki zahteva revalorizacijo zalog, še močno poslabšal. V metliški Kmetijski zadrugi oziroma v njeni temeljni zadružni organizaciji Kooperacija pravijo, da jih je to pripeljalo na rob propada. V letošnjem prvem trimesečju ima TZO 30 milijonov dinarjev izgube, v tem obdobju pa je za revalorizacijo zalog plačala 53 milijonov dinarjev. Zakon zaloge v kmetijstvu obravnava enako kot tiste v trgovini ati tovarni. kjer je njihovo obračanje neprimerno hitrejše kot v kmetijstvu, kjer se pač ne da nič prehitevali. »Razumljiva je na primer revalorizacija zalog v Vinski kleti, kjer zaloge iz lanske jeseni prodajajo po višjih cenah, popolnoma nerazumljiva in nesprejemljiva pa je ta revalorizacija v klavnici, kjer zaradi nesorazmerja med cenami živine in mesa sploh ne ustvarjajo revalorizacijskega dohodka in kjer je obračanje »zalog« tako hitro, da se s povišanjem cen sploh ne morejo okoristiti. Tako moramo revalorizacijske stroške pokrivali na račun dohodka.« pravijo v metliški zadrugi. Metliška zadruga ima pri svojih kooperantih 1.200prašičjih pitancev v turnusu, 500govejih pitancev imajo v uslužnostnem pitanju, 120 govejih pitancev pa pitajo v lastni proizvodnji, poleg tega imajo njihovi kooperanti do 100 plemenskih svinj vreji, ta čreda pa se iz dneva v dan zmanjšuje. Vsa la »zaloga« se vsake tri mesece revalorizira in na to sedaj plačujejo visoke obresti. Med »zalogo« sodi tudi živinska krma. Pri reji prašičev traja ciklus 120 dni, s čiščenjem, dezinfekcijo in pripravo hleva na nov turnus pa celo 150 dni. Pri govejih pitancih pa traja, da jih spitajo od 220 na 550 kg, celo leto, od 120-kilogramskega telička, ki ga kupijo na sejmu, do zakola pa mine najmanj leto in pol pri dobrem kooperantu, pri reji z doma pridelano krmo pa v povprečju celo dve leti. Na srečo, pravijo v zadrugi, imajo v lastni proizvodnji samo 120 govejih pitancev, kajti že lani so v lastni proizvo- dnji »pridelali« 14 milijonov dinarjev izgube. Zaradi cenovnih nesorazmerij tudi rejci krav močno zmanjšujejo čredo in v zadnjih mesecih je precej plemenskih krav končalo v klavnici. Zato ni čudno, da v zadrugi resno razmišljajo, da bi opustili primarno kmetijsko proizvodnjo in ustaljen način pitanja živine v kooperacijski proizvodnji. Tako pa bi vse breme padlo na tistega kmeta, ki bi še hotel delati v takšnih razmerah. Vendar bi se posledic lake odločitve v prvi vrsti morala zavedati naša družba. Kombinacija primarne kmetijske proizvodnje, kjer je obračanje »zalog« zaradi naravnega poteka stvari počasno, in klavnice, kineustvarjainflacijskih učinkov, prinaša metliški Kmetijski zadrugi v letošnjem prvem trimesečju izgubo, ki se bo še povečevala. Revalorizacija zalog je za kmetijstvo poguba. Pogubni zakoni za kmetijstvo pa so pogubni za celotno družbo. V pametno urejeni družbi bi taki zakoni, še preden bi lahko začeli svojo pogubno pot, končali tam, kamor sodijo — na gnoju. Le tako bi lahko kmetijstvu kaj koristili. A. BARTEU POSAVSKI MUZEJ BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: — visoka šola ustrezne smeri s področja dejavnosti muzeja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski ali sorodni stroki, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike, — da ima organizacijske sposobnosti, — da je družbenopolitično aktiven. Razpis velja 30 dni po dnevu objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Dela in naloge se zasedajo za obdobje 4 let. Kandidati pošljejo prijave na naslov: Posavski muzej Brežice — razpisna komisija, Cesta prvih borcev 1, Brežice. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD TOBAK OE KRŠKO vas obvešča, da smo v prodajalni Cesta krških žrtev 59 v Krškem (poleg Pizzerije) pričeli s KOMISIJSKO PRODAJO BLAGA V komisijsko prodajo sprejemamo tehnično blago, ki ga morda ne potrebujete več. Poleg blaga naše dejavnosti bomo v tej prodajalni za vas preprodajali: — radio, video in TV aparate — fotoaparate in filmske kamere — ure, računalnike in glasbila — šivalne in pletilne stroje in ostalo tehnično blago Za vse informacije nas lahko pokličete vsak delavnik od6. do 14. ure na telefon 71-156. 339/16 }f IZ NKŠIH OBČIN 12 NkŠIH OBČIN L Slabši časi za skupno porabo Intervencijski zakon že boleče posegel tudi v družbene dejavnosti v novomeški _____občini — Nikomur znano, kako prihraniti 1,66 milijarde dinarjev NOV O MESTO — Po podatkih službe družbenega knjigovodstvajenovome-ška občina v prvih treh mesecih letos združila za svojo skupno porabo kar 1,036 milijarde dinarje v več, kot bi smela po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987. SDK je do srede aprila že blokirala skoraj 184 milijonov dinarjev tako izračunanih presežkov, preostali del do dobre milijarde bo izločala na posebni račun iz sprotnega priliva denarja. Intervencijski zakon je že prinesel prinesel krivične razlike, že pisali vodilnim v občini in na republiko ter prosili za pomoč. Treba pa je povedati, da sta občina in tudi republika precej nemočni, zadeva se strogo kot zelo velike težave. V aprilu so sicer še uspeli spraviti skupaj denar za osebne dohodke zaposlenih v družbenih dejavnostih, nikjer pa ni bilo denarja za poravnavo materialnih stroškov in nikjer niso plačali • Juha se sicer tudi tokrat očitno ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana. Nekaj popuščanja je že. Sprva je kazalo, da bodo morale delovne organizacije brez takojšnjega povračila plačevati nadomestila za porodniške dopuste pa bolniške, potem pa so tp pravice izvzeli iz blokiranih sredstev. Ta bo sicer možno koristiti šele, ko se bodo prenehali ustvarjati presežki. Vse to pomeni, da če ne bo sprememb, lahko, na primer, vrtcem cele tedne ne vodo mogli nakazati za redno dejavnost niti dinarja. Koga poklicati na odgovor, če se bodo šole, bolnišnice, vrtci znašli pred propadom? prispevkov. Iz osnovnih šol in zdravstva, predvsem iz novomeške bolnišnice, kjer so zaradi neizpolnjenih obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti že lani poslovali z motnjami, so v stiski ob zakonu, ki je še nikoli ureja iz državnega centra. Družbene dejavnosti so po vseh ocenah že na istem, kot so bile v letu 1985, pred začetkom izravnavanja njihovega položaja z gospodarstvom, v kar je bilo lani tudi v novomeški občini vloženega veliko truda in denarja. In medtem ko denar leži na posebnem žiro računu in nima od njega nihče koristi, sedružbenim dejavnostim, za katere smo se v Slove- niji dokopali do spoznanja, da niso brezkoristna poraba, ampak sestavni del verige za ustvarjanje večjega dohodka, obetajo še slabši časi. Prvi izračuni glede na omenjeni zakon in novo obračunavanje kažejo, da-bi morali v novomeški občini skupno porabo letos zmanjšati za 1,66 milijarde dinarjev (toliko znaša polovica materialnih stroškov za vse dejavnosti), pa še lani naj bi porabili 240 milijonov preveč. Kje in kako krčiti, ni jasno nikomur. V programih že tako ni nobenih investicij, osebni dohodki so zamrznjeni, čeprav v gospodarstvu le ni čisto tako, novih zaposlitev ne bo. Kaj večje predvsem na hitro težko storiti. Sistem, kakršnega imamo, in programi, za katere je dogovor, pač stanejo toliko in toliko. Zato sedaj vsi težko čakajo valorizacijo, a težav bo na pretek. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Predvsem lastne sile V krajevni skupnosti šmarjeta bodo 17. maja glasovali za uvedbo dodatnega 1-odst. samoprispevka BLOUDKOVE ZNAČKE METLIKA — Na nedavni akademiji v počastitev dneva OF, 1. maja in ob 80-letnici organizirane telesne vzgoje v Metliki so podelili tudi Bloudkove značke. Zlato sta dobila TVD Partizan Metlika in Zvonko Pavlovič, srebrno delovna organizacija Beti in metliški kegljaški klub, bronasto pa metliški smučarski klub in Novoteks, tozd Predilnica Metlika. LEPŠAJO OBČINSKO SIROTO METLIKA — Metliški mladinci, bolje rečeno Tonček Šturm in Tone Virant, so se pred Vinsko vigredjo lotili olepšave stavbe starega kina, kjer ima metliška mladina svoj disko. Za material bojo kakšen dinar skušali dobiti od stanovanjske skupnosti, ki pobira najemnino za disko. Sicerpajetastavba.v kateri je bila prva sokolska telovadnica v Metliki, nekakšna občinska sirota, in komaj čakajo, da se je znebijo. Pod prejšnjo vlado ni dosti manjkalo, da ni prišla v last zasebnika, ki je hotel tudi urediti disko, sedaj pa je obljubljena Gasilski zvezi Slovenije, ki namerava sem razširiti slovenski gasilski muzej. Samo mladi hočejo prej primerno urejen prostor. NOVO MESTO — »V šmarješki krajevni skupnosti imamo toliko potreb in tako malo denarja, da smo se po sestankih s krajani odločili za referendum o dodatnem 1-odstotnem samoprispevku,« pravi Janez Kermc, predsednik sveta krajevne skupnosti. Šmarječani plačujejo zdaj 1-odsto-ten samoprispevek za potrebe krajevne skupnosti in prav toliko za občinski referendumski program, medtem pa so že prej sosednje krajevne skupnosti izglasovale v večje samoprispevke za domače potrebe. »Ker smo uvideli, da le z 1-odstotnim samoprispevkom tudi v naši krajevni skupnosti nikakor negre, smo nedavno na zborih s krajani razpravljali o možnostih za uresničitev domačih načrtov za napredek s pomočjo dodatnega samoprispevka. Ljudje so bili zanj, vendar bomo videli, kaj bo pokazal referendum, ki ga organiziramo za 17. maj.« # Kakšno bi bilo plačevanje samoprispevka po novem? »Občinski in krajevni samoprispevek, ki znašata do leta 1989 skupno 2 odstotka, naj bi na majskem referendumu povečali za 1 odstotek, tako da bi krajevna skupnost dobila za zdaj 2 odstotka. Po izteku teh samoprispevkov leta 1989 pa naj bi še do konca leta 1992plačevali enako, se pravi po 3 qdstotke od zaslužkov, za ure-ičitev načrtov krajevne skupnosti, lamo okrog 600 gospodinjstev in pri-ižno 1800 krajanov.« • Katere načrte boste s pomočjo teh samoprispevkov uresničili? »Imamo 15 vasi, telefone pa le v centru Šmarjete in v Šmarjeških Toplicah, zato bo telefonija ena glavnih akcij. V novem družbenem domu imamo prostor za novo centralo, ki jo moramo tudi sami kupiti, interesentov za telefone pa je že čez 200. Projekt imamo, leta 1989 pa bi lahko po vaseh gradili omrežje. V planu je tudi asfaltiranje ali vsaj asfaltna prevleka v vseh vaseh; letos jo dobi Gorenja vas. Ker imamo v krajevni skupnosti še 4 vasi brez vodovoda, bomo to urejali v naslednjih letih. Letos dobita vodo vas Strmica in Čelevec, skupno z Otočcem se dogovarjamo še za napeljavo vodovoda v zgornji del Šmarjeških Toplic (nekdanji Obrh), za vas Orešje pa bomo še našli ustrezno rešitev. V družbenem domu nameravamo še letos urediti prostor za novo centralo in matični urad ter del stavbe za gasilske potrebe, ostalo bomo dokončevali postopoma. Doslej smo vsegradili s svojimi sredstvi, od interesnih skupnosti še nismo dobili niti dinarja, na kar pa računamo. Za vsa ta dela bomo potrebovali 970 milijonov dinarjev, s povišanim krajevnim samoprispevkom pa bi zbrali 225 milijonov dinarjev, medtem ko bodo preostala sredstva prispevale' interesne skupnosti in še krajani z delom pri posameznih akcijah. Seveda če tolikšnega samoprispevka ne bo, ti načrti padejo v vodo.« R. B. Na vasi bolj povezani kot v mestu Republiška plaketa za KO ZRVS Birčna vas BIRČNA VAS — Tukajšnja krajevna organizacija ZRVS je prejela na slovesnosti ob 35-letnici delovanja ZRVS Jugoslavije 24. aprila v Ljubljani plaketo ZRVS Slovenije. Na tej slovesnosti je prejela Krka Novo mesto plaketo ZRVS 'Jugoslavije. KO ZRVS je bila edina nagrajena med krajevnimi organizacijami v Sloveniji. Že dlje časa se uvršča Plaketa ZRVS Slovenije v rokah tajnika KO ZRVS Birčna vas Boža Rkmana med najbolj delavne v okviru novomeške občinske konference in je prejela že vrsto priznanj. Med drugim je dobitnik prehodne zastavice O K ZRVS Novo mesto, eden njenih članov si je prislužil zlato značko ZRVSJ in eden znak slovenske starešinske organizacije. K njihovemu uspehusta po nekaterih ocenah veliko pripomogla prihod strokovno usposobljenega člana in tako zastavljena krajevna samouprava, da je večina članov organov krajevne skupnosti hkrati član ZRVS. V KO ZRVS Birčna vas pravijo: »Tudi to je vzrok za uspeh, da je naša vaška organizacija bolj povezana, kot so ponavadi mestne. Člani dobro sodelujemo, pomagamo si bolj kot tovariši in znanci in ne zaradi funkcije.« M. LUZAR Zdravstvo brez kompasa Lani niso vedeli, pri čem so, letos pa še manj — Finance narekuje intervencijski zakon METLIKA — Celo lansko letov metliški zdravstveni skupnosti, ki ima 9.670 zavarovancev, glede denarja oziroma financiranja te skupnosti niso vedeli, pri čem so. Letos vejo pa še manj. Finančni plan še ni narejen in poslujejo po začasnem finančnem načrtu, ki ga narekuje intervencijski zakon in po katerem je osnova lansko zadnje četrtletje. V lanskem letu se je nad dovoljeno porabo zbralo okoli 15 milijonov dinarjev, hkrati pa je imela zdravstvena skupnost izgubo v višini 4,1 milijona dinarjev. Tako presežek kot izgubo so prenesli v letošnje leto, sedaj pa so še znižali prispevno stopnjo, tako da znaša 11,11 odst. od bruto osebnih dohodkov. Intervencijski zakon seveda posega tudi na področje osebnih dohodkov, in to tako izvajalcev kot strokovnih služb, ki so morali osebne dohodke znižati na raven lanskega zadnjega četrtletja. Lani se je za metliško zdravstveno skupnost (brez presežkov) zbralo 7 lOmilijonov dinarjev, od čegar so dali nekaj več kot 200 milijonov za novomeško bolnico, 134 milijonov za metliški zdravstveni dom, 20 milijonov za metliški dom počitka, dobrih 13 milijonov dinarjev za lekarno (brez stroškov za zdravila), odliv izven regije pa je bil okoli 105 milijonov dinarjev, od tega največ za plačilo zdravljenja metliških zavarovancev v ljubljanskem Kliničnem centru. Glede na lansko zadnje četrtletje naj bi letos zdravstvena skupnost dobila 900 milijonov dinarjev, kar pa vsekakor ne bi zadostovalo, saj je ta denar predviden, če cene v primerjavi z lanskimi v zadnjih treh mesecih ne bi rasle, kar pa ni možno. Svojim porabnikom sedaj denar dajejo v višini lanskih dvanajstin, povečanih za 30 odst., poleg tega jim dajo še predujme. Zadeve naj bi bile bolj jasne še ta mesec, ko bo znana rast primerljivega dohodka za letošnje prvo četrtletje, medtem pa morajo na podlagi izhodišč izračunati obveznosti do svojih porabnikov. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da denarja za širitev dejavnosti in za nove zaposlitve v zdravstvu v metliški občini letos ne bo. Težave bodo tudi z njihovim deležem za investicijo v novomeški bolnici, zagotoviti pa bodo morali okoli 5 milijonov dinarjev, kolikor znaša metliški delež pri sanaciji te ustanove, ki posluje z motnjami, saj ima prazne sklade. A. B. VESELO SREČANJE STAROSTNIKOV — Nadvse delavne aktivistke KO RKS Gorenja Straža, kijih vodita prizadevni organizatorici Silva Lemovec in Anica Tisovec, so minulo nedeljo popoldne pripravilevdomu Partizana Srečanje starostnikov krajevne skupnosti. To pot so seže sedmo leto zapored zbrali domala vsi, ki jim moči dopuščajo, da lahko na takšno srečanje pridejo in se poveselijo. Ob tej priložnosti so pripravili prisrčen program, najzaslužnejšim aktivistom pa so podelili priznanja. Posebne pozornosti je bil deležen tudi najstarejši udeleženec srečanja 84-letni Jože Derganc (na sliki), najstarejšo krajanko, 92-letno Verono Benkovič iz Rumanje vasi, pa je delegacija obiskala na domu. Starostniki so bili še posebej veseli pogovora, ki ga je z njimi pripravil nekdanji krajevni zdravnik dr. Vladimir Živkovič. Organizatorji so pripravili tudi srečelov, za katerega so dobitke prispevale DO Novoles, Novoteks, Krka in druge, po zaslugi vedrega muzikanta Ivana Šiške pa seje srečanje zavleklo pozno v noč. (Foto: J. Pavlin) Te dni še velika čiščenja okolja 9. maja uradni zaključek velike občinske akcije za čistejše in lepš okolje NOVO MESTO — Pozivi, da bi v aprilu očistili in olepšali svoje okolje, niso ostali brez odziva. V večini krajevnih skupnosti v občini so se ali se še bodo ta konec tedna, ko se akcija uradno zaključuje, resno lotili dela. V zadnjih dneh aprila, predvsem 24. in 25., so bile v občini številne očiščevalne akcije. Imeli so jo v Stopičah, v Žužemberku, v Dolenjskih Toplicahžedrugo,vBirčni vasi, Šmarjeti, Šentjerneju, Orehovici, v Škocjanu, kjer so pripravili za Dinos 25 velikih kupov steklovine, železja in papirja, na Mestnih njivah itd. Povsod so se lotili tudi črnih odlagališč odpddkov, ki jih je precej predvsem na podeželju. V Stopičah so čistili tudi okolico vodnih zajetij. Akcijesobiletakorekoč organizirane povsod in izvedene nad pričakovanji, zadreg s kontejnerji in odvozomodpadkovni.bilo. Povsod se je v akcijo zelo dobro vključila mladina. Omembe vredna so tudi prizadevanja doma starejših občanov, Ljubljanske banke pa Beti iz Mirnepeči in Emona Dolenjke za olepšanje okolja. Ta konec tedna pripravljajo obsežne očiščevalne akcije v Prečni (8. in 9. maja) na Malem Slatniku (9. maja), v Mimi peči, kjer bodo celotedensko akcijo zaključili 9. maja, v krajevni skupnosti Center, kjer bo akcija 8. maja popoldne in 9. maja od 10. ure naprej. NOV ČASOPIS BIRČNA VAS — Kot zatrjujejo, naj bi sredi tega meseca v krajevni skupnosti Birčna vas izdali prvo številko krajevnega glasila. Časopis, ki bo prvič prišel na dan v 300izvodih,bo zapisal nekaj o skrbi za okolje, posebej pred domačim pragom, predstavil bo krajevne delovne načrte in poimensko člane organov krajevne skupnosti. Odgovorna urednica časopisa, ki ga nameravajo izdajati dvakrat na leto ali po potrebi, bo Vida Rataj. STARE TEŽAVE PRED NOVIMI ŠTEVILKAMI BIRČNA VAS—Tu teče akcija za napeljavo telefona v večji del krajevne skupnosti. Od blizu 300 gospodinjstev jih je naročilo telefon 150; podpisniki pogodbe bodo v maju plačali prvih 100.000 din. Skupni strošek na gospodinjstvo bi po ugotovitvah gradbenega odbora znašal petkrat toliko, vendar bo večji, če krajevni skupnosti napeljava ne bi uspela letos. Bojijo pa se, da telefonske centrale, ki jo da PTT, ne bo moč dobiti pred letom 1989. VEČ PREJEMNIKOV SUBVENCIJE NOVO MESTO — Iz sklada solidarnosti pri novomeški stanovanjski skupnosti so lani dali za delno nadomeščanje stanarine socialno slabše stoječim stanovalcem v družbenih stanovanjih 14,924 milijona dinarjev. Število upravičencev in prejemnikov te pomoči je bilo iz meseca v mesec večje. Januarja 1986 so delno nadomeščali stanarino 259 stanovalcem, v decembru pa 381 stanovalcem. Najvišja subvencija je bila 10.696, najnižja pa 1.859 dinarjev. Več preje s pol izmene manj Produktivnost v metliški Novoteksovi Predilnici se povečuje—Naložba v efektno predilnico že daje rezultate — Manj bolniške METLIKA — V Novoteksovi temeljni organizaciji Predilnica izdelajo okoli 145 ton prej na mesec, večino za potrebe svoje delovne organizacije. Produktivnost v tem tozdu se povečuje, februarja je bila v primerjavi z istim lanskim mesecem večja za 15 odst., marca pa že za 22 odst. Prepričani so, da bodo to povečano produktivnost obdržali do konca leta in tako vsaj dosegli plan, ki je za petino večji od lani dosežene proizvodnje. Od začetka leta teče proizvodnja mensko zato, ker 72 delavk zaradi težave, kupci že taktizirajo, ker se bojijo zalog. Čeprav je v strukturi njihovih prej okoli 40odst. uvoženih surovin, za sedaj s tem nimajo težav in proizvodnja poteka brez zastojev. Osebni dohodki so se letos povečali tako imenovanih efektnih prej, celotna naložba za topredilnico je veljala 1,1 milijarde dinarjev in Novoteks je tako med redkimi v Jugoslaviji, ki delajo to prejo. Sedaj naredijo okoli 30 ton te preje na mesec, ko pa bodo rekonstruirali še nekaj predilnih strojev, naj bije izdelali po 45 ton na mesec. Približno polovico te preje porabi Novoteksov tozd Tkanina, ostalo pa prodajo drugim kupcem, med katerimi je sedaj največji ljubljanska Velana. V metliški Predilnici je zaposlenih 375 ljudi, delo pa poteka v treh izmenah. Kot je povedal direktor Miomir Čikič, so iz prejšnjega triinp-olizmenskega dela prešli na triiz- omejitev ne sme delati v nočni izmeni, 17 imajo invalidov, ki delajo samo po štiri ure, pa tudi zato, kerso delavci s takim delovnim ritmom bolj zadovoljni, lahko usklajujejo prevoze in proste sobote z Beti. Vse to je pripomoglo, da je sedaj delovni učinek boljši, mislijo celo, da je prehod na triizmensko delo pripomogel tudi k temu, da seje zmanjšala bolniška. »Že tako je tretja izmena okrnjena, zato dajemo več poudarka prvima dvema izmenama,« pravi Cikič. Ker se je produktivnost povečala in dosegajo planirane rezultate, po njegovem ne bi smeli imeti težav v zvezi z intervencijskim zako-nim, se pa pojavljajo posredne • Večjih naložb za sedaj ne načrtujejo, postopoma pa bodo morali obnavljati zastarelo opremo. Do avgusta bodo vgradili klimatske naprave, kajti v proizvodnji mora biti stalna temperatura in vlaga. Vsa zadeva bo stala okoli 19 milijonov dinarjev, računajo pa, da se bo na ta račun produktivnost povečala za okoli 2 odstotka. od povprečnih 143.000 dinarjev za januar na 152 tisočakov za mesec, vendar je to z dodatkom na nočno delo, ki znaša 20 do 30 tisočakov za dvotedensko delo na mesec. A. B. I Novomeška kronika TULIPANI — Onkraj ceste nasproti upravnega poslopja Novolesa v Novem mestu je zelenica, na kateri so vrtnarji uredili res lep in kar obširen nasad tulipanov. Nasad je bil prava paša za oči in dušo, poleg tega pa ni, če verjamete ali ne, nihče ukradel niti enega cveta! Ali to pomeni,da vnašem mestu ni več vandalov, smo se mar res civilizirali? Sodeč po drugih rečeh, najbrž ne. Jezero tulipanov je ostalo nedotaknjeno samo zatq, ker ljudem, generaciji, ki s svojim vsakdanjim ravnanjem najbolj vpliva na podobo mesta, pač ni do cvetja. Spoznava, ljubi in sovraži se brez rož. PRVI MAJ — Morda prvi maj res ni več praznik dela, saj delamo (tako nam govore noč in dan tisti, ki večinoma le govore) premalo in slabo. Ne glede na to pa bi ta dan v izložbah novomeških trgovin le zaslužil kaj več kot napis v treh inačicah: »Živel 1. maj!«, Živel praznik dela!« in Živel 1. maj, praznik dela!« Morda nas je ravno takšna, ignorantska neinventivnost pripeljala tja, kjer smo. Bisetrgovcempodrl svet, če bi v izložbo enkrat za spremembo postavili napis, recimo: »Z delom do dejanj!«? MERCEDES — Pobiranje parkirnine na Glavnem trgu še naprej teče s polno paro, zato kar ne moremo verjeti, kako so vršilci te naporne naloge v ponedeljek zjutraj lahko spregledali parkiranje avta znamke Mercedes, ki se je (naj vidi ves svet) počez postavil čez dva parkirna prostora. Čez tri se kljub dobri volji ni mogel, kervendarle ni tako dolg. Še številka avtomobila: NM 124—200. BABICE — Stare mame so ob pomanjkanju vrtcev med najbolj koristnimi in ljubimi bitji na svetu, vendar včasih tudi nimajo prav. Recimo takrat, ko vnučka peljejo na sprehod — in to tako, daje nadobudnež vedno na tisti strani pločnika, ki je bliže cesti. Tako je v devetih od desetih primerov. Kar poglejte! Ko bo nesreča, bo prepozno, z^to tudi te vrstice. Ena gospa svetuje vsem, ki se bodo odpravljali na večerjo v bife na letališču v Prečni, da jo zaradi hitrosti postrežbe naroče že v jutranjih urah. 1 Sprehod po Metliki METLIČANI - - verjetno se le redki ne bodo udeležili Vinske vigredi 87 — naj pridejo na to največjo dolenjsko vinarsko-turistično prireditev peš. Vsako leto so namreč težave s parkirnimi prostori. Marsikoga je razumeti, da ga noge pozno v noč ne ubogajo več, toda vedno se najdejo dobri prijatelji, ki so še toliko pri moči, da te varno spravijo pod rodni krov. 15., 16. in 17. maja naj ostanejo železni konjički lepo doma. VEČ METLIČANOVZANIMA,če bo na letošnji Vinski vigredi bolje poskrbljeno za WC, kajti prejšnja leta se je marsikaj opravilo kar na trgu ali na ulici, nemalo pa jih je v nuji zavilo tudi v veže hiš, kar je lastnike nemalo jezilo. Odgovorni za te in podobne zadeve zatrjujejo, da bo stranišč dovolj, postavljenih bo tudi nekaj kontejnerjev. PROGRAM VINSKE VIGREDI 87 je bolj ali manj znan: moč gaje razbrati s plakatov, objavili so ga časopisi, med njimi tudi Vezilo, a bomo kljub temu še posebej opozorili na sobotne igre Delo — Kompas, ki bodo ob 15. uri na Trgu svobode. Tekmujoče ekipe bodo iz vse Bele krajine, z atraktivno vožnjo pa se bodo predstavili tudi kolesarji društva Franek Rog iz Ljubljane. Ne pozabite na modno revijo Beti! Na sporedu bo že v petek, 15. maja, ob 21. uri. ŠE VESTIČKA IZZA KULIS Vinske vigredi, da ne bi nepoučeni razširjali laži. Pripravljalni odbor Vinske vigredi dela popolnoma brezplačno, četudi so v njem ljudje, ki nimajo z vinogradništvom nič skupnega. POROKE, ROJSTVA, SMRTI METLIKA — V drugi polovici aprila so se v Metliki poročili: Josip Ribarič iz Kamanja in NatašaVuk z Dolnje Lokvice; Branko Fink iz Novega mesta in Mojca Nemanič' z Božakovega; Bogomir Gorian in Cvetka Škrtič, oba iz Kloštra; Mihael Arnež iz Predvora in Ljudmila Lašič iz Otoka; Slavko Dragovan iz Svržakov in Mira Bajuk z Radoviče. Umrla sta: Jela Badovinac iz Metlike, roj. 1899, in Ivan Šoštarič iz Metlike, roj. 1930. Konec februarja je rodila Marija Bajuk z Radoviče— Simono, mar ca pa so rodile: Anica Žlogar iz Ravnac — Karmen, Marija Pezdirc iz Trnovca — Andreja, Vesna Fric iz Metlike — Maria, Dragica Popovič iz Metlike — Roka, Dragica Muc iz Dol — Mirjano, Frančiška Simonič iz Drašičev — Mojco, Darja Petrič iz Metlike — Aleksandra in Irena Trček iz Metlike — Matjaža. 4 DOLENJSKI UST Št. 18(1968) 7. maja 1987 Črnomaljski drobir _ HRVAŠKI PONTE ROSSO« — Črnomaljcem ni potrebno hoditi po nakupih ne v Trst na zloglasni Ponte rosso ne na Češko ali v Turčijo, kar je zlasti moderno med prebivalci naše države v zadnjih časih. Ob zadnjem dnevu OF so se množično napotili v Karlovac. Ne'zaman! Povedati vedo. da so trgovine zelo dobro založene, izbira odlična, cene pa celo nižje kot tostran Kolpe. Pa še nekaj so spoznali Črnomaljci ob tem obisku v sosednji republiki: da bi bilo prav, če bi se na poučni izlet vkarlovšketrgovinepoda-li tudi črnomaljski prodajalci, da bi se naučili, kako je moč z dobro izbiro blaga in prijaznostjo obdržati kupce — in seveda tudi denar — doma. ŠOFERJI — Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije je nedavno pripravila v Portorožu evropski kongres, hkrati pa tudi srečanje šoferjev in avtomehanikov iz vse Slovenije. Črnomaljski šoferji so imeli odsvojili slovenskih kolegov skoraj najdaljšo pot do Portoroža, česar so se očitno še preveč dobro zavedali, kajti od doma so krenili že ob pol tretji uri zjutraj in prišli seveda na cilj debeli dve uri prezgodaj. Potniki sedaj upajo, da bodo šoferji tudi nadelo hodili vsaj približno tako točno in da avtobusi ne bodo imeli več zamud. Drobne iz Kočevja STROKOVNO ŽAGAJO — Na pripombe občanov, »da bo lahko že vsak, ki se bo zmislil, žagal drevje po mestu«, je odgovorila krajevna skupnost tako: Žaganje opravlja strokov-njak-vrtnar, in sicer z ozirom na to, katero drevje je bolno in nevarno. Pri stavbi občinske skupščine pa je bilo žaganje potrebno zato, ker je bilo zaradi vej v pisarnah preveč temačno. ONESNAŽENA ZAVEST — V zadnjem obdobju je veliko pripomb krajanov o čistoči v mestu. Nekateri se namreč prizadevajo za očiščenje mesta, drugi pa so še uspešnejši pri njegovem onesnaževanju. Predsednik komisije za varstvo okdlja pri OK SZDL dr. Miha Petrovič pravi: »Če mesto hitreje zasvinjamo, kot ga komunalne službe očistijo, pomeni, daje onesnažena naša zavest.« KRI ZA SOČLOVEKA — Še danes, 7. maja, in jutri bo v Kočevju krvodajalska akcija. Kdor želi za sočloveka oddati kri, naj se oglasi v domu starejših občanov. RAZSTAVA IZDELKOV STAREJŠIH — V domu starejših občanov je bila 24. aprila razstava izdelkov stanovalcev v tem domu. Izdelke so tudi prodajali. Ribniški zobotrebci IZGUBLJENI »AUGENMAS« — Včasih so si mojstri in pomočniki privoščili nove vajence tako, da sojih pošiljali v trgovino ali skladišča po žabjo volno, »augenmas« itd. Kaže pa, da so »augenmas« izgubili ali pa ga niso dovolj nabavili tisti, ki so asfaltirali ribniške ulice. To se najbolje vidi obdežju, ko so na cestah in ulicah ponekod velike luže. Pa ne zato, ker bi bil asfalt poln lukenj, ampak zato, ker so delavci položili asfalt tako, da se voda ne steka z njega v kanalizacijo. ČISTA RIBNICA — Kaže, da so grožnje z »Zanemarjenim Urbanom« (in tudi »Vzornim Urbanom«) zalegle. Ribnica je tako očiščena, da žedolgo ni bila takolepa. Paničistoleokolizaseb-nih stanovanjskih hiš in blokov, ampak tudi znotraj tovarniških ograj. Vsi pa nestrpno čakajo, kdo bo dobil prvega zanemarjenega ali pa vzornega Urbana. Čas za podeljevanje je zdaj, ko se bliža turistična sezona. Trebanjske iveri ZAPLETENO — Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Trebnje so ugotovile za okrog 145 milijonov dinarjev presežkov, ki jih morajo po zadnjih ukrepih »zamrzniti«. V sisih in še marsikje ne vedo, kako bodo vsaj približno uresničili zastavljene programe. Kaj potemtakem storiti, da ne bo preveliko breme slonelo na hrbtih zaposlenih? Uporabniki storitev se morajo odločiti, kje so programe le preširoko zastavili, toda pridobljeni pravici se je sila težko odpovedati. Bo kdo dal zgled? NI POBUD — »Za nazaj je zelo lahko ugotavljati, daje šla neka stvar mimo nas, toda ni pobud,« poudarja predsednik občinskega komiteja ZK Trebnje Jože Jevnikar, zatem pa nadaljuje: »Vnaprej pripravljen dnevni red in gradivo nas uspavata. Izhajajo iz tega, česa smo zmožni — enega strokovno političnega delavca imamo. S prehudim idealiziranjem stvari poslabšujemo.« To bi bil odogovor kritikom trebanjske partije, češ da dela zelo okorelo. ELITNA? — V vse večji stiski, predvsem gmotni, tudi v Centru za izobraževanje in kulturo razmišljajo, kako iz zadrege. Glasbeni šoli nekateri že zdaj očitajo, daje bolj elitna, če pa se bo šolnina od 6 tisočakov povečala na 30 tisočakov, bodo učenci glasbene šole postali približno takšna kulturno-folklorna zanimivost trebanjske občine, kot so za Američane in tuje turiste v ZDA ameriški Indijanci v rezervatih. IZ NtkŠIH OBČIN m u Majhnim vasem bodo vsi pomagali V nerazviti dragatuški krajevni skupnosti se zavedajo, da razvoj ne bo mogoč brez denarja, zbranega s samoprispevkom — Več potreb kot sredstev IZ NtkŠIH OBČIN DRAG ATUŠ — 24. maja sebodoprebivalci črnomaljske občine na referendumu izrekli za podaljšanje samoprispevka za program javnih del. O programih, ki sojih pripravili v vseh krajevnih skupnostih, sc razpravljali na zborih krajanov in zborih delavcev v delovnih organizacijah. O tem, kako potekajo priprave na referendum v krajevni skupnosti Dragatuš, kakšno je vzdušje in kaj nameravajo zgraditi zdenarjem, ki ga bodo v naslednjih petih letih zbrali s samoprispevkom, je pripovedoval Leopold Bečaj iz Pustega gradca pri Dragatušu. »Prvi zbor krajanov, ki je bil sklican za Dragatuš in še tri vasi, katere imam na skrbi kot aktivist, je bil zelo slabo obiskan, saj je prišlo le 8 krajanov. Vendar smo takoj spoznali, kje smo naredili napako. Vabilo je bilo namreč preveč suhoparno. V drugo smo podrobneje razložili, zakaj sklicujemo zbor krajanov, in odziv je bil izredno velik. Marsikomu je šele na zboru postalo jasno, da s podaljšanim samoprispevkom ne gre za dodatno denarno obremenitev, ampak bomo le še naprej dajali 1,5-odst„ kolikor plačujemo že vrsto let. Lahko pohvalim, da je vzdušje pred referendumom v naši krajevni skupnosti dobro, in odločili smo se, da bomo razpisali krajevni referendum, če bo občinski propadel,« pravi Bečaj. V dragatuški krajevni skupnosti so na prvo mesto v program zapisali gradnjo telefonskega omrežja v vse vasi, in to solidarnostno, tako da bodo vsa gospodinjstva prispevala enako denarja. Centralni kabel iz Črnomlja do Dragatuša so namreč že položili s pomočjo zadnjega KOVINARJI SE BODO POMERILI ČRNOMELJ — V soboto, 9. maja, bo v delovnih organizacijah Belt, Iskra, Gorenje in Kovinar že 11. proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev v črnomaljski občini. Na tekmovanje, kijegotovonajboljeor-ganizirano in najbolj množično v vsej dolenjski regiji, seje letos prijavilo 72 tekmovalcev. Zanimivo je, da se je letos na razpis odzvalo kar 14 livarjev — to je največ doslej — poleg teh pa bodo v soboto preizkusili svoje znanje in spretnosti še kovinostrugarji, kovinorezkalci, ključavničarji, varilci s CO2 inplamenski varilci. Leopold Bečaj samoprispevka, ki so ga samo za to delo zbirali poldrugo leto. Načrtujejo tudi gradnjo vodovoda v Finke, Zapudje, Belčji vrh, Knežino, Črešnjevec in Malo Lahinjo ter posodobitev nekaterih cest. Tako bodo zgradili okrog 2 kilometra makadamske ceste od Nerajca skozi Malo Lahinjo v Črešnjevec ter asfaltirali poti na Sela in v Golek, Nerajec — Belčji vrh in Podlog — Brdarci — Sipek. Potrebe so seveda tudi drugje, kajti ostalo je še veliko vasi, v katere bi bilo potrebno posodobiti vaške poti. Šola ima premalo prostorov Starši in delovne organizacije imajo v teh časih malo denarja, ki bi ga lahko namenili za razvoj šolstva KOČEVJE — Razprave o stanju šolstva v občini Koče vje in predlogih za njegov razvoj se v kočevski občini nadaljujejo^ V predlogu programa, ki ga je pripravil izvršni svet, so nakazane tiste možnosti reševanja prostorskih zadev šolstva, ki so bile nakazane v dosedanji javni razpravi, se pravi s pomočjo samoprispevka, sofinanciranja delovnih organizacij, delom ob prostih sobotah itd. Vjavni razpravi, kijebila posebno uspešna v delovnih organizacijah, so podprli program. O tem predlogu bodo že v maju razpravljali na skupni seji vseh zborov občinske skupščine, ki se jim bo kot četrti zbor pridružila še skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Pričakujejo, da bo predlog dolgoročnega programa razvoja šolstva na tej seji sprejet. Ponovno pa bo dan v široko javno razpravo občanom in delovnim ljudem predlog o finansiranju razširitve prostorskih zmogljivosti osnovnih šol (novogradnja v Kočevju in obnova, preureditev oz. razširitev nekaterih drugih šolskih stavb na podeželju). Ta razprava bo trajala vse do jeseni. Sekretar občinske konference SZDL Alojz Šešek je v razgovoru o razvoju osnovnega šolstva v občini dejal, da v dosedanji razpravi nihče ni oporekal programu razvoja šolstva, pač pa so bila izražena različna mnenja o njegovem finansiranju. j. p v nekatere celo šele v makadarpski ■ izvedbi. Uresničitev tega pa je otežena zaradi oddaljenosti teh vasi od središča in zaradi majhnega števila gospodinjstev, saj je v nekaterih naseljih le 10 do 20 hiš. Še tako velik prispevek teh gospodinjstev predstavlja malo denarja pri naložbah, ki veljajo več 10 milijonov dinarjev. Zato je očitno, da bo razvoj teh vasi mogoč le s pomočjo enega od prihodnjih samoprispevkov. M. B.-J. DRAGATUŠ PRAZNUJE DRAGATUŠ — V spomin na 5. maj 1944, ko je bil Dragatuš bombardiran in popolnoma uničen, praznujedraga-tuška krajevna skupnost svoj praznik. Proslava ob praznovanju bo letos 10. maja ob 9,30 v tukajšnjem kulturnem domu. Po proslavi bo družabno srečanje, za dobro voljo pa bo poskrbelo domače gasilsko društvo. OPOZORILA TURISTIČNEGA DRUŠTVA VINICA — Izvršni odbor viniškega turističnega društva je poslal krajevni skupnosti vrsto pobud o tem, kako ohraniti čisto okolje-Tako turistični delavci zahtevajo, da KS opozori stanovalce bloka v Vinici in kmetijsko zadrugo, naj takoj odstranijo smetišče za poslovno stavbo. Poleg tega mora KS opozoriti tudi krajane, ki odlagajo smeti v bližini kampa, in čeje potrebno, tudi ustrezno ukrepati. Oskrbnik stanovanjskega poslopja Konig v Vinici bi moral po njihovem mnenju takoj urediti stopnišče, ki že ogroža varnost ljudi, Gorjanci in Integral pa bi morali opustiti nedovoljeno parkiranje avtobusov pri križišču cest Vinica—Adleši-či. STRUGE: GRADE VEČNAMENSKO STAVBO STRUGE — Na območju občine Kočevje je v posameznih podeželskih središčih že zgrajenih več večnamenskih stavb, zdaj pa jo grade še v Strugah. Zgrajena bo predvidomado začetka novega šolskega leta, v njej pa bodo šola, dve stanovanji, poštni prostori s telefonsko centralo in poslovni prostori krajevneskupnosti. Gradnjo finansirajo vsi, ki bodo imeli v novi stavbi prostore, in še republiška izobraževalna skupnost iz sredstev vzajemnosti (ker sodi območje Strug med nerazvite) ter občina iz sredstev, združenih s posebnim samoupravnim sporazumom za razvoj družbenih dejavnosti. Zaradi gradnje je bilo potrebno začasno prešolati tudi učence ctruške šole. Nič več brez kulturnega društva Načrti Starega trga STARI TRG — Stari trgje edino večje krajevno središče v črnomaljski občini, ki nima kulturnega društva. Pred časom je sicer že delovalo, vendar so lahko le gostovali, saj v domačem kraju niso imeli prostora, kjer bi lahko nastopili. To je bil tudi eden od razlogov, da je društvo zamrlo. Vendar pa v zadnjem času Starotržani vse bolj razmišljajo, da bi zopet ustanovili kulturno-umetniško društvo. »Ko bomo dozidali in obnovili starotrško osnovno šolo, bomo sezidali tudi telovadnico; ki sicer ne bo velika — merilabole I25m:—a bolj primerna za kulturne prireditve, kot so bili do sedaj šolski razredi. Potem, ko bomo lahko tudi domačemu občinstvu pokazali, kaj smo se naučili v kulturnem društvu, bo gotovo tudi zanimanje za kulturno življenje v kraju večje. Zato resno razmišljamo, da bi jeseni . ustanovili KUD,« pravi ravnatelj osnovne šole Marko Kobe. Marko Kobe Sedaj v Starem trgu občasno vadi le folklorna skupina, medtem ko so po Kobetovih besedah možnosti tudi za ustanovitev igralske skupine. Veliko zanimanje pa vlada med ljudmi za pevski zbor, a nimajo ustreznega pevovodje. »Pevovodij z ustrezno strokovno izobrazbo v bližini ni, če pa bi prišli od daleč, bi bili dragi, pa tudi tam jih ni vejiko na razpolago,« pravi Kobe. »Stari trg ima malo prebivalcev, zato se bomo morali ob ustanavljanju kulturnega društva povezati s Predgradom iz sosednje kočevske občine, saj ne tu ne tam ni dovolj ljudi, da bi lahko imeli samostojni kulturni društvi. Če pa s Predgradom ne bomo mogli najti skupnega jezika, nam ne bo preostalo nič drugega, kot da bomo ustanovili svoje društvo,« je trdno odločen Kobe. M. B.-J. Do kdaj še dobra pitna voda? Opozoril o onesnaženosti virov pitne vode še ne jemljemo dovolj resno — Pre- malo denarja za boljšo oskrbo z vodo, zato s 1. julijem podražitev NA DEBENCU VESELO DEBENC — Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev trebanjske občine je bilo tudi letos na Debencu nad Mirno. Okoli 700zbranimjespregovo-ril sekreiar občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje Stane Novak. Podelili so tudi srebrne znake ZSS. Po bogatem kulturnem sporedu seje v pozne ure zavleklo veselo rajanje. Povejmo še, da so mirn-ski taborniki na Debencu pripravili tudi tekmovanje v lokostrelstvu. KOČEVJE, RIBNICA — »Po nekaj letih iskanja dobre pitne vode lahko rečemo, da območje občin Kočevje in Ribnica ne premore pitne vode, ki bi bila primerna za uporabo brez kloriranja. Izjema bodo morda globinske vrtine na območju Sodražice, ki pa ne premorejo dovolj vode za obe občini. Čeprav je voda iz globinskih vrtin boljša, pa ne moremo reči, da bo vedno tako, saj zaradi onesnaževanja narave nesnaga prodira vedno bolj v globino zemlje, kjer so zadnje rezerve dobre pitne vode.« DODATNA DELA PRI ČISTILNI NAPRAVI MIRNA — Predračunska vrednost izgradnje prve faze čistilne naprave na Mirni je znašala 205 milijonov dinarjev. Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje, ki so pričeli z deli 10. februarja letos, po pogodbi s krajevno skupnostjo pa jih morajo končati do srede letošnjega decembra, zaenkrat vsa dela opravljajo v predvidenih rokih. Upajo, da bodo nalogi kos, kljub temu da so se pokazala dodatna dela. Za ta bodo dodatno dobili od Območne vodne skupnosti Dolenjske 79 milijonov, od Kolinske, Dane in 1MV 43,4 in od samoupravne komunalne skupnosti Trebnje 28.3 milijona. Tako ugotavlja direktor Hydro-voda Kočevje—Ribnica, ki oskrbuje z vodo obe občini. Opozorilojetako, da bi moralo zaskrbeti vsakega občana. Na srečo se jih vsaj manjši del vedno bolj zaveda, da brez zdrave pitne vode tudi nebo življenja. Žal pa tako prepričanje prepočasi dobiva široko podporo in tudi ustrezne ukrepe. Poročilo o poslovanju Hydrovo-da je bilo podano tudi na zadnji seji zbora združenegadelaobčinskesku-pščine Kočevje. Vendarso ga delegati odpravili »z levo roko«, saj prave razprave o njem niti ni bilo. Premalo je bilo tudi poudarjeno, daje nujno poskrbeti, da iz Loškega potoka ne bi dobival vodovod, ki oskrbuje s pitno vodo Kočevje in Ribnico, onesnažene vode. V Ribnici pa med drugim že ugotavljajo, da so začeli gra- ZASLUZEK S TROTI Nekega gostilničarja v okolici Kočevja, katerega loka! obiskujejo tudi razni »odgovorni delavci« občine Kočevje, je vpraša! znanec: — Je res, kar slišim, da se boš začel ukvarjati tudi sčebelarstvom? Hiter in odrezav odgovor je bil: — To mi ni potrebno, ker mi dovolj donašajo troti. diti čistilne naprave skoraj povsod, le v Loškem potoku ne, kjer bi bilo najbolj nujno. Še nekaj misli iz poročila Hvdrovoda in sklepov, ki jih je sprejel kočevski zbor združenega dela. Cevovodi so stari in znašajo izgube načrpane vode do 40 odstot- kov. Zato je nujno potrebno kupiti aparat za odkrivanje napak, ki pa je drag in še devize so potrebne zanj. Za območje Kočevja je prednostna gradnja vodovodnega sistema iz Slovenske vasi, kjer so odkrili globinsko kakovostno vodo. Za vse načrtovane investicije letos ne bo denarja. Vendar so investicije nujne, zato je potrebno zagotoviti denar iz različnih virov, tudi s podražitvijo vode (s 1. julijem), ta naj bi bila najvišja za gospodarstvo, ki zdaj (v Kočevju) uporablja pitno vodo kot tehnološko. J. PRIMC Kaj še v Ribnici Spomenik padlim — Makadam in asfalt — Most v Goriči vasi RIBNICA — Krajevna skupnost Ribnica je investitor spomenika padlim krajanom, ki ga bodo odkrili predvidoma v juliju, po pogodbi pa naj bi bil dokončan do konca junija. Denar zanj je delno že zbran, za manjkajoči znesek pa so dane garancije. V glavnem so tudi dokončali vsa dr -la, ki so bila predvidena za ureditev s sedanjim samoprispevkom. Neuresničeno je ostalo le še asfaltiranje stranskih ulic v Nemški vasi, kar pa bo v kratkem tudi dokončano. Pripravljajo tudi razpravo o morebitni uvedbi novega samoprispevka, o čemer se bodo pogovorili na bližnjih zborih krajanov. V teh dneh pa že potekajo priprave ali se celo že uresničujejo ostala dela iz programa KS Ribnica za letos. Ta dela so: ureditev vezalne ceste Ribnica-Hrovača; asfaltiranje v Gorenjih Lazih ter odcepov cest v Dolenjih Lepovčah in pri Gorenjski cesti v Ribnici; v makadamski izvedbi bodo uredili Ulico talcev in Topniško ulico v Ribnici, uredili bodo most v Goriči vasi, pridobivajo soglasja^ za gradnjo avtobusnih postajališč v Žlebiču in Goriči vasi,dali bodo tudi soudeležbo pri gradnji nekaterih gasilskih domov in ponekod uredili javno razsvetljavo. KOLIKO KRAJEVNIM SKUPNOSTIM? RIBNICA — V ribniški občini zaključujejo podpisovanje občinskega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delovanje krajevnih skupnosti v obdobju do leta 1990. Potrebno pa je izdelati tudi ključ, po katerem bi se tako zbrani denar delil na posamezne krajevne skupnosti. Občinski izvršni svet se je strinjal s predlogom, po katerem bi zbrani denar razdeljevali tako: krajevni skupnosti Ribnica 33,35 odst., krajevnim skupnostim Sodražica, Loški potok in Dolenja vas po 16,67 odst. in krajevnima skupnostma Sv. Gregor in Velike Poljane po 8,32 odst. zbranih sredstev. Predlagano je bilo tudi, da bi se v enakem razmerju delila krajevnim skupnoštim tudi sredstva, ki jih ima za potrebe krajevnih skupnosti občinska skupščina v svojem proračunu. GRE ZA »IDEOLOŠKI BOJ«? RIBNICA — Tudi v Ribnici se dogaja, da včasih plakati hitro izginejo, celo z oglasnih desk. Nazadnje seje to zgodilo s plakatom, ki je opozarja! na predavanje prof. dr. Jožeta Toporišiča o prispevku Stanislava Škrabca za razvoj slovenskega knjižnega jezika. Ni še ugotovljeno, če so »na delu« site »meščanske desnice« ati »meščanske levice«, najverjetneje pa gre le za »pobalinske sile«. P-c ŠE EN SPOMENIK? KOČEVJE — Pred dnevom OF je bil v Kočevju delovni sestanek, ki sega je udeležilo 25aktivistov OF. Ko so bili seznanjeni z odkritjem spominskih obeležij v Grbajelu (1. maja) in Belici (ki bo 24. maja), so spomnili predsednika ZZB NOV občine Kočevje Naceta Karničnika, da je bil maja 1942 ustanovljen pod lipo v Mozlju prvi narodnoosvobodilni odbor. Zatrdili so, da je bil to prvi tak odbor ne le na Kočevskem in Sloveniji, ampak tudi -v Jugoslaviji. Menili so. da bi bilo tudi v spomin na ta dogodek potrebno postaviti spominsko obeležje. Vse večja prostorska stiska Zlasti v Trebnjem in na M irni bi morali pridobiti nove prostore za dnevno vzgojo in varstvo otrok — Manj kot četrtino predšolskih otrok že zajetih TREBNJE — V organizirano dnevno vzgojo in varstvo otrok je v trebanjski občini zajeta slaba četrtina vseh predšolskih otrok. V Trebnjem jih je 232 (od tega 64 v jaslih), na Mirni 64, v Mokronogu 41, v Velikem Gabru 25 in v Šentrupertu 21. V vseh enotah imajo polno zasedene oddelke, le v Šentrupertu bi lahko sprejeli še največ 6 otrok. Prostorska stiska že nekaj let povzroča sive lase predvsem staršem, ki hočejo malčka imeti v časti dela v varnem okolju, če so vezani na vrtec na Mirni in v Trebnjem. Predvsem bi nujno potrebovali varstvo otrok do 3. leta starosti, torej v jaslicah. Skupnost otroškega varstvajesicerv planskih listinah za to srednjeročno obdobje predvidela, da bodo letos v Trebnjem s preureditvijo še dveh učilnic v nekdanji šoli in na Mirni v letu 1988 s prenovo prostorov vrtca in posebne šole odpravili prostorsko stisko, toda kot strela z jasnega je vmes treščil intervencijski zakon in načrti so se sesuli kot hišica iz kart. Prostorske težave seveda ne poznajo le Mirenčani in Trebanjci. Delavke Elme Čatež so na zboru delavcev družno s krajevno skupnostjo zahtevale, naj v šoli uredijo prostor za vrtec. Denar bi prispevala tudi Elma. Inčepravsostrokovnjaki ugotovili, da bi morali ugoditi želji delavk po dnevnem varstvu otrok, je že omenjeni zakon zaenkrat preprečil rešitev problema. p, p, • Za otroke v krajevnih skupnostih Dobrnič, Čatež, Šentiovrenc in Trebelno ter za otroke Romov (skupaj za 103 otroke) v trebanjski občini sicer že izvajajo dopolnjujoče vzgojne programe. Prirejajo praznovanja o-pomembnih dnevih ali dogodkih, v sodelovanju s telcsnokulturno skupnostjo tudi družinsko vadbo, smučarske tečaje in letovanje predšolskih otrok, kjer imajo prednost otroci iz socialno šibkih družin. Primer Čateža pa kaže, da delavke hočejo biti izenačene in razbremenjene kot matere v večjih krajih občine. RJ 18(1968)7. maja 1987 D0LEKJSKI UST IZ NtkŠIH OBČIN » IZ NlkŠIH OBČIN Za naprej se nič ne ve V Brežicah se množijo prošnje za stanovanja — Delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih obveznosti BREŽICE — V času, ko se mnogi pritožujejo, da odločajo o že odločenem, delegati v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti nimajo tega občutka. O stanovanjski politiki v občini sami odločajo, spodbujajo gradnjo novih stanovanj, bdijo nad dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj in družbene pomoči pri stanarinah, le pri gospodarjenju z družbenimi stanovanji so brez moči, ker jih z dosedanjimi najemninami ne morejo normalno vzdrževati. Naredijo lahko samo najnujnejše, zato imajo prednost strehe in žlebovi. Za gradnjo stanovanj iz vzajemnosti so lani porabili 23, za zasebno 51 milijonov dinarjev. Za posojilo je zaprosilo 285 zasebnikov, a so ga dodelili le 108 prosilcem. Zaradi pomanjkanja denarja so odklonili 83 vlog, preostali interesenti pa niso izpolnjevali pogojev za kreditiranje. Iz solidarnostnega sklada so lani pridobili enajst stanovanj, od tega pet v Dobovi in šest v B režicah. Poleg Doma upokojencev so zgradili deset stanovanj za upokojence iz sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nadomestilo za stanarine je prejemalo 83 prosilcev v prvem polletju in 90 v drugi polovici leta. Za te namene so porabili 2,7 milijona dinarjev. Zadnje čase se povečuje število vlog za dodelitev družbenega stano- vanja, predvsem iz vrst mladih družin, pa tudi iz vrst tistih, ki sicer niso socialno ogroženi, vendar skoraj nimajo možnosti za gradnjo ali nakup lastnega stanovanja. Letos nameravajo temeljito prečesati sezname stanovalcev, ker stanovanjski fond v občini ni racionalno izkoriščen. Nekateri imajo precej večja stanovanja, kot jim pripadajo, nekateri pa so si medtem zgradili hiše, stanovanja pa obdržali ali jih celo oddali podnajemnikom. Letošnji plan je skupščina sprejela šele pred dnevi. Kljub temu daje to zelo pozno, vnjem ni nič zanesljivega in trenutno na primer še nimajo jasnega odgovora, kako bo z vzajemnostjo po 1. juliju, če se bo še zbirala ali ne. Tudi za solidarnost pričakujejo v drugi polovici leta manj denarja, če bo obveljal novi obračunski sistem za dohodek. Zagotovo vedo le to, da izgradnja 46-stanovanjskega bloka v Trnju ni ogrožena. Žalostno pa je, da delovne organizacije ne uresničujejo samoupravnega sporazuma za prenovo stanovanj in ne svojih obveznosti do sklada stavbrtih zemljišč. J. TEPPEY DVE PETINI BORCEV ŽIVI OD PODPORE BREŽICE — V občini je trenutno 40 odst. borcev med podpiranci ali občinskimi reveži, kot je dejal Ivan Videnič na letni skupščini ZZB NOV. Najvišja priznavalnina je 22.429 dinarjev, najnižja 4.768. Do priznavalnine je trenutno upravičenih 281 uživalcev. Borcem povzročajo vedno več preglavic zdravstvene težave, zato se veča število interesentov za zdravilišča. Letos so dobili že 50 vlog. Lani seje zdravilo 71 borcev, večina le po 14 dni. Trenutne možnosti niso nič večje. Zagotovljenih' imajo 1011 oskrbnih dni, zato vsem ne bodo mogli ustreči. Tri dni vsa vas na nogah Vsaka hiša po milijon dinarjev za vodovod ARTIČE — Pred prvim majem so krajani garali v jarkih tri dni od jutra do večera, da so obnovili vaški vodovod iz 1958. leta. »Sprva nismo nameravali zamenjati tlačnega voda od črpalnice do rezervoarja, a smo se potem premislili,« je dejal vodja tehnične izvedbe in nabave materiala Jože Motore. »Predračun sejetakopovečalod 12 na 20 milijonov dinarjev. Do sredine maja bomo priključili na vodovod tudi hidrante, kar do zdaj ni bilo mogoče. Še dobro,« je pripomnil, »da trideset let ni bilo nobenega večjega požara. Za obnovo treh kilometrov vodovoda je dalo vsako gospodinjstvo po 10 tisočakov v denarju in prispevalo 20 delovnih ur. Kot je povedal Miha Haler starejši, so imeli zametek vodovoda že pred vojno. To je bila pipa pri osnovni šoli, ki jo je okupator uničil. Po osvoboditvi so na istem mestu izkopali nov, 42 metrov globok vodnjak. Zdaj si pomagajo še ženim, ker potrebujejo večje količine vode. V Artiče se priseljujejo nove družine, zato je bil stari cevovod premajhen. Cementne cevi so razen tega močno propadale. Obnovljeni vodovod napaja 80 gospodinjstev in omogoča nove priključke. Tudi črpališče so na novo opremili. Imajo nov hidrofor in voda doteka v pipe pod pritiskom štirih atmosfer. Žasebnih hidroforov ne potrebujejo več. Jože Motore z drugimi krajani vred obžaluje edino to, da niso hkrati s cevovodom položili še električni kabel. Pri Elektru bi ga dobili, vendar bi ga morali vaščani sami plačati. Tolikšnih izdatkov trenutno ne zmorejo, zato bodo počakali na boljše čase. Za vodovod so postrgali vse, kar so imeli, tudi polodstotni delež iz občinskega samoprispevka. To ni bilo dovolj in na pomoč so jim priskočile krške delovne organizacije, v katerih so krajani zaposleni. Veliko razumevanja je pokazala zlasti tovarna papirja »Djuro Salaj«. J. T. ARTIŠKI PROSTOVOLJCI MED DELOM — Nihče ne odkloni sodelovanja, zato izpeljejo vse, za kar se dogovorijo. Domačinom pomagajo vsi, ki so se že ali se nameravajo še preseliti v njihov kraj. (Foto: J. Teppey) Kdo bo gasil gasilski štrajk? Gasilci v krški poklicni gasilski enoti so nezadovoljni z osebnimi dohodki LESENI MOSTOVI SE PODIRAJO — V Kostanjevici seje že kar nevarno peljati čez lesene mostove, saj gledajo iz desk dolgi žeblji, kakšnade-ska pa se zaradi tega tudi dvigne in pade na avto. Še hujeje, kadar pride do zastoja na magistralni cesti, pa promet potem speljejo čez Kostanjevico. Cez uboga lesena mostička vozijo tudi po 60 ton težki tovornjaki. Vendar se Cestno podjetje prav nič ne zmeni za tako stanje mostov, še manj se seveda zmenijo v KS Kostanjevica za leseni mostiček čez Krko, ki je. nekoč služil pešcem. Na sliki: od mostu je ostalo samo še ogrodje. (Foto: J. S.) KRŠKO — Kako potrebna je bila pred sedmimi leti ustanovitev poklicne gasilske enote v Krškem, dovolj kaže že podatek, da so gasilci samo lani s svojimi intervencijami preprečili za več kot 23 milijard dinarjev škode. Tudisicerjetaka visoko usposobljena in opremljena enota potrebna že zaradi bližine Tovarne celuloze in papirja, da ne govorimo o jedrski elektrarni. Gasilci iz te enote zagotavljajo, da bodo v požarih še naprej posredovali po svojih najboljših močeh, vendar bo potrebno njihov status urediti, da bi ne prihajalo še naprej do napol protestnih zborov delavcev ali celo še čega hujšega. Gasilci krške poklicne enote so namreč na zboru delavcev, ki je bil 28. aprila, našteti vrsto slabosti, ki jih tarejo, najhujše pa je bržkone, da so močno skaljeni odnosi med gasilci na eni strani in vodstvom na drugi. Sodu pa so dno izbili novi intervencijski zakoni, zaradi katerih bodo krški gasilci dobili 10. maja samo 74 odst. osebnega dohodka. Krška eno- Družen nastop obrtnic V restavraciji Panorama Olge Colner v Boštanju BOŠTANJ — »Ko sem hodila po trgovinah, butikih, nisem dobila nobene ideje — vseje bilo preveč preprosto narejeno. Moji modeli skušajo biti bolj razgibani, najsigre za dodan volanček, razporek, ozko krilo,« je razlagala Gordana Zupančič, modna kreatorka iz Sevnice, neposredno po uspešni modni reviji v prostorih nove, lepo urejene restavracije Panorama, ki je last BOGATA REVIJA — Sevničani bodo od srede maja bogatejši za butik Slovenija. Odpira ga Gordana Zupančič iz Ševnice, ki je kolekcijo 26 modelov predstavila na modni reviji v restavraciji Panorama Olge Colner v Boštanju. (Foto: P. Perc) marljive gostinke Olge Colner iz Boštanja. Bil je to prijeten večer za goste Panorame. Modna revija Gordane Zupančič, ki bo sredi.maja odprla butik v starem delu Sevnice, je bil ne le dogodek, ki bogati turistično ponudbo prijaznega dolenjskega gostišča in kraja, ampak tudi prikaz vzornega sodelovanja obrtnikov. Bivša predsednica gostinske sekcije pri sevniškem Obrtnem združenju Olga Colner je novopečeni obrtnici omogočila predstavitev zanimive kolekcije 26 modelov, Gogi, kakor imenujejo prijatelji Gordano Zupančič, pa je s svojim znanjem priskočila na pomoč s frizerskimi in kozmetičnimi uslugami Nina Mirt iz Sevnice. In povejmo še, da tudi Nina Mirt pričenja na novo z obrtjo, kot sama pravi bo »kozmetnični salon v fi-čku«. Gre za kozmetično nego, pedikuro infrizerstvonadorriu.karje tudi novost v tovrstni ponudbi. Na zabavnem večeru v restavraciji Panorama, ki ga je duhovito povezoval Jože Teraž in na katerem je za glasbeno spremljavo poskrbel Kranjčan Renato, so gostje ugibali, kakšno bo ime novega butika (ki bo prvim 15 kupcem za blago nad 30 tisočakov pripravil posebno presenečenje — popust). Uganka ni bila težka — butik Slovenija pa je podelil srečnemu izžrebancu — novinarju Dolenjskega lista — Zaklade Slovenije. Knjižno nagrado seve. P. P. ta je namreč nekaj posebnega v Sloveniji. Medtem ko drugod take enote poslujejo kot samostojne delovne organizacije, je krška enota vključena v samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požari, kar je zakonsko nedopustno. Ker gasilci delujejo v okviru SIS, so nrorali pristopiti k branžnemu sporazumu za komunalno dejavnost. Sisi pa, kakor vemo, imajo omejeno porabo. Pa problem ni samo v tem, saj gasilci ne dobe za svoje nočno, nedeljsko in praznično delo niti dinarja več. JE Krško in Tovarna celuloze in papirja, ki sta bili soustanoviteljici tega kolektiva (v njem je zaposlenih tudi precej delavcev iz teh dveh kolektivov), sicer prispevata denar, vendar po dogovoru že na začetku leta, ne glede na to, za koliko sami povečajo plače. Od obljub, da bodo imeli poklicni gasilci enake osebne dohodke, kot jih imajo gasilci v JE Krško, ni ostalo nič. Gasilci, ki v sveti jezi ne izbirajo besed, ko gre za vodiln e ljudi v kolektivu, so prepričani, da imajo prav. Trdijo celo, da seje poveljnik vse premalo poglobil v probleme, očitajo pa mu tudi avtokratski način vodenja, saj morajo dobesedno prositi za dovoljenje, kadar hočejo imeti zbor delavcev ali sestanek sindikata. Zdi pa se, da se tudi v občini vse premalo poglabljajo v njihove probleme, J. SIMČIČ NOVE RAZGLEDNICE SEVNICA — Občinska kulturna skupnost Sevnica je postregla turistom, ki jim je pri srcu spoznavanje kulturne dediščine, s štirimi novimi lepimi razglednicami. Na dveh sta posnetka fresk v Lutrovski kleti in baročne freske na sevniškem gradu, na drugih dveh pa zračna posnetka sev-niškega gradu z okolico in Ajdovskega gradca nad Vran jem pri Sevnici, kjerso arheologi našli eno največjih starokrščanskih središč v Alpah in Podonavju. Razglednice je lično oblikoval Tone Zgonec. V BREŽICAH LE DROBIŽ ZA DRAGO MEDICINSKO OPREMO BREŽICE — Zbor združenega dela seje 1. 1984 odločil, naj delovne organizacije nakazujejo denar namesto vencev za humanitarne namene na tekoči račun 51620-603-30848 Zdravstvenega centra, TOZD Splošna bolnišnica v Brežicah. Odbor za upravljanje s temi sredstvi ugotavlja, da se je do zdaj zbralo komaj 58.420 dinarjev. Namenili sojih za sofinanciranje pri nakupu rezervnih delov za inkubator, ker si drage medicinske opreme z njimi ne morejo privoščiti. Priporočilu ne sledijo vsi in nakazujejo manj, kot je vreden venec. Najbolj seje izkazala Jutranjka — TOZD Orlica, ki je predlanskim odstopila za človekoljubne namene enodnevni zaslužek oziroma 481.998dinarjev. Večji znesek (130 tisočakov) je lani nakazal Petrol. Med darovalci je tudi nekaj posameznikov. Odbor se vsem lepo zahvaljuje in priporoča za odziv predvsem pri tistih, ki so pozabili na ta sklad. NA REVIJI V BREŽICAH JE PELO 16 ZBOROV BREŽICE — Praznik dela in dan Osvobodilne fronte so pevski zbori iz občine počastili s pevsko revijo v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Zvrstilo seje okrog 320 pevcev. Večina od njih nastopa na reviji že več let in so stari znanci občinstva. Nekateri so tokrat sodelovali prvič, kot na primer ženski pevski zbor iz Pišec in moški zboriz Kapel. Koncert vsakič privabi veliko občinstva in prijateljev petjaod blizu in daleč. Med nastopajočimi je bil tokrat tudi moški oktet iz Pišec in ženski nonet iz Dobove. Zbori so razvrščeni v štiri kakovostne skupine po pravilniku za glasbeno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V prvi skupini so vsi trije zbori bratov Milavcev izBrežic in mešani pevski zbor iz Artič. V Brežicah bo 30. junija območna revija posavskega pevskega združenja. Občino bodo tedaj zastopali trije zbori. GORELI SO KRESOVI KRŠKO — Osrednja prvomajska prireditev v krški občini je bila 30. aprila na Trški gori, kjer seje ob kresu zbralo precej ljudi. Krajevna skupnost, KK SZDL in lovci so zanje pripravili družabne igre, lovski golaž, najmočnejši pa so se lahko pomerili v vlečenju vrvi. Sicer pa je bilo moč po vsej občini videti kresove, mlaje, ljudje pa so se srečevali na več manjših, a prisrčnih prireditvah po krajevnih skupnostih in vaseh. Očitno je bilo, da je letos zelo veliko ljudi ostalo doma. Od 18. do 24. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Polšak iz Leskovca — Sebastijana, Martina Ivanjšek iz Brežic — Aleksandro, Mirjana Josič iz Dobove — Majo, Ružiča Sušac iz Klanjca — Kristiana, Marija Golubič iz. Gredic — Ivano, Irena Mežič iz Sevnice — Sabino, Pavica Požgaj iz Gaja — dečka, Marija Grmšek iz Križ — dečka, Vesna Sečen iz Drenja — dečka, Danijela Les iz Krške vasi — Žiga, Slavka Pšeničnik iz Kapel — Sabino, Branka Žičkar iz Drnovega — Dolores. Čestitamo! Potrebna enkrat višja marža? Nova zakonodaja bo prizadela Obrtno zadrugo Resa — Denarja za razvoj ni KRŠKO — »Na skupščini Obrtne zadruge Resa iz Krškega, ki je bila 24. aprila, smo ugotovili, da smo lani dobro poslovali, podobni poslovni rezultati pa se nam obetajo tudi letos. Ne bi rekel, da je to samo plod povečanega obsega dela, saj se je lani povečalo tudi število naših članov. Žanimanje za članstvo v naši zadrugi pa še narašča, saj smo znani kot zadruga z najnižjo maržo v Sloveniji, pa tudi po dobri organizaciji,« je povedal Metod Šonc, direktor Obrtne zadruge Resa. »Seveda so ti podatki več kot razveseljivi, še posebej, ker letos praznujemo 15-letnico zadruge. Tako kot doslej nameravamo poslovati tudi v prihodnosti, saj se bomo strokovno še okrepili, nabavili pa smo tudi računalnik, razmišljamo o povezavi v slovenski informacijski sistem itd. Skratka, po tej strani smo nadvse zadovoljni, to pa pomeni, da so z našimi uslugami zadovoljni tudi naši člani. Vendar pa nismo brez problemov. Znano je, da pri nas opravljamo večinoma zaključna dela v gradbeništvu, kjer moramo imeti material na zalogi tudi po tri mesece. Če bo potrebno v skladu z novo zakonodajo revalorizirati zaloge, nam bo to zajedlo vso maržo pa še premalo denarja bo za vse skupaj. Doslej smo imeli okoli 6-odst. maržo, če bodo določila novih zakonov obveljala, bi se ta morala povečati vsaj še za enkrat. Še Metod Šonc, direktor Obrtne zadruge Resa. huje pa je to, da pri nas nimamo denarja za razvoj. Res je obrt zapisana v občinske plane kot prednostna panoga, mi smo nosilci razvoja, obrtniki, ki so večinoma od drugod, pa nimajo interesa, da bi vlagali v naši občini. Zanimanje je samo za konkretne programe, recimo za galvanizacijo, ki jo potrebuje marsikateri obrtnik, za kaj več pa ne. Druga težava pa je v tem, da smo lani komaj uredili naše samoupravne akte z veljavno zakonodajo, letos pa nas čaka zaradi sprememb spet novo delo. Mi za takaopravila nimamo delavca in ga tudi plačati ne moremo, tako da nam bodo spremembe prinesle še dodatne težave. Na žalost pa še govorimo, kako moramo spodbujati razvoj drobnega gospodarstva,« je, povedal Metod Sonc. Na seji sk upščine obrtne zadruge Resa so izvolili nova vodstva samoupravnih organov zadruge in imenovali komisijo, ki bo pripravila praznovanje ob jubileju zadruge. Osrednje prireditve bodo potekale v okviru praznovanja občinskega praznika. J. S. Novo v Brežicah IHTA PA TAKA — Brežiški gasilci so čisto zmedeni. Kar naprej jih kličejo, da gori kako divje smetišče in ko krenejo na pot, ne vedo, kje bi se najprej ustavili. Gori za vsakim drugim grmom. Med ljudmi seje razpasla taka uničevalna ihta, da zažigajo vse od čevljev in avtomobilskih gum do zdravil. Grmičja in listja ne kompostirajo več. Tudi za Rdeči križ ne vedo, saj bi sicer uporabne kavče‘zapeljali tja. V občini so še ljudje, ki bi srečni zaspali na takem ležišču. KDO JIH BO' ŠTEL? Borci niso prav nič navdušeni nad iznajdljivci, ki so uvozili avtomobile na račun starih mamic in jih nato preprodali ali pa spravili v promet že kar dovoljenja za uvoz. Zato bi le radi zvedeli, koliko takih avtomobilov je v občini in kje jih parkirajo. Plaz govoric se prej ne bo ustavil. IZVAJALCI SO TUJCI — Samo zaradi »dopadenja« zakonu ima občinska stanovanjska skupnost dvodomno skupščino, zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. V prvem imata svoje delegate tudi Pionir in Beton, ki v občini največ gradita. Zanje je občinska stanovanjska politika španska vas, saj sploh ne hodijo na seje. V Brežicah imajo namreč, občasna delovišča. Zamisel za en zbor domačini s simpatijami sprejemajo, ker bo odločanje cenejše. ŠČURKI — DOMAČE ŽIVALI — Uničevalci mrčesa jim v Tovarni prikolic ne morejo do živega. Med delavci se sliši, da pošiljke črnuhov dobivajo z juga z žimnicami vred. Golazni so napovedali vojno, ki se sploh ne konča, saj je tako trdoživa, da ob vsakem napadu preživi kak primerek. Krške novice IGRE SO, KRUHA PA NI — O trgovini v krški občini smo pisali že nekajkrat in nekateri se sprašujejo, zakaj da smo Vzeii na piko ravno trgovce. Pa tu ne gre za nobeno piko. ampak za čisto vsakdanje tegobe, s katerimi se srečujejo ljudje v krški občini. Na Senovem, recimo, domala vsak dan zmanjka kruha že pred tretjo uro popoldne, tako da tisti, ki se vračajo iz službe domov po tej uri, redno ostanejo brez njega. Podobno je tudi v občinskem središču, kjer je kruha primanjkovalo celo pred prvomajskimi prazniki. Kupci so seveda naveličani teh igric s trgovci, saj je kruh osnovno živilo, kije nepogrešljivo, zato bi morala biti oskrba z njim nemotena. LOKAL JE ŠE VEDNO PRAZEN — Že kar nekaj časa je preteklo, odkar je Tarateks zaprl svoj lokal v Krškem. Lokal pa je še vedno prazen, čeprav bi lahko v njem odprli kakšno zasebno obrtniško obratovalnico, kijih sicer tako manjka in je razvoj drobneobrti zapisan na vrhu občinskih gospodarskih načrtov. Lokalov za obrtnike pa tako in tako manjka. KURTOAZIJA — Jutri popoldne bodo v Kostanjevici odprli spet novo razstavo in predstavili novo knjigo dr. Jožeta Mlinariča, kjer je pri izdaji pomagala tudi TCP Djuro Salaj. Galerija Božidarja Jakca je iz hvaležnosti do TCP takole opisala nastop predstavnika te tovarne: govoril bo tudi zastopnik pokrovitelja in mecena tovariš predsednik KPO TCP Djuro Salaj Silvo Gorenc. Vse to bi se dalo povedati lepše in manj obloženo. POMLAJENI MOTORISTI — Na tradicionalni prvomajski speedway dirki v Krškem se med prvih šest ni prebil niti en Krčan. Vzrok je menda v pomlajenosti ekipe (beri: najboljši so odšli v druge klube). Sliši pa se, da bi ne bilo slabo, ko bi pomladili tudi vodstvo v AMD Krško. Sevniški paberki KRIZA — "Nekaj bralcev nas je zaprosilo, naj raziščemo, ali res trgovci prodajajo staro alpsko mleko in ali smejo ribiči pri označevanju rib v Mirni pomoriti na desetine rib. Za prvi primer so se bralci sicer obrnili tudi na inšpekcijo, a so rekli, da verjamejo v večjo učinkovitost naše rubrike. Resnici na ljubo je treba povedati, da trgovci tokrat niso nič krivi. Prodajajo pač alpsko mleko v embalaži, v kakršni ga dobijo od Ljubljanskih mlekarn. Na večini novejših izdelkov piše, do kdaj je mleko obstojno, na starejših pa je datum polnjenja, dodan pa je pripis, daje alpsko obstojno 60 dni. V nobeni samopostrežnici v mestu nisoprodajali prestarega mleka. Kar zadeva domnevi pomor rib v Mirni pa ribiči RD heroja Maroka odločno zanikajo zlonamerne govorice, češ da soob označevanju rib v Mirni povzročili pogin večjega števila rib. Električni agregat je nekatere ribe res nekolikanjbolj omamil, a sojih vrhunski strokovnjaki zavoda za ribištvo, ki so sodelovali pri označevanju rib, z masažo ohranili pri življenju, da so spet veselo zaplavale. Domnevajo, da neresnične govorice razširjajo predvsem tisti, ki so včasih s koši kradli ribe, zdaj pa ob drstitvi ribiči in miličniki s celonočnim dežurstvom preprečujejo »nočni ribolov« nepridipravom. Nauk obeh primerov: kriza najeda zaupanje. MOPED UČENKI — Na srečanju v Florjanski se je letos zbralo skoraj toliko ljudi kot lani (okoli 1400), toda izkupiček je realno pol manjši kot lani. Pozna se, da ljudje nimajo več toliko denarja za veseljačenje. Učenka Renata Podlesnik iz Podgorja pa je žepnino nadvse koristno porabila za srečko, ki ji je prinesla glavni dobitek srečelova v Florjanski — moped. DOLENJSKI LIST Št. 18 (1968) 7. maja 1987 kultura in izobra- ževanje Doklovo pero ne počiva Slavko Dokl izdal že drugo knjigo, tokrat o Javorovici, tri ima pripravljene —1988. izide Us-koška princesa NOVO MESTO — Minuli četrtekjevknjižnizbirki Prispevki za zgodovino delavskegagiba-nja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini, ki jo izdaja založba pri Dolenjskem muzeju, izšla publikacija z naslovom Javorovica — tragedija pod Špilerjevo špico. Njen avtor je v Novem mestu živeči in delujoči novinar Dela Slavko Dokl. To je že njegova druga knjiga v omenjeni zbirki. Lani je izdal Zastavo nad reko Krko, feljtonistični zapis o pogumnem dejanju žužemberških skojevcev med NOB, kije bil najprej natisnjen v Naši obrambi. »V zdajšnji knjigi opisujem tragični dogodek 16. marca 1944 na Javorovici, dogajanje pred njim in po njem, se pravi, ko je zaradi izdajstva nesrečno končal IV. bataljon Cankarjeve brigade,« pripoveduje avtor. »Temeljno sporočilo tega delaje, da do tragedije, ki je vsem dobro znana, ni prišlo zaradi izdajstva domačinov, pač pa zaradi dveh odpadnikov, dezerterjev iž partizanskih vrst, ki sta zbežala v domobransko postojanko v Kostanjevici. Do ugotovitve, kaj se je tisti čas, še v zimi, resnično zgodilo pod Špilerjevo špjco, da je prišlo do takšne tragedije, se ni bilo lahko dokopati. Veljalo me je tri leta intenzivnega, trdega dela, predvsem naterenu. Pri zbiranju podatkov in preverjanju dejstev so mi pomagali preživeli borci IV. bataljona in odbor Cankarjeve brigade. Knjigo, ki ima blizu 100 strani, bogati 108 ilustracij, zvečine avtentičnih fotografij iz tedanjega časa, pa tudi kasnejših, kar še bolj poudarja njeno dokumentarno vrednost.« Slavko Dokl je s to publicistiko presenetil, tembolj, ker prej takšnih raziskovalnih spisov, predvsem nedaljših,nipisalinne objavljal. Ali pa ga je res pičilo kar na lepem, daje začel s knjigami, kar čez noč? »Ne,« odvrne, »nisem se odločil nenadoma, temveč je to v meni zorelo spontano. Sam sem otrok vojne in to vojno sem doživljal kot tragedijo, pa tudi kot splet velikih nesmislov. Nisem se mogel sprijazniti s tem, kako so posamezniki prikazali nekatere pomembne dogodke po svoje, pri tem pa marsikaj hudega tudi zamolčali, in skoraj prisegli, daje to resnica. Za čim več takih primerov sem slišal, tem bolj me je imelo, da bi sam odkril, kaj je bilo res. Ko sem poskusil, mi je postalo takoj jasno, da je to težko, zamudno, zapleteno, neprijetno delo, kasneje pa, da je večkrat tudi sizifovsko opravilo. Marsikdaj naletiš na nasprotovanje in v iskanju resnice ostaneš sam. Toda vztrajal sem in še vztrajam, saj mi gre navsezadnje za to, da brutalnost in nesmiselnost Slavko Dokl: »Kot otrok vojne raziskujem in pišem o vojni.« vojne prikažem skoz resnična dejstva, čeprav so še tako boleča in neprijazna. Raziskujem in pišem, da bi ljudje laže prepoznali pravi obraz' zla,Tkiijtfrifleljf vojno, da bi ga za vse večne čase zasovražili.« Dokl pravi, da bo čas vojnih grozot izpred štirih desetletij in pol še dolgo izziv za razsikovalce. Toliko je še neznanega, neodkritega in nepopisanega kljub debelim knjigam, ki govore o tem obdobju. Zato njegovo publicistično pero ne počiva. Pravkar dobiva končno podobo daljši spis o dogajanjih v Beceletovi jami, kjer so se do zadnjega borili narodni heroj Vinko Paderšič-Batreja in tovariši. Doklpajepripravil tudi delo Suha krajina 1941—1945. Pri tem delu gre za soavtorstvo, saj je Dokl le predelal zapuščino Franceta Smrketa-Jošta. Slavko Dokl pa seje poskusil tudi na leposlovnem področju. Napisal je daljši pripovedni tekst Uskoška nevesta z zgodbo iz 17. stoletja, ki se zapleta in razpleta na območju Žumberka in okrog gradov v dolini Krke. Knjiga bo spomladi 1988 izšla pri Kmečkem glasu. I. ZORAN Dolenjski »vitezi Svobode 87« Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila letos šest odličij Svobode (tri zlata in tri srebrna) Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem DOLENJSKA, POSAVJE — »Kdor prejme odličje Svobode, postane vitez svobode, naše kulture,« je dejal dr. Matjaž Kmecl na nedavni podelitvi najvišjih priznanj Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. O dogodku in dobitnikih smo na kratko že poročali, tokrat pa naj o »vitezih Svobode« z našega območja napišemo nekaj vrstic več. Najprej seveda o dobitnikih zlatih priznanj, odličjih Svobode z zlatim listom! • JOŽE FALKNER iz Trebnjega je to odličje prejel za kulturno delovanje na različnih področjih, ustvarjanje pogojev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, za prispevek pri obnovi trebanjskega kulturnega doma, vnašanje kulturnih prvin v delo kmečkih žena in za druge aktivnosti. Daljša obrazložitev navaja, da se je Falkner uveljavil kot recitator, igralec, režiser, scenograf, pisec besedil, predavatelj in organizator. Toda čeprav je bilo gledališče ves čas njegova glavna ljubezen, šteje največ njegov delež pri soustvarjanju takega družbenega ozračja v trebanjski občini, da je v njem lahko pognala in se razvila ljubiteljska kulturna ustvarjalnost. Tvorno je sodeloval še marsikje in bil med drugim nepogrešljiv pri Samorastniški besedi in likovnem taboru samorastnikov. • ANTON HORJAK s Senovega je zlato priznanje dobil za dolgoletno izjemno spodbujanje kulturnega življenja v domačem trgu, kjer je ustanovil kulturno društvo, ga vodil, kakor tudi občinsko ZKO, pisal društveno kroniko ter vzgojil kader, ki uspešno nadaljuje njegovo delo. Kulturno društvo na Senovem, za katero je bil sam pobudnik, je Horjak ustanovil že pred štiridesetimi leti. Vpregel seje tudi tako, daje vodil društvo in občinsko ZKO, bil vodja dramske sekcije, širše pa se je uveljavil tudi kot režiser številnih iger in operet, igralec in scenograf. Po njegovi zaslugi ima senovsko društvo napisano bogato kroniko in urejen arhiv. Čeprav je Horjak že v RADOVIČEV CIKLUS V BEOGRADU Zadnje dneve aprila so v beograjskem razstavišču Svetozar Zuzurič odprli redno letno razstavo srbskih oblikovalcev, na katero so povabili kot goste slovenske ustvarjalce. Med njimi sta bila povabljena tudi novomeški fotograf Bojan Radovič in Zoran Kržišnik oziroma njun skupni projekt Bajke, ki obsega Kržišnikovo umetniško keramiko in Radovičeve fotografije. Predtem so bajke uspešno predstavili v Ljubljani in v prostorih novomeškega Pionirja, izšla pa je tudi fotografska mapa z Radovičevimi fotografijami. Tudi v Sevnici peli ubrano Na občinski pevski reviji nastopili štirje zbori in en oktet — Na posavsko revijo pojdejo: mešana zbora Jutranjke in Lisce ter Boštanjski fantje SEVNICA — Občinska revija pevskih zborov, ki jo je 25. aprila pripravila sevniška Zveza kulturnih organizacij, je postregla ne prav številnemu občinstvu, z dokaj pestrim in tudi kakovostnim sporedom petih zborov. Zaradi bolezni ni nastopil najavljeni Lovski oktet s Studenca. Prvikrat se je predstavil dekliški nonet iz Tržišča, kije pod vodstvom pevovodje Franca Bastardija zapel ljudsko »Lep je vrtec« v priredbi Cirila Preglja, narodno »Sem se rajtov ženiti« v priredbi J. Bole in Adamičevo priredbo koroške ljudske pesmi »Da b’ biva liepa ura«. Oktet Boštanjski fantje z umetniškim vodjem Jožetom Pfeiferjem je po pričakovanjih odstopal tako po ubrani interpretaciji in uglašenosti kot tudi po težavnosti izbora repertoarja. Boštanjski fantje so z Mihelčičevo »Amor v čoln«, Jerebovo »Noč na vasi« in Juvančevo »Bolnerože« naj- bolj ogreli dlani poslušalcev v kulturni dvorani GD Sevnica. Ponovno je prijetno presenetil nastop mešanega zbora KD Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu, 9 Selektor prof. Egon Kunej je za nastop na letošnji posavski pevski reviji odbral oktet Boštanjski fantje ter mešana zbora Jutranjke in Lisce, tri zbore pač, kolikor dopuščajo pravila. ki je pod vodstvom temperamentne in mlade zborovodkinje Nataše Vidic ubrano zapel »Kolysanko« Jana Natečaj za srečanje neslovenskih literatov 9. srečanje neslovenskih literarnih začetnikov bo oktobra na Ravnah na Koroškem RAVNE NA KOROŠKEM — Letošnje, že 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v naši republiki, bo oktobra na Ravnah na Koroškem. V ta namen sta ZKOS in ZSSvsodelovanju z ravensko ZKOkot gostiteljico omenjenega literarnega srečanja že razpisali natečaj' za udeležbo Oziroma sodelovanje. Podobno kot za srečanje slovenskih avtorjev, kije precej starejše in ga vsako leto izvedejo prek območnih prireditev, veljajo tudi za to določena pravila. Prvo je, da smejo sodelovati samo avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, nič manj pomembno pa, da njihovadela niso napisana v slovenskem jeziku, marveč v jeziku drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Besedila, kijih morajo zainteresirani poslati na ZKOS v Ljubljano do 15. junija, tudi ne smejo biti predolga. Prozna in dramska dela lahko obsegajo do deset tipkanih strani, omejitev pa je tudi pri številu pesmi: dovoljeno jih je poslati največ deset. Vsa dela morajo avtorji poslati pod šifro, svoje pravo ime in druge podatke o sebi pa v posebni, zapečateni ovojnici. Vsa v roku prispela dela bo prebrala in ocenila tričlanska žirija. Ta bo tudi odbrala najboljša dela zapredstavitev na literarnem večeru, ki bo na Ravnah, in za objavo v posebi publikaciji. Adama Maklamevvicza, Medvedovo »Nazaj v planinski raj« in Ipavčevo »Ej, tedaj«. Mešani zbor Jutranjke je zborovodja Ciril Udovč s trdim delom popeljal ne le med boljše zbore v sevniški občini, ampak tudi v Posavju, v tej luči pa je izzvenel tudi nastop mešanega pevskega zbora Lisce (zborovodja Jože Pfeifer) na občinski reviji pevskih zborov v Sevnici. P. P. Gostovanje z »Benečanko« Prireditve v DKD E. Kardelja v Krškem ob 10-letnici Četrtek, 7. 5., ob 18. uri: domača filmska komedija Žikova dinastija — 2. del. Petek, 8. 5., ob 19.30: gostovanje SNG Maribor s komedijo Benečan-ka. Nedelja, 10.5., ob 18.in 20. uri:do-mača filmska komedija Žikova dinastija — 1. in 2. del. Torek, 12. 5., ob 20. uri: franc, avant. film Ženski konvoj. Sreda, 13. 5., ob 16. uri: Risanke; ob 18. uri: amer. komedija Fantovski večer. Četrtek, 14. 5., ob 20. uri: amer. komedija Cena ljubezni. SCHARFF V FOTOGALERIJI . NOVO MESTO — Jutri, 8. maja, bodo ob 8. uri zvečer v prostorih novomeške Fotogalerije odprli razstavo 20 studijskih portretov dunajskih umetnikov, ki jih je posnel mladi avstrijski fotograf Cristoph Scharff. Otvoritve se bo udeležil tudi avtor. letih, kulturnega dela ni odložil in tudi še vedno rad prepeva z mešanim zborom senovskih upokojencev. • TONI VOVKO iz Novega mesta je najvišje priznanje ZKOS dobil za uspehe pri afirmiranju likovne kulture, še posebej pa za uspešno vodenje Združenja likovnih skupin Slovenije, spodbujanje sodelovanja z najvidnejšimi strokovnjaki pri oblikovanju programov, vključevanje naravne in kulturne dediščine v dejavnost, prizadevanje za celovito likovno izobraževanje in za prispevek k vsebinski podobi revije Likovni odsevi. Iz obrazložitve povzemamo, daje svoje delo usmeril v organiziranje likovne dejavnosti, sprva v likovni skupini »Vladimir Lamut« v Novem mestu, kasneje pa v Združenju likovnih skupin Slovenije, kjer je kot predsednik od leta 1980 dal temu združenju povsem novo vsebino in pomen. Žaradi njegovih prizadevanj so se sprem enili tudi programi likovnih skupin, tako da temeljijo predvsem na seznanjanju z likovno kulturo. Srebrna priznanja, odličja Svobode s srebrnim listom, sta z našega območja prejela dva posameznika in eno društvo. • EVGEN CESTNIK iz Draga-tuša gaje prejel za dolgol etno različno kulturno delovanje, posebno še na gledališkem in glasbenem področju in pri negovanju ljudskega izročila. Kljub svojemu 73. letu je Cestnik še vedno eden najbolj zagnanih kulturnih delavcev v črnomaljski občini in celotni Beli krajini. Pred zadnjo vojno je prepeval v zboru in večkrat nastopal na odru kot igralec. Leta 1945 je prevzel vodenje mešanega Veliko nagrad na Dolenjsko Nagrade podelilo ŽG Ljubljana za najbojše spise in likovne izdelke LJUBLJANA — Tu so objavili izid nagradnega mladinskega literarnega in likovnega natečaja, kije bil razpisan ob letošnjem dnevu železničarjev. Delo žij-ij je bilo zamudno in ne lahko, saj je morala literarna, ki jo je vodil belokranjski rojak prof. Janez Mušič, prebrati in oceniti nič manj kot 11.315 spisov, likovna pod vodstvom akademskega slikarja Bogdana Borčiča pa pregledati in razvrstiti po kvaliteti kar 12.488 risb, grafik in drugih izdelkov. Že iz tega je razvidno, da je bil odziv na tradicionalni natečaj tudi tokrat zelo veljk, natančni statistiki so ugotovili, da je na razpisu sodelovalo 23.800 osnovnošolcev iz Slovenije in Istre. Med dobitniki nagrad, ki jih je na predlog obeh žirij podelilo Železniško gospodarstvo Ljubljana, pa so tudi številni osnovnošolci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prvo nagrado za literarna dela so z našega območja dobili: Janko Volčanšek, 7. c, OŠ Jurij Dalmatin, Krško; Miriam Škrabi, 5. c, OŠ Katja Rupena, Novo mesto; Snežana Pirc, 3. a, OŠ ZDO Mirna; Vojko Klenovšek, 2. r. OŠ XII. SNOUB, Krmelj; Jasna Jurglič, 2. r, OŠ Jančka Mevžlja. Mokronog; Jana Potočar, 8. a, OŠ 7. korpusa, Žužemberk. Drugo nagrado so si prislužili: Metka Trunkelj, 8. a, OŠ 7. korpusa, Žužemberk; Marjana Povše, 8. a, OŠ Škocjan; Karmen Zupančič, 7. r., OŠ Dr. Petra Držaja, Veliki Gaber; Nevenka Resnik, 8. č, in Mirjana Toth, 8. b, OŠ Jurij Dalmatin, Krško; Janja Tratar, OŠ Jančka Mevžlja, Mokronog, in Jože Mervič, 4. b, OŠ Savo Kladnik, Sevnica. Tretjenag-rajenci pa so: Alenka Matkovič, 7. a, OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice; Matej Bregar, 7. r., OŠ Dr. Petra Držaja, Veliki Gaber; Tibor Šan-tej, 8. b, OŠ Savo Kladnik, Sevnica; Urška Skalicky, 7. b, OŠ Jurij Dalmatin, Krško; Antonija Gričar, 3. a, OŠ ZDO, Mirna; Martina Grmšek, COŠ Adam Bohorič, Brestanica; Damjan Renko, 7. a, OŠ Jančka Mevžlja, Mokronog, in Dragica Popovič, 8. a, OŠ XV. divizije Grm, Novo mesto. Med nagrajeni za likovna dela je naših nekaj manj. Prvo nagrado je dobil le Gregor Divodič, 5. b, OŠ Semič, drugo pa samo Suzana Zupančič, 4. a, OŠ Milka Šobar-Nataša iz Novega mesta. Nekaj več je tretienagrajencev, to pa so: Gorazd Šantej, 1. a, in Igor Glavač, 1. c, OŠ Savo Kladnik, Sevnica; Damjan Vrlin, 5. a, OŠ Mirana Jarca, Črnomelj; Tomaž Šobar, 4. a, OŠ Milka Šobar-Nataša, Novo mesto, in Boštjan Gorišek, 6. b, OŠ XII. SNOUB Bršljin, Novo mesto. Več razredov osnovnih šol si je za poslane literarne in likovne prispevke prislužilo kolektivne nagrade — vozovnice za šolski izlet. I. Z. zbora v Goričanah ir na željo domačinov celo napisal igro. VDraga-tušu je ustanovil zbor in ga tudi vodil. V svoji mizarski delavnici je mladino učil igrati na tamburice ter s pesmijo in glasbo ohranjal ljudsko izročilo. Ves čas je tudi pesnikoval. • BRANKA MOŠKONiz Novega mesta je priznanje dobila za pomoč pri oblikovanju programa kulturne vzgoje v vrtcih in na osnovnih šolah ter za ustanovitev in strokovno vodenje folklorne skupine Kres. Širša obrazložitev pove, da je bila Moškonova med pobudniki in organizatorji šolskih kulturnih društev v novomeški občini in vsakoletnih dnevov mladinske kulture. Folklorno skupino Kres in kasneje istoimensko društvo so v Novem mestu ustanovili na njeno pobudo. Branka Moškon društvo tudi že več kot deset let strokovno vodi. Po njeni zaslugi je Kres postal najboljše ljubiteljsko kulturno društvo v novomeški občini. Poleg tega Moškonova zosebnim zgledom in požrtvovalnostjo že več kot petnajst let bistveno prispeva h kakovostni ljubiteljski ustvarjalnosti. • GASILSKO DRUŠTVO SEVNICA je srebrno odličje prejelo za dolgoletno skrb in razvijanje raznih zvrsti kulturne dejavnosti, še posebej pa na glasbenem področju in uspehe v gledališki dejavnosti. Društvo je začelo prvine kulturnega delovanja vnašati v delo že takoj “po ustanovitvi leta 1879. Posebno skrb jeposvečalo glasbi. Leta 1908 so ustanovili salonski orkester, ki je s krajšimi presledki deloval vsedoleta 1962. Še zdaj pa deluje pihalni orkester, ustanovljen leta 1927. V njem je veliko mladih glasbenikov. Po osvoboditvi je bil ustanovljen moški pevski zbor. Leta 1973 so obnovili oder v dvorani gasilskega doma in osnovali Oder mladih, gledališko skupino, ki odtlej uspešno nastopa in je sodelovala tudi že na republiškem srečanju najboljših slovenskih amaterskih skupin. Ne nazadnje kaže omeniti, da je sev-niško gasilsko društvo eno redkih, ki ima svojo muzejsko zbirko. Uredili sojo na sevniškem gradu. IZ. SINOČI PEVSKA REVIJA ODRASLIH NOVO MESTO — Za sinoči napovedano pevsko revijo odraslih zborov v Domu kulture seje prijavilo devet zborov in dva okteta iz novomeške občine. To so: mešani zbor novomeških upokojencev, moški zbor KD Dušan Jereb, moški zbor GD Šmihel, mešani zbor IMV, mešani zbor KD Krka, mešani zbor Mali Slatnik, mešani zbor Orehovica, mešani zbor G1P Pionir in mešani zbor KUD Brata Pirkovič iz Šentjerneja ter Dolenjski in Šentjernejski oktet. Vsak zbor naj bi bil zapel tri pesmi. Dobitniki In pre Od 44 odličij Svobode z zlatim in srebrnim listom, kolikor jih je ZKO Slovenije podelila pred kratkim, sicer pa letos že enajstič, jihje šlo šest v dolenjsko in posavsko regijo. Z zlatim listom so se okitili dobitniki iz krške, novomeške in trebanjske občine, s srebrnim pa iz črnomaljske, novomeške in sev-niške občine. (Več o njih in njihovem delu pišemo v posebnem sestavku.) Brežiška, kočevska, metliška ih ribniška občina so tokrat ostale brez teh najvišjih republiških priznanj za dosežke na področju ljubiteljske kulture. Še več, dve od teh občin, Metlika in Ribnica, nimata dobitnikov predvsem po lastni krivdi, saj sta navedeni med tistimi sedmimi v Sloveniji, od koder ni bilo nobenega predloga za ta odličja že vse od leta 1983. Kajpada bi se težko sprijaznili s pojasnilom, ki bi namigovalo, da tako v metliški kot tudi ribniški občini ni prsi, na katera bi mogli brez pridržka pripeti vsaj srebrn list. Ne nameravamo iskati imen, ki v teh občinah prav gotovo so, saj bi s tem še bolj spravili v zadrego tiste, ki bi morali pisati predloge že po uradni dolžnosti. To omenjamo bolj zato, da bi se prihodnjič malomarščini ognili. Toda če bi v teh, pa nemara še tudi v kaki drugi občini resnično težili za tem, da bi marljive, za kulturo zagnane ljudi, še posebej pa tiste, za katerimi ostajajo neizbrisni uspehi, videli tudi takrat, ko naj bi dobili priznanje, ne pa samo novo dolžnost na pleča, bi jih morali imeti vsaj na seznamih, evidentirane vseskozi, ne pa morebiti spraševati po njih zadnji hip. Saj ob zaostrenih merilih in čedalje večjem številu kandidatov od drugod s svojim predlogom morda niti ne bi uspeli, poskusiti pa velja vseeno. Če drugega ne, bi tako prišli do kandidatov za priznanja nižjega ranga, denimo za občinska, čeprav tudi takih še ne podeljujejo povsod. Nenazadnjeje priznanje za nekoga, ki se vse življenje razdaja za kulturo, in to brezplačno, že to, da se sploh kdo zanj zanima. I. ZORAN Dnevi kulture mladih V okviru tradicionalne kulturne manifestacije mladih se bodo predstavile najrazličnejše šolske skupine NOVO MESTO — Tukajšnja ZKO je tudi letos pripravila dneve mladinske kulture v novomeški občini. Na razpis so se prijavile kulturne skupine iz sedmih osnovnih in treh srednjih šol ter iz Doma za učence Majde Šilc. Tako se bodo na prireditvah, ki bodo potekale malone ves maj, zvrstile mladinske gledališke in lutkovne predstave, plesno-baletni in folklorni nastopi, multimedialna predstava in literarno popoldne. Vse prireditve razen folklornih bodo v novomeškem Domu kulture, začele pa se bodo ob 17.uri. Prvabov ponedeljek, 11. maja, nastopile pa bodo plesno-baletne skupine. K ^sodelovanju so sicer povabili tudi druge občine iz dolenjske regije, a so se odzvali samo Trebanjci, saj drugod take skupine ne delujejo. V torek, 19. maja, bo gledališko popoldne. Nastopilebodoskupineiz osnovnih šol, pri čemer še posebej opozarjajo na improvizacijo, s katero se bodo predstavili šentjernejski učenci. Takoj za tem programom si bodo obiskovalci lahko ogledali multimedialno predstavo, ki so jo naštudirali učenci srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič. Na lutkovnem popoldnevu v četrtek, 21. maja, bo moč videti tri lutkovne igre, ki jih pripravljajo lutkarji grmske osnovne šole, nižje-razrednice oziroma podružnice OŠ Katja Rupena na Malem Slatniku in skupina, ki deluje na OŠ Milke Šobar-Nataša. Program bo zanimivo spremljati, saj bo vsaka skupina drugače uprizorila lutkovno igro. Dneva za literarno popoldne še niso določili, bo pa tudi maja. Na njem se bodo s svojimi deli, bržčas ob spremljavi katere od glasbenih skupin, predstavili literarni začetniki tako z osnovnih kot tudi s srednjih šol. Posebnega skupnega nastopa za folklorne skupine nebo, pačpa bodo osnovnošolski folkloristi gostovali na šolah, kjer tovrstne dejavnosti ne gojijo. Pevski zbori niso vključeni v te prireditve, ker so že nastopili na občinski, najboljši pa še na medobčinski reviji. Letos tudi likovnikov niso vključili, čeprav so sprva prireditev zanje načrtovali, srečanje z ekstemporom in razstavo pa bi bilo v Mirni peči. Menijo, da bi bila za mlade likovne talente takšna manifestacija le prehuda obremenitev, še posebej, ker so se likovniki iz osnovnih šol vse šolsko leto odzivali in se še na razne likovne akcije, likovne natečaje in podobno. IZ. SEJA O PREŽIVETJU? TREBNJE — Skupščina trebanjske kulturne skupnosti se bo po daljšem času spet. sestala v torek, 12. maja. Dnevni red resda ni obsežen, saj obsega le pet točk, vseeno pa je pričakovati dolgo in burno sejo. To napoveduje že zajetno gradivo, ki vsebuje v prvem delu vrsto poročil o uresničevanju kulturnih programov v občini minulo leto, v drugem pa (kot najpomembnejši) program občinske kulturne skupnosti za leto 1987. Glede na zaostrene gospodarske razmerein omejitve pri porabi lahko predvidevamo, da bo beseda tekla predvsem o tem, kako preživeti v tem letu. Poslovanje »po domače« ne gre več NO V O MESTO — Vseh 32 krajevnih skupnosti v novomeški občini vrsto let izvaja razna komunalna dela od asfaltiranja cest do gradnje kanalizacij in vodovodov, toda velika večina tovrstnih gradenj poteka brez lokdcij-skih in gradbenih dovoljenj. Gradijo pravzaprav na črno, samo s priglasitvijo del. Inšpekcija v takih primerih »zamiži«, toda taka praksa gre, dokler ne nastopijo težave. Zaradi nestrokovno izvedenih del se včasih zgodi, da v kakšno zasebno klel pridere voda, na prijave občanov pa morajo reagirati in potem se začne »pingpong« glede krivde. Vse to se dogaja, ker krajevne skupnosti nimajo ljudi, da bi se ubadali s pridobitvijo zahtevne dokumentacije, v največ primerih pa zagnanci iz gradbenih odborov niti ne vedo, kaj vse bi moratipo predpisih spraviti skupaj, preden bi zasadili prvo lopato. Nujna bi bila torej neke vrstesvetoval-na služba in pravna pomoč za take primere, kajpada brezplačna, ker bi sicer dobršen de! samoprispevkov porabili za administrativno urejanje zadev. , Težave pri komunalnih gradnjah v krajevnih skupnostih pa sekažejo tudi v delu javnega pravobranilca. Ta Se s problematiko srečuje ob vaških sporih pri pridobivanju zemljišč za komunalne gradnje, pri razpisih za referendume in pri plačevanju samoprispevkov. Tudi v teh zadevah gre za zahtevno delo, ki mu ob redni zaposlitvi in vsem ostalem predsednik skupščine krajevne skupnosti in sveta običajno nista kos. Malo je namreč okrog njiju drugih, ki razen z besedami še kako drugače pomagajo pred začetkom krajevnih akcij. Ker gre pri vsem za več let stare ugotovitve, na katere posebno na podeželju opozarjajo, a kot bi govorili gluhim, je skrajni čas za spremembe. Zaradi ostrejše zakonodaje je vse manj možnosti za poslovanje »po domače«, zaradi urejanja zahtevne dokumentacije pa tudi ne bi smelo zastati komunalno delo pri napredku vasi. Gre za tipičen primer, kjer bi morali pomagati in ukrepati tisti »od zgoraj«. R. BAČ ER Nevaren oder KOČEVJE — Poročali smo že, da je -Ljubljansko gledališče odpovedalo nastope na odru Šeškovega doma v Kočevju, češ da na njem ni varno nastopati. Vseeno pa so na njem potekale proslave in druge prireditve, še pred kratkim pa smo videli na njem nastopiti dijake kočevske SŠTUD s »Sodobno pepelko«. Je oder potemtakem nevaren le ljubljanskim igralcem, domači mladini pa ne? Požarni inšpektor in inšpektor dela, ki sta si po naročilu občinskega izvršnega sveta ogledala Šeškov dom, sta ugotovila, da že zunanji videz kaže, da sta v slabem stanju fasada in streha. Električna napeljava je stara in ne zagotavlja varne uporabe. Dom tudi nima varnostne osvetlitve, ki bi jo priključili v primeru izpada elektrike. Najbolj nevarni nastopajočim na odru pa so dvižni mehanizmi za delo s kulisami, ki ogrožajo življenje in zdravje nastopajočih. Glede na ugotovitev inšpektorjev je občinski izvršni svet menil, da je potrebno zagotoviti vsaj minimalne pogoje za nastope na odru, za gledališko in glasbeno dejavnost. Predvidel je dve fazi popravila objekta. V prvi naj bi naredili vse za varne nastope, v drugi pa bi Šeškov dom temeljito popravili in ga morebiti proglasili celo za kulturni spomenik. Spet pa se zatika pri denarju. Za prvo fazo biga morali zagotoviti sami Kočevci, za drugo pa računajo na pomoč Kulturne skupnosti Slovenije. Šeškov dom je namreč tudi objekt republiškega pomena, saj je bilo tu leta 1943 zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. Dom bi morali obnoviti vsaj do 50-letnice zasedanja Kočevskega zbora, do leta 1993, prvo fazo obnove pa dokončati čimprej, da dom ne bi bil zaprt. J. PRIMC ZANIMIVI GOSTJE Na podelitev Kajuhovih bralnih značk smo povabili glavna igralca iz filma Poletje v školjki ter režiserja Tuga Štiglica in scenarista Vitana Mala. Po prijetnem pogovoru z gosti smo imeli proslavo za 1. maj in 27. april. Tega dne smo še razstavili svoje izdelke. MATEJA JUG OŠ Koprivnica Marija Šega Ljudskega godca ni več Koliko mladih folkloristov se je naučilo plesati polko in valček ob zvokih starih viž! Njegove stare melodije so prišle iz srca, iz ljubezni do zemlje, do semiške Stare gore in do Semiča. Ko so ljudje slišali glas njegove harmonike, sejimječas vrnil za sto in več let nazaj, v tisto vaško idilo, o kateri še danes hrepenimo. skupino s pesmijo: »Mamica, mamica, hčerko vam peljamo...« po Jugoslaviji, Italiji, Nemčiji in Poljski, celih 40 let. Za svoje izvirno igranje je dobil mnoga priznanja na srečanjih folklornih skupin, nazadnje je dobil priznanje OF in zlato Gallusovo značko. Danes Starčevega Lojza ni več, ni več glasu njegove harmonike, naša noga je sredi plesa zastala. Starc, v imenu vseh bivših in sedanjih folkloristov ter vseh Semičanov za tvoj trud iskrena hvala! Folklorna skupina SEMIŠKA OHCET Nedolgo tega smo se na pokopališču v Loškem potoku poslovili od Marije Šega-Ide iz Šegove vasi. Tiho in skromno, kakor je bila vajena živeti, nas je zapustila v 84. letu starosti. Po trdi mladosti revnega podeželskega dekleta si je kot mlada žena skupaj z možem prizadevala preživeti družino, ko je prišla vojna in prinesla s sabo razdejanje in grozo. Z možem sta takoj vedela, kje je njuno mesto, in se odločno postavila na stran narodnoosvobodilnega gibanja. Ko soji 9. maja 1942 ubili moža, je Marija kljub majhnim otrokom požrtvovalno nadaljevala začeto delo za NOB. Bila je obveščevalka terenskega odreda, skrbela je za hrano in druge potrebščine, raznašala je partizansko literaturo itd. Vse to delo pa ni ostalo dolgo skrito in oktobra 1942 so jo Italijani aretirali in zaprli v postojanki na Taboru. Ker ji niso mogli ničesar dokazati, so jo izpustili, a odslej ni smela več odhajati iz vasi. Med hišno preiskavo na srečo niso našli nič obremenilnega, a njeno nadaljnje delo je bilo močno otežkoče-no. Takoj ob ustanovitvi organizacije AFŽ je poslala sekretarka vaškega odbora AFŽ, nato pa je bila tudi predsednica RO AFŽ, predsednica ( agitpropa in sekretarka odbora OF. Vse to priča o njenih sposobnostih ter o zaupanju, ki soji ga izkazali ljudje. Tudi po vojni je bila kljub težkemu življenju ves čas družbeno aktivna in se razdajala v raznih organizacijah. Za svoje delo je prejela red zaslug za narod, priznanje AFŽ, jubilejno priznanje ob 30-letnici RK za zasluge za krvodajalstvo, bronasto priznanje RK, ob 40-letnici RK pa jubilejno priznanje za zasluge za razvoj RK. Kljub bogatemu in ustvarjalnemu življenju je zadnja leta preživela odmaknjeno in nas tudi zapustila tiho in skoraj neopaženo. Tistim, ki nam jebi-la blizu, pa bo ostala v trajnem spominu kot vzor trdnosti in požrtvovalnosti. M. O. AGROKOMBINAT ZA NAŠ SADOVNJAK Imeli smo delovno akcijo na šolskem vrtu. Dečki so se lotili sadovnjaka, ki smo ga lahko uredili s pomočjo TOK Agrokombinata Krško, saj nam je podaril 125 sadik jablan. Pomagal jim je tovariš Jože Brudar. Deklice smo s pomočjo tovarišic in tovariša uredile zelenjavni vrt. Ker bo zraslo na njem precej čebule, fižola, graha, krompirja in solate, bomo imeli cenejše malice. Poleg nas pridno delajo še čebelice, ki imajo svoj domek za šolo. Pri delu nam pomagajo zunanji sodelavci, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Učenke OŠ Gorjanskega bataljona Podbočje Med spomini je hvaležnost Lojzka Strniša o življenju — Preveč hitimo Bil je poln optimizma, volje do dela in življenja. Kljub bolezni je do zadnjega spremljal našo Semiško ohcet. Ni bilo vaje, da ni bilo Starčevega Lojza, saj je vedno rekel: »Kok bo vaja brez mene?« Semiška Stara gora je vsa v cvetju. Sliši se vrisk kopačev in glas harmonike, toda vrisk fantov je zastal v grlu kajti sredi dela je za vedno utihnila harmonika našega Starca — Alojza Željka s Sel pri Semiču. Rodil seje pred 72leti vrevni kme-čki družini na Selih pri Semiču. Že kot mlad fant je bil zaljubljen v glasbo, saj je sodeloval v godbi na pihala. Vojna vihra ga je zajela na služenju vojaškega roka v Travniku, kjer so ga zajeli Nemci in ga odpeljali v ujetništvo. Po končani vojni seje vrnil v rojstno vas, kjer je našel porušeno domačijo. Tedaj je zvedel, da so mu starši umrli za posledicami internacije in daje izgubil brata, kije padel kot borec. Ni obupal. Na ruševinah si je zgradil svoj novi dom in ustvaril družino. Kljub delu na kmetiji je vedno našel čas za sosede, za veselo družbo, za delo v naši folklorni skupini. Kot dobrega harmonikarja ga poznajo po vsej Beli krajini, saj ni bilo ohceti, kjer nebi igral Starcna svojo harmoniko. Zvok njegove harmonike je vodil našo folklorno Ko je Lojzki Strniša umrl mož, je padla na njena ramena skrb za tri mladoletne otroke in za nedograjeno hišo. V nesreči ni ostala sama. Železnica, pri kateri stabila zaposlena s pokojnim možem, ji je pomagala v denarju in materialu ter z brezplačnimi prevozi, šola je omogočila njenim otrokom brezplačno malico, veliko ji jepomaga-la bližnja okolica in dobri ljudje od drugod, močno staji šla na roko brata Miha in France; vsem je nadvse hvaležna. Sama je poleg pokojnine zaslužila še kakšen dinar, ko je skrbela za starejše onemogle ljudi, kar je plačala socialna služba, tudi pri kmečkih delih je pomagala, dokler je bila zdrava. Danes je težak astmatičen bolnik, ogibati se mora megli in slabemu vremenu, vendar ne miruje. Aktivna je tudi v Rdečem križu in v Društvu upokojencev Trebnje. Če ima Lojzka vsaj malo prostega časa, zapisuje svoje vtise, včasih piše pesmi. Teh je sestavila kar za cel venček in jih namenila bodočim kmetijcem, ko je njena hčerka končala kmetijsko šolo na Grmu. Lojzka pravi,dasepravrada zateče med ljudi, ki so ji veliko pomagali, in v prijetnem kramljanju malo pozabi na bolezen. Takih domačih stikov med ljudmi je po njenem danes vse premalo, celo v družinah. Lojzka je prepričana, da bi bilo tudi danes še veliko lepše, če bi bile ženske doma pri otrocih, po službah pa le moški. Ker sta večinoma zaposlena oba starša, nimajo časa za otroke, zato se ti odtujijo. Kadar pa so skupaj, jih čaka polno dela, od gospodinjstva do gradnje hiše, loteva se jih nejevolja, ki lahko skali družinske odnose, in pogosto se vse konča zločitvijo. Žrtve tega so seveda otroci, ki potem lahko zaidejo na stranpoti. Lojzka pravi o zdravju, da je najboljše, če si v vsem zmeren. Prave mere danes ljudje ne poznajo niti pri delu, celo na ženska pleča pogosto padejo najtežja dela, posebej pri gradnji hiš. Potem se pa čudimo, če je toliko pokvarjenih hrbteni* in drugih težav. Neredko ljudi prehiti smrt, preden uživajo sadove svojega garanja. Lojzko, ki seje rodila 1943 v Brezi pri Trebnjem, zdaj pa živi v Gornjem Medvedjem selu, od koder seje dolga leta vozila na delo v Ljubljano, trenutno najbolj skrbi, kako bo plačevala elektriko. Njena pokojnina je nizka, podražitve pa stalne. Na težki življenjski poti, ki ji je naprtila bolezni, da največ na božjo voljo in moč narave. Spominja se težkih, a lepih dni, ko so ličkali, ružili koruzo,kosopletle ob zimskih večerih, prale na Temenici in nosile na glavi v lesenih škafih vodo. V vseh teh spominih je prostor tudi za vse dobre ljudi, ki so priskočili v nesreči in jih Lojzka zelo ceni. REZKA MAJER TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 8. V. TV MOZAIK 10.00 TEDNIK MATINEJA: 11.00 SONCE IN SENCE, ponovitev 8. dela španske nadaljevanke 16.15 — 23.50 TELETEKST 16.30 TV MOZAIK, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 MAKEDONSKE LJUDSKE 17.50 DOLGA BELA SLED, 1. del češkoslovaške nadaljevanke za otroke 18.20 VEČ VESELJA Z VRTOM, 2. oddaja 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 SRCE GORATE DEŽELE, 6. del novozelandske nadaljevanke 21.05 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU X: Ob srebrni reki 21.45 REZERVIRAN ČAS 22.00 DNEVNIK 22.15 LJUBEZENSKA PISMA Z NAKLEPOM, jugoslovanski film DRUGA TV MREŽA 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Diagnoze — 18.30 Risanka— 18.40 Številke in črke (kviz)— 19.00 Piknik v Rogaški Slatini — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena parada tri srca, Radenci 87 — 20.40 Večeraj, danes, jutri — 21.05 Zmeda (italijanski film) — 22.35 En avtor, en TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.25 Otroška oddaja — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šali — 12.30 Poročila — 16.10 TV v šoli — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Diagnoze — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Grenka zdravila (serijski film)— 21.00 Ikarov let (kviz) — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Mali koncert — 00.05 Poročila SOBOTA, 9. V. 7.45 — 11.30 in 14.35 — 00.20 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 KUŽA LUŽA, portret ilustratorja D. Demšarja 8.15 RADOVEDNI TAČEK: Kolo 8.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET 8.35 J. Bevc: KO JE POMLAD: Pazi na otroka 9.05 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, 4. del 9.35 TEDENSKI ZABAVNIK 10.45 PLESALEC, ponovitev 3. dela angleškega baletnega niza 14.50 LETALCI SIRNEGA NEBA, jugoslovanski film 16.20 ZDRAVILNE VODE: Rogaška Slatina 16.50 POROČILA 16.55 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci 17.15 NOGOMET HAJDUK:REKA 19.00 DANES: KNJIGA INOVATOR LETA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.J0 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE, 5. del ameriške nadaljevanke 20.55 BRUSELJ: PESEM EVRO-VIZIJE, prenos 00.15 POROČILA DRUGA TV MREŽA 14.20 Test — 14.35 Jugoslavija, dober dan — 15.05 Mavrica (sovjetski film) — 16.35 Konjiček grbavček — 17.40 Dallas (ameriška nadaljevanka) — 18.30 Naše malo mesto (ponovitev nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Svet na zaslonu — 20.55 Rezerviran čas — 21.45 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Feljton — 22.20 Jazz — 22.50 Športna sobota TV ZAGREB 9.00 TV v šoli —■ 10.30 Poročila — 15.00 Poročila — 15.05 TV koledar — 15.15 Narodna glasba — 15.45 Sedem TV dni — 16.30 Prisrčno vaši — 17.15 Finale jugoslovanskega pokala v nogometu, Hajduk:Reka — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 20.55 Pesem Evrovizije — 00.15 Poročila — 00.20 Požar v bolnici (ameriški film) NEDELJA, 10. V. 8.25— 15.00 —22.35 TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 ŽIV ŽAV 9.40 LUTKE IN LUTKI 9.45 DOLGA BELA SLED, ponovitev 1. dela nadaljevanke 10J5 V PRIČAKOVANJU JUT-RISNJEGA DNE, ponovitev 5. dela nadaljevanke 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MARELA 11.35 NA ZVEZI, ponovitev 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.15 FLANDRIJSKI LEV, 1. del belgijske nadaljevanke Nadaljevanka obravnava zgodovinske dogodke z začetka 14. stoletja, ko je bila flandrijska grofija pod vlada- vino francoske krone. Flandrijci so pripravljali upor proti francoskim okupatorjem in so poskušali pripeljati nazaj v domovino zaprtsgg »flandrijske-ga leva« Robrechta de Bthuna. Francoski kralj je zbral do tedaj najštevilnejšo vojsko in jo poslal nad upornike. V hudi bitki seje vojna sreča nagibala na francosko stran, ko seje naenkrat pojavil »zlati vitez«, ki je prevzel vodstvo in povedel Flamce do zmage. Nadaljevanka ima štiri dele. 16.05 Skrivnost peščin,angleški film 17.45 POD LIPO, prenos iz Cerknice 18.45 RISANKA 19.00 DANES: KINO TURISTIČNI NAGELJ: NEŽA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 15., zadr\ji del nadaljevanke 21.10 ZDRAVO 22.30 POROČILA DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri: Obramba in samozaščita ter Edini izhod (jugoslovanski film) — 12.00 Oddaja resne glasbe — 12.45 Anglu-nipe (oddaja v romščini) — 18.45 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovalci — 20.25 Reportaža z nogometne tekme Vardar:Partizan — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Kariera Nikodema Dizme (serijski film) — 22.15 Liki revolucije — 23.10 Mali koncert — 23.15 Poezija PONEDELJEK, 11. V. TV MOZAIK: 10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA: 10.20 MED LJUBEZNIJO IN SMRTJO, ameriški film 16.45 — 23.55 TELETEKST 17.00 TV MOZAIK, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 RADOVEDNI TAČEK: Mačka 1.7.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET 17.45 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, 5. del 18.15 GLASBENI ROPOT 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 NA ROBU DIVJINE, 2. del ameriške nadaljevanke 21.00 AKTUALNO: LENART — ŠE VEDNO PRED PRAGOM NERAZVITOSTI 21.40 GLASBENI VEČER — DNEVI PLESA 86 v CD 22.10 DNEVNIK 22.25 JUGOSLOVANSKA TEVE-TEKA DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik- — 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Igrarije — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Paralele (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Srečna družina (ameriški film)—22.35 Znanstveni grafiti TOREK, 12. V. TV MOZAIK: 10.00 TV V ŠOLI: VESOLJE 11.00 JEZIKOVNI UTRINKI MATINEJA: 11.05 TUJI JEZIKI — ANGLEŠČINA X 11.35 FRANCOŠČINA IX 16.05 — 22.40 TELETEKST 16.20 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 NA ROŽNIKU, otroška oddaja 17.45 TEDENSKI ZABAVNIK, 7. oddaja 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 MIŠO, drama TV Novi Sad 21.25 OBISKI BREZ TRKANJA, dokumentarna oddaja 21.55 DNEVNIK 22.10 ČEZ TRI GORE: Z mešanim zborom Akord DRUGA TV MREŽA 17.30 Angleščina X — 18.00 Francoščina IX — 18.40 Številke in črke — 19.00 Rezerviran čas— 19.30 Dnevnik — 20.00 Ko se korenin zavemo: Osvoboditev — 21.00 Narodna glasba — 21.45 Žrebanje lota — "M.50 — Kako je z vašim očetom (humoristična serija) SREDA, 13. IV. TV MOZAIK: 10.00 INTEGRALI, ponovitev MATINEJA: 10.40 MIŠO, drama 16.30 — 23.00 TELETEKST 16.45 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 KO JE POMLAD: Deklica in zajček 17.55 JAPONSKE PRAVLJICE: ČELIST GOSHU 18.15 ŽIVALSKI SVET: Tujci sredi našega planeta 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK: 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 PO SLEDEH NAPREDKA 20.50 FILM TEDNA: DAJ ŠE ENKRAT. SAM, ameriški film Junak filma Woodyja Allena je nevrotični filmski kritik, ki je ves izgubljen, ko ga zapusti žena. Eden razlogov za to je tudi, da običajno tiči v zatemnjeni sobi in gleda filme, zlasti s Humhreyem Bogartom. Ta včasih tudi stopi v junakovo življenje iri mu da kakšen nasvet. Nebogljenemu kritiku poskuša pomagati prijateljski zakonski par, a klobčič se dodatno zaplete, kajti junak in prijateljica se še bolj zbližata. 22.15 DNEVNIK 22.30 VIDEOGODBA DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik — 17.30 Oliver Twist (otroška serija) — 18.00 Samoupravljanje — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda (Atene: finale nogometa pokala pokalnih zmagovalcev) — 22.15 Dnevnik ČETRTEK, 14. V. TV MOZAIK: 10.00 TV V ŠOLI: KAJ JE FILM MATINEJA 11.00 OSUMLJENCI, francoski film 16.20 — 00.00 TELETEKST 16.35 TV MOZAIK, ponovitev 17.35 POROČILA 17.40 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 1. oddaja »Ponedeljkova cesta« 17.55 BILO JE...: Judenburg 18.25 POTROŠNIŠKA POROTA 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.05 VEGETINA KUHINJA 21.15 SONCE IN SENCE', 13., zadnji del španske nadaljevanke 22.05 DNEVNIK 22.20 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: NA KLANCU, slovenski film DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik — 17.30 Smogovci — 18.00 Družinski magazin — 18.40Šte-vilke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 21.10 Dokumentarni večer — 22.40 Videopis POSOJILA ZA BORCE NOVO MESTO — Vpreteklem letu je bilo za adaptacijo stavb, dograditve ali izboljšave v stanovanjih borcev porabljenih 8 milijonov dinarjev. Ugodili so 24 prosilcem za kredite, 23 primerov pa je ostalo nerešenih. V stanovanjski skupnosti, kjer borci dobivajo posojila, so dali pobudo, naj bi kredite zanje ukinili in jih obravnavali pod enakimi pogoji kot upokojencem, vendar so sprejeli dogovor, da bo sedanji način kred itiranja ostal v velj avi do leta 1990. Po novem bodo zaostreni pogoji za pridobitev borčevskih posojil in prednost bodo zagotavljali tistim prosilcem, ki doslej sploh niso dobili posojila. DOLENJSKI LIST Št. 18(1968)7. maja 1987 NAGRADA V STRANJE „ JANEZ RANGUS iz Stranj pri Škocjanu je bil izžreban izmed reševalcev 16. nagradne križanke in žreb mu je za nagrado dodelil knjigo slovenskega pistelja Antona Ingoliča Človek, ne jezi se! V nji se naš znani pisatelj predstavlja z desetimi krajšimi proznimi deli, med njimi tudi doslej še neobjavljenimi. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 16. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18. PRGUiCE m3SL3 Nesmisel strašil pride podnevi še bolj do veljave. E. SABATO Neumen prijatelj ti bo napravil več škode kot pameten sovražnik. V. ZUPAN Ljubezni moč spremeni modre v norce. Edda Tisti, ki so srečni, se tega niti ne zavedajo, kajti sreča ni stanje trajne ekstaze. V. ŠKLOVSKI Sprejemaj mirno vse, pohvale in klevete, in pusti s tepci vsak prepir. A. S. PUŠKIN NAGRADNA KRIŽANKA DALJINSKO UPRAVLJANA! KACA AVTOMAT. VBJKANKA NAPRAVA GRAŠČINSKI ANTON JANEŽIČ PERJE PRI REPI ZNERLJIVKA jablaNE TuBR OSKRBNIK BOMBAŽNA TKANINA JUGOSLA- ST.JUO. KRALJ TURIST VRSTA SOCVETJA/ MOČNO RAZSTRELIVO RUS. VIOLI- NIST (DAVID) EG.BOG SONCA M0ST0V2I PLEVELA/ VOJAK TEHN ODDELKOV GLASBILO NA STRUNE KOS POHIŠTVA SRKLJAJ GOŠČAVA RIŽEVA JED/M. IME EG. ZGOD. MESTO LAVNO PRT-I [POROCANJEl CESA/LOCUS SIGILLI KRITIČARKA 5UKUET0VA A VT. OZNAKA DANSKE VRSTA ANTILOPE GERM. MIT. OREL Kuhanje s sončnimi žarki Sončni kuhalnik za ljudi iz dežel tretjega sveta prinaša rešitev za mnoga vprašanja — Tudi za hladilnik Trgovina s človeškim mesom Dobiček od tkiv, odstranjenih pri operativnih posegih — Čigava so tkiva iz odst-__ranjene vranice: bolnikova ali zdravnikova? — Nečastna početja Branja tega zapisa ne priporočamo, ako ste ravno pri jedi. Govori namreč o prodajanju ostankov človeškega telesa,delov organov in tkiv, kijih kirurgi pri operacijah odstranijo iz bolnikovega telesa. Zanimanje za odpadna človeška tkiva se je močno povečalo, odkar seje biotehnologija silovito razvila, raziskovalci pa za svoje delo nujno potrebujejo dele človeških organov, tkiv, rakaste novotvorbe ipd. In zanje so pripravljeni v nekaterih primerih plačati tudi lepe denarce. Povpraševanje rodi ponudbo. Ta železni zakon ekonomije je zavel tudi v zdravstvu, kjer pa poleg ekonomskih vladajo še nekateri drugi, predvsem etični zakoni. Zaradi tega se ob vprašanju prodaje odpadlega človeškega tkiva dviga temperatura javnega mnenja povsod tam, kjer je prišlo do primerov takšne trgovine. Videti je, kot da zdravniki najprej dobe plačilo za operativni poseg in odstranitev bolnega ali kako drugače prizadetega tkiva, organa ali dela organa, potem pa lahko zaslužijo še s prodajo teh »ostankov«. Čigav je izrezani tumor, odstranjen del kože, čigavo je tkivo poškodovane in odstranjene ledvice: bolnikovo ali zdravnikovo? Takih in podobnih vprašanj si prej nihče ni zastavljal, zdaj pa, tako kaže, brez njih ne gre več, ker je od odgovora nanje odvisen tudi dobiček. Svet pa se vrti okoli denarja. Biotehnološki raziskovalci uporabljajo odpadne dele človeškega organizma za tvorbo novih celičnih kultur, s pomočjo katerih pridobivajo hormone in druge snovi, uporabne za diagnostične postopke ali izdelavo zdravil. Dokler je bolnik seveda voljan dopustiti, da »njegove« dele uporabijo v ta namen. Če ni, potem se stvar lahko zaplete. Tak primer je John Moore, kije bolehal za levkemijo. Zdravil seje in v ta namen so mu tudi izrezali vranico. Odstranjeni organ pa je postal predmet donosne trgovine med Moorovim zdravnikom in genetskim inštitutom. Po še ne potrjenih in preverjenih podatkih naj bi se zdravnik okoristil z odstranjeno vranico. S pomočjo sode-j la vcev genetskega inštituta naj bi iz h tkiva vranice pridobil posebno snov,'ki jo je nadvse uspešno prodal naprej. Bolnikova vranica je namreč vsebovala izjemno veliko snovi GM-CSF, ki jo v Sandozovih laboratorijih preskušajo kot možno zdravilo proti aidsu. Genetski inštitut je dobavil švicarskim laboratorijem »surovino«, se pravi pripravke iz odstranjene vranice. Zadeva je prišla na sodišče. Sodnik je sicer razsodil, da ni zdravnik kriv bogatenja na račun bolnika, vendar se je Moorov advokat zoper sodbo pritožil. Trdi namreč, da se je zdravnik okoristil tako, da je prejel delnice, vredne okrog 3 milijone dolarjev. Pritožba Johna Moorajezaenkrat edina te vrste. Strokovnjaki pravijo, daje možakar imei zares edinstveno vranico, vredno svojega denarja. Vendar se raziskovalni inštituti boje, kaj bo, če se bodo ljudje začeli množično zavzemati za svoja tkiva, odstranjena med operativnimi posegi. Dejansko je tako, da ima le eno od 10.000 odstranjenih tkiv resnično komercialno vrednost, zato bi plačevanje za vsak delček odstranjenega tkiva lahko pripeljalo do nevzdržnih razmer za raziskovalno delo, takemu navalu pa ne bi bila kos tudi sedanja administracija. Nekatera podjetja so kljub temu že začela plačevati za odstranjena tkiva. Predvsem gre za dele človeške kože, kijih v farmacevtski in kozmetični industriji potrebujejo za pripravo celičnih kultur, s pomočjo katerih ugotavljajo vplive novih preparatov na človeka. Previdnejši zdravniki ponekod že zahtevajo od bolnika izjavo, da ne bo delal težav zaradi odstranjenih tkiv. Škodljivi vitamini Požiralci vitaminov si kr-hajo zdravje, ne krepe V zadnjih letih zdravniki odkrivajo vse več takšnih bolezni, za katere prej sploh niso vedeli. Seveda ne gre za smrtonosni aids, kije postal še preveč znan, četudi ostaja nepremagljiv za medicinsko znanost, marveč gre za številne spremne pojave, ki jih povzroča pretirano jemanje vitaminov in nekritično jemanje različnih preparatov, ki sijih bolniki in zdravi ljudje (kasnejši bolniki) sami predpisujejo in jih tudi po lastni presoji dozirajo. Zdravniki pravijo, da jih ne skrbe tisti, ki od časa do časa vzamejo kakšen multivitaminski napitek ali jemljejo sem ter tja po nekaj vitaminskih kapsul, skrbjim zbujajo ljudje, ki požro po več deset kapsul ali vitaminskih preparatov na dan. Od prevelike vneme po zdravju pa seveda zbolijo. Celo prijazni vitamini, ki si jih vsakdo mirne vesti sam predpiše v količinah, kot se mu zdijo pravšnje, so lahko nevarni. Celo vitamin C in A, ki se sicer izločata iz telesa, sta lahko nevarna pri megadozah. Tudi vitamin B, najbolj domači in znani vitamin, ni povsem nenevaren. V medicinski literaturi novejšega datuma so že opisani primeri težkih živčnih obolenj, za katere dolgo niso mogli odkriti vzroka, a ko so ga (šlo je za premočne doze vitaminskih preparatov), je bilo zdravljenje preprosto. Bolnikom so močno zmanjšali vitaminske doze in izboljšanje se je kmalu pokazalo. Tako kot pomanjkanje vitaminov človeškemu zdravju škodi, tako mu tudi megadoze istih vitaminov prej škodijo, kot koristijo. Kdaj in komu predpisati vitaminske megadoze, vedo le zdravniki in pri teh stvareh jiljje pač treba poslušati. O zadevi je razpravljala že tudi komisija ameriškega kongresa, ki je pred kratkim izdala poročilo o vprašanjih lastništva tkiv, o etičnih in ekonomskih vprašanjih, povezanih z njimi. Čeprav se kongres še ni odločil, je videti, da bo najverjetneje tudi s tkivi postopal enako, kot je pred leti ukrenil v kzvezi z odstranjenimi organi: prepovedal je prodajo človeških organov; lahko jih le prostovoljno darujejo. Povsem drugače je ponekod v manj razvitem svetu, kjer brezvestni zdravniki izkoriščajo revščino ljudi ter kupujejo njihove organe ter jih posredujejo naprej v razvita medicinska središča. V nekaterih južnoameriških državah so prišli na sled škandaloznemu početju — prodaji človeških organov, zarodkov in tkiv, pravi pravcati trgovini s človeškim mesom, bi lahko dejali. Škandal seje polegel, trgovina pa po vsej verjetnosti ni končana. Potrebe so velike, ljudi, ki so pripravljeni prodati del svojega telesa, in trgovcev, ki so pripravljeni s tem trgovati, paješe vedno dovolj. Revščina rojeva ene in druge. Mi M Zemlja daje dovolj za resnične potrebe vsakogar, ne more pa zadovoljiti našega '50hle»a- M.GANDHI Mast in žolč Spremenjene ugotovitve o mastni hrani in ___________žolču__________ Kadar zdravnik pri svojem pacientu odkrije žolčne kamne, potem mu mora jasno povedati, da je konec z mastno in močno hrano. Svetuje mu dietno, nemastno vsakdanjo prehrano. Toda ali je to zares potrebno? Ameriški zdravniki so raziskali, kako se žolčnik obnaša pri različnih vrstah vsakdanje prehrane. .15 zdravim ljudem so dajali nekaj dni popolnoma nemastno hrano, potem mastno in potem še zmerno mastno hrano. Ves čas pa so z ultrazvokom merili velikost njihovih žolčnikov. Meritve so pokazale, da delovanje in velikost žolčnika nista odvisna od mastnosti hrane. To pa naj bi pomenilo, da žolčni kamni niso vedno posledica uživanja premastne hrane, prav tako pa tudi dieta z nemastno hrano najbrž nima pravega vpliva na tvorbo, rast in bolečine, ki jih povzročajo žolčni kamni. Seveda je treba ta dognanja vzeti s pridržkom. Stoletne izkušnje zdravnikov (in žolčnih bolnikov) govorijo drugače, kot so pokazale omenjene raziskave. Dostikrat so izkušnje več vredne kot premalo preverjeni in premišljeni raziskovalni izsledki. V tretjem svetu se srečujejo poleg vseh znanih težav še s posebnimi ekološkimi problemi, ki izvirajo iz tako preprostih in vsakdanjih dejavnosti, kotjekuhanje hrane. Nabiranje lesa za kurjavo predstavlja v mnogih nerazvitih državah tretjega sveta resnično ekološko grožnjo. Prebivalci najbolj ogroženih predelov so uničili že tako skromno rastlinstvo, prej obljudene in kolikor toliko zelene predele pa je zasedla puščava. Ne čudi torej, da že precej časa iščejo načine, kako bi za pripravo tople hrane uporabili sončno energijo, izdelanih je bilo sicer nekaj sončnih štedilnikov ali kuhalnikov, vendar so se izkazali kot zelo dragi in ne najbolj učinkoviti, pa šeueuporabni so bili po sončnem zahodu. Fiziki sidneyske univerze za sončno energijo so izdelali sončni kuhalnik, kije dovolj preprost in učinkovit ter še poceni, da bo primeren za države tretjega sveta. Kot pravijo tvorci sončnega kuhalnika, naprava zmore vse to, kar zmore običajni plinski ali električni Radiacijski alarm za domačo uporabo Zasebna kontrola nad nevarnostjo ožarčenja Z atomskimi nesrečami imajo povsod po svetu slabe izkušnje. Javnost je o nevarnosti skoraj praviloma pozno obveščena, dogaja pa se tudi, da iz uradnih virov prihajajo sicer pomirjajoče, vendar lažne informacije. Spomnimo se samo na zadnjo černobilsko izkušnjo, ko smo za nevarnost zvedeli kasneje, kot je bilo dobro in prav, da bi se ljudje vsaj toliko zaščitili, kolikor se je mogoče. Tako pa se je marsikdo namakal na obilnem dežju, ki je bil že močno radioaktivno onesnažen, ne da bi vedel, kakoje s stvarjo. Ameriško podjetje TTPje za ljudi, ki se želijo obvarovati pred nezaželeno ožarčenostjo ob možnih bodočih jedrskih nesrečah, izdelalo aparaturo za domačo uporabo. Z njo je mogoče ugotoviti stopnjo radioaktivne onesnaženosti v najožjem okolju, ne da bi se človek zanašal na odmerjene novice iz vladnih krogov. Naprava stane okrog 185 dolarjev, torej ni predraga. Meri pet vrst žarče-nja: alfa, beta. gama in rentgenske žarke, prav tako pa tudi koncentracije naravnega radona, ki povzroča zadnje čase strokovnjakom sive lase. Pojavlja se namreč v sodobno grajenih stanovanjih, toplotno in zvočno tako dobro izoliranih, da se naravni radioaktivni plin zadržuje v prostorih in se zgošča do nevarnih stopenj. Naprava tudi opozarja, iz katere smeri prihaja žarčenje, da se človek lahko še bolj učinkovito zavaruje ali odstrani z nevarnega mesta. Izdelovalec naprave se ne boji za prodajo. Kupcev ne manjka, nezaupanje v uradne informacijejedovolj veliko, strah pred radioaktivno nevarnostjo pa tudi. kuhalnik, in še več. V dnevih brez sonca je kuhalnik mogoče kuriti z drvmi in drugim gorivom, ob sončnih dnevih pa naprava kuha, deluje pa lahko tudi kot pogon za hladilnik. Novost pri novem sončnem kuhalniku je predvsem nov zbiralnik. Uporabnik postavi zbiralnik zunaj pred kuhinjo, do kuhalnika pa je napeljan dovod pare, ki se tvori v zbiralniku. Para ogreva kuhalnik do 180° Celzija, kar zadošča za kuhanje in peko. In ker je poraba pare zelo racionalna, je mogoče kuhati z novim sončnim kuhalnikom tudi v nočnih urah. Edina pomanjkljivost novosti jev tem, daje potrebno zrcala zbiralnika premakniti vsak mesec,da soobrnje-na v najbolj učinkovitem kotu glede na sonce. Za avstralski sončni kuhalnik se močno zanimajo Indija, Kitajska in nekatere afriške države. Indijci celo upajo, da bodo dobili licenco za proizvodnjo sončnih kuhalnikov. Na tržišče naj bi prišli že letos, stali pa bodo okrog 70 dolarjev, kar zares ni veliko za izdelek vrhunske tehnologije. Mi M (Vir: Newsweek) Mini se vrača Za jesen velja: kril? gor Na newyorški Sedmi aveniji so se odločili: konec je z dolgimi krili, vrneta naj se mini in supermini. Ženske, ki kaj dajo na mnenje modnih oblikovalcev, ki imajo svoj svetovni štab na Sedmi aveniji, bodo torej potegnile krila nad kolena, tiste, ki imajo noge še prav lepo oblikovane in so seveda v primernih letih, pa bodo krilca potegnile še precej više, najmanj do sredestegen. Krajše ko je krilo, bolj je modno. O tem so si edini tudi pariški modni oblikovalci. Torej naj bi ne bilo dvomov. Moti morda le to, da modni ukaz velja za jesen in zimo! Pomladna oblačila so namreč oblikovali že davno v lanskem letu. Vendar so nekatere slavne osebnosti iz Filmskega in zabavnega sveta že kar sprejele novo modno usmeritev in razgalile kolena. Cena seveda ne igra nobene vloge, omenimo pa jo vseeno. Za košček modne cu-njice je treba odšteti okrog 110 dolarjev. Vsi po vrsti seveda ne delijo navdušenja nad prihajajočim valom mini kril. »Ali so ženske pozabile, kako nerodno je bilo v času vladavine mini kril v sedemdesetih letih? Nerodnosti so bile pri vstopanju v avto, na vlak in na avtobus, nerodnosti, ko so sedle, se morale spogniti, delati v pisarnah za mizami brez sprednje zaščite ipd. Kje so svobodna prva osemdeseta leta, ko je bilo modnoeno in drugo, mini, mi-di ali maksi?« Tako se sprašujejo trezno misleči oblikovalci in trgovci ter seveda potrošnice modnih oblačil. Vendar pa, kaj zaleže glas pameti v modi? Mini je tu! MiM Ignac Jereb: Umirajoča domačija Tilka je ves čas prisluškovala neprijetnemu pogovoru in ko je spoznala, da sta se že preveč globoko zagrizla drug drugega, je z namenom, da ju pomiri, vstopila v izbo. Takoj sta se oba potuhnila, kakor da ni bilo nič med njima »Le zakaj se grizeta kot dva volkova, zakaj? Lepo vaju prosim, dajta vsaj takrat mir, kadar sem jaz doma,« je proseče dejala, potem pa se umaknila v vežo in naprej prisluškovala, kaj bo. Osojnik je začel koračiti z okovanimi škornji po izbi iz kota v kot. Pčter je šele zdaj opazil, kako se je oče postaral. Včeraj se mu še ni zdel tako upognjen (h lasje ne tako sivi. Osojnik se je ustavil pred Petrom: »Peter, po pravici mi povej, pokaj poideš v Zadolje?« »Eh, vrag si ga vedi po kaj,« je Peter skomignil z rameni ter umaknil pogled. Osojnik je stopil korak bližje: »Ce mi nočeš ti povedati, bom pa jaz tebi.« Kar bruhnilo je iz njega, kakor bi hotel izbruhati vso grenkobo, ki se je nabirala in ga stiskala toliko časa v prsih: »K tisti gosposki deklini rineš, ki ji smrdi delo na gruntu! Fej! Druge moške je omrežila s svojimi pohotnimi čari, a so se še o pravem času spametovali in jo pustili na' miru, tebe pa je popolnoma zmešala. Zaradi nje rineš v Nemčijo! V Nemčijo na delo, kot da ga nimaš doma dovolj!« Peter se je obrnil in vprašal naravnost: »No? In?« Osojnik se je stresel in udaril z nogo ob tla: »Jaz nočem tega, da bi mi sin delal tako sramoto!« Nasršeno ga je gledal izpod košatih obrvi ter se tresel od jeze. i Peter mu je cinično odvrnil: »Sramota? Le kakšna sramota? Je to sploh sramota, če grem čez zimo v Nemčijo?« Osojnik je zmajal z glavo: »Ko bi ti imel le trohico spoštovanja in ljubezni do svoje rodne zemlje, bi je ne zapuščal in se šel udinjat za hlapca onim ljudem, ki so jo med vojno skrunili in nam prizadejali toliko gorja.« Peter ni vedel, kaj naj na to odgovori. Šel je k oknu in se zastrmel v gluho temo. Globoko v duši so ga kljuvale očetove besede. Njegovo šfce je paralo na dvoje. Premagala ga je misel na Angeliko/ki se mu bo zopet posmehovala, kakšen gospodar je, vedno brez denarja. »Potem mi pa denarja dajte, da ne bom ob nedeljah brez božjakavžepu,«ječezčas dejal. »Kar poglejte v dolino in okrog sebe, kako pelje svet naprej! Skoraj pri vsaki hiši imajo motor, če ne že celo avto in televizor. Pri nas pa taka beračija, da premoremo komaj staro polomljeno kolo.« »Le kje naj vzamem denar?« vzdihne Osojnik. »Kaj mar niste prodali prašičev in kravo? Kaj pa oni les, ki sem ga spomladi zvozil v dolino?« je sikalo iz Petra. Te besede so prizadele Osojnika. »Kaj praviš, ti malopridnež, ti? Misliš, da moraš vse pognati! Ha, kakopak, pa kar z avtom in s tisto candro tam doli v gostilni! O, Bog se me usmili, da sem moral, po tolikšni hudini dočakat še tako nehvaležnost!« Tilka je spoznala, da sta oče in sin za- šla v skrajnost in da ju mora razdvojiti in pomiriti. V tem trenutku se je domislila, kako ju bo najlažje na hitro razdvojila. Zaklicala je: »Oče, Pisana se pripravlja!« Teta Polona vas kliče, da pridite takoj v hlev!« Toda klic ni zmotil Osojnika, da ne bi še rekel: »Peter, prosim, te, kot se Boga prosi, spametuj se in ne hodi nikamor!« Petra ni ganila očetova prošnja. »Vedno so odhajali ljudje v svet iskat srečo, zakaj bi je ne šel še jaz?« Osojnik si je začel oblačiti površnik. Napol oblečen je rekel s tihim, ubitim glasom: »Ja, ja, ko bi ti vedel, kakšni so bili časi v stari Jugoslaviji in še mnogo prej, potem bi razumel, zakaj so naši ljudje odhajali v tujino. Takrat so bili naši ljudje primorani odhajati s trebuhom za kruhom. A verjemi mi, da so bili tudi takrat redki tisti, ki so našli srečo v tujih deželah. Mnoge, premnoge je tujina razočarala. Vračali so se telesno in duševno strti, nekateri z eno samo željo, da bi na domači zemlji umrli in bili v njej pokopani.« Osojnik seje počasi obrnil proti Petru. Na njegovem bledem, ovenelem obrazu so se globoko zarezale brazde in kazale, kako mu je ta trenutek hudo; njegova sključena postava se je potegnila vase, da je bil videti mnogo starejši. Ko potegne še polhovko s peči in se pokrije, nameri opotekajoči korak proti vratom ter omahne z roko proti Petru: »Pa kaj bi ti pripovedoval vse to. Ce si še odločil, poskusi!« Odide in zadrlesne vrata za seboj. V nedeljo cilj dirke fl-fl Spored na novomeškem Glavnem trgu že od 10.30 — Dirke mladincev in koncert ansambla _____________Henček — Vrhunec ob 13. uri LJUBLJANA, NOVO MESTO — S prvo etapo na krožni progi med Vižmarjami, Črnučami, Mengšem, Brnikom in Vodicami se je v torek dopoldne pričela letošnja 21. tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria. na kateri sodeluje okoli 100 kolesarjev iz devetih držav. Kot smo že večkrat omenili, branijo barve jugoslovanske reprezentance na tej dirki kolesarji novomeške Krke. Po napovedih nekaterih naj bi bila za končni razplet odločilna prva današnja etapa od Tržiča preko Čedada, Humina, Tolmezza v Furlaniji do Koetschlacha v Avstriji, kjer čaka tekmovalce izredno težak vzpon na prelaz Ploecken na italijansko-avstrijski meji. Poleg zadnje bo to prav gotovo najtežja med sedmimi etapami, razumljivo pa je, da bo za Novo-meščane najbolj zanimiva nedeljska, zadnja etapa, ki poteka od Borovelj preko vzpona na Ljubelj do Novega mesta, kjer bo letošnji cilj dirke. Najboljši kolesarji naj bi skozi cilj na novomeškem Glavnem trgu pripeljali v nedeljo okoli 13. ure, spored pa bo na Glavnem trgu potekal že veliko prej. Ob 10.30 se bo namreč pričela dirka mladincev in pionirjev na izpadanje, vmes in kasneje pa bo na Glavnem trgu prisotne zabaval ansambel Henček. Omenimo še, da bo v domu JLA že ob 9.30 seja organizacijskega odbora kolesarske dirke Alpe-Adria, pol ure kasneje pa v avli doma še otvoritev razstave o razvoju kolesarstva na Dolenjskem. • V nedeljo bo na novomeškem Glavnem trgu cilj 21. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, na kateri nastopa kar 19 ekip izdevetih držav. Zaradi tega bo Glavni trg od 9. in 15. ure zaprt za ves promet. Izredno razveseljiva novica pa je konec minulega tedna prispela z največje mednarodne mladinske kolesarske etapne dirke Dušica Jugend Tour, na kateri sta barve jugoslovanske reprezentance branila tudi Novo-meščana Smajdek in Ravbar. V konkurenci preko 100 kolesarjev iz kar osemnajstih evropskih držav je Bogdan Ravbar v skupnem seštevku zasedel imenitno 11. mesto. Največ uspeha na dirki so imeli po pričakovanju kolesarji Sovjetske zveze. Danes pa so na tradicionalno mladinsko etapno »Dirko miru«, ki vsako leto v počastitev dneva osvoboditve poteka v češkoslovaškem Jevičku odpotovali mlajši mladinci Eržen, Fink, Šturm in Puš. Več o dogajanjih in rezultatih tega za novomeškega kolesarje izredno pomembnega vikenda prihodnjič! B. B. Tri dni bojev na divjih vodah Vse tekme v kajaku in kanuju so bile izbirne za državno reprezentanco — Najbolj ______uspešni so bili slovenski klubi, predvsem Rašica in Ljubljana OSILNICA — Skupno 140 tekmovalcev v kajaku in kanuju iz 20 jugoslovanskih klubov ter popolni reprezentanci Avstrije in Nemčije je od 1. do 3. maja tekmovalo na divjih vodah reke Kolpe pri Osilnici. Med letošnjim tekmovanjem so se organizatorji tudi dogovorili, da bo prihodnje leto sredi aprila na tej progi prvenstvo Jugoslavije z mednarodno udeležbo. 1. maja je bil spust za prvenstvo Hr-vatske. Rezultati so bili taki: K 1 (moški): 1. Bregar (Rašica), 2. Arnautovič (ADA), 3. Breznik (Rašica) itd.; K 1 (ženske) 1. Cankar Živa (Nivo), 2. Hollerth (ZRN), 3. Cankar Lučka (Nivo) itd.; C 1 (moški) 1. Jelenc, 2. Pintar, 3. Javornik (vsi Ljubljana) itd.; C 2 (moški) 1. Grobiša-Masle (Brodarska zveza Slovenije), 2. Ivanovič-Matakovič (Končar), 3. Juriša-Petrovič (Sloboda) itd. 2. maja so tekmovali v slalomu za memorial Toneta Ožbolta. Rezultati: K 1 (moški) 1. Abranič (Soške elektrarne), 2. Skok (Rašica), 3. Štrukelj (Soške elektrarne) itd.; C 1 (moški) 1. Javornik (LJ), 2. Vidmar (Rašica), 3. Martinis (Slavija) itd.; K 1 (ženske) 1. Kastelic (LJ), 2. Skok (Rašica), 3. Hollereth (ZRN), itd.; C 2 (moški) 1. Sever-Zupančič (Končar), 2. Toma-šek-Tomašek (Varteks). 3. maja jebil slalom za prvenstvo Hr-vatske. Rezultati: K 1 (moški) 1. Abranič (SE), 2. Skok (Rašica), 3. Štrukelj (SE) itd.; C 1 (moški) 1. Martinis (Slavija), 2. Vidmar (Rašica), 3. Žitnik (Lj) itd.; K 1 (ženske) 1. Skok (Rašica), 2. Kastelic (LJ), 3. Cankar Živa (Nivo) itd.; C 2 (moški) 1. Lilek-Martinis (Slavija), 2. Sever-Zupančič (Končar), 3. Tomašek-Tomašek (Varteks). rokomet SRL, moški, 19. KOLO: PARTIZAN — INLES 24:25 (12:14) Inles: Gelze, Jurič, Ilc 9, Lukič, Čirovič 2, Karpov 4, Tomšič, Mate 5, Abrožič 2, Fajdiga 3, Žagar. FUŽINAR — ČRNOMELJ 20:22(12:12) Črnomelj: Plut, Bohte, M. Papež 5, Kavšek, Hudelja 6, Novak, Pezdirc, J. Papež 7, Svetič 1, Adlešič, Orlič 3, Kolbezen. IUV USNJAR — DVZ PONIKVE 28:21 (12:12) DVZ Ponikve: Jambrovič, Ju-ričec 3, Fink, M. Strnad 1, D. Strnad 2, Drab 9, F. Strnad 1,Fister 3, Vrabec, B. Strnad, Urbančič 2, Prokopovič. LESTVICA: 1. IUV Usnjar 29 točk, 2. Inles 28, 3. Šoštanj 26... 8. Črnomelj 19, 11. Ponikve 8. Pari prihodnjega kola: Inles — Astra Jadran, Šoštanj — IUV Usnjar, DVZ Ponikve — STT Rudar itd. SRL, ženske, 19. KOLO: KRANJ — NOVO MESTO 29:23 (15:12) Novo mesto: Jerman, Jakše 3, Žagar, Iličin 6, Abazovič, Bosa-nčič, Kramar 3, Simončič 1, Opruc 8, Pate 2, Repinc, Butala. BURJA — ISKRA 24:21 (13:11) Iskra: Bolte, Gorenc, Dolar 4, Kegljevič, Radovan, Turk 7, Selan 3, Rangus 2, Vide 5, Kirn, Jakše, Kos. ALPLES — ITAS KOČEVJE 23:26(9:13) LESTVICA: 1. Kranj 35, 2. Novo mesto (tekma manj) 28, 3. Itas Kočevje 28, 4. Branik 24, 5. Olimpija 22, 6. Iskra 21 itd. Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje — Branik, Novo mesto — Burja, Iskra — Olimpija itd. Inles po soboti na vrhu? Na edino neznanko v obeh republiških rokometnih ligah naj bi odgovorilo sobotno kolo Le še tri kola so do konca prvenstev v moški in ženski republiški rokometni ligi, odločenega pa je že veliko tega. Naslov prvakinj pri dekletih so osvojile igralke Kranja, ki so v soboto ugnale še najtršega tekmeca v boju za prvo mesto, ekipo Novega mesta, bolj ali manj pa je znan tudi razplet pri dnu. Tudi v moški ligi sta znani ekipi, ki bosta izpadli, zato pa je toliko bolj negotov boj za vrh. Po sobotni izredno pomembni zmagi rokometašev Inlesa v Slovenj Gradcu proti Partizanu, imajo Ribničani vse možnosti, da končno le osvojijo naslov prvakov. Odločitev o tem bo padla v soboto. Igralci Inlesa si doma v srečanj u z Jadranom zagotovo ne bodo priv- oščili spodrsljaja, ob tem pabodo zanje še posebno zanimive vesti iz Šoštanja, kjer bo igrala ta čas vodilna ekipa IUV Usnjar. V primeru uspeha Šoštanjčanov, ki bi tako še zmeraj imeli vsaj teoretične možnosti za osvojitev 1. mesta, in zmage Ribničanov, bi slednji tako dve koli pred koncem vnovič zasedli vrh prvenstvene razpredelnice. V ženski ligi pa neznank domala ni več. Igralke Kranja so povsem zasluženo osvojile naslov prvakinj, medtem ko Novomeščanke in Šentjer-nejčanke niso izpolnile zastavljenih ciljev. Še posebej velja to za slednje, ki so z novim porazom zdrknile med ekipe, ki sestavljajo sredino prvenstvene lestvice. Zmaga Vindiša v Straži Sedmega prvomajskega teka se je udeležilo 250 tekačev — Rekord Mirka Vindiša KOLESARKA PREZRLA AVTO MRTVICE — 28. aprila ob 16.25 se je 14-letna Branka Ma vser iz Mrtvic peljala s kolesom med Krškim in Krško vasjo, v Mrtvicah pa zavijala na levo. Pri tem je prezrla osebni avto, ki gaje nasproti pripeljala 20-letna Anica Margetič iz Viher pri Drnovem. Slednja je trčenja skušala preprečiti, zavirala je in se umikala, vendar je kolesarko vseeno zbila po tleh. Mavserjevo so odpeljali v bolnišnico na zdravljenje. m Z AN in'.ja STRAŽA — Partizan iz Straže in tukajšnje turistično društvo sta 1. maja organizirala tradicionalni, že sedmi prvomajski tek, ki sega je udeležilo kar 250 tekmovalcev vseh starostnih kategorij iz številnih slovenskih klubov. Med številnimi udeleženci iz Nove Gorice, Kranja, Idrije, Kranjske gore, Ljubljane, Trbovelj, Kamnika, Domžal, Sevnice, Novega mesta, Kostanjevice, Kočevja in Straže je največ zanimanja vsekakor vzbujal nastop ptujskega državnega reprezentanta Mirka Vindiša, ki je v teku na 21 kilometrov postavil nov rekord proges časom 1:09,35. Vsitekmovalcisopreje-li spominske značke, zmagovalci pa poleg medalj še praktične nagrade. Nagrajeni šobili tudi najmlajši in najstarejši udeleženec ter Novomeščan Jože Štine za sodelovanje na vseh, sedmih tekih. REZULTATI: cicibani (400 m): l.Špelič(D. Topi.) 1:10,0, 2. Djukič 1:11,15,3. Dular (oba Straža) 1:11,45; pionirji A (2 km): 1. Bašelj (K. Gora 7:28,80,2. Kranjc (Sevnica) 7:43,29, 3. Mervar (Straža) 8:09,90; pionirji B (2 km): 1. Berskova-nji 8:25,72, 2. Rantah (oba Sevnica) 8:27,32, 3. Hrovat (D. Topi.) 8:30,42; trimski tek (8 km): 1. Karpljuk (N. mesto) 26.10,30, 2. Rakovec (Kamnik) 27:12,56, 3. Uršič (IBL OI) 27:19,20,4. Kren (N. ni.) 27:26,50, 5. Mlinar (Vič) 27:43,15; mladinci (21 km): 1. Ješovnik OR NA STARTU 250TEKAČEV—Sedmi tradicionalni prvomajski tek v Straži seje tudi letos lepo posrečil. Organizatorjem je uspe Iona start privabiti vrsto znanih imen, med njimi na prvem mestu reprezentanta Mirka Vindiša iz Ptuja, ki je postavil tudi nov rekord 21 kilometrov dolge proge med Stražo, Uršnimi selami in Dolenjskimi Toplicami. (Lenart) 1:22,54, 2. Petelinšek 1:25,37, 3. Lenardo (oba Sevnica) 1:31,33;člani A (21 km): 1. Vindiš (Ptuj) 1:09,15 (absolutni rekord proge), 2. Lazar (Domžale) 1:15,05, 3. Perko (Avtomon-taža Lj.) 1:18,09; člani B (21 km): 1. Podgoršek (R. Slatina) 1:09,55, 2. Škedelj (N. m.) 1:16,36, 3. Kregar(Lj.) 1:20,33; veterani A (21 km): 1. Umek (Donit Medvode) 1:13,16, 2. Žerjav (Lj.) 1:17,15, 3. Sitar (Part. Moste) 1:18,29; veterani B (21 km): 1. Štros (Kranj) 1:17,19, 2. Ivanetič (Metlika) 1:36,11; cicibanke (400 m): 1. Blatnik 1:13,20, 2. Šenica 1:14,25, 3. Rešetič (vse Dol. Topi.) 1:16,00; pionirke A (2 km): 1. Lampe 8:44,35,2. Sepoher(obe. Dol. Topl.)9:02,03,3. Božič(Kostanje-vica)9:05,15; pionirke B(2km): 1. Zupančič (Dol. Topi.) 2. Umek 9:04,11,3. Mohorič (obe Triglav Kr.) 9:04,92; trimski tek (8 km): 1. Trnovšek (Sp. Idrija) 32:33,10, 2. Antonin (Kamnik) 35:23,10, 3. Žagar 36:16,00, 4. S. in J. Grlica (vse Mirna peč) 38:41,30; veteranke (21 km): 1. Filipič (Nova Gorica) 1:37,11, 2. Bevc (Rudar Trb.) 1:39,24, 3. Grabrijan (Ježica) 1:53,04; članice (21 km): 1. Bohinc (Unis Lj.) 1:25,09,2. Kolmanko (IBLOI) 1:43,05. 3. Vencelj (Livar Ivan. gor.) 1:45,03. Zapišimo še, da so bili pokrovitelji tekmovanja Gorjanci iz Straže, nagrade pa so prispevali še Krka, Pionir, Labod, Novoteks, Iskra in Beti. NOGOMETAŠI BALHORNA PRI ELANU NOVO MESTO — Minulo soboto s v Črnomlju gostovali veterani in prva ekipa zahodnonemškega nogometnega kluba Balhorn, pomerili pa so se z novomeškim Elanom. V srečanju članov je bil Elan boljši s 4:2, v tekmi veteranov pa so bili gostje uspešnejši in zmagali s 5:1. M. GORENC OBČNI ZBOR SD GORJANCI GABRJE — SD Gorjanci iz Gabrja vabi vse svoje člane in ljubitelje smučanja na redni letni občni zbor društva, ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri v kulturnem domu v Gabrju. Klubski kombi bo iz Novega mesta odpeljal izpred blagovnice v Žabji vasi ob 8.30, iz Brusnic pa ob 8.45. Vabljeni! Vsi našteti tekmovalci in tekmovalke so na zaključni svečanosti prejeli medalje, posebna pokala sta dobila še: najboljša ekipa Rašica (podelil ga je general Jože Ožbolt) in najboljši posameznik Jernej Abranič (Soške elektrarne). Lične plakete je prejelo še 26 delovnih in drugih organizacij in posameznikov, ki so pomagali pri sedanjih enajstih takih tekmovalnjih na Kolpi pri Osilnici. Ob zaključku tekmovanja, ki seje vse tri dni točkovalo tudi kot izbirno tekmovanje za državno reprezentanco za svetovno prvenstvo, ni bo julija letos v Franciji, je selektor reprezentance Rade Kovačevič izbral v reprezentanco v K 1 (moški): AlbinaČižmana, Janeza Skoka, Jerneja Abraniča in Marjana Štruklja; v C 1 (moški) Jožeta Vidmarja, Nenada Martinisa in Boruta Javornika (za četrtega bo padla odločitev Čez 14 dni na tekmovanju na Češkem), med ženskami pa je edina izpolnila normo naša najboljša tekmovalka Meta Kastelic. Na vprašanja novinarjev je selektor Kovačevič dejal, da imajo naši realne možnosti, da na svetovnem prvenstvu osvoje tudi kakšno medaljo. Poudaril pa je, da bo boj hud, saj je v vsaki kategoriji zelo izenačenih po 10 do 15 tekmovalcev. Najhujši konkurenti našim bodo Nemci, Angleži, Francozi, Čehi in Američani. J. PRIMC NA DIVJI KOLPI — V tridnevnih tekmah na divjih vodah Kolpe pri Osilnici, ki so potekale za prvenstvo Hrvaške, so imeli največ uspeha slovenski klubi. Največ slovenskih tekmovalcev seje uvrstilo v državno reprezentanco. Tekmovalna proga na Kolpi je delno tudi prirejena, vendar tako, da ne kazi naravnega videza tega okolja. (Foto: Primc) Motokros za 14. nagrado Bele krajine Letos se bodo na Brezju pri Črmošnjicah pomerili tekmovalci iz 6 držav BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH — V nedeljo, 10. maja, bo na Drogi za motokros na Brezju pri Črmošnjicah zopet živahno, tokrat pa tudi veliko bolj slovesno kot doslej. Avto-moto društvo Bela krajina pripravlja ob 14. uri mednarodno tekmovanje v motokrosu za 14. nagrado Bele krajine z 250-kubičnimi motorji, ki bo v okviru praznovanja 40-letnice delovanja AMD Bela krajina. Zato so za razliko od preteklih let, ko so poleg Jugoslovanov tekmovali le še Italijani in Avstrijci, letos povabili tudi Madžare, Bolgare in Čehe. Organizatorji pričakujejo, da si bo, tako kot pretekla' leta, motokros ogledalo nekaj tis^č obiskovalcev, saj sp se pri. organizaciji letos še posebej potrudili, za kargrezahva-la tudi mnogim zagnancem, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč s prostovoljnim delom. Poleg mednarodnega tekmovanja bo v nedeljo na Brezju tudi državno prvenstvo v motokrosu z 80-kubičnimi motorji. SE PETI POKAL DOLENJSKEGA LISTA URBASU NOVO MESTO — Na kegljišču Loka je bilo pred dnevi nenavadno živahno. Aktivdolenjskihšportnih novinarjev je pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista in ob pomoči Novolesa pripravil tradicionalni, že 5. turnir slovenskih novinarjev v kegljanju. Zmaga je bila vnaprej oddana Tonetu Urbasu, ki je slavil že na štirih prejšnjih prvenstvih, zato pa je bil boj za ostala mesta toliko bolj negotov. Rezultati — novinarji do 45 let: 1. Kuntarič (TV 15)402,2. Miklavčič 383, 3. Šajn 382, 4. Japelj (vsi Primorske novice) 377, 5. Fajdiga (Sportske novosti) 366, 6. Budja (Dolenjski list) 348; novinarji nad 45 let: 1. Urbas (Ribič) 451,2. Klasinc (RTV) 390,3. Dok! (Delo) 329. Letos v ognju 11 konj Že 17. maja bo na šentjernejskem hipodromu prva veli-ka konjeniška prireditev — Dobre priprave OBVESTILO NOVO MESTO — Komisija za rekreacijsko košarko pri Medobčinski košarkarski zvezi Dolenjske sklicuje sestanek predstavnikov vseh ekip, ki bodo letos nastopale v občinski rekreacijski ligi. Sestanek bo jutri, 8. maja, ob 18.30 v domu športov na Loki. Sseboj prinesite pismene prijave! ŠENTJERNEJ-— Konjeniška sezona se je pričela, v Šentjerneju so nanjo dobro pripravljeni. To so dokazali že na uvodni preizkušnji v Zagrebu, v kratkem pa jih čaka tudi nastop na domačem hipodromu. Že 17. maja bo namreč v Šentjerneju prva velika konjeniška prireditev, druga, ki bo štela tudi za pokal Alpe-Adria (tak je bil sklep nedeljskega dogovoraŠentjernejčanov v Trstu) pa bo na sporedu 16. avgusta. Šentjernejski Klub za konjski šport ima letos v ognju kar enajst konj, poleg treh dvoletnih kasačev, Pigala z voznikom Jožetom Darovcem, Perminta z VSA PRVA MESTA KRKAŠEM NOVO MESTO—Vnedeljososena tradicionalni medklubski dirki vndvič pomerili mladi kolesarji Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Pionirji so se pomerili v dveh etapah na kronometer med Starimi žagami in Podturnom ter med Podturnom in Bazo 20. Pri pionirjih B je zmagal Murn nad Filipom in Krnčevo, ki je tokrat vozila s fanti, med pionirji A pa Majde nad Mrvarjem in Štangljem (vsi KD Krka Novo mesto). Načrtno delo se obrestuje Občinska strelska zveza v Sevnici dosegla množičnost in dobre tekmovalne rezultate SEVNICA — Delo Občinske strelske zveze je bilo tudi lani homogeno in uspešno. To potrjujeta tudi dve ekipi v 2. slovenski strelski ligi-vzhod (SD Boštanj in SD Heroja Maroka Sevnica) in vidni uspehi posameznikov v vseh kategorijah. Tako je ocenil delo zveze Franc Derstvenšek, predsednik predsedstva OSZ Sevnica, na skupščini zveze pa je pohvalil izredno prizadevno delo sekretarja oziroma predsednika IO OSZ Mirka Ognjenoviča. Ta seje uvrstil ne le med poglavitne organizatorje strelstva v sevniški občini že kot bivši načelnik oddelka za Ijudskoob-rambo, ampak tudi v sam vrh tekmovalcev v SD heroja Maroka in v občini. »V občinski strelski ligi 1985/86 je tekmovalo 10 ekip. Verjetno razen Ljubljane nikjer niso imeli tolikšne množičnosti. Tudi najvidnejši rezultat — 8. mesto Staneta Kovačiča na državnem prvenstvu članov s standardno zračno puško — in drugi uspehi so plod organiziranega, načrtnega dela. V občinski ligi tako tekmuje preko 50 strelcev, ki so se udeleževali še številnih tekmovanj. Tudi z malokalibrsko in vojaško puško smo dosegli rezultate za državno prvenstvo, a žal ni bilo denarja za tekme. Dobro delo s selekcijami, zlasti s pionirji, se še najbolj kaže vSD Boštanj in SD heroja Maroka. Obe se povezujeta z osnovnima šolama na svojem območju, zato dosežki niso slučajni. Tudi druge družine bi morale tesneje sodelovati s šolami,« je povedal Mirko Ognjenovič. V sevniški OSZso mnenja,da bo ob šestih aktivnih strelskih družinah treba prebuditi iz mrtvila SD na Blanci, v Metalni Krmelj in Jutranjki. Na Blanci so začeli zelo ambiciozno, a je volja splahnela, ko niso dobili soglasja za dograditev strelišča za prosvetnim domom. V Krmelju morajo za strelišče urediti le še malenkosti, bolj pa je v zadnjem času v ospredju problem vodstva, medtem ko za Jutranj- kino neaktivnost niso znani razlogi. P. PERC Mirko Ognjenovič: »Denar naj bi v ZTKO dobili vsi po vloženem delu, ne pa po nekem ključu. Jožetom Antončičem in Ikara z Dragom Lesom, še osem starejših konj: Pento pod vajetmi Jožeta Antončiča, Camelijo z voznikom Karlom Žužkom, Asicono z Milanom Pavličem. Piloto s Slavkom Frankom. • Prvič bodo letos ob dirkah v Šentjerneju organizirane tudi stave— dvojčki. Program in napovedi zadirko '17. maja bomo objavili v naslednji številki Dolenjskega lista. Pilonko z Jožetom Darovcem, Jadro B z Miho Racljem, Pento z Martinom Križmančičem ter seveda Modro z Božom Radkovičem, ki bo tekmovala v krožni dirki Slovenije in od katere je moč letos največ pričakovati. V VLEČENJU VRVI — OREHOVČANI SEVNICA — Zveza telesnokultur-nih organizacij v Sevnici ni zadovoljna z odnosom večine učiteljev telesne vzgoje do prvomajskega krosa na Lisci. Organizirano so prišli le učenci bo-štanjske osnovne šole ter športni društvi z Orehovega in Loga. V vlečenju vrvi so zmagali Orehovčani, na srečelovu Planinskega društva Lisca pa je odnesel prvo nagrado (televizor) gozdar Žnidaršič s Studenca. Najuspešnejši Iskrini in Beltovi delavci V Črnomlju zaključili delavske športne igre ČRNOMELJ — Pred kratkim so v črnomaljski občini zaključili delavske športne igre v sezoni 1986/87, za katere se je prijavilo rekordno število ekip, kar 160. Vendar se številne ekipe tekmovanj niso udeležile. Največ ekip je sodelovalo v malem nogometu, kegljanju, streljanju in smučanju. Prav tako je bilo veliko tekmovalcev v športnem ribolovu, ki je bil tokrat prvič. Zelo malo ekip se je pomerilo v rokometu (le 3), košarki (4) in namiznem tenisu, tekmovanja v balinanju pa sploh niso izvedli. Delavskih športnih iger seje udeležilo razmeroma malo žensk. Najuspešenjši so bili tako posamezno kot ekipno delavci Iskre in Bel-ta. Zaposleni v Iskri so ekipno zmagali v kegljanju (moški in ženske), smučanju (moški in ženske), streljanju (moški in ženske), odbojki (moški) in rokometu (moški), posamezno pa sta bila v streljanju najboljša Jože Ivanetič in Nevenka Škrinjar, oba iz Iskre. Beltovi delavci so~bih ekipno najboljši v namiznem tenisu, šahu, malem nogometu in košarki. V športnem ribolovu je ekipno zmagal Integralov tozd Promet in delavnice, posamezno pa Jože Žagar iz viniškega Novoteksa, med ženskimi ekipami v odbojki je bila najboljša osnovna šola Mirana Jarca iz Črnomlja. Zmagoslavje Avblja in AMD Brežice Dirka motokrosistov za državno prvenstvo BREŽICE — Kar okoli 8 tisoč gledalcev se je v nedeljo popoldne zbralo ob progi v Prilipah, kjer je bila na sporedu letošnja druga dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 250 kubikov. 52 motokrosistov je pokazalo veliko znanja in drznosti, največ zanimanja pa je seveda veljalo nastopom domačih tekmovalcev. Že v prvi vožnji je imel Marjan Zdovc zmago v žepu, a jezaradi okvare nekaj pred ciljem ostal brez uvrstitve, gledalci pa so bili vendarle zadovoljni saj je zmagal Marjan Avbelj nad lanskim državnim prvakom Simčičem. Tudi druga vožnja je minila vobračunu domačih tekmovalcev, dobil pa ga je Marjan Avbelj,medtem ko je bil Zdovc drugi. Rezultati nedeljskedirkesotako takšni: 1. Marjan Avbelj (Brežice) 40 točk, 2. Vesenjak (Orehova vas) 26,3. Predan (Lenart) 26, 4. Baršič (Karlo-vac) 25... 6. Zdovc 17, 8. Krištof (oba Brežice) 15 itd. V seštevku za državno prvenstvo po dveh dirkah močno vodi Avbelj s 77 točkami, Zdovc je 4. in jih ima 48. Krištof pa 9. z 19 točkami. Tudi v ekipnem seštevku je premoč Brežičanov velika, saj so zbrali že 132 točk, INA-Jaskajih ima 91. AMD Savski Marof pa 61. Tekma, ki so jo pod pokroviteljstvom Radia Brežice organizirali prizadevni člani AMD Brežice, je odlično uspela. PRVENSTVO DOLENJSKE V DVOJICAH IVANČNA GORICA — Na Čoževem kegljišču je bil pred dnevi odigran prvi del kegljaškega prvenstva dolenjske območne skupnosti v dvojicah. Pri ženskah sta prepričljivo v vodstvu Šoškova in Zupančičeva, pri moških pa vodi par Židanek — Hrastar. Sicer pa je vrstni red pred nastopom v Novem mestu takšen: ženske dvojice — 1. Šoško — Zupančič 734,2. Kerep — Dalmacija 719, 3. Veber — Flisar 712 itd.; moški: 1. Židanek — Hrastar 1.693,2. N. Goleš — Maraž L. 633, 3. Badovinac — Ribarič 1.620. ODPRTO PRVENSTVO SEVNICE KOSU RADEČE — Pred dnevi je bilo na kegljišču hotela Jadran v Radečah letošnje odprto prvenstvo KD Rudi Kepa iz Sevnice, na katerem je nastopilo 54 kegljačev iz Dolenjske in Posavja. Rezultati: 1. Kos (Proletarec) 914, 2. Medvešček (Hrastnik) 906, 3. Doberšek (Sevnica) 895,4. Novak (Litija) 895, 5. Maraž (Trebnje) 891 itd. APRILSKI TURNIR DERSTVENŠKU SEVNICA — Franc Derstvenšek je prepričljivo zmagal na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za mesec april. Vrstni red: 1. Derstvenšek 7,5 točke, 2. do 3. mesto Cvirn in Mejojedecpo6točk,4. Levičar5itd. V skupnem seštevku štirih turnirjev vodi Mesojedec, kije zbral 35 točk. J. BLAS PAVLIC UGNAL FAVORITE REKA — Na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo v cestno hitrostnem motociklizmu, kije bila v nedeljo, 3. maja, na dirkališču Grobnik pri Reki, seje po daljšem premoru Novomeščan Lojze Pavlič, član AMD Novo mesto, spet pomeril z našimi najboljšimi dirkači. Njegova vrnitev na dirkalne steze je bila nadvse uspešna, saj je v svoji kategoriji do 80 kubikov prepričljivo premagal vse nasprotnike, med njimi tudi bivšega evropskega prvaka Zdravka Ma-tuljo in Janeza Pintarja, lanskega državnega prvaka v tej kategoriji in športnika leta Avto-moto zveze Slovenije. Drugi novomeški dirkač, lanski državni prvak v kategoriji do 125 ccm, je bil na Grobniku tokrat med gledalci, saj je bila dirka zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalcev odpovedana. M. K. ZMAGA IN REKORD VUČKOVIČA CELOVEC — Na mednarodnem atletskem mitingu, ki je bil 1. maja v Celovcu, so nastopili trije atleti Iskre-Tenel. Vsi so bili izjemno dobri. Goran Vučkovič je v skoku v višino popravil osebni rekord s 197cm,na205cm,sčimer je zmagal in izenačil najboljši letošnji mladinski rezultat v državi. Mlajša mladinka Lavra Kastelic je v teku na 800 m osvojila 4. mesto. Tekla je v konkurenci starejših tekačic in ponovno popravila osebni in dolenjski absolutni rekord skoraj za 2sekundi. Njen novi najboljši časje2:16,53. Igor Primc je bil drugi v metu diska z daljino 51,44 m. Premagal ga je le avstrijski olimpijec Frank Georg. J. P. Kriva prehitra vožnja Nemirni prazniki na posavskih cestah KRŠKO — Minuli prvomajski prazniki so navzlic lepemu vremenu prinesli nekaj hujših nezgod na posavskih cestah. Omenimo le dve, do katerih je prišlo zaradi prehitre vožnje. Že 1 . maja, nekaj čez polnoč, je najprej počilo v Velikem Mraševem pri Podbočju. 25-letni Jože Žarn iz Velikega Mraševega se je peljal z osebnim POMOTOMA POPIL ŠKROPIVO IGLENIK — 30. aprila je prišlo do tragičnega dogodka, v katerem je izgubil življenje 50-letni Stanislav Kotar z Igle-nika. Možakarje namreč tistega popoldneva pomotoma spil okoli pol decilitra škropiva »deherban«, misleč, da je v steklenici pelinkovec. Kotarja so sicer prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je 2. maja okoli 15. ure umrl. V POŽARU ZA 250 TISOČAKOV ŠKODE BISTRICA — 30. aprila okoli 22.40 je prišlo do požara napodstrešju stanovanjske hiše 64-letnega Jožeta Roma iz Bistrice. V ognju so se ožgale deske in tramovi, počilo pa je tudi 25 litrskih steklenic, napolnjenih z žganjem. Materialno škodo so ocenili na 250 tisočakov, vzroke požara pa tačas še raziskujejo. ŽIVINO REŠILI PRED OGNJEM RODINE — V soboto, 2. maja, je prišlo okoli 9. ure do požara na svinjaku 54-letne Marije Kralj iz Rodin. Ogenj je upepelil strešno konstrukcijo svinjaka in nekaj sena, medtem ko je domačinom uspelo rešiti prašiče in zajce. Materialne škode je bilo za 600 tisočakov, z ognjem pa so opravili prostovoljni gasilci. VEC PROMETNIH NEZGOD IN KAZNIVIH DEJANJ TREBNJE — Lani se je število prometnih nezgod na cestah v trebanjski občini povečalo, pa tudi posledice so hujše. Postaja milice Trebnje v svojem poročilu za leto 1986 ugotavlja tudi, da seje povečalo število kaznivih dejanj, da pa tako povečanje ne gre na račun vseh Romov, ampak Romov povratnikov. Na PM Trebnje so kadrovsko precej okrnjeni, na PM Mokronog pa imajo delavci milice slabe delovne pogoje, ker so v utesnjenih prostorih. PREMALO ZANIMANJA ZA TEČAJ ČRNOMELJ — Zveza šoferjev in avtomehanikov Črnomelj in Metlika pripravlja za soboto, 9. maja, v črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja tečaj iz varstva pri delu, in sicer o prometnih predpisih, spoznavanju in vzdrževanju motornih vozil in prometni etiki in psihologiji. Čeprav je tečaj za voznike v delovnih organizacijah obvezen, so se od 26 delovnih organizacij iz obeh belokranjskih občin v katere so poslali pozive, odzvali le v petih. Zato v Zvezi šoferjev in avtomehanikov opozarjajo tudi ostale delovne organizacije, da je še vedno čas prijaviti svoje šoferje na tečaj, na katerem bodo predavali strokovnjaki iz Novega mesta. Voznik tudi reševalec Mnogi jemljejo izpit prve pomoči neresno NOVO MESTO — Dolenjska s svojo »avto cesto« še vedno ostaja na vrhu po številu prometnih nesreč v Sloveniji. Krvavih številk pa ne pišejo le ceste, ampak tudi slaba vozila in ne nazadnje tudi slabi vozniki. Nesreče so mnogokrat neizbežne, manj pa bi bilo smrtnih primerov, če bi bili šoferji bolj usposobljeni za nudenje prve medicinske pomoči. »Znanje, kako pomagati ponesrečencu v prometni nesreči, je velikokrat odločujoče pred prevozom v bolnišnico. Posledica neznanja so zadušitve, izkrvavitve in druge komplikacije pri ponesrečencu. Vse te veščine v zvezi z nudenjem prve medicinske pomoči mora dobro poznati kandidat za voznika motornih vozil, preden opravi praktični del vožnje. Ta del izpita včasih jemljejo premalo resno,«-je povedal predsednik izpitne komisije za prvo medicinsko pomoč dr. Jan Struhar. Potrdilo o znanju nudenja prve pomoči že ves čas izdajajo na občinskem odboru Rdečega križa. Prihajajo kandidati za voznike iz vse občine. Tisti, ki se odločijo za 10-urni tečaj, imajo precej več praktičnega dela, zato je izpit zanje veliko lažji, ostali pa se uče iz knjižice Napotki za prvo pomoč v prometu. J. P. avtom po regionalni cesti iz Kostanjevice proti Čatežu. Malo pred domom gaje zaradi prevelike hitrosti na ovinku pričelo zanašati, tako da je trčil v obcestno ograjo, avto pa je zaneslo s ceste. Žarn seje ob tem hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. 3. majaob 1.45pajeprišlodonesreče na regionalni cesti med Čatežem in_ Cerkljami. 31-letni Vladimir Kupinaiz Župeče vasi se je ponoči peljal z osebnim avtom proti Cerkljam. Kmalu po odhodu iz Čateža ga je pričelo zaradi prehitre vožnje zanašati. Vozila ni mogel več obvladati, tako da jesilovito trčil v betonsko ograjo. Tudi Kupinaje bil ob tem hudo poškodovan in so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. TRČIL V MOTORISTA KRŠKO — 30. aprila ob 11.30seje 33-letni Halit Bajraktari iz Krškega peljal z osebnim avtomobilom po cesti proti Dmovemu. Nasproti stadiona Matije Gubca je zavijal v levo, pri tem pa prezrl motorista, 17-letnega Slavka Šiška iz Straže pri Raki. Prišlo je do trčenja v katerem se je Šiško hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. VLOMIL V GOSTILNO IN STANOVANJE BIZELJSKO — 1. maja med 20. in 23. uro je nekdo vlomil v gostinski lokal in stanovanje Miroslava Šekoranje na Bizeljskem. Storilec je po prostorih razmetaval in iskal denar, sreča pa se mu je nasmehnila v dnevni sobi, kjer je v predalu našel 250 tisočakov in jih seveda odnesel. Pripravil si je tudi potovalko z več steklenicami žganih pijač, a je ob odhodu nanjo očitno pozabil. POTA Ii\ STJI? poročajo ODREŠUJOČA PRVA POMOČ — Minulo sredo je izpit PMP za voznike motornih vozil v prostorih OO RKS opravljalo kar 45 kandidatov, manj kot polovica pa je bilo uspešnih. Med tistimi, ki so pokazali kar precej znanja, sta bila tudi Gregor Koprivnik iz Novega mesta (levo) in Stane Gorenčič z Dvora. PRAZNIČNI VLOM — V času med 1. in 3. majem je nekdo vlomil v trgovino KZ Krka v Šmihelu pri Žužemberku. Neznanec seje dobro založil, saj je iz trgovine odnesel 3 kilograme čajne salame, osem desetdekagramskih zavitkov prave kave, nekaj zavitkov cigaret F-57 in drobiža, tako da so trgovci oškodovani za okoli 50tisočakov. Za neznancem še poizvedujejo. VLOM V DOM UPOKOJENCEV KRŠKO — Nekdo je v noči na 3. maj vlomil v prostore doma upokojencev na Cesti 4. julija v Krškem. Neznanec je iz doma odnesel radiokasetofon, s stene pa snel še tapiserijo, tako da je skupne škode za 200.000 din. RAZBIJAL IN PRETEPAL ŽENO KRŠKO — 2. maja so krški miličniki pridržali do iztreznitve večkratnega kršitelja javnega reda in miru, 29-letnega Albina Avguštinčiča. Sledni je vinjen prišel domov, tam razbijal in razgrajal, pričel pa pretepati še ženo, kar ni bilo prvič. S stolom nad gostilničarja Nemiren večer v gostilni na Malem Kamnu ŠENOV O — Slabo so se prvomajski prazniki končali za brata, 27-letnega Rafaela in 29-letnega Silva Hlastana, oba sta doma s Senovega, saj sta morala 2. maja zvečer s krškimi miličniki. V družbi s tretjim bratom Francem sta bila Rafael in Silvo 2. maja zvečer v gostilni Vilija Kozoleta na Malem Kamnu. Naročili so si tri litre vina, med pitjem pa so se sporekli. Gostilničarjih je hotel pomiriti, takrat pajeskočil Rafael in hotel s stolom lastnika udariti po glavi, grozil pamuje tudi, da ga bo ubil. Brata sta se zatem znesla še nad steklenino in jo pridno razbijala do prihoda miličnikov. Tudi do njih sta se nedostojno vedla, se jim upirala in jih žalilg, tako da so oba pridržali do iztreznitve, medtem pa napisali dovolj obsežno prijavo sodniku za prekrške. Z vajami krepijo boljšo pripravljenost GD Boštanj uspešno sodeluje z Brezjani — Nova cisterna največja pridobitev BOŠTANJ— 10 let je minilo od pobratenja boštanjskih gasilcev z GD Brezje iz ljubljanske občine Vič-Rudnik. Že na nekaj tekmovanjih, najsi bo v Brezjah pri Dobrovi ali v Boštanju, so gasilci preverjali svoje znanje in se dokazovali. Privrženost drug drugemu potrjujejo seveda tudi z redno udeležbo na občnih zborih obeh društev. V Boštanju so se Brezjani pred dnevi lahko prepričali, da imajo v GD Boštanj dostojnega, nadvse marljivega pobratima. »Naš občni zbor je prikazal pestro dejavnost našega GD. Sila smo veseli pomembne pridobitve — nove gasilske cisterne z dodatno opremo. Naložbo smo uresničili s pomočjo sevniškega združenega dela in denarjem samoprispevka v KS Boštanj. To je precejšen korak k večji požarni varnosti tudi v občinskem merilu. Letos nas čakajo ureditev strehe na stolpu in še nekatera druga vzdrževalna dela, kijih bomo opravili udarniško. Ob matičnem društvu imajo svoje načrte za izboljšanje delovnih pogojev tudi podružnične enote na Šmarčni in Logu. V zadnjem času pa razmišljajo o ustanovitvi desetine na Lukovcu. Protipožarno pripravljenost krepimo z vajami ope-rative, precej pa bi storili tudi z namestitvijo več hidrantov,« je povedal predsednik GD Boštanj Jože Udovč, sicer po poklicu diplomi ra ni ekonomist, zaposlen v sev-niški Lisci. P. P. Z AVTOM V OBCESTNO DREVO — V petek, 1. maja, ob 20.20 seje 21-letni Tomaž Žagar iz Kočevja peljal z osebnim avtomobilom iz Dola proti Prelesju. Zaradi prevelike hitrosti gaje v levem in nepreglednem ovinku zaneslo na bankino, po kateri je drsel še okoli 27 metrov, nato pa silovito trčil v drevo ob cesti. V nezgodi sta se poškodovala sopotnika, 21-letni Esad Šekič iz Kočevja in 19-letna Maja Štukelj iz Ljubljane. Prvega so zaradi hudih ran prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 700 tisočakov. IZ NEZNANEGA VZROKA NA LEVO — 47-letni Jože Šereiz Poljan se je 2. maja peljal z osebnim avtomobilom i z Trebnjega proti Mirni peči. Pri Do Trimo je iz še nepojasnjenega vzroka nenadoma zapeljal na levo stran ceste, ko je po njej z osebnim avtom pripeljal nasproti 35-letni Pavel Šterk iz Trebnjega. Voznika stajo pri trčenju na srečo odnesla brez poškodb, škode na zviti pločevini pa je bilo za 500 tisočakov. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE OBRATA OBDELAVE 2. DVEH POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB 3. NATAKARJA—BLAGAJNIKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevatiše naslednje posebne pogoje: Pod 1: — da imajo višjoizobrazbostrojnealidrutjeustreznesmeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika in 3*1eta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 2: — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološkesmeri ali druge ustrezne, ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški, odslužen vojaški rok in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 3: — da imajo srednjo (triletno) gostinsko šolo — smer natakar, izpit iz higienskega minimuma in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge pod 1 in 2 je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni,68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi. 371/18 SOZD REK Edvarda Kardelja DO Rudniki rjavega premoga Slovenije TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA GENOVO objavlja prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) 1. administratorja s 40-dnevnim poskusnim delom — 1 delavec Kandidati za zasedbo objavljenega dela oz. naloge, morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še pogoje, opredeljene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Krško, in naslednje pogoje: — SŠ, administrativna ali ekonomski — znanje strojepisja — 1 leto na administrativnih poslih Zagotovljeno samsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Titova 106 68281 SENOVO Rok prijave 8 (osem) dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 367/18 /l/S metalna strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o. Maribor, TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n. sol. o. SENOVO Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE ELEKTRONIKE II. STOPNJE — 1 izvrševalec 2. SAMOSTOJNO REZKANJE I. STOPNJE —1 izvrševalec 3. STRUŽENJE I. oz. II. STOPNJE —2 izvrševalca 4. KLJUČAVNIČARSKO VZDRŽEVALNA OPRAVILA I. STOPNJE — 1 izvrševalec Pogoji: — pod tč. 1: diplomirani inženir oz. inženir elektrotehnike-elektronik, 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranj^ ali vzdrževanja elektronskih naprav — pod tč. 2: SSI/KV delavec tehnične smeri (frezalec, orodjar, strugar), 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj — pod tč. 3: SSI/KV delavec tehnične smeri (strugar), 3 leta delovnih izkušenj — pod tč. 4: SSI/KV delavec tehnične smeri, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 90 dni. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po dnevu objavenanaslov:METALNA-tozdTGOSenovo, Titova c. 106, 68281 Senovo. Izbrani kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku objave. ŠTUDENTJE —DIJAKI! Nudimo kadrovske štipendije: 4 štipendije — DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA 1 štipendija — DIPL. INŽENIR RAČUNALNIŠTVA 7 štipendij - STROJNI TEHNIK 12 štipendij — PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN 6 štipendij - OBLIKOVALEC KOVIN 366/18 DOLENJSKI LIST 11 trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., Novo mesto, Glavni trg 11 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodja komercialnega sektorja Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije, od tega najmanj 3 leta na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovormostmi, — srednja izobrazba ekonomske smeri ali VKV izobrazba trgovske smeri in 10, oz. 15 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja, od tega najmanj 6 oz. 9 let na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. — izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. 368/18 OSLOVENIJALES-STILLES, Tovarna stilnega pohištva Hiimnuim in notranje opreme, stilles SEVNICA Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodenje delovne organizacije 2. vodja proizvodno-tehničnega sektorja 3. vodja splošno-kadrovskega sektorja 4. vodja finančno-računovodskega sektorja 5. vodja materialno-nabavne službe 6. vodja prodajne službe 7. vodja razvoja Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: — VII. (visoka) ali VI. (višja) stopnja ustrezne smeri — nad 5 let delovnih izkušenj — program dela Pod 2: — VII. (visoka) ali VI. (višja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program dela sektorja Pod 3: — VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program dela sektorja Pod 4: . — VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program dela sektorja Pod 5: — VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program dela službe Pod 6: — VII. (visoka) ali VI. (višja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program dela službe Pod 7: — VII. (visoka) ali VI. (višja) stopnja ustrezne smeri — 3 — 5 let delovnih izkušenj — program razvoja Kandidati se morajo zavzemati za družbenopolitične cilje in usmeritve, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidati bodo imenovani za 4 leta, delovno razmerje pa velja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. 365/18 djuro šolaj Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, TOZD Komerciala, objavlja prosta dela oz. naloge za: PRIPRAVNIKA Pogoji: — ekonomski ali komercialni tehnik — delo za določen čas, za potek pripravniške dobe Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovneorganizacije8 dni poobjavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v30 dneh po izteku rokaza sprejemanje prijav. 375/18 Iskra ISKRA ELEMENTI TOZD ELEKTROLITI Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela'tn naloge: 1. OPERATER NA RAČUNALNIKU DELTA 400 — 1 delavec Pogoji: višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih sistemih 2. VODJA LINIJE —1 delavec Pogoji: srednja izobrazba elektro ali strojne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih. 3. ELEKTRONIK —1 delavec Pogoji: srednja šola elektro smeri — šibki tok, odslužen vojaški rok, zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, spolnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA Elementi, TOZD ELEKTROLITI Mokronog, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa samoupravnega organa. 370/18 Center za socialno delo Krško razpisuje prosta dela in naloge: 1. računovodska in računovodsko-analitska opravila ter 2. opravila psihologa POGOJI: Podtočko 1: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, Poskusno delo 3 mesece. Pod točko 2: — filozofska fakulteta — smer psihologija — 1 leto delovnih izkušenj — opravljeni strokovni izpit Dela in naloge računovodja-analitika se razpisujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Dela in naloge psihologa se razpisujejo za določen čas za dobo 1 leta zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu), tudi s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. 369/18 Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, prodaja naslednje osnovno sredstvo: TRAKTORSKO PRIKOLICO IMT 683, letnik 1980, nerabljeno, nosilnost 5 ton, izklicna cena 1.000.000 din. Licitacija bo dne 15.5.1987 ob8. uri nadelovodstvu Trebnje, Prijateljeva cesta 3, kjer je možen tudi ogled. 381/18 sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n.sub o. Ltubliana Mercator — Kopitarna Sevnica, p.o. Sevnica, Prvomajska 8 DELAVSKI SVET razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih delovne organizacije morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in tri leta ustrezne prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarskih organizacijah ali — popolna srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in osem let enake prakse v gospodarskih organizacijah — ter da imajo ustrezno moralno politične vrline. Kandidat bo izbran za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska8,68290 SEVNICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 382/18 NK DOMŽALE organizira dne 17. 5.1987 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK ENA STARA MILIJARDA 2. nagrada ZASTAVA 101 3. nagrada 2,000.000 din 4. nagrada 1,000.000 din 5. nagrada BARVNI TELEVIZOR IN ŠE MNOGO BOGATIH NAGRAD! Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen! ČRNOMELJ DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD OBRT vabi k sodelovanju — STROJNE INŽENIRJE in — STROJNE TEHNIKE z 2—3 leta delovne prakse za vodilna dela v obratu centralne kurjave in vodovoda. Kandidati za navedena dela naj vloge dostavijo splošno kadrovski službi DO »GOK« Črnomelj, Zadružna c. 14 377/18 KREMEN Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA in 2. AVTOMEHANIKA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah in aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Nudimo novo dveinpolsobno stanovanje. Pod 2: IV. stopnja SUI ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 oz. 2 meseca. Ponudbe z dokazili dostavite v 15 dneh po objavi na naslov: DO KREMEN, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 373/18 ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO Komisija za izločitev dotrajanega inventarja objavlja javno licitacijo rabljene pralniške opreme, kombija — letnik 1977, akumulatorske vlečne lokomotive, električne etažne peči in lesene opreme. Licitacija bo v ponedeljek, 11. maja 1987, ob8. uri v prostorih bolnišnice na Partizanski 14. Prometni davek plača kupec. 372/18 A DANA »DANA« tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: I. referenta za varstvo pri delu in požarno varnost pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe — smer varstvo pri delu — opravljen izpit iz protipožarne varnosti — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. II. vabimo k sodelovanju dijake in študente za delo v proizvodnji v času letnih počitnic. Kandidati naj vlože pod I. in II. pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: »DANA« tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna, 68233 MIRNA. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 379/18 12 DOLENJSKI LIST trebanjska industrija montažnih objektov, n. sol. o. trimo trebnje I. NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTORJA EKONOMSKEGA CENTRA 2. VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri . — pasivno znanje tujega jezika — 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih Pod 2: — visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Kandidati, pošljite ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na spodnji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«! II. NA PODLAGI SKLEPOV KOMISIJ ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS in TOZD JKPM OBJAVLJA prosta dela in naloge: 3. STROKOVNEGA SODELAVCA V POSEBNI FINANČNI SLUŽBI 4. POOBLAŠČENE OSEBE IZ VARSTVA PRI DELU 5. INŽENIRJA VARILSTVA 6. VEČ STROKOVNJAKOV ZA DELO NA PODROČJU PROJEKTIRANJA, KONSTRUIRANJA, TEHNOLOGIJE in OPERATIVE 7. VEČ DELAVCEV KOVINARSKE USMERITVE ZA DELA V PROIZVODNJI, NA VZDRŽEVANJU in TRANSPORTU Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevatišena-slednje pogoje: Pod 3: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj ter ustrezne organizacijske sposobnosti Pod 4: — višja izobrazba strojne ali varnostne smeri — opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu po A programu Pod 5: — visoka izobrazba strojne smeri z 2 letoma delovnih izkušenj ali višja s 3 leti delovnih izkušenj — zaželjena varilska specializacija Pod 6: — visoka ali višja izobrazba strojne ali gradbene smeri — opravljen strokovni izpit in ustrezne delovne izkušnje — zaželjeno znanje enega svetovnega jezika Pod 7: — končano šolanje po IV. stopnji zahtevnosti dela oziroma kvalificirani konstrukcijski ključavničar, varilec, avtomehanik, strugar, orodjar, brusilec, rezkalec, vodovodni inštaleter, transportni delavec Pod 7: — končano šolanje po IV. stopnji zahtevnosti dela oziroma kvalificirani konstrukcijski ključavničar, varilec, avtomehanik, strugar, orodjar, brusilec, rezkalec, vodovodni inštaleter, transportni delavec Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je trimesečno poskusno delo. Pisne prijave pošljite na naslov: Trimo Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje. Rok za prijavo na naloge od 3—7 je 8 dni po dnevu objave. 374/18 Delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje! ZAHVALA V 52. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil STANKO BREGAR iz Pristave 3 pri Šentjerneju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Zagorčevim, Judeževim, Klajdrovim, Slavku ter bratu Martinu, vaščanom za pomoč in denarno pomoč, DO Krka-TOZD Biokemija^ Novoteksu-priprava, 1MV-TOZD prikolice ter 8. b razredu OS Šentjernej. Posebno zahvalo smo dolžni GD Mokro polje, tov. Kovačiču za besede slovesa ob odprtem grobu, osebju oddelka za intenzivno nego pri bolnišnici Novo mesto, dr. Kapšu, MPZ Orehovica in Šentjernej ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Slavka, sinova Bojan in Silvo z družinama. Stani in Tomaž ter ostalo sorodstvo Zakaj usoda posega tja, in ti da solze, osamljenost, kjer je najmanj zaželena? trpljenje, polno spominov. Vzame to, kar si imel najraje, ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati in stari ata ANTON GRMOVŠEK Veliki Videm 1 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju interenga oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ŽTPpostaja Ljubljana, gasilskim društvom, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Smrt se izliva v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri brat in stric TONE KALČIČ Orešje 22 (živel v Dvorski vasi) Vsem, ki ste ga imeli radi, se od njega poslovili in počastili njegov spomin, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sestra Minka z družino, brata Ivan in Lojze ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, skrbnega očeta in dedka, dobrega brata in tasta IVANA ŠPORARJA, lovskega čuvaja v pokoju, iz Občic 8 pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujemo, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja, DPO delovnim organizacijam, društvom, godbi ter govornikom in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš, naš dragi Ivo. ZAHVALA V 57. letu življenja, nam je kruta usoda iztrgala našega IVANA ŠOŠTARIČA \ iz Metlike, Šestova 4 Vsem, ki ste ga poznali, ga imeli radi, nam ob njegovi izgubi kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ter ga pospremili na zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala velja DO Komet, DO Mercator Metlika, PTT Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, sosedom, posebno Plutovim, za nesebično pomoč. Prisrčna hvala metliškim pevcem, Mirku Doklu za ganljivo Tišino ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi Trpljenje si prestal, v grobu boš zdaj mirno spal. Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te zares ljubili! ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA SINKOVIČA železniškega upokojenca iz Sotelskega 32, Krško se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja, govornikoma tov. Antonu Javoriču od KO ZZB NOV Brestanica in tov. Alojzu Planincu iz Curnovca, osebju železniške postaje Brestanica za vsestransko pomoč pokojniku in železniški godbi Zidani most ter dekanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: žena Erna, sin Slavko z družino, hčerki Ema in Mira z družinama, vnuki in sestra Mici z družino Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravit. Kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni, da smo te imeli. Ljubezen, delo in trpljenje, to tvoje je bilo življenje. Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj, v 54. letu starosti, nas je po težki in zahrbtni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak K JANKO MORAVEC BF ■«. ■ Učakovci 5, Vinica Ob nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in krajanom, posebno pa družinam Brozovič in Prokšelj, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter pljučnemu oddelku v Novem mestu, GG Črnomelj, lovskemu društvu Vinica, pevskemu zboru Lovske zveze Bela krajina. Iskrena zahvala govornikom pred domačo hišo in ob odprtem grobu — Vidervolu, Agniču in Žagarju, GD Učakovci, GA Gorenje Črnomelj, Varnost Novo mesto, župniku za opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Kazimir in hčerka Zalka z družinama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babi, sestra, teta in tašča FANI BOJANC roj. Rifelj iz Male Bučne vasi Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali toliko prelepega cvetja in našo drago mamo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Veliko zahvalo smo dolžni gospodu proštu Jožefu Lapu za pogoste obiske na domu med boleznijo, za ganljive besede slovesa in lepo opravljen obred. Najlepša hvala gospodu Jožefu Matetu in gospodu Cirilu Murnu za somaševanje in spremstvo, kapiteljskim pevcem pa za lepo petje v cerkvi in na pokopališču. Neizmerno smo hvaležni dr. Bogomiru Vodniku za tako požrtvovalno zdravljenje naše drage mame v času težke bolezni. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem TOZD Gozdarstvo Novo mesto, ŽTP Novo mesto, Novoteksu in Krki, tovarni zdravil, za tolikšno pozornost ob boleči izgubi. Naša zahvala tudi predstavniku krajevne skupnosti Bršljin za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj ih vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Za pokojno žalujejo: Vera, France, Tone z družinami, Mari in Jože z Marjeto,sestri Nežika in Rezika ter ostalo sorodstvo Novo mesto, Lorgues, 27. 4. 1987 V TFM TEDNU VA^ 7ANIM A tedenski koledar - kino - službo išče - službo dobi ^ stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -icm ICUI1U VHOLHmiVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 7. maja — Gizela Petek, 8. maja — Dan RK Sobota, 9. maja — Dan zmage "Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 11. maja — Žiga Torek, 12. maja— Pankracij Sreda, 13. maja — Servacij Četrtek, 14. maja — Bonifacij LUNINE MENE 13. maja ob 13.51 —ščip kino BREŽICE: 8. in 9. 5.ameriško-kan. triler Avtostopar. 10. in 11. 5. ameriški glasbeni film Upornik iz moje šole. Od 12. do 14. 5. ameriški kriminalni film 7majevo leto. ČRNOMELJ: 7. 5. ameriško- italijanski film Osamljeni obupanec. 8. službo dobi ZAPOSLIM (enega) KV monterja centralne kurjave in (enega) KV vodovodnega inštalaterja. Martin Jaz-binšek, Dalmatinova 5, Krško. (Pl7- 11-MO) OKREPČEVALNICA v Krškem sprejme v delovno razmerje mlado pridno dekle. Tel. (068) 72-224. (2920-SL-18) MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Samsko stanovanje preskrbljeno. Tel. (061) 446-195. (2571-SL-18) POTREBUJEM DELAVKO za »kafe bar« M Krško. Tel. (068) 33-044. (2825-SL-18) ZAPOSLIM DELAVCA v ključavničarski delavnici. Petrič, tel. 21-501. (2840-SL-18) ZAPOSLIM KV monterja centralne kurjave. (Tel. (068) 33-317. (2558-SL-18) stanovanja ZAKONSKI PAR brez otrok nujno išče stanovanje v Novem mestu ali najbližji okolici. Šifra »POMAGAJTE«. (2892-ST-18) MLADA DRUŽINA išče stanovanje ali sobo s kopalnico v bližini Novega mesta. Iskra Tenel, tel. 21-541 ali 21-542 int. 37. (2796-ST-18) V NOVEM MESTU NAJAMEM dvo ali enosobno stanovanje. Možnost predplačila. Tel. 22-906 int. 137, dopoldne. (2886-ST-18) motorna vozila FIAT 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Tisov, Pristava 4 (Podgrad), Novo mesto. (2887-MV-18> TOMOS 90 elektronik prodam. Malenšek, Lamutova 8, Novo mesto, tel. 22-146. (2891-MV-18) Z 128, letnik 1985, prodam. Franc Šega, Vrhe pri Dolžu 1, tel. 21-050, int. 48, dopoldne. (2881-MV-18) Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Glavan. Železno 1, Dobrnič. (2878-MV-18) Z 750, november 1979, prodam. Mirko Škarja. Hrastovica 20, Mokronog. (P18-10MO) Z 101 konfort, november 1979, prodam. Marjeta Martinčič, Stari trg lOa, Trebnje, tel. 44-359. (P18-11MO) ZASTAVO 101 GT (3 V), julij 1985, prodam. Tel. (068) 51-135. (2897-MV-18) GOLF DIESEL, letnik 1980, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (2896-MV-18) ZASTAVO 750, letnik 1980, plinsko napravo brez rezervoarja in črpalko za plin in oso vino, ki ima vgrajen diferencial za izdelavo manjše prikolice, prodam. Darko Knez, Hrastovica 18, Mokronog. (2903-MV-18) AMI 8, letnik 1975, prodam. Tomaž Robek, Družinska vas 25, Šmarješke Toplice. (2902-MV-18) in 10. 5. ameriški film Častni konzul. 10. 5. ameriški film Poslednja bojevnikova naloga. 12. 5. ameriški film Deset zapovedi — II. del. 14. 5.francoski film Operacija harpun. KRŠKO: 7. in 10. 5. domača komedija Žikova dinastija — II. del. 12. 5. francoski film Konvoj žena. 13. 5. (ob 16. uri) risanke in (ob 18.) ameriška komedija Fantovski večer. 14. 5. ameriška komedija Cena ljubezni. SEVNICA: 7.5. nemški erotični film Vroča dekleta. 8. in 9. 5. ameriški film Obračun v velikem mestu. 10. in 11. 5. ameriška komedija Nora invazija na Kalifornijo. 13. in 14. 5. slovenski mladinski film Čas brez pravljic. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. 5. filmsko gledališče — ameriški film — Otroci raj (ob 18. uri). Od 8. do 10.5. ameriški akcijski film Profe-sija komandos in 11. 5. (ob 20. uri) Profesija komandos. ETZ 250 z opremo prodam za 800.000 din. Tel. (068) 52-102 Bogomir. (2869-MV-18) 126 P, odlično ohranjen, prodam. Tel. 82-827 po 19. uri. (2870-MV-18) 126 P, letnik 1979, 48.000 km, ugodno prodam. Tel. 44-301 int. 33. (2871-MV-18) PRODAM ali zamenjam MINI 1000. letnik 1977. Tel. (068) 20-238. (2872-MV-18) R 18, letnik 1983, garažiran, prevoženih 16.400 km, prodam. Tel. (068) 26-051. (2873-MV-18) KOMBI IMV2200,furgon,prodam. Tel. 21-623. (2889-MV-18! ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, 26.500 km, prodam. Tel. 51-034po 14. uri. (2909-MV-18) DIANO,letnik 1977, obnovljeno, registrirano do decembra 1987, ugodno prodam. Tel. (068) 51-396. (2905-MV-18) ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Tel. 71-010int. 290, popoldne 33-726. (2915-MV-18) ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Tel. 79-683. (2913-MV-18) P 126, letnik 1980. prodam. Šoba, Ul. 11. novembra 30. Leskovec pri Krškem. (2916-MV-18) DIANO, letnik 1979, inrezervnedele prodam. Tel. 81-748 od 18. ure dalie (ček-MV-18) Prodani Z-850, letnik 80. Inforam-cije tel. 27-796. (P-18-16-MO) PRODAM R-4, letnik 1974,registracija do februarja 88, z rezervnimi deli in 6 gum. Štefan Križe, Občice 18 a Dol. Toplice. (P18-15MO) Zastavo 850 1. 82, prodam, tel. 51-036, Pero. (2854-MV-18) FIAT 126 P, dobro ohranjenvletnik 1980, prodam po ugodni ceni. Setina, Dol. Lakovnice 8, Novo mesto, popoldne. (2539-MV-18) GOLF JGL, 1981, rdeč, prodam. Resman, Mokronog 191. (2541-MV-18) 126 P, letnik 1980 prodam. Tel. 42-234. (2542-MV-18) ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano. prodam tudi po delih. Tel. 42-163. (2855-MV-18) Z 750, letnik 9/78. prodam. Mlinarič, Trdinova 3, Novo mesto. (2544-MV-18) MOTORNO KOLO avtomatik 3 MS, staro eno leto, računalnik Spect-rum, ojačevalec Elka 100 W — lesli prodam. Tel. (068) 43-776. (2549-MV-18) Z 750, letnik 1975, registrirano do aprila 1988. prodam. Franc Hrastar, Vrh pri Pahi 10, Otočec.(2551-MV-18) KARAMBOLIRANO Z 101 prodam. Tel. (068) 47-524 popoldne. (2552-MV-18) Z 750, letnik 1977, prodam. Franc Avguštin, Dol. Toplice 111. (2556-MV-18) ZASTAVO 750 prodam po delih. Janez Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. (2560-MV-18) APN6, leto star, prodam. Krnc, Stopiče 78. (2566-MV-18) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanlč. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis In EP), Zdenka Lindlč-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna Številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 3.400 din, na prvi ali zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije Ipd.4 .300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadaljnja beseda 170 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 Ir 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska p opaganda, mali oglasi In naročniški oddelek 24-006. Nenaročeni! rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Kukemberger, Dol. Ponikve37.(2866-MV-18) ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Tel. 23-204. (2853-MV-18) ZASTAVO 750, letnik 1979vregistri-rano do aprila 1988, prodam. Spendal, Biška vas 19, 68216 Mirna peč. (2854-MV-18) KADETT C, 1976, ohranjen, prodam. Prodam tudi star gramofon navijač. Kapele, Vrhje 20, tel. 68-494 (2529-MV-18) Z 750 SC, letnik 1980, nujno prodam zaradi odhoda v JLA. Martin Turk Dolž 2. (2538-MV-18) R 18, letnik 1984, 30.000 km, dodatno opremljen, prodam. Tel. (068) 20-302. (285 l-MV-18) R 4 TLS v odličnem stanju, letnik 1979. registriran do februarja 1988, prodam. Tel. 72-474 popoldne. (2570-MV-18) Z 750, obnovljeno, prodam po ugodni ceni. Jože Gradišar, Dol. Sušice 25. Dolenjske Toplice. (2573-MV-17) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. (068) 24-383 po 15. uri. (2574-MV-18) 126 P, karamboliran, letnik 1978, ter štiri ovce in ovna prodam. Stane Grubar, Dol. Stara vas 47, Šentjernej. (2814-MV-18) JUG0 45,letnik 1982, registriran do 24. 4. 1988, prodam. Informacije v četrtek in petek od 15. do 19. ure. Ivan Bobnar, Zbure 46, Šmarješke Toplice. (2815-MV-18) ZASTAVO 750, letnik 1982, ugodno prodam. Tel. 42-453. (2816-MV-18) R 4, letnik 1976, prodam. Tel. 26-935. (2818-MV-18) Z 750, letnik 1977, prodam. Jože Makovec, Dol. Dole 15, Škocjan. (2820-MV-18) PONY EKSPRES, preurejen, prodam. Gačnik, tel. 27-301. (2808-MV-18) TOMOS 14 M, skoraj nov, prodam po zelo ugodni ceni. Boris Zupančič, Srebrniče 14, Novo mesto. (2809-MV-18) LADO 1200, karambolirano, staro tri mesece, prodam. Dare Drenšek. Dolnji Kot 12, Dvor pri Žužemberku. (2798-MV-18) Z 750, letnik 1980, prevoženih 37.000 km. dobro ohranjeno, in pianino Petrof prodam. Tel. (068) 25-600 ali 27-242. (2799-MV-18) FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Junc, Otočec 101. (2801-MV-18) ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, v dobrem stanju, prodam. Tel. (068) 56-032. (2802-MV-18) R 4, starejši letnik, prodam. Tel. 25-491. (2792-MV-18) PRODAM nov tori cros CE 38 SM. Zdravko Kaplan, Pristavica 5,Šentjernej. (2793-MV-18) 126 P prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. (2790-MV-18) 126 P, letnik 1980/9. mesec, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas, Mirna peč. (2783-MV-18) Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 43-812. (2786-MV-18) Z 750 LE, letnik 1985,prodam. Martina Luštek, Ždinja vas 34. (2787-MV-18) JUGO 55, letnik 1985, prevoženih 11.000 km, prodam. Tel. 75-888. Martin Žibert, Mali Podlog 20. (2822-MV-18) Z 750 S, letnik 1978, prodam. Ivan Granda, Dobrava 26, Škocjan. (2824-MV-18) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Uc-man, Črmošnjice 48, Stopiče. (2827-MV-18) OPEL KADET KARAVAN, letnik 1972, registriran do decembra 1987, prodam. Alojz Kirn, Dobravica 15. Šentjernej, tel. 42-532. (2828-MV-18) Z 101, obnovljeno, registrirano, letnik 1978, prodam. Tel. 42-086. (2831-MV-18) MOPED 15 SLC, kot nov, motorno žago Partner in molzni stroj prodam. Rožman, tel. 57-739. (2833-MV-18) ZASTAVO 750 LE, 850, motor BT 50, športno kolo Maraton, tekmovalno kolo Pinarelo-59 prodam. Alojz Može, Srebrniče 4 a. (2835-MV-18) ZASTAVO 850, letnik 1981. prodam. Tel. 65-254 od 10. do 14. ure. (2836-MV-18) ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Alojz Jaklič, Dolnji Kot 5, Dvor pri Žužemberku, od 15. ure dalje. (2839-MV-18) Z 101 C, letnik 1979, november, .61.000 km, prodam. Ogled v četrtek po 16. uri. Macedoni, Šmarjeta 11, Šmarješke Toplice. (2841-MV-18) Z 101, letnik 1977. registrirano do oktobra 1988, prodam. Marija Stefanovič. Jerebova 16 a. Novo mesto, tel. 23-152. (2864-MV-I8) FIAT 750, letnik 1984, in VW. letnik 1974, prodam. Bobnar, Mirna peč 165, novo naselje. (2865-MV-18) 126 P, letnik 1979, prodam. Ljubo Skupek, Levstikova 5, Novo mesto. (2846-MV-18) ŠKODO 110 LS, letnik 1976, dobro ohranjeno, in 126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 21-134, int. 24. dopoldne. (2847-MV-18) Z 750, letnik 1979, obnovljeno, prodam. Benčina, Šentjernej, tel. 42-094. (2848-MV-18) ZASTAVO 101,letnik 1975, registrirano do aprila 1988, prodam. Cegelni-ca 29. (2850-MV-18) novo mesto giODtOUr ® 25-125, 25-789 lzšel katalo9 POLETJE 87 prodam HRASTOVE plohe debeline 5 cm prodam. Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče. (2537-PR-18) SPALNICO »NATAŠA«, staro 2 leti, prodam. Telefon (068-26-239). (2545-PR-18) KRAVO FRIZI JKO, mlado, s teletom prodam. Mrvar, Gotnavas 12, Novo mesto. (2548-PR-18) SENO prodam po 45din kg. Telefon 49-198, Janez Ziherl, Slepšek 8, Mokronog. (2554-PR-18) LESEN hram (brunarico) 10 x 5 m, dobro ohranjen, prodam. Grahek Anton Otovec 3, Črnomelj. (25595-PR-18) UGODNO prodam hladilnik Gorenje (170 I), star 7 let. Informacije na telefon 24-442 od 19. do 20. ure. (2559-PR-18) KOMBINIRAN HLADILNIK prodam. Čančar, Kotarjeva cesta 4, Šentjernej. (2563-PR-18) DELE zadyano in odlično ohranjen pony expres prodam. Telefon 068—21-506. (2575-PR-18) NOVE AŽ panje (10-satnik)domače izdelave prodam. Kotnik, Jezero 3/A. Trebnje, po 14. uri. (2834-PR-18) DIRKAČI, POZOR! Tri leta staro žrebico, angleški kasač s pedigrejem, vozno, in sedem let staro kobilo z žrebetom zaradi bolezni prodam. Tone Golenko Goriška vas 4, Škocjan (2843-PR-18) KRAVO (drugo telitev) prodam. Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč. (2844-PR-18) MANJŠE športno kolo, zadnja stekla za 126 P in preproge za Golfa prodam. Telefon 23-355. (2849-PR-18) OBNOVLJEN kozolec prodam. Cvibeh 8, Žužemberk. (2853-PR-18) KOŠNJO sena prodam. Marija Šinkovec, Potok 5, Straža. (2806-PR-18) UGODNO prodam malo rabljen pralni stroj Gorenje PS 103. Jože Judež, Vel. Cikava 12. (2795-PR-18) UGODNO PRODAM malo rabljen kavč, 2 fotelja in preprogo. Hrovat, Šmihelska cesta 20, Novo mesto. (2797-PR-18) BREJO kravo prodam. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2. (2782-PR-18) ZA NSU 1000-1200 prodam nove gume 155/13, rezervne dele, avtoradio. Zagorc, Šmarjeta 63/a. (2784-PR-18) TROSED Z DVEMA foteljema prodam. Na Obrh 10, Metlika. (2785-PR-18) SEDEŽNO garnituro, otroški voziček in jogi za otroško posteljico prodam. Telefon 26-802. (ček-PR-18) BARVNI TV Gorenje prodam. Starič, Ljubljanska 15, telefon 20-421. (ček-PR-18) UNIVERZALNO gradbeno dvigalo prodam. Telefon 88-109.(2823-PR-18) LEPEGA plemenskega ovna in ovco prodam. Informacije po telefonu 27-158. (2832-PR-18) BREJO KRAVO prodam, Franc Zorn, Potoki 1, Semič. (ček-PR-18) GUME 9,00-20 s platiščem vred prodam. Informacije 56-283 od 18. — 19 ure. (2535-PR-18) NOV kombiniran štedilnik prodam. Telefon 27-183. (2536-PR-18) AGREGAT 1,5 KW, avto gume 175-70-13 na platišču in avtoradio prodam. Koštiaiova 40, Novo mesto. (2857-PR-18) JEDILNI KROMPIR prodam po ugodni ceni. Florjan Lužar, Mirna peč 39. (2860-PR-18) PRODAM DRVA (cerove in gaber 30 m'), ličkalnik za koruzo, rabljen eno sezono, in 8 m3 napol suhe hrastove plohe ter 8 m2 5 + 8 cm. Tel. 22-408 po 15. uri. (2862-PR-18) LOVSKO PUŠKO, dvocevko, novejšo, kal. 16, ugodno prodam. Tel. (068) 28-023. (2867-PR-18) BIFE PRIKOLICO ADRIA 450 K zelo ugodno prodam. Maks Štubljar, Črmošnjice l/a, Semič. (2868-PR-18) NEMŠKO DETELJO na rastilu — vse košnje ter seno in otavo, tudi na rastilu, in 2000 kg suhega sena prodam. Bakšič, Koroška vas 4. (P18-6MO) KRAVO in tomos APN 4 prodam. Papež, Dainji vrh 24, Novo mesto. (2875-PR-18) ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 plošče) in dodatni plinski (2 plošči) poceni prodam. Štirn, Koštiaiova 16, tel. 25-626. (P18-9MO) ČRNO BELI TVsprejemnik ugodno prodam. Tel. 24-171. (P18-9MO) MINI TELEVIZOR (36 x 36), rabljen, poceni prodam. Tel. 21-040 int. 348 dopoldne. (2883-PR-18) PLINSKO NAPRAVO za osebni’ avto, rabljeno, poceni prodam. Tel. 21- 040, int. 348, dopoldne. (2883-PR-18) CIRKULAR IN OTROŠKO POSTELJICO prodam. Tel.,(068) 24-234. (P18-8MO) ALUMINIJASTA PLATIŠČA (mere 6313-simca, BMW) prodam. Tel. 25-115. (2885-PR-18) SPALNICO, v dobrem stanju, prodam. Tel. (068)60-001. (P18-7MO) OSTREŠJE HIŠE, plohe ter hrast prodam. Rus, Meniška vas 32, Dolenjske Toplice. (2888-PR-18) PRODAM diesel motor ARAN, 14 KM, primeren za pogon žage, mlatilnice in podobno. Informacije: Marija Gorenc, Ržišče 1, Kostanjevica na Krki, ali na telefon (068) 24-291 med 19. in 20. uro. (2890-PR-18) KVALITETNO VINO (400 litrov belo) prodam. Tel. 26-885 od 15. ure dalje. (2895-PR-18) AVTORADIO SHARP z zvočniki (2 x 50 W) in prenosni kasetofon ABA prodam. Tel. 56-270 po 20. uri. (2899-PR-18) ADRIA prikolico, TIP 360, s predšotorom prodam. Tel. 56-759. (2908-PR-18) Šivalni stroj SINGER prodam za 22 M. Tel. (061) 223-838 dopoldne ali (061) 266-940 popoldne. (2910-PR-18) SALONIT PLOŠČE, kaštelanke, nove, 670 kom., ugodno prodam. Tel. (068) 69-522 od 6. do 14. ure. (2917-PR-18) PRODAM star radijski sprejemnik in štedilnik na trdo gorivo. Tel. 47-124 (P18-14MO) PRODAM mizarsko kombinirko na šest operacij in poravnalko. Telefon: (068)82-345. (P18-17MO) PRODAM koncertni klavir Petrof. Telefon: (068) 82-345. (P18-17MO) kmetijski stroji PRODAM bočni kosilnici za fer-gusona 539 in za dojca. Tel. 56-747. (2565-KS-18) UGODNO prodam koso za TV. Rukše, Hrušica 28, Novo mesto. (2566-KS-18) FREZO, malo, s prikolico prodam. Viktor Koncilja, Dvor 62. (2845-KS-18) TRAKTOR ZETOR na štirikolesni pogon prodam ali menjam za lažjega ter triustno diatonično harmoniko CFB ali zamenjam B, Es, As. Darko Štojs, Sela 14, Raka. (2842-KS-18) TRAKTOR same delfino, 32 KM, prodam ali zamenjam za dvopogonski traktor, lahko zgibni. Franc Sterk, Hrastulje 7, Škocjan. (2838-KS-18) NAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 17 m3, prodam. Kastelic, Biška vas 40, Mirna peč. (2830-KS-18) KOSILNICO BCS, diesel, prodam. Franc Regina, Vel. Cerovec 28. (2829-KS-18) TRAKTOR PASQUALI, 18 KS, s plugom in grabljami prodam. Stane Staniša, Konec 12 pri Podgradu. (2821-KS-18) PRODAM pluge slavonac. Anton Kralj, Boršt 10, 68332 Gradac. (2811-KS-18) SAMONAKLADALKO POTIN-GER karavan, 30 m3, prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. (2781-KS-18) TRAKTOR CARRARO, 32 KM, s kabino in koso, odlično ohranjeno, podoben same 32, prodam. Tel. 56-669 zvečer. (2789-KS-18) FREZO, 14 KM, diesel, z obračalnim plugom poceni prodam. Marjan Konda, Gor. Suhadol 25, Brusnice. (2803-KS-18) PRODAM dieselski motor za kosilnico in avto R 4, letnik 1982. Butalin, Ob Težki vodi 32, tel. 27-679. (2807-KS-18) MOTOKULTIVATOR BERTOLi-NI, 14 KM, diesel, s priključki prodam. Mikolan, Stopiče 38. (2813-KS-18) TRAKTOR FIAT 311 R, generalno urejen, prodam. Dragutin Badovinac, Magovci 18, Kašt. (2576-KS-18) TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso prodam. Tel. (068) 57-741. (2861-KS-18) TRAKTORSKO KOSILNICO IMT prodam. Lukšič, Dol. Straža 81, Straža. (2859-KS-18) PRODAM gumi voz nosilnost 31, v dobrem stanju. Jože Krevs, Češnice 7, Mirna peč. (2858-KS-18) TRAKTOR TV 522 v odličnem stanju, s petimi priključki, prodam po ugodni ceni. Koštiaiova 40, Novo mesto. (2857-KS-18) PRODAM kabino za traktor IMT 39 ali IMT 33, popolnoma novo. Franc Godec, Kompolje 22, 68294 Boštanj, ali tel. 82-917. (P17-2MO) TRAKTOR KRAMER, 15 KM, s koso prodam. Pavlič, Gor. Ma-harovec, Šentjernej. (2906-KS-18) TORPEDO DEUTZ 6006, 60 ur, prodam. Jože Naroglav, Rožno 24, Brestanica. (2914-KS-18) TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, in gumi voz prodam. Tel. 56-174.(2553-KS-18) TRAKTOR IMT 585, s plugom in frezo, prodam ali menjam za osebni avto ali kombi. Tel. (068) 77-055 Butkovič. (2918-KS-18) FREZO HOLDER, 15 KM, s prikolico, plugom, branami, kultivatorjem in okopačem prodam. Tel. (068) 72-784. (P18-12MO) kupim RENAULT 18 ali golf, star do dveh let, kupim. Ponudbe na tel. (068) 24-628, int. 28, v dopoldanskem času. (2562-PR-18) TRAKTORSKE gume 8-32 AS kupim. Tel. (068) 24-226. (28U-KU-18) MEŠALEC za beton kupim. Gošin, Potov vrh 28, tel. 26-487. (2837-KU-18) posest PARCELO, delno vinograd, delno sadovnjak z zidanico,' na Malem Vinjem vrhu prodam. Informacije na telefon 84-022. (2856-PO-18) DOMAČIJO v Bezgovici pri Osilnici, občina Kočevje, prodam. Tel. (061) 852-043. (pol-PO-18) PRODAM travnik, 54 a, nad Gor. Karteljevim (Vejer) ali pa samo košnjo in kravo za zakol. Alojz Kranjčič, Hmeljčič 20, Mirna peč. (2863-PO-18) POD GORJANCI prodam gozdove, njive za vinograd, ali vikend. En kostanjev gozd je pri Malem Cerovcu, primeren za okolje Stopič. (2569-PO-18) V NOVEM MESTU, Partizanska 3, prodam pol hiše. Ogled popoldne, Zupančič. (2540-PO-18) DVE NJIVI in vrt v Vel. Brusnicah prodam. Tel. (068) 25-887. (2561-PO-18) PRODAM vrt (parcelo) s kletjo za stanovanjsko hišo v bližini Črnomlja (18 a). Tel. 51-777. (2879-PO-18) NJIVO IN TRAVNIK (5800 m2) na sončni legi, primerno tudi za vikend, na Blanci prodam. Tel. (062) 301-247. (2901-PO-I8) razno INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za 3. letnikdružboslovnegimnazijenu-jno iščem. Tel. (068) 23-610 dopoldne in (068) 28-035 popoldne. UPOKOJENEČ išče upokojenko da bi mu gospodinjila. Ponudba pod šifro »Dolenjska«. (P15-11MO) V NAJEM dajem košnjo travnika na ravninskem delu v izmeri l,4havNem-ški vas pri Trebnjem. Tel. (068) 26-078 ali (068) 44-763 od 15. do 20. ure dalje. (2578-RA-18) preklici RU DOLF ŠENI CA, Prapreče 6, preklicujem vsako vožnjo ali vleko lesa izven glavne poti po moji gozdni parceli št. 1995 pri Mraševu. V moji. odsotnosti nadzor opravlja pooblaščeni tov. Franc Krašovec iz Prapreč 15. Vsakogar, ki tega ne bo upošteval, bom sodno preganjal. (2884-PK-18) FRANC ŠTEFANIČ, Bereča vas 20, strogo prepovedujem vsako vožnjo in obračanje s traktorjem po moji njivi pri Dolih. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal (2805-PK-18) Prepovedujem hojo in vožnjo prek parcele št. 4187/7 na Uršnih selih. Kdor prepovedi ne bo upošteval, bom zoper njega uvedla sodni postopek. M. Kapler-Volk, Uršna sela 116. (2800-PK-18) Marija Zoran, Šmarješke Toplice 8, prepovedujem Pavliču iz Kronovega hojo in vožnjo s frezo po stezi v vinogradu v Grčevju. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (2794-PK-18) OPOZARJAM Kristino Turk iz Sel 5 pri Zajčjem vrhu, naj neha govoriti lažnjive in žaljive besede zoper Ano Mirtič iz Sel 9 pri Zajčjem vrhu, sicer jo bom sodno preganjala. (2780-PK-18) GOLOB, Regrča vas 49, opozarja Ljudmilo in Miho Grila, Regrča vas 47, in vsakogar, da ne ustavljajo in obračajo na parceli št. 527/2. Vse posledice bo nosil kršitelj. (2532-PK-18) JOŽE STEPAN, Ravnace 13, prepovedujem vsakršno škodo, vožnjo in hojo po mojih parcelah v Ravnacih in Dragomlji vasi. Posebno opozarjam za parcelni št. 3932/1 in 3932/2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (2543-PK-18) IVAN RAVNIČ, Marjana Kozine52, Novov mesto, opozarjam ANTONA KRAŠEVCA, Vel. Brusnice, naj v 15 dneh odstrani del vinograda s parcele št. 533 na Kavceh. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. (2876-PK-18) čestitke 6. maja bo praznovala 88. rojstni dan naša draga mama MARJJA LAVRIČ iz Gabra pri Semiču 16. Želimo ji še veliko zdravih let in ji iskreno čestitamo. Vsi njeni. (P18-2MO) DRAGEMU atu Ladu Kovaču, gostilničarju z Dvora, za njegov 75. rojstni dan želijo vse najlepše, največ pa zdravja, žena Alojzija, vnukinja Brigita, sinova Vlado in Jože, hčerke Jožica Milena in Slavka z družinami. (2572-ČS-18) TE DNI praznujejo rojstni dan Rafko, Jožica in Aleš Borin iz Trebnje-ga. Rimska 14. Še na mnoga srečna in zdrava leta jim željtaočka in mamika. (2810-ČS-18) 8. MAJA bo praznovala naša draga žena, mama in stara mama Kristina Bartol iz Kettejevega drevoreda 49 v Novem mestu svoj 56. rojstni dan. Ob njenem rojstnem dnevu in odhodu v pokoj ji želimo veliko zdravja in sreče ter da bi še dolgo bila med nami — mož Franc, hčerke Fani in Joži združinama in sin Franci z Vesno. (ček-ČS-18) PRVEGA maja je praznoval 50. rojstni dan dragi mož, oče in sin Jože Lavrič iz Starih žag. Ob dvojnem prazniku mu iskreno čestitajo žena Olga, sinova Srečko in Jože ter mama Božena. (ČS-18) KRISTINI JURGETZ iz Diisseldor-fa v Nemčiji za rojstni dan veliko zdravja,sreče ter da bi se vedno srečno vračala domov — želijo ata, mama, sestri Nada in Stanka z družinama. Ostalim lep pozdrav. (P18-6MOjČS-18) Dragi mami ANČKI ŠTIMPFEL iz Žalovič 37 pri Šmarjeti želijo za njen 80. rojstni dan mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva njeni otroci Korel, Vili, Rudi, Franci, Ani in Milka z družinami. Štirinajst vnukov in deset pravnukov pa ji pošilja 80 poljubčkov. (P17-3MO) obvestila PREVIJANJE naprav in popravilo gospodinjskih aparatov. Tel. 7R-477 popoldan. (2826-OB-18) TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (OH) 321-637 do 10h. (OB-18) GOSPODINJE! Za specializirano popravile in generalno menjavo stare izolacije na vseh vrstah zamrzovalnih skrinj in omai (ki točijo, ledenijo, rosijo] se vam priporoča VIKTOR PAJEK, servis za izolacije, Ptujska c. 89, Maribor, tel, 062/413-606. Dve leti garancije! 14 DOLEMJSJfJ UST mmm Lepo je bilo življenje, a hujše bi bilo trpljenje. ZAHVALA Tiho je v 84. letu zaspal naš dragi mož, oče, stric in stari oče JOŽE KOS iz Birne vasi 5, Šent janž, mizarski mojster v pokoju, borec V. prekomorske brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjem trenutku sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo borcem V. PB in organizaciji ZB, govornikoma za ganljive besede, pevcem iz Brestanice, gospodu dekanu Zorku iz Vidma in gospodu župniku za lepo opravljeni obred, nosilcem praporov, sosedoma Tonetu in Idi iz Florjanske. Vsem, ki tu niste imenovani in ste se poslovili od pokojnika in ga spremljali na njegovi zadnji poti, prav tako prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje, dragi ata, tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil ata, stari ata in stric BLAŽ KONCILJA iz Vrbovca pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali z vso požrtvovalnostjo, še posebej Julki in Jožici Pekoljevi, Slavki Zoran in Mileni Smolič. Globoka zahvala dr. Vilfanovi in dr. Humarju ter pljučnemu oddelku bolnice v Novem mestu za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru iz Dobrniča. Hvala vsem, ki ste se od našega ata zadnjič poslovili in izrekli sožalje, enako tudi vsem darovalcem cvetja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Lado, hčerke Anica, Slavka in Jožica z družinami Pa tvoj pepel naj tihi mir pokriva, objema te mladika večno živa. Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, srce bo tvoja struna mila mu budila! ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 50. letu zapustila naša draga SLAVKA ZUPANČIČ roj. Colarič učiteljica iz Regerče vasi Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ji v težkih trenutkih stali ob strani in jo bodrili, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, še posebej dr. Bošnjaku. Hvala za številno spremstvo mb'zadnji poti in darpv^pe ven,cq jpjCMstje^ki ga je imela tako zelo rada. Prav posebej se zahvaljujemo osnovni šoli Milke Sobar-Nataše zaorgapizacijo pogreba in ganljive poslovilne besede ter pionirskemu pevskemu zborufhvalasdšdkjetnižiučiteljišča za cvetje in besede slovesa, gasilskemu pevskemu zboru iz Šmihela, govorniku krajevrtč skupnosti in sosedom. Šeenkrat vsem in vsakemu posebej hvala za izrečeno sožalje in številno udeležbo na pogrebu. Žalujoči: vsi njeni m ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric in svak JOŽE DRGANC - , !‘I* ' l/OivijjrnliKI .«• z Mirne 71 *()tv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala govorniku Janezu Baniču za ganljive besede slovesa, HP Kolinski z Mirne za organizacijo pogreba, kolektivu Temeljnega sodišča v Novem mestu, enoti Trebnje, Solidarnosti Reka in moškemu pevskemu zboru Svoboda Mirna za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo Geli Kupljenik-Puček z Mirne za njeno nesebično pomoč, dr. Steklasovi, dr. Furlanovi in celotnemu zdravstvenemu osebju dializnega in internega oddelka III. nadstropje Splošne bolnišnice Novo mesto za njihov trud in Zdravstvenemu domu — reševalni postaji Trebnje ter gospodu dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Ksenija z Mirom, sestra Anica z možem in brat Ivan z družino Mirna, Reka, Cikava pri Grosupljem, dne 20. 4. 1987 Ni več trpljenja, ni bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega brata in strica METODA POČRVINA iz Jurke vasi 10 borca Cankarjeve brigade se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se OOS Novoles-TOZD Žaga, ZB Straža, dobrim sosedom za pomoč, govornikoma za besede slovesa in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! . . Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 60. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, boter brat in stric FRANC BUČAR iz Vrbovc pri Šentjerneju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje, kolektivu Kremen, cerkvenemu zboru, nosilcu prapora, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš ata, stari ata, praded in stric KAREL SMOLIČ Vrhtrebnje 7 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi DO Novoteks in DO TRIMO, gospodu župniku za tako lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na rožna tla in zajokala, ker te ni. 7. maja mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak ALBIN ŽALEC iz Zapudje 6 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu nosite cvetje in prižigate svečke. VSI NJEGOVI ZAHVALA V81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, bratin tast LEOPOLD ŠAŠEK z Gor. Pake 1 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam vsestransko pomagali ob smrti pokojnega, z nami sočustvovali, podarili vence in cvetje ter pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, gospodu župniku iz Semiča, gospodu kaplanu izČrnomlja, delovnim organizacijam, sodelavcem. Gasilskemu društvu Petrova vas in govornikoma. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi M ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dobri mož, oče in brat JANEZ OGRINEC Vel. Poljane 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala podjetju IMV, Iskri Kostanjevica in Sodišču združenega dela v Ljubljani. Vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ko bi solza mrtve obudila, ne bi tebe dragi črna zemlja krila. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric STARIHA FRANC Drašiči 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali v bolezni in zdravijjkppj zdravstvenega doma Metlika. Posebna zahvala velja sosedom za požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se vsem številnim prijateljem za izrečena sožalja, gasilcem GD Drašiči za izvedbo pogreba, govornikoma za ganljive besede, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za mile pesmi, zlasti pa vsem, ki ste spoštovali pokojnikovo zadnjo željo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Stanka, otroci Tinca, Ivan, Tine, Franc, Stanka, Anica in Jože, sestra Rezka, brata Ivan in Stane, vsi našteti z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga JELA BADOVINAC Gabretova mama iz Metlike, CBE 20 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovanje vencev in cvetja ter za vso pomoč ob smrti naše drage mame, dr. Mlačkuza zdravljenje včasu bolezni,govornici in govorniku za čustvene poslovilne besede, metliški godbi za zaigrane žalostinke ter župnikoma za lepo opravljen poslovilni obred. Vsem in vsakomur še enkrat hvala! Žalujoči: sin Gabre, hčerke Mara, Jela, Milka, Gelčka in Dragica z družinami, sestra Marija, brat Jure z družinami in ostalo številno sorodstvo Zapustila sta nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil Nenadna smrt vaju je iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer bosta vedno živela. Žalostni smo, ker vaju ni več med nami, a ponosni, ker smo vaju imeli. V SPOMIN 3. in 8. maja bo miniložalostnoleto,odkar sta nas za vedno zapustila naša draga in dobra starša ANTON in MARIJA SINTIČ X Oštrea pri Kostanjevici' ,0£f Asgsqo'<{e: !9,0I3-££ Vsem, ki seju spominjate ter prižiga te sveče in krasite grob, najlepša hvala! ' ‘r i '■ t Jtti bo'SV.f-fSfr Vsi njega« !b£> alvtpov« - 'Ti/iJ -Gdesm ovntd .fcijtfcgvS , M I I i S S 5 * 5 * * * * * s A * % S * s 5 ■ •% i •> H S A % S s v * A A s * s s * * s A s te BOJAN S 35 leti je Bojan Fink daleč najmlajši med 19 letošnjimi dobitniki republiškega zlatega priznanja OF, kar pa seveda ne pomeni, da priznanje ni prišlo v prave roke. V uradni obrazložitvi med drugim piše, da je bil Bojan med tistimi mladimi, ki so oblikovali spremembe v načinu delovanja mladinske organizacije, da je izkoreninjalforumsko delo in uveljavljal ZSMS kot najširšo fronto mladih ljudi, kar je bila tudi osnovna opredelitev 11. kongresa ZSMS v Novem mestu. Za Bojanom je kar bogata in najrazličnejših izkušenj polna profesionalna in neprofesionalna politična kariera. Bil je predsednik novomeške mladine, član predsedstva zvezne konference ZSMJ, podpredsednik republiške konference ZSMS, pa s posebnim veseljem predsednik sveta Zveze pionirjev itd. Začelo se je že zgodaj, že v prvi službi v Novolesu, pa potem v Labodu. Družbenopolitično dogajanje ga je vseskozi zanimalo bolj kot sicer večino, nekajkrat se je oglasi! na raznih sestankih, aktivisti so ga »opazili«in potem kar ni bito več poti nazaj. Pa se je vse to splačalo? Bojan pravi, da je razvoj pač treba ocenjevati na daljši rok. Če gledaš s stališča mladih, misliš, da ni ovir za spremembe, vpraksipajepotem potrebno veliko kompromisov. »Se vedno mislim, da bi moralo biti v politiki manj kompromisov, da bi morali stvari bolj revolucionarno zastavljati in vztrajati na njih. Potem bi bito tudi več zaupanja ljudi in uspehov,« razmišlja Bojan. »Če gledam na delo v mladinski organizaciji, se je seveda ogromno spremenilo, pa ne prav po moji zaslugi. Pač je prišla skupaj generacija enako mislečih, ki je videla, da klasična organizacija ni zanimiva, da je alternativa (izraz ni posrečen) dejstvo in da je to treba sprejeti.« Bojan Fink je zelo kritičen do možnos ti uveljavljanja mladih in znanja v naši družbi. Žalostno je, pravi, da se moraš pri nas postarati, da kam prilezeš, da bolj kot znanje cenimo starost, da ni zdrave konkurence, da se ni treba kot v razvitejših družbah Vsakodnevno vsakomur dokazovati z delom. Kritičen je do šolskega sistema, ki ubija kreativnost, ne daje možnost razvijanja, ne pusti znanju, da se sprosti. Tega pa je veliko. Otroci rastejo 5 televizijo, računalniki, zgodaj začno razmišljati in vidijo razkorake med tistim, kar slišijo v šoli in tistim, kar vidijo in srečujejo v vsakdanjem življenju. Bojan je kot predsednik skupščine sisa močno zaznamoval tudi dogajanje na novomeškem stanovanjskem področju v zadnjih letih. Tudi za to pravi, daje sreča, da se je dobi! team, ki seje dobro ujel, da Pa bi bili rezultati lahko še večji, če ne bi bilo treba premnogih šele učiti abecede. Pa tudi sistem ni pravilen na tem področju. Stvari, o katerih govori že 10, 15 let, hočejo drugi videti šele sedaj, pa zakonske spremembe, ki jih je na pretek, kljub temu še prinašajo škodo. Sicer pa je Bojan trenutno zasebni trgovec. Ko je po zapuščanju profesionalne politike iskal zaposlitev, ni imel prave sreče pa je bila ta trgovina nekakšen izhod v sili, čeprav poti. nazaj sedaj ni, ker je trgovina obremenjena s krediti. Po nekaj tednih je trgovino iz živilske spremeni! v butik s pretežno ponudbo oblačil iz jeansa. »Z živili ni bilo zaslužka, 4 mesece smo živeli z ženino plačo, ljudje pa mislijo vse mogoče,« pravi Bojan, sicer trgovec po poklicu in s končano enoletno politično šolo. To, da ni doštudiral, ga zelo muči, a takrat pač ni imel možnosti. Politično aktiven ostaja še naprej, čeprav politično delo zahteva žrtve. Z. LINDIČ-DRAGAS 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 !\ 4 J: 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 :\ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 Zloženka o čistoči v straniščih Nova spodbuda RK Očistimo svojo sramoto — sanitarije. O tem, kako bomo to naredili, svetuje med drugim zloženka »Kako čistimo sanitarije«, ki jo bo izdal Rdeči križ Slovenije. Pri umivalnikih in školjkah — ocenjevati jih moramo enako kot krožnike, saj so iz podobnega materiala — je pomembno, da odstranimo tudi najtrdovratnejši kamen in drugo umazanijo. O čistilnih sredstvih bo precej nasvetov v omenjeni zloženki, sami pa se bodo morali čistilci javnih in skupnih stranišč odločiti, kako pogosto jih bodo uporabljali. Čiščenje javna stranišča sicer veliko izboljša, vendar v njih še ostajajo pomanjkljivosti. V straniščih velikokrat manjkajo kljuke za plašč in torbico, posoda za odpadke, ki se odpira z nogo, ipd. Zakaj ne gradimo stranišč za počep? So bolj zdrava, lažje jih je čistiti, mogoče pa jih je tudi estetsko urediti. Pot k čistejšim javnim in skupnim straniščem moramo začeti z vzgojo v družini in jo nadaljevati v vrtcih in šolah vseh stopenj. Tako naj bi sodelovali v izobraževalnih procesih predavatelji higienskega minimuma, sanitarni strokovnjaki, medicinske sestre, učitelji gospodinjstva. Organizacije združenega dela naj bi pripravile tečaje in praktične prikaze za svoje čistilce. O vsem tem bo dalo strokovne napotke v svojem biltenu Društvo učiteljev gospodinjst- va- X G. Š. Leto 1945 v Kostanjevici Prva klapa novega celovečernega filma Živela svoboda je padla v Kostanjevici na Krki — Komedija PRODAJNI SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — Društvo gojiteljev malih živali bo priredilo v nedeljo, 10. maja, od 9. do 12. ure pred športno dvorano v Novem mestu prodajni sejem. Vabljeni! RIBICI! Ribiška družina Novo mesto priredi družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem: • za pionirje in mladince v soboto, 16. maja, na Težki vodi. Zborno mesto ob 7. uri na parkirišču ob izlivu Težke vode. Prijave sprejemajo do 15. maja 1987, • za člane in članice v nedeljo, 7. junija, na Krki v Kronovem. Zborno mesto ob 6.30 uri pri gostilni Prešeren. Prijave sprejemajo do 4. junija 1987. Prijavite se lahko po telefonu 21-251 ali osebno v pisarni RD Novo mesto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku o športnem ribolovu, vse ostaleinformacijedobiteob prijavi. Zdaj pa po gobe! Veliko zanimanje za gobarjenje na Kočevskem KOČEVJE — Približuje se glavna gobarska sezona. V Kočevjude-luje Gobarska družina od septembra 1985. Ob ustanovitvi je imela 11 članov, danes pa jih ima 93. Njen predsednik je inž. Dušan Oražem. »Največ zaslug za ustanovitev društva ima Matija Cetinski, kije zbiral gobarje, pripravil nekaj manjših razstav in dal pobudo za ustanovitev gobarske družine, katere tajnik je zdaj,« je povedal za uvod predsednik Dušan Oražem. V letu in pol je gobarska družina organizirala za člane več predavanj in determinacij (razpoznanj) gob, zelo uspel poučni gobarski izlet in ob lanskem občinskem prazniku gobarsko razstavo. Gobarska družina izredno uspešno sodeluje z mladimi, predvsem še z dijaki srednje šole, s katerimi organizirajo srednješolski naravoslovni dan pa tudi mikroskopiranje in kemično analizo gob. J. P. H-1* Dušan Oražem Osamosvojitev diabetikov Ribničanje imajo zdaj svoje društvo, prej pa so imeli skupnega s kočevskimi sladkornimi bolniki RIBNICA — V Ribnici so pred kratkim ustanovili Društvo diabetikov. Prej so bili sladkorni bolniki z območja občine Ribnica vključeni v kočevsko • Moč rublja leži v kopejki. (Ruski pregovor) • Bolje je z modrim jokati kot z norcem peti. (Slovenski pregovor) • Prestrašeni je napol premagan. (Suvorov) '* • Večina Ijutji bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije. (Longfellovv) • Um išče, srce najde. (Sand) Ivan Gradič: »Predlog za odprtje diabetične ambulante v Ribnici smo poslali že občinski zdravstveni skupnosti in občinskemu izvršnemu svetu. Odgovor pričakujemo v kratkem.« GLASBENI MARATON ŠENTJERNEJ — V petek, 22. maja, bo na hipodromu Glasbeni maraton, ki ga pripravlja OO ZSMS Šentjernej v okviru praznovanja dneva mladosti. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 17. uri inbo predvidoma trajala do 5. ure zjutraj, se bodo predstavile vse vodilne dolenjske in belokranjske skupine in ansambli. Gosta večera bosta Božidar Wol-fand-Wolf in skupina Avtomobili. Zaradi velikega zanimanja za prireditev, bodo organizatorji preskrbeli za prevoz iz Novega mesta do Šentjerneja in nazaj. Vstopnice, k: so v predprodaji za 35 odstotkov cenejše, lahko kupite v Novem mestu na srednjih šolah, v Šentjerneju v Iskri, osnovni šoli in Mercatorjevi drogeriji ter v Krškem in Brežicah. Izkupiček od-prireditve bodo mladinci namenili za ureditev svojih prostorov. BERNARDA TURK KOST AN JEVICA — Včeraj, 6. maja, je tu padla prva klapa novega slovenskega celovečernega filma Živela svoboda, ki ga snema Viba film, režiser in scenarist pa je Rajko Ranfl. Predlog za snemanje tega filma je že kar star, saj so prvič o njem govorili pred 14 leti, ko je izšla knjiga Miloša Mikelna Kako seje naša dolina privadila svobodi, vendar programski svet pobude ni podprl. Leta 1984jepokojni Bojan Štih ponovno dal pobudo, da bi posneli »pretežno vesele zgodbe iz prvega leta po veliki vojni«, projekt pa je letos končno stekel. Gre za filmsko komedijo, katere dogajanje sega v leto 1945 v neidentificirano Dolino. Spori, ki jih je rodila vojna in opredeljevanje za in proti, se v filmu razrešujejo v humornih zapletih, zablode časa pa so prikazane tako, da se jim od srca nasmejemo. PROSPEKT KASNI NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza je sklicala 15. aprila v Kostanjevici delovni razgovor o izdelavi turističnega prospekta. Sklenili so, da mora biti prospekt, ki bo tiskan v slovenskem, hrvaškem, nemškem, italijanskem, angleškem in francoskem jeziku in bo ob splošnih podatkih ponujal v posebnem vložku še natančnejše opise posameznih objektov, najpozneje septembra letos pripravljen za tisk. Ugotovili so še, da z izdelavo prospekta nekoliko kasnijo. viniska poletna »zezanja« društvo. Za predsednika novega društva so izvolili Ivana Gradiča, za tajnika pa Vinka Kersniča. Na območju občine Ribnica je okoli 300 sladkornih bolnikov, v društvo pa se jih je včlanilo blizu 200. Glavno prizadevanje vodstva društva je usmerjeno v to, da ribniškim sladkornim bolnikom ne bi bilo treba več na preglede v Kočevje, ampak bi to opravila ambulanta v Ribnici. Tako bi se občutno znižali stroški za vožnje v Kočevje na preglede, kijih plačajo bolniki sami, razen tega bi bolniki izostajali manj časa z dela. Prav v zvezi s tem in tudi z zagotavljanjem diabetične prehrane za bolnike bosta predsednik Gradič in tajnik Kersnič opravila razgovore s kadrovskimi in socialnimi službami v delovnih organizacijah, kjer diabetiki delajo. Društvo je že organiziralo prvo predavanje o sladkorni bolezni in življenju z njo; obiskal pa jih je tudi že predstavnik Emone v zveži z nabavo diabetične hrane. V delovni program so si zapisali tudi, da bodo organizirali obisk v Šmarjeških Toplicah, kjer so strokovnjaki za zdravljenje te bolezni. J. P. Prve priprave na julijsko prireditev Športno društvo iz Vinice pripravlja za 25. in 26. julij zanimivo prireditev, ki se bo pričela na Brodu na Kolpi in se bo verjetno imenovala Viniška poletna »zezanja«. Od tam bodo krenili čolni, v katerih bodo ekologi, pesniki, pisatelji, skladatelji, slikarji in še kdo. Med potjo bodo iskali navdihe za stvaritve, ki jih bodo že zvečer predstavili sebi in obiskovalcem na kopališču v Dolu pri Starem trgu. Seveda bo doživel njihov spust višek na viniškem kopališču naslednji dan. Tam bodo že potekale šaljive športne igre. Marsikdo jih že pozna, saj so postale tradicionalne. Viničani računajo letos na najmanj 5 tisoč obiskovalcev, ki bodo lahko ostali v avtokampu do naslednjega jutra, saj bo zabave ob igranju dobrega ansambla na pretek. V sklopu vsega tega • VINIŠKO POLETJE87 — Za obogatitev turistične sezone pripravljajo tudi letos v Vinici vrsto prireditev pod skupnim naslovom »Viniško poletje 87«. Otvoritev turistične sezone bo v nedeljo, 7. junija, s prireditvijo, ki jo bodo pripravili tukajšnje turistično društvo in turistični podmladek ter Golfturistov tozd Gostinstvo Bela krajina. 19. julija bo turistično-zabavna prireditev »Bratstvo Kolpa 87«, na kateri bodo sodelovala kulturno-umetni-ška društva iz 8 obkolpskih občin. 25. julija se bo na Brodu na Kolpi začel spust po reki, ki sc bo končal naslednji dan v Vinici z igrami na Kolpi. 9. avgusta bodo pripravili izbor miss Kolpe in modno revijo z bogato nagradno igro, sredi avgusta pa bodo na Preloki Delovne Jn Kompasove poletne igre. pa bo še nekaj zelo zanimivega? Viničani bodo vsak čas razpisali natečaj za izdelavo najizvirnejšega, najduhovitejšega plovila, ki bo seveda nagrajeno. Pravil igre skoraj ne bo, prepustiti se bo treba domišljiji, eden redkih pogojev, ki ga bo treba upoštevati, je ta, da plovilo ne bo potonilo na dno Kolpe. Pravočasno se bo treba prijaviti na naslov: Športno društvo Vinica, za vse drugo pa bodo poskrbeli že organizatorji. T. G. V filmski ekipi so poleg režiserja še: R. Likon kot direktor fotografije, L. Struna kot direktor filma, M. Lipužič kot scenograf, B. Meglič kot maskerka. Glavne vloge pa igrajo:,B. Juh, Z. Hribar, B. Ivanc, B. Grubar, M. Sever, M. Muhič, Z. Šugman, A. Petje in P. Ravnohrib. TURISTIČNA TAKSA OSTAJA NOVO MESTO —V letu 1986 so v novomeški občini zbrali blizu 12,748 milijona dinarjev turistične takse, skupaj paso imeli na razpolago za razporeditev iz tega vira nekaj več kot 14 milijonov, ker leto poprej niso porabili vsega denarja. Desetina turistične takse je šla kot vsako leto v Turistično zvezo Slovenije, 2,2 milijona so dali Zdravilišču Dolenjske Toplice namensko za žičnice na Gačah, ostalo je razdelila posebna komisija za gostinstvo in turizem pri občinskem izvršnem svetu glede na občinski program za izboljšanje in popestritev turistične ponudbe ter večji obisk turističnih krajev v občini. Ne upoštevaje sredstva za Turistično zvezo Slovenijo in žičnice, so turistično takso dejansko lahko uporabili tam, kjer je bila ustvarjena. J** DOBIMO SE PRI MIKLAVŽU! Srečanje ob 35. obletnici ustanovitve taborniške organizacije v Novem mestu bo v soboto, 16. maja 1987 na Gorjancih. Odred gorjanskih tabornikov vabi vse svoje nekdanje člane ter vse ljubitelje narave in taborništva na zbor, ki bo ob 11. uri dopoldne na travniku pri Miklavžu. Po slavnostnem delu bomo spored nadaljevali s tekmovanji v taborniških veščinah, z družabnimi igrami in obujanjem spominov — prostora bo po košenicah dovolj! Za menažo bo poskrbljeno. Dan bomo sklenili zvečer — tam ob ognju našem... Kdor želi prespati v propagandnem taboru ali enem izmed planinskih domov, naj si do 8. maja zagotovi ležišče z dopisnico na naslov: Frenk Guštin, Skalickijeva 6, 68000 NOVO MESTO (telefon: 24-748). Z NARAVO K NOVEMU ČLOVEKU! 0 JAKA Z BELIM KRTOM — »Marsikaj sem že videl, belega krta pa še ne.« Krt v negativu Jaka Rojc je na vrtu pokončal belega krta ŽUŽEMBERK — Jaka Rojc ali po domače Jožkov Jaka slovi po tem, da je na tla spravil že na ducate divjih živali. V vsem 35-letnem lovskem stažu se je le redko dogodilo, da bi pokal v prazno. To potrjuje tudi notranjost njegove hiše, pomaknjene v strmi breg starega Žužemberka, ki je pravi mali lovski muzej. Stene sob so do zadnjega kotička napolnjene z lovskimi trofejami, med katerimi prednjačijo rogovja srnjadi in jelenov, seveda pa je med njimi tudi vse polno nagatenih živali vseh vrst. Sedaj, ko se tudi pri Jaku že oglašajo leta, puško vse bolj pogosto nosi njegov sin, tudi Jaka, sam pa si lovsko strast teši s hladnim orožjem v boju proti štirinožnim škodljivcem domačega zelnika. Lani je prenekatero jutro čepel v vrtu in opazoval kopičenje zemlje. Pravi čas je zamahnil z motiko in po vsakem dobrem udarcu je bilo enega krta manj. Samo lani jih je tako ohladil kar 17. Pred tednom dni je imel še posebno srečo. Ko je po zamahu odgrnil zemljo, da bi videl zadetek, kar ni mogel verjeti. Pokončal je snežno belega krta, za katerega še nikoli ni slišal, kaj še, da bi ga videl. Seveda ne gre za novo živalsko vrsto, le narava se je nekoliko poigrala. Iz te igre je nastal albinček. kar je mogoče najti tudi pri drugih živalskih vrstah. O trofeji Jožkovega Jake bodo Suhokranjčani še govorili, belega krta pa si bodo lahko v njegovi lovski sobi tudi ogledali, nagačenega,seveda. J. PAVLIN • Poučnejše so napake velikih duhov kot resnice malih. (Graf) • Oblast, ki nima ušes, da bi slišale, tudi glave, da bi vladata, nima. (Danski pregovor) Danesbo v Diskoteki Otočecgostovalšentjernejskiansambel Mladi val, ki se bo predstavil z lastnimi skladbami. Pridite ga torej poslušat! Sicer pa se bodo vrtele tudi melodije z naše in vaše lestvice, ki je z vašim sodelovanjem ta teden takšna: 1. Call me —SPAGNA 2. Everything I own — BOY GEORGE 3. Caravan of love — HOUSE MARTINS 4. Standbyme—B. KING 5. Through baricades — SPANDAU BALLET 6. Running family — LEVEL 42 7. The miracle of love — URYTHMIC 8. I knew you were vvaiting — FRANKLIN & MICHAEL 9. You givea lovebad name — BON VOVI 10. Letitbe—FERRY AID (novost) In zdaj še nagrajenci prejšnjega tedna: MARTINA STIPIČ s Planine v Podbočju dobi kvalitetno kaseto s posnetki melodij s top lestvice, KAROLINA PLOT iz Dolenje vasi pa ima možnost, da si popravi ali uravna kuhinjsko ali osebno tehtnico zastonj v Servisu JANEZA RAVBARJA v Novem mestu. Predloge za lestvicopošiljajtenanaslov:KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec,682220točec,spripisomTOPLESTVICA. —*kozerija """" OČKA, KAJ PA J Mali je star šest let in pol. Je prikupen otrok, ki sprašuje kot vsako dete pač. — Očka.kakopadajovlakna tračnice? Potim se pol ure. preden mu dopovem. Pa ni zadovoljen: hoče nove in nove podatke, dokaze. V mojem otroštvu so me pretepli, ko mi niso mogli do konca, jaz pa mozgam po možganih. Palici je v moderni vzgoji odzvonilo. Zadnjič me je, verjetno pod vplivom radijskih poročil, vprašal: — Očka, kaj pa je to štrajk? — Štrajk? Toje prekinitev dela. Izsiljeni sestanek. — Povej mi natančneje! — Toje takrat, ko zahtevajo delavci višje plače, boljše delovne razmere. Morda še kaj podobnega. — Kdo pa so to delavci? — Delavci so ljudje, ki delajo. Tudi ti boš delavec, ko odrasteš. — In zakaj štrajkajo? — Sem ti že povedal: imajo premajhne plače, z dinarčki ne morejo kupiti vsega, kar potrebujejo. — In zakaj potem delajo? — Da bi zaslužili dinarje in da bi kupili kruh, obleko, čevlje,da bi plačali vrtec. — Pa si rekel, da vsega tega ne morejo. — Vidiš, zato pa štrajkajo. — Koliko časa pa štrajkajo? — Lahkosamoendan, včasih pa tudi dlje. Štrajkajo, dokler ne dosežejo tistega, kar zahtevajo. — In če ne dosežejo? — Potem še štrajkajo. Ne hodijo delat, se pogajajo, govorijo. zahtevajo. Ko jim ugodijo, je štrajka konec. — Kdo jim ugodi? — Oblast. — Kdo je to oblast, očka? — Pri nas so na oblasti delavci, sine. — Ti lažeš, očka. Prej pa si rekel, da delavci štrajkajo. Štrajka tudi stric Foteljčič? — Kako ti pride kaj takega na pamet? — Štrajka, štrajka. Strica Foteljčka še nisem videl delati. TONIGAŠPERIČ