POŠTNINA PLAČANA v gotovim
VBČERNIK
I leto XIII. [Štev. 2
štev. 282
TELEFON UREDNIŠTVA:	»-«
UPRAVE. »-67 tn »-«
POSLOVALNICA CELIC ProSernova 3. tel. POSTNI ČEKOVNI RAČUN
fviaribor, ponedeljek 11. decembra 1959
NVHocMNA na mesec 1 Cena
Prejem an v upravi ali po pošti 14 din. I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | din 1
LONDON, 11. dec. Reuter. Lord Gori je objavil angleškim četam v Franciji naslednje vrhovno povelje: »Vaša častna naloga je posebno v tem, da izpolnite svojo dolžnost do domovine. Sovraž-
Ta teden odločilni naskok na Finsko
tal dovažajo
Pred veliko sovjetsko ofenzivo | MM OOVltl	V	Francija
LONDON 11 decembra Exohange Telegrapli. Iz nasprotujočih si poročil, ki «Na|o s LkoivSkU, b0WS, sl je težko
'»nskem D0io?aiu Medtem ko poročajo iz Leningrada in tudi iz nekaterm nev Rinili virov da se‘je rdečim četam res posrečilo prebiti Mannerheimovo črto Rflci to še dalie naiodločneje zanikajo. Na vsak način se pa boji v svoji srditos v%o bolj stopnjujejo in se splošno sodi, da se pripravlja za ta ede,jJ^sn °vjetski naskok m vseh frontnih odsekih, ki naj bi končno zlomil obrambno noč Finske Toda tudi Finci se na ta naskok temeljito pripravljajo in so pokli-2 •*£“ “erviste i„ rekrute. Vso kaže, da bo „ teden
žilnega pomena.
Ogromno privažanje rdečih čet
kfiRN, a. dec. Havas. Stockholmski"
^Pisnik usta »Basler Nachrichten« jav-ajJ* so sovjetske železnice v smeri k S8? meH prenapolnjene z vojaštvom.
^Vfetsko poveljstvo pripravlja v vsej veKko ofenzivo na Finsko, pre-m 2avladajo na severu snežni metezi
Strah pred presekanjem na dva deia
k.	.	*	     !	.MOCinn«)	An
in megla. Na finski fronti so že polki, ki so prišli s Kavkaza. Strokovnjakom se to zdi čudno, ker je kavkaška klima vse drugačna od finske, ki jo bodo ti gorjani težko prenašali. Finski letalci so aa več krajih porušili železniško progo iz Murmanska.
J*ERN, 11. dec. Havas Finska je pokli »»d orožje nove letnike rezervi->• da bi bila kos pojačeni sovjetski Jklalni vojski, ki se je osredotočila na /^dni fronti. V Helsinkih so, prepriča-' ^ nameravajo sovjeti izvesti veliko
ofenzivo v smeri k Ujeborgu, mestecu ob Botnlškem zalivu. Pokrajina je tod naj-ožja in brez večjih komunikacijskih sredstev. V primeru predora bi bila severna Finska popolnoma odrezana od južne.
GENERAL GORT
nik spremlja vaš prihod z največjo pazljivostjo. Priliko imate, da nadaljujete s slavno tradicijo, ki je zapisana na vaših zastavah. Bodite budni, hladnokrvni v bojih in vztrajajte do zadnjega trenutka
Uročilo finskega vrhovnega poveljstva
^SLSINKI, 11. dec. Havas. Finsko ?%vno poveljstvo javlja, da nadaljuje-Sovjeti z napadi ob reki Pajpali. Vsi Sdi so bili doslej odbiti. Na več kra-!, ifonte so se razvili srditi spopadi. ,’J severu v Petsamu, je bilo zatišje. — ivfetska’mornarica je bombardirala
uitere otoke.	,
HELSINKI, 11. dec. Havas. Fmsko vr-
vhio
vno poveljstvo demantira, da so
sovjetske čete napredovale ponekod za 70 km južno od Salmljervija. Opaža se, da pripravljajo sovjeti veliko ofenzivo v srednjem delu vzhodne fronte, kjer so se njihove čete zaradi finske žilavosti morale umakniti. Pritisk sovjetskih čet je tudi v Karelijskem zalivu vedno močnejši. Finska letala so znova bombardirala Kronstat.
Sovjetsko in norveško poročilo
JtoSKVA, 11. decembra. DNB. Ledu &r;ijsko vrhovno poveljstvo javlja. Je So sovjetske čete na vseh frontah djhredovale. Zračne eskadre so zara-vremena napravile le iz-polete.	.	,
H- decembra. Posebm do-iaJc norveške brzojavne agencije H»Ja> da je morala finskih čet pred eravauo sovjetsko ofenzivo odlič-^ čeprav vlada mraz 20 stop. pod ^ °> . so se finske čete izkazale od-Vf^jŠe od sovjetskih. Finci so iz-101111 smučarji, zajeli so večje števi-JJLjelskih vojakov. V bojih pri Sal-
'tounaki boj proti sabotaži
mijerviju m na severu je 500 sovjetskih vojakov in
bilo ubitih 200 ujetih.
na svojih mestih. V vas so uperjene oči vaše države, vseh zaveznikov In imperija Pravica je na vaši strani in v! morate storiti vse, da ona tudi zmaga.«
LONDON, 11. decembra. Havas. Angleški listi poročajo pod velikimi naslovi o prihodu novih angleških čet na francosko fronto. »Daily Express« poudarja, da se je ta dogodek že dalj časa pričakoval in da ga angleška javnost zdaj pozdravlja z največjim zadovoljstvom. Vsi dopisniki angleških listov na francoski fronti naglašajo, da so angleški »Tomiji«, ki stojijo zdaj v prvih črtah, srečni, da morajo braniti te postojanke ramo ob rami s francoskimi tovariši. Tako so dejansko ovržene vse govorice, ki jih je sejala sovražna propaganda, češ, da so nastala nesoglasja med Francijo in Veliko Britanijo in da bodo Angleži pustili Francoze bojevati se zase in zanje.
PARIZ, 11. decembra. Havas. Na zahodnem bojišču je potekel tudi •včerajšnji dan večinoma mirno. Razvilo se je le nekaj topniških dvobojev in nastopov patrulj. Več aktivnosti je pokazalo letalstvo, vendar ni bilo nobenih resnejših spopadov.
Vprašanje gradnje nemških podmornic
LONDON, 11. dec. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja: Britski admiralski krogi verujejo, da Nemčija ne zmore hitreje graditi podmornice, kakor jih doslej izgublja, t. j. po dve do štiri na teden. Podatov o nemških gradbenih načrtih v mornarici sicer ni, toda »Deutsche Allge-rneir.e Zeitung« trdi, da bo Nemčija sko-
ro presegla gradbeno produkcijo iz leta 1917. Tedaj so zmogli Nemci sedem do deset podmornic na mesec, ali blizu dve na teden. Toda v Londonu so prepričani,
da zaradi pomanjkanja gradbenega materiala Nemci tudi te kvote ne morejo doseči
GRŠKI TOBAK ZA NEMČIJO
ATENE, 11. dec. Stefani. Nemci so kupili v Grčiji 300.000 kg tobaka, ki je bil preko Soluna takoj poslan v rajh. Pogajajo se že za 10 milijonov ton grškega tobaka.
TURŠKA PROPAGANDA V NEMČIJI
ANKARA, 11. dec. Stefani. Turška vlada bo pri berlinskem poslaništvu ustanovila oddelek za tisk, ki bi naj posredoval v odnošajih med oberua državama.
V svetu Zveze narodov ni soglasja
Odločilna seja, na kateri bo sprejet sklep o ukrepih proti Sovjetski uniji zaradi napada na
Finsko, se je pričela danes ob 11 uri dopoldne
koi
CKARESTA, 1L decembra. Exchange ^'raph. Sabotažne akcije, ki se v Roki^ Jl Se vedno nadaljujejo in so naper-V P°sebno proti petrolejskim izvir-r*iv’^hnerijam fn prevoznim napravam, jo veliko zaskrbljenost, ker se .e ni posrečilo odkriti, od kod iz-hjs . 11 do jih povzroča. Znano je nam-tfoL ® So zlasti mnogoštevilni požari pe-% vrelcev v tem oziru zelo zna-Sfc, blastva so zaradi tega izdala zelo bstra,odreclbe in vse zadevne objekte so ‘^le vojaške čete.
M,
Carska" napoved. Prevladovalo 'b sh 5Cno iQ tiho vreme; ponekod V«0’ Včeraj jel bila najvišja to-V o’ danes najnižja —0.7, opol-
ŽENEVA, 11. decembra. Agex. V soboto so bile samo tajne seje sveta Zveze narodov, na katerih so se razpravljala interna vprašanja, zlasti glede novega predsedstva in glede postopanja na javni plenarni seji, ki bo danes, v ponedeljek. Tekom včerajšnjega dneva je bilo več konferenc posameznih delegacij. Po dosedanjih iniormacijah se zdi, da bo vodil današnjo plenarno sejo zastopnik Bolivije. Dnevni red seje, ki se bo pričela ob 11. urL obsega najprej izvolitev novega predsedstva, nato razpravo o pritožbi Finske proti Sovjetski uniji in končno sklepanje o predlogih, po katerih naj bi se Sovjetska unija izključila iz Zveze narodov in bi se proti njej uvedle sankcije. Ali bodo ti južnoameriški predlogi sprejeti ali ne, doslej še ni mogoče trditi z vso gotovostjo, ker bo to v veliki meri odvisno od stališča, ki ga bodo zavzele posamezne delegacije. Po svojem stališču so delegacije razdeljene na tri skupine; prvo sestavljajo ameriške republike, ki terjajo zelo odločno izključitev Sovjetske unije in sankcije, drugo
evropske nevtralne države, ki so manj odločne, posebno tiste, ki meje na Sovjetsko unijo ali so v njeni dosegljivi bližini, tretjo pa obe zahodni demokraciji, Anglija in Francija, ki sicer ne nasprotujeta izključitvi in sankcijam, stojita pa na stališču, da je vendarle Nemčija glavni krivec za sedanji položaj v Evropi. Obe velesili tudi energično odbijata vse sugestije, ki se stavijo z določene strani v smislu, da naj bi se vojna med njima in Nemčijo nehala in bi se nato ustvarila skupna evropska fronta proti Sovjetski uniji. Zlasti francoska delegacija pod vodstvom Paula-Boncourja stoji na stališču, da sta obe gibanji, nacionalno-sccialistično in komunistično, enako nevarni in škodljivi za nadaljnji razvoj Evrope in je zato treba obe ubiti, ako hočemo doseči trajni mir in obnovitev svobode ljudi in narodov.
PARIZ, 11. decembra. Havas. Pariški tisk razpravlja danes v glavnem o seji sveta Zveze narodov. »Petit Parisien« pravic da bo napadalec vsekakor moralno obsojen, ni pa verjetno, da bo SSSR
izključena iz ZN. Taka izključitev ne bi imela nobenega haska in je tudi Finska ne predlaga. Finska terja le dejansko pomoč. Anglija in Francija ji bosta pomagali s tem, da bosta povečali vojno akcijo proti Nemčiji. »Figaro piše dosti bolj odločno. Zavzema se za stališče Arg .i-tine, da za napade niso odgovorne le viade, -m pa k tudi narodi. »L’Oeuvre« zahteva tak sklep, ki bo osokolil male države v primeru nadaljnjih napadov. V »Populaireu« se zavzema Blum proti križarski vojni proti boljševizmu in predlaga uspešnejše metode v boju proti imperializmu, ki grozi Evropi.
LONDON, 11. dec. Reuter. Komentirajoč položaj v Ženevi, se bavijo »Times« s postopkom gospodarskih sankcij proti sovjetski Rusiji. Mišljenja v tem pogledu bodo gotovo deljena, zato je težko pričakovati konkretnega uspeha. Glavna atrakcija uspehov Zveze narodov naj bi bila izključitev Sovjetske unije iz zveze. Tudi v tem pogledu v Ženevi ni soglasij, zato je težko, da pride do praktičnega uresničenja.
Maribor, 11. decembra
tden izmed pogubnih nasledkov, ki jih je rodilo oboževanje diktature in z njo združene demagoške propagande v Evropi, je okrnitev čuta za načelnost in doslednost. To žalostno dejstvo čutimo tudi pri nas v Jugoslaviji in Sloveniji, kjer je marsikdo med nami pozabil, da obstajajo za presojanje vsakega dogodka tieka nespremenljiva moralna načela in zato ni mogoče istočasno nekega dejanja, ki ga je zagrešil Peter, obsojati, dejanja, ki ga rma na vesti Pavel, pa odobravati in opravičevati. Kakor velja to v zasebnem življenju, tako velja tudi v politiki, notranji in zunanji, posebno pa glede svobode in pravic narodov. Prav posebno bi se pa morali tega zavedati in se po tem ravnati mi Slovenci kot majhen narod, ki se za obrambo svojega obstanka poslužujemo pač lahko samo svojih pravic, ne pa sile.
Zmaga francoske revolucije in njenih človečanskih načel je izbojevala svobodo in enakopravnost ne samo posameznikom, ampak tudi narodom kot etničnim kolektivom. Na podlagi njene ideje je biia ludj po končani svetovni vojni vsaj v splošnem, četudi Zal ne v idealni popolnosti, priznana pravica slehernemu izmed evropskih civiliziranih narodov, da si sme zagotoviti svoj obstanek, razvoj in kulturni napredek v samostojni, suvereni in z vsemi drugimi enakopravni državni organizaciji. Poslužujoč se tega principa, smo si tudi mi Slovenci svobodno izbrali svoj položaj v skupnosti z brati Hrvati in Srbi v kraljevini Jugoslaviji. Na tem principu stojimo še vedno in ne dovoljujemo in ne bomo nikoli dovoljevali, da bi nam kdo to tako težko pribojevano pravico odrekal in nam po kakršnih koli nasprotnih načelih skušal jemati narodno in državno svobodo. Ako pa hočemo to načelo zase uspešno braniti ,ga moramo zagovarjati z enako odločno doslednostjo tudi za vsak drug narod in ne glede na to, ali nam je ali nam ni soroden, in tudi ne glede na to, kdo streže po njegovih temeljnih pravicah. Tega edino doslednega in načelnega stališča nam ne morejo in ne smejo megliti tudi nobene sorodstvene vezi ali subjektivne simpatije.
Dasi je vse to tako jasno, da o tem prav za prav sploh ne bi smelo biti nobenih debat, se pa vendar tudi pri nas Slovencih dogaja, da vstajajo mnogi, sicer rsni in pametni ljudje, ter se postav!ji;o za zagovornike nasilja in simpatizerje z nasilniki, sklicujoč se pri tem na neko »slovanstvo?, katerega pa tam, koder ga vidijo, sploh ni. Poznamo pa celo tudi take, ki se nesreče malih kulturnih evropskih narodov, po katerih segajo grabežljive roke imperializma, cinično vesele. Zopet pod firmo istega »slovanstva«, ki je od pravega, restiičr ega slovanstva morda bolj oddaljeno kakor je črno od belega. Toda tudi ako bi šlo za akcijo resničnega slovanstva, nasilje bi vendarle ostalo nasilje in zanj ne bi bilo mogoče najti opravičila, kajti načelo narodne svobode in enakopravnosti je etično nespremenljivo ter vedno in v vseh primerih eno in isto, naj gre za kogar koli proti komer koli. In ako ga mi kot tudi sami majhen narod zavržemo, ne bomo imeli prav nobene pravice sklicevati se nanj v primeru, ako bi nam samim kdaj v bodočnosti zagrozila enaka usoda.
To načelo nam zato nalaga odločno dolžnost, da stojimo, če že ne z drugim, vsaj s svojimi simpatijami vedno in dosledno na strani tistega naroda, ki trpi krivico po drugem samo zaradi tega, ker
je — sam prešibek za uspešno upiranje______
predmet imperialističnega pohlepa in eks-poizivističnih hotenj. Kajti rešitev iz sedanje obupne zmede mednarodne brezpravnosti ne bo, dokler ne bodo na svetu zopet zmagala načela doslednosti in politične morale. Samo na teh temeljih je mogoče zgraditi nov, boljši in miroljubnejši svet, v katerem bodo mogli živeti drug ob drugem v svobodnem, duhovnem in tvarnem tekmovanju samostojni in enakopravni mali in veliki narodi. Te temelje pa vsebuje samo zdrava demokracija in niko nobena diktatura, pa naj bo te ali one barve. Izgovor, da je tudi demokracija mnogo zagrešila in da tudi ona ni pravično rešila mnogih mednarodnih vprašanj, je lahko še tako utemeljen, vendar ne more biti nikoli povod za to, da bi zaradi tega demokracijo načelno zame-tavali. Vse«a tega demokracija sama kot načelo sploh ni zagrešila, ampak so za-
BUKAREŠTA, 11. decembra. Exchan-ge Telegraph. Izjava Sovjetske unije, da ni v nobeni zvezi z znanim člankom v »Kominterni«, v kateri se zahteva ureditev besarabskega vprašanja in sklenitev obrambne zveze Romunije s Sovjetsko
Italija želi v Podonavju in na in napredek — Stališče
RIM, 11. decembra. Stefani. Ves italijanski tisk se ukvarja z odmevom sklepov velikega fašističnega sveta v tujem tisku in objavlja dolga poročila iz skoraj vseh prestolnic Evrope. Listi ugotavljajo, da so bili sklepi sprejeti zelo ugodno in celo bolje, kakor je bilo mogoče pričakovati. Gayda piše v »Giornale d Ita-lia«, da morejo italijansko stališče odobravati tudi vojskujoče se države, saj tudi one ne morejo imeti nobene želje, da bi se vojna razširila. Kar tiče italijanskih interesov v Podonavju in na Balkanu, pa jih je ves evropski tisk soglasno priznal. V »Stampi« piše njen ravnatelj Signoretti, da želi Italija, ki je ne-
Baikanu samo ravnotežje, mir Italije zagotovilo miru
posredno zainteresirana na teni evropskem področju, v Podonavju in na Balkanu le ravnotežje, mir in napredek in je zato potrebno, da se vse prizadete države strnejo v močno skupino in odstranijo vse, kar jih morda še razdvaja. Samo s tem se bodo lahko obranile onih tujih vplivov, ki skušajo porušiti sedanje stanje. Zato pa bo Italija še dalje budno stala na straži in ne bo nikoli dovolila, da bi se kršili njeni interesi.
BERN, 11. decembra. Stefani. »Baseler Nachrichten« pišejo, da je zanimanje Italije za Balkan najboljše zagotovilo za mir v tem delu Evrope.
Zopet optimizem v Romuniji
nijo, in da ne pripravlja proti svoji južni sosedi nobenih agresivnih dejanj, je duhove v Bukarešt iin v vsej državi močno pomirila. Položaj se presoja sedai zopet optimistično.
Kralj Jurij se Je vrnil s fronte
, 11. dec. Havas. UradllO javlja- nfirnln riamelinn. in en ndliknv
PARIZ, 11. dec. Havas. Uradno javljajo, da je angleški kralj Jurij VI. dokončal prvi del svojega obiska na francoski fronti. V spremstvu vrhov, poveljnika angleških čet, generala Gorta. je bival dva dni v odseku francoskih annad. V Maginotovi črti je sprejel Jurij VI. vrhovnega poveljnika zavezniških čet, ge-
nerala Gamelina, in ga odlikoval z velikim križcem reda Bada,* generala Gorta pa z velikim križcem reda angleškega cesarstva. Istočasno je angleški kralj odlikoval po enega francoskega častnika, vojaka in letalca, ki so se doslej posebno izkazali. Sinoči se je kralj Jurij vrnil na Angleško.
Bombe na parniku nemških izšel encev
RIGA, 11. dec. Stefani. Na nemški ladji »Sierra Cordoba«, ki je včeraj odplula s 1300 nemškimi izseljenci v Nemčijo, so našli na krov« skrite tri bombe. Parnik so takoj vrnili v pristanišče Riga, kjer so letonske C/iasti uvedle preiskavo. Poedi-nosti te afere še niso znane. Parnik bo jutri odplul v Nemčijo.
Nemčija ne dobavlja Finski orožja
PARIZ, 11. dec. Havas. Nemški radio je snoči zanikal vesti, da je Nemčija poslala finski vojski orožje in strelivo. Od začetka vojske ni poslala Nemčija posredno ali neposredno nikakega vojnega materiala na Finsko.
Predsednik poljske vlade med envgjanti
PARIZ, 11. dec. Havas. Generai Sikor-ski je bil včeraj v severni Franciji in je obiskal poljske begunce. V vseh krajih kjer biva večje število poljskih emigrantov, je bil zelo svečano sprejet. Francoske n angleške čete so mu izkazale vojaško čast. Sikorski je položil vence na grobove francoskih, angleških in čeških vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Ob tej priliki je imel več govorov, v katerih je naglasil junaški odpor Poljakov in njih voljo do obnove narodne svobode. Govorilo je še več drugih odličnikov.
SKRIVNOSTNA POTOPITEV ESTONSKEGA PARNIKA
TALLIN, 11. decembra. Stefani. V zahodnem delu Finskega zaliva je neznana podmornica pričela streljati na estonski parnik »Kasaari«. Parnik se je potopil. To se je zgodilo v noči od sc‘;ote na nedeljo. Vsi člani posadke, razen dveh, so se rešili na otok Hiumaa.
ŠVEDSKI PARNIK ŽRTEV MIN
LONDON, 11. dec. Reuter. Švedski parnik ..Binga“ je postal žrtev nemških mili.
ZOPET PORAZ NACISTOV NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 11. dec. Havas. Pri na-doknadnih volitvah v državni zbor je v Merkaliju zmagal vladni kandidat Osorba proti narodno-socialističnemu kandidatu Erdesu.
VELIKA PROMETNA NESREČA V MEHIKI
MEHIKO, 11. dec. Havas. Trije avtobusi so se prevrnili na neki cesti v okolici Mehika. Pet potnikov je mrtvih, okoli sto pa ranjenih.
LA1DONER V MOSKVI
MOSKVA, 11. dec. DNB. Estonski poslanik Rey je priredil na čast poveljniku estonske vojske, generalu Laidonerju, kosilo, ki so se ga poleg drugih udeležili tudi Molotov, maršala Vorošilov, Budjeni in Potemkin.
SOVJETSKI PROTEST PROTI BLOKADI
MOSKVA, 11. dec. DNB. Agencija Tass javlja, da je sovjetski komisariat za zunanje zadeve poslal britskemu poslaništvu v Moskvi protest vlade zaradi sklepov Anglije glede izvoza nemškega blaga v nevtralne države. Takšni sklepi, pravi sov jetska nota, so brez pravne osnove ter hudo prizadenejo trgovino nevtralnih držav. Sovjetska Rusija si pridržuje pravico, da bo zahtevala naknadno povračilo s tem povzročene škode.
GENERALI PRI MUSSOLINIJU
RIM, 11. dec. Stefani. Mussolini je spre je! državnega podtajnika vojnega ministrstva, generala Sorduja, poveljnika inženirskih čet, generala Montia in še nekatere višje častnike, ki so mu poročali o utrjevanju severnoitalijanske meje.
NEMŠKI OBMEJNI MORILEC USTRELJEN
Maribor, 11. dec.
Po skrivnostnih umorili na nemški meji, so nemške oblasti hermetično zaprle mejo. Včeraj okoli 4. ure zjutraj je patrulja naletela na skrivnostnega morilca, ki je bil v družbi 2(J-leuie blondinke. Pričel je streljati na nemške organe in so ti tudi odgovorili z ognjem. Smrtno zadet se ie mladenič zgrudil in izkrvavel. Mladenko so aretirali. O vzrokih umorov ne dajejo Nemci nikakih izjav.	_____
Borza. Curiii. Beograd 10, Pariz 9.87 'A Lonuou 17.24 Newyork 446, Milan 22.50, Berlin 178.60, Praga 5.40, Budapest 3.40,
Pomaži saoisjgf
Seja izvršnega odbora SO
V Beogradu iv ^'ŠvoVaapf«ž odbora SDS, ki so J' P’1 ^evit # sednik minister dl. Bud-	Ko-
torja Večeslav Viider m dr. M1* stič, bivši predsednik str	^ Rj,
Pribicevič, dr. Duda Bos	'^a Si-
ko Gjermanovič. Ilua Zec . ’ jviilan S" lenič, dr. Stevau ^1,r. JSednik vačev. Predsedoval je predse šnega odbora senator V1>
Inž. Košutič hrvatskemu delavstvu	■■
Na veliki letni skupščini lavske zveze v Zagrebu J . g. „ih HSS inž. Košutic i«d M ^ glasit: .Mi nismo v po največji zaslugi našega ^ ga in neustrašnega voditelja ki je odločen, da to Unijo tod ^ promisa obdrži, ker ve, d iskaIjJ
nimajo v Xe^l S^a^kuiacii < smo v svoji duši br*z spv
med naredi. Ne ®orem° PJ #
sta dopuščati, da bi
vinski položaj izrabljali raZ" ~ga
in nam dražili kruh tako.
dovoljni med .B™a®0'§ 0 poraSS ranm organizirati taksno
ramo organizirati takšno hrane, da je ne bo Naglašamo, da so zaman
agentov, ki bi hoteli »jj* ^ # ste tuje nauke m |de®!ffnj s $vOl». rešitev v bodocncs.i. J delavci^:.
teligenco hočemo hrvatS^n0 orflC riti v svoji domovini taKsn jo, da bomo lahko vedrega ■	,
oči vsem delavcem sveta.« .
jugosiavcj«	jti*
naJ°° 'pfijji.
Jugoslavijo tvorno trt* j^or ^ si drug drugemu tako
vsem delavcem s«1'-Jugoslavija in	#
si Ul Lis	—v r to dr ,, SV0-"
Avstrijci in Saksonci. . a,ia v • ;#
grešili posamezniki, ki ji niso bili dosledno zvesti. Take zablode in zlorabe so se pa dogajale v vseh dobah in v vseh gibanjih, a ne zaradi slabosti idej, marveč zaradi slabosti ljudi, ki so jih uresničevali.
Zato mora veljati naš boj vselej in v vsem resničnemu, brezkompromisnemu prizadevanju za obnovitev absolutne načelnosti in doslednosti ter demokratske svobode in enakopravnosti posameznikov in narodov.	"r*
v* ... 	;	:	Kfdgi dela
bila porojena v vojni. 1 jugpsla ^ zunanji politiki za 0,ir' .-m danes tnirna in ura^.1tf«^s ^ev’ Predstavlja najvažnejši, Ta -Ui da lo na jugovzhodu EvtfP*’' ^jica nost sloni na globoke"1 0sta‘' ^ morajo narodi Jtigosla' ^pe ^ vojne vihre. Jugovzhod ^vtra'^ bivati svojo neodvisnost ' jugQ$'a , v tem položaju zavzenr ^rgftisci1 odličnejše mesto. pisC obachter«.	'$\\
Beseda k
Zrel narod morji *># ljudj discipline, smisla za sp - P j risti. Pravilno mora polici ' vse pojave dull0Vljf® ’ a recimo imperialisti^^nos1^ resnih časih mora GosPod^0 jV duš trda kakor ?ralllVrSko us0^:1' aio v rokah
, s tem pa klim- a itl;avs!<0 j pjr ru. V rokah ima jo trdng^j rej^
in organizacij mora bi^ držaJ i> odstranjevati	J&J*	O
miru ki
odstranjevati vse, Kar
in priPraVdeoloei!?^ ,,a5rte P?avd
škodljive ideologue m r Nova Pr kov zunaj naših meja.
Ka| je vol"**
,	vojn®	^-g
Vojna je kri m ubijanje
mesta, zazigajo	se	s	fr
njegove vrednote^.	p0Xttaio ^ f
ubijajo, čeprav • ,	. storili* .Q sff
drug drugemu »ftopW
vori o vojni na-	oVOSt. SI	^s0
ki sovraži silo m	;	miroli«bto*	?
rodi - kmetski	^ napad^>v
koli bili osvajaj	0bran^'	0da-	t
znali zdru&ti»
tudi razlog nto'° . in
ostalosti cir‘fosvaialnil’
tujih vojnah * >Vara2<Jins-kxl f
kar«""’18,; >
Ali dobilfl0 KB'
Dtnc ga kardinala-
Nov
'Ce
Izboljšajte položaj trgovskih pomoftiikov
Polovica trgovskih pomočnikov v Sloveniji dobiva nižjo plačo kakor nekvalificirano delavstvo
njegova dnevna plača 16 din; če pa upo- V Sloveniji je 1379 trgovinskih obra-števamo še 10-urni delovni čas, znaša tov, ki zaposlujejo 2586 plačanih trgov urna mezda 1.60 din. Statistični podatki skih pomočnikov, tako odpade na 10 tr-
Trgovski pomočniki tvorijo enega naj-močnejših stanov pri nas; kljub delov-no-pravni kvalifikaciji, katero jim je pridal obrtni zakon, pa je ostalo še polno vprašanj, ki terjajo rešitve, kakor pokojninsko zavarovanje, poselske knjižice, vajenci itd. Dejstvo pa je tudi, da so trgovski pomočniki in pomočnice slabo, če ne najslabše plačani med nameščenimi stanovi. Zaradi tega je ureditev jezdnega vprašanja ena izmed prvih ‘°2k njih akcijskega programa in zahtev.
. Celotno število trgovskih pomočnikov ® Pomočnic v Sloveniji (brez onih, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu ali ?a brezplačno nastavljeni) znaša 2586, z ^vzetimi skupinami okrog 4000. V pogledu materialnih kakor tudi delovno-, zaščitnih razmer moremo razdeliti trgovske pomočnike v tri krajevne skupine.
, V prvi skupini bi bila večja mesta 'Ljubljana, Maribor, Celje), ki predstavno elito trgovskih pomočnikov. V tej ^upini so veliki trgovski obrati z več-številom zaposlenih trgovski podočnikov in v tej skupini se tudi naj-olj striktno izvajajo določbe glede služ-enega razmerja in glede delovnega ča-i ^ drugi skupini bi bila mala mesta in I*1 (ptuj, Kranj, Murska Sobota, Novo ?esto, Jesenice, Trbovlje, Kočevje, Bre-, Ce> Laško, Sevnica ob Savi, Škofja Lo-^ « Tržič), v tretji pa ostali kraji v geniji. Najslabše so razmere v tretji s««Pini, kjer je službeno razmerje trgovskega pomočnika povezano tesno s ‘kovino, ker ima pomočnik pri trgovcu Ni stanovanje itd. Slabši položaj pa ^aio v teh krajih pomočniki tudi zaradi Na. ker je neurejen nedeljski počitek in N se trgovine prej odpirajo in kasneje opirajo kakor v mestih, V prvi krajev-f skupini je zaposlenih 54.8, v drugi •1» v tretji pa 28.5 odst. trgovskih podočnikov.
Povprečno zasluži trgovski pomočnik ' večjih krajih letino 12.090 din, pomočita 9218 din, v malih mestih pomočnik 1(1,482 din, pomočnica 7935 din, v manj-% krajih pa zasluži pomočnik 7463 din, ?°močnica 6413 din. Povprečno bi torej ‘deli trgovski pomočniki in pomočnice ktno dohodkov 9350 din. Vsota Jasno izničuje, da je povprečna plača trgovskih kočnikov in pomočnic daleč pod mi-^malno mezdo, ki je v Sloveniji predpisana za kvalificirane delavce. Poprečna mesečna plača trgovskega podočnika in pomočnice v tretji skupini ‘daša le 580 din, kar se pravi, da znaša
navajajo, da dobiva v Sloveniji 60 odst. trgovskih pomočnikov plačo, ki je nižja od minimalne mezde, določene v Sloveniji za nekvalificirane delavce; teh 60 odstotkov dobiva povprečno 720 din mesečne plače ali 24 din na dan ali 2.40 din na uro.
Poleg vsega tega so ženske moči za 26.79 odst. slabše plačane od moških ali za dobro četrtino, povprečna letna plača trgovskih pomočnic v manjših krajih pa znaša le 6413 din (!). Zanimivo je tudi. da je odstotek ženske moči v trgovini izredno visok in neprimerno večji od odstotka, ki ga imajo ženske v ostalih na-meščenskih stanovih, in sicer je v Sloveniji 50.1 odst. moških in 49.9 odst. ženskih moči.
govinskih obratov povprečno 19 trgov skih pomočnikov. Podrobnejša statistika pa priča, da je dobra polovica vseh trgovskih pomočnikov obojega spola zaposlena v trgov, obratih z enim ali dvema trgovskima pomočnikoma.
Ker torej tvorijo trgovski pomočniki eno izmed najmočnejših nameščenskih skupin in ker dobiva dobra polovica trgovskih pomočnikov nižjo plačo, kakor je določena za nekvalificirano delavstvo, je potrebno, da se zganejo vse name-ščenske organizacije ter čimpreje dosežejo splošno kolektivno pogodbo, ali pa dosežejo oblastno določitev minimalnih mezd za zasebne nameščence v Sloveniji,
Božične počitnice
Generalna direkcija »Putnika« v Beogradu je danes sporočila, da je na intervencijo Tujskoprometnih zvez iz Slovenije posredovala pri Ministrstvu prosvete radi enotne ureditve šolskih počitnic. Prosvetni minister je odobril za vse srednje in nižje šole enotne počitnice za katoliške in pravoslavne dijake in sicer od 23. decembra 1939 do 10. januarja 1940. Za to odločitev bodo prosvetnemu ministru izredno hvaležni vsi zimskošportni kraji Slovenije, ker bo na ta način staršem in dijakom omogočen obisk teh krajev, kar bo ne le v korist teh krajev temveč tudi naše oddiha, svežega zraka in športa potrebne mladine.
Grozna družinska žaloigra
V poči od sobote na nedeljo sta se na grozen način prostovoljno poslovila od življenja 40-letni elektromonter pri KJD I. Žnidar, poročen in oče dveh otrok, ter okrog 39-letna gostilničarka Tinca T. p. d. pri Konjiču, tudi poročena. V glavni
centrali sta se prijela glavnega električnega voda, kjer sta se oba takoj obžga-na zgrudila. Poizkusili so z umetnim dihanjem, toda pri Žnidarju je bil trud zaman medtem ko je Tinca živela še par ur, vsa obžgana po rokah do kosti.
Iz Laškega
Iz Slovenskih goric
Jesenska kop po viongradih bo skoraj 1)0 večini končana. Delavci so plačani v panjem času pri 8urnem delu prisvoji ra&i 8—lo din, kar je vsekakor za tako aPorno delo premalo.
Sezonski delavci so že po večmi do-Pretekli ponedeljek se je vrnilo v *2ne kraje severnih Slovenskih goric nogo sezonskih delavcev iz Nemčije. avni del zaslužka so svojci že prejeti, slede še dvojna nakazila. Splošen za-azek delavca je dosegel letos od 5000 ® 6000 din. Delavci, ki so delali akord-s, so zaslužili prilično več in je njih za-hN d°se2al do 8000 din.
a i® za^e*a hožjast, padel v po-W pn uton*L Posestnik in trgovec Perje • ailc Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. It« ltnel 3Qv letnega hlapca, ki ga je več' hapadla božjast. Pretekli četrtek je kov hlapec iz precej oddaljenega Per-
ICr,	Posestva večjo količino mleka,
jvo Je -
4 i>ouN*a božjast in padel je v precej glo-Sq 1 Potok, kjer je kmalu utonil.
Potegnili že mrtvega iz vode. kle v rok° ie dobil v noči od prete-lhov°k°!c na nedeljo Valh Franc, pos. iz e’ Id ie v družbi s Tomažičem Jo-hodj? preganjal neke neznance, ki so Pierii	biše.	Neznani moški je na-
Vo
hovo f kvsko puško naravnost na Val-ki baterijo in ga zadel v desno roko, HeiU ,J0 .ic strel močno razmesaril. Za-Se je k zdravniku.
1 Sprememba posesti. Veleposestnik Josip Osolin iz Laškega je prodal svojo hišo v Marijagradu za 65.000 din trgovcu Drakslerju z Dola pri Hrastniku. V hiši se namerava otvonti trgovina. — Bivšo Oletovo hišo je kupil stavbenik Anton Božič iz Trbovelj.
1 Pekarno Franca Vabiča pri Vivodu bo najbrž prevzel Janko Šket. Pekovski mojster Franc Vabič pa odide na Gorenjsko.
1 Sokolsko društvo šmarjcta-Rimske Toplice marljivo deluje. Zgradilo si bo svoj lasten dom. Pripravljen je že les in stav-bišče.	1 i vjj hHM
1 Požar pod Mrzlico. Te dni je gorelo v Zg. Rečici pri posestniku Fortunatu Koširju. Požar je nastal pri peki kruha. Ker je domačija visoko pod Mrzlico, ie bila vsaka pomoč zaman. Ogenj je uničil hišo, hlev in drvarnico. Skoda znaša okoli 25.000 din, zavarovalnina pa samo 4000 din. V hiši je zgorelo tudi 1200 din gotovine.
1 Nova šola je bila včeraj blagoslovljena v Gornji Rečici pri Laškem. Dosedanja šola, ki je imela samo eno učilnico, pridobi z dozidavo dve šolski sobi in pisarno. Stavba je solidno in lično zgrajena.
o Zakaj se ceste ne posipajo? Kraj ■hloga pri Pragerskem je zelo čedna in lepa vasica. Žal ta kraj nima več svoje občine, temveč je združen z občino Črešnjevec. Kljub temu da tamošnji posestniki zelo podpirajo občino, se ista niti toliko ne pobriga za kraj, da bi posipala cesto s kakršnim koli materialom ali pa vsaj za istega poskrbela. Glavna cesta, ki pelje skozi vasioo, je zelo blatna, dočim so stranska pota tako slaba, da ostaneš v blatu. Zato bi bila dolžnost občine, da bi se tudi v ta kraj malo ozrla in zanj poskrbela vsaj v toliko, da bi se popravile ceste, posebno sedaj na zimo.
o Zelo neugodna je vožnja za potnike, ki se vozijo z jutranjim vlakom iz Pragerskega v Maribor. Po hodnikih je polno košar m v njih kokoši, ki jih nosijo ženske na trg. Te ženske tako napolnijo
vagone s košarami, da se potniki ne mo rejo niti ganiti s svojih mest. Poleg tega dajo kokoši močan smrad, posebno sedaj pozimi, ko so okna vagonov zaprta. Zato bi bilo dobro, da bi železniška uprava poskrbela posebne voze za te prodajalke.
Celje
c Pododbor P družen ju rezervnih pod oficirjev se je osnoval v soboto na zborovanju v Celju. Ustanovni občni zbor je vodil Anton Ulaga, o delu pripravljalne ga odbora je poročal Avgust Pačnik. Splo šno poročilo je podal predsednik ljubljanskega odbora g. Loboda. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Anton Ulaga. Z zborovanja so se na merodajna mesta poslale udanostne brzojavke. Po zborovanju je bil družabni veter, pri katerem §|e sodelovala vojaška godba, terem je sodelovala vojaška godba.
c Koroški klub za Slovenijo je včeraj imel v Celju svoj občni zbor. Ob 8. je bila maša v farni cerkvi, ki so se je udeležili zborovalci, po maši pa je bito zborovanje v hotelu „Evropa .
c Podružnica Udruženja jugoslov. železničarjev v Celju je imela zborovanje, na katerem je bila sprejeta spomenica glede zvišanja prejemkov z ozirom na rastočo draginjo. To spomenico je v soboto tročlanska deputacija predala okrajnemu načelniku v Celju in senatorju Miheliču. Oba sta iznešene težnje vzela na znanje in obljubila vsestransko pomoč na pristojnih mestih.
c Razprava proti Grebenšku in tovarišem bo 19. in 20. t m. pri okrožnem sodišču v Celju. Obtoženi so umorov, vlomov, ropov in tatvin.
c Novi grobovL V javni bolnišnid so umrli: 28 letna žena žeL uradnika Elizabeta Čarmanova iz Šmarja pri Jelšah, 66 letni preužitkar Alojz Pliberšek iz Prihove, 71 letni dninar Stefan Fazarinc iz Trnovelj in 37 letna delavka Ana Dobrova iz Vojnika.
c Kriminalna kronika. V tovarni „Met-ka“ so že dalje časa opažali, da nekdo krade blago. Pred dnevi so delavd opazili, da je neka delavka vrgla čez tovarniški plot večjo množino blaga. Bila je to 30
letna Jožica G. iz Celja. V zvezi s tatvinami je bil tudi njen brat, s katerim sta bila domenjena. Pri hišni preiskavi so našli večjo množino blaga. Oba so zaprli. — Aretirali so 28 letnega pekovskega pomočnika Franca P. iz Sevnice, ker je od avtoprevoznika Franca Sovin-ka v Celju izvabil 100 din pod pretvezo, da mu bo dobavil večno množino bendna po stari ceni. — Za 3000 din zlatnine je s fingiranim pismom izvabilo neko 12 letno dekle nekemu celjskemu juvelirju. Policija zasleduje zadevo.
c Kronika nesreč. 3 mesečni sinček tekstilnega mojstra iz Dobrove pri Celju Edvard Kovač je padel na štedilnik in se opekel po vsem telesu. — 60 letni žel. skladiščnik Ivan Dolhar iz Celja je padel z vagona in si zlomil desno roko v zapestju.
c Pokojni učitelj g. Franjo krajne iz
Polul je določil za glavnega dediča svojega posestva Ciril-Metodovo dražbo, kateri je zapustil tudi večjo vsoto denarja,
9 Sokolsko društvo Celje-matica razpisuje nagradni tečaj za izdelavo zletnega znaka m lepaka za vse prireditve ob
svoji 50 letnici leta 1940. Osnutek je treba oddati najpozneje do 1. januarja 1940.
c Sneg je pobel.......................
po celjski kotlini.
rja
včeraj tudi ravnine
c Poročilu o uboju Franca Babina v Mozirju dodajamo, da niso bili vzrok
preveč zaužitega alkohola kap. c Sestanek članov Legije koroških borcev v Celju bo v nedeljo ob 9. dop v Narodnem domu. Tam prejmejo člani tiskovino za prijavo z« sprejem spominsko kolajne.
Ptuj
Je neznanec otfpetpl KoroScu delavcu iz Krčevin ' " *
p Kolo
Jožefu, delavcu iz Krčevin’pri Vurberau medtem ko se je mudil v Maistrovi ul. 5.
p Umrl je 66' letni pos. in židar Toplak Leopold iz Mestnega vrha pri Ptu/u t> Nevarno si je ranila z nožem desi» P°. naključju 25 letna Zavratnik Kristina, služkinja pn glavarju dr. Farčni-ku. Zdravi se v tukajšnji bolnišnid p Kako čuti obrtnik draginjo. Tudi J®, danes pnsiljen, da zvišuje cene svojim izdelkom. Material, ki ga rabi s« izdelavo svojih predmetov, se je občutno podražil. Gospodinje obrtnikov so si ze prej morale preračunavati, kaka vrsta hrane je ob gotovem letnem času najce-(u zviševanju cen pa je obrtnik v najboli mučnem položaju, ker hočejo mnogi odjemalci bas pri obrtniku, do katerega imajo Dajve« zaupanja in najmanj spoštovanja, priti na svoj račun, da mu zbijajo ceno, ter se zavedajo, da je obri-nik najbolj odvisen od njihovih dinarčkov. Tako obrtniki zatrjujejo, da so še pn zaslužku morali ostati pri starem če-prav so cene njihovim izdelkom tudi’ poskočile. Obrtnik si danes no more pn-
Potrebščin vsaj za he-
izmed 'onih, ki hn grama mast in
draginjo v vsem njenem razvojni
:i 6°.. kupoval po četrt kik>J olje in verno spremljal
Veliko protidraginjsko zborovanje v Celju
Včeraj dopoldne je brilo v nabito polni dvorani Narodnega doma protidraginjsko zborovanje, ki so ga sklicale svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev v Celju. Na shodu so poročali gg. Golmajer, Jurač, Vodopivec in Petejan. Ugotovilo se je, da so cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam občutno narasle tako, da resno ogrožajo življenjski obstoj delovnega ljudstva — Zaslužek, ki že do sedaj ni zadostoval za dostojno preživljanje delavca in nameščenca, posebno ne onih z družino, ie ostal v pretežni večini isti ter se ni prilagodil novo nastalemu položaju. Proti-draginjski ukrepi niso pokazali nobenega pozitivnega uspeha. Vsem je sicer razumljivo, ako oene kolonialnemu blagu naraščajo — ni pa nikdar upravičeno naraščanje cen našim domačim pridel-i kom: žitu, premogu, drvom, masti, mesu, olju itd.
V posebni resoluciji so zborovalci zahtevali, da oblast nujno ukrene, vse potrebno, da se prepreči prekomerni porast cen življenjskih potrebščin. S strogimi kazenskimi odredbami naj prepreči vsako špekulacijo. Vsi zaslužki delavcev in nameščencev naj se najprej nujno prilagode potrebnemu eksistenčnemu minimumu in sedaj nastalim draginjskhn razmeram. Po ureditvi plač, ki se naj zvišajo do 1000 din za 30%, do 2000 din za 25%, do 3000 din za 20%, nad 3000 din za 15%, pa naj se nadaljnja regulacija zaslužkov vrši z draginjskimi dokladami na ta način, da se ustanovi premična skala draginjskih doklad, ki naj se ravna po cenah življenjskih potrebščin. Gospod ban naj določi minimalne plače tudi za privatne nameščence, katere dostikrat ne odgovarjajo njihovemu socialnemu in gospodarskemu položaju. Prottdraginjske odbore 'naj tvorijo samo
zastopniki konsumentov. Vsem delodajalskim skupinam naj se čimpreje pired-ioži zahteva po začetku pogajanj za skic nitev kolektivnih pogodb. Za Božič ali pa Novo leto naj se izplača vsem nameščencem 13. plača odnosno dvojna plača kot delna odškodnina za razliko še ne-povišanih plač za preteklo četrtletje. — Tudi vsem javnim nameščencem in upokojencem naj se povišajo prejemki v razmerju z rastočo draginjo. Svobodnim strokovnim in nameščenskim organizacijam naj se dovoli popolno svobodo pri njihovem delovanju. Oblast naj to delo Podpira. Obvezno pokojninsko zavarovanje trg. sotrudnikov vseh kategorij naj se razpišejo volitve v delavske usta-naj se razpišejo volftvi v delavske ustanove. Sklepi zborovanja naj se takoj dostavijo centralam svobodnih strokovnih organizacij in merodajnim oblastem.
Maribor
Delavstvo v borbi proti draginji
Vse špekulante, ki izrabEja]o stisko ljudstva in si polnijo žepe, je treba najstrože kaznovat*
V veliki dvorani Sokolskega doma je včeraj dopoldne povzdignilo mariborsko delavstvo svoj glas za zboljšanje položaja in odločno manifestiralo za svoje pravice. Zborovanje, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, so sklicale tukajšnje strokovne organizacije brez razlike strankarske pripadnosti poedin-cev.
Predsednik Zidanšek je v kratkih potezah orisal namen sestanka delavstva, nakar je tajnik Strokovne komisije Stanko Vidovič v daljših izvajanjih orisal sedanji položaj delovnega ljudstva, v katerega ga je spravil izbruh nove vojne v Evropi. Govornik se je predvsem bavil z vzroki draginje, žigosal one, ki izrabljajo trenutno stisko ljudskih množic, navijajo cene in s tem polnijo Svoje žepe. Naglašal je, da je precejšen vzrok draginji dejstvo, da se iz Jugoslavije izvažajo ogromne množine živil in drugih življenjskih potrebščin. Posledica tega je naglo naraščanje cen vprav za one predmete, ki jih prebivalstvo najbolj potrebuje in brez katerih ne more izhajati.'Zahteval je, da naj za take elemente ne zadostuje denarna kazen, ki
malnih mezdah, in jih prilagoditi današnji draginji. V vsej državi je treba takoj popisati vse zaloge živil in jim določiti maksimalne cene. Ustaviti je ves izvoz živil, dokler ni zasigurana cenena prehrana domačega prebivalstva. Špekulante in navijalce cen je kaznovati le z ječo in ne z denarnimi globami; odvzeti jim je treba tudi vse blago in nerealno pridobljeno premoženje in končno tudi koncesijo. Le na ta način bodo sankcije res učinkovite. Preklicati je treba vsa imenovanja uprav v delavske in nameščenske institucije, ki so partizanske in niso izraz'volje pretežne večine delavstva in nameščenstva. Uredba glede akordnega dela mora biti popolnoma jasna in akordne mezde morajo biti najmanj za 20% od minimalne tir-
nirie. Hitro, je 'treba .rešiti krizo v socialnem zavarovanju Zavarovanje za starost in onemoglost naj še zboljša in zajamči minimalna renta na najmanj 550 din mesečno. Posmrtno rento je priznati vdovam, vsekakor pa se mora starostna meja skrajšati od 70 na 60 let za pridobivanje pravice do popolne rente. Delavstvo je proti vsaki spremembi obrtnega zakona, ki jo nekateri zahtevajo v njegovo škodo, in se bo odločno proti njej borilo. Zborovanje je poteklo dostojno, čeprav v napetem ozračju. Naglasiti je, da je v borbi za zboljšanje življenjskih pogojev delavstvo enotno in da ni bilo nikjer opaziti kake' strankarske pobar-vanosti. Tako soglasnih akcij bi si več želeli v bodočnosti.
Pekovski pomočniki zahtevalo doklade
V soboto zvečer, so zborovali pekovski pomočniki v svojem lokalu pri »Zlatem konju« v Vetritiski ulici radi dra-ginjskih doklad in kolektivne pogodbe. Sestanek je vodil podpredsednik Jazbin-
težak; položaj pekovskih pomočnikov v današnji naraščajoči draginji.
Tajnik združenja Zidanšek je obrazložil težak ekonomski položaj delavstva
•se z lahkoto odšteje, ker zaslužijof*’, kj f-žeV ,uvod1ni1h besedah opisal
ogromne vsote, ampak treba bo zgledu U"~~'	 “	‘~~U......
nekaterih drugih držav .uvesti zanje večletne zaporne kazni.
Tajnik Narodne strokovne organizacije K r a v o s se je bavil z načinom, kako se izigravajo delavske pravice, dači so jim v zakonu zajamčene.
Tajnik Jugoslovanske strokovne organizacije P e s t o tni k je v svojih izvajanjih naglašal, kako izgublja delavstvo ves vpliv v socialnih zavodih, v Okrožnem uradu, v Borzi dela, v Delavski /zbornici itd. Govoril je o nujnosti takojšnje izpopolnitvi delovnega prava. Takoj naij se izda uredba o minimalnih mezdah. Prejemki morajo biti tolikšni, da bodo zagotovili sedanji eksistenčni tninhnum. Pri tem ne gre le za to, da se zagotovi golo življenje, ampak za take prejemke, Id omogočajo delavstvu kulturno življenje.
Tajnik Strokovne organizacije stav-omcev Horvat je razpravljal o brezposelnosti, o izigravanju določb o minimalnih mezdah in o brezpravnosti delavstva.
Poslušalci so govornikom pozorno sledil! m njihovim izvajanjem burno pritrjevali.
Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki očrtava sedanji položaj ročnega in umstvenega delavstva v Jugoslaviji in zahteva, da se morajo nemudoma urediti prejemki. Predvsem je treba zvišati mezde, predvidene po zakonu o . mini-
sploh in dolžnost pekovskih pomočnikov, da se morajo ramo ob rami z delavstvom boriti.proti .'draginji in za po-boljšanje svojega: položaja. Nadalje je poročal o delu paritetne, komisije -ter omenjal, da se vsi. pekovski mojstri ne držijo' kolektivne pogodbe. Odposlan je dopis na »Združenje pekovskih mojstrov«/ kjer zahtevajo pekovski pomočniki draginjske .doklade. .
ko Reziko iz Kamnice
izgnana iz mesta- ,^‘°sc&^ifca z razstavljala in nahrulila siiazmv>
Praktično darilo za vsakega je iz posebno močnega	”	- *
samo v PROfiEMJl	KANC._____________„
m Kolo je nekdo ^odpelji* man u izpred brivnice na Kralja f.c sti v Studencih.	. ,B«n,ko št. &
m Ovratnica s pasjo -fna vaditelj naj za leto 1939 se. je agu^a-J$#K J jo proti nagradi odda na.p	prepoln	9 motociklistov,	ki so	.	J	in v
vedi	vozili v soboto	P°P° t	.j-aištiji polj-
deljo, je bUo prijavljena na t ‘
ciji. Vsi bodo zelo občuti .	■ To.
m	Kolesa kradejo.	Šoferju	ukralle]
plerju je nekdo na	»	številke-
..Brilland" 'kolo brez	25254	)e
Ob kolo ,,01ympia" z: ev. st • bil tudi električar fc.mil Seiap.	di] s0-
m Neki tukajšnji lotoma J avCc ferja Mata A., ker. je brez: obrffl ^a]Jl na ulicah fotografiral	L	z ne*
fotografije. ‘ A. se je zagovarjal
1>0mk Drzen žepar je med vstopaiijeMj.^-bus'odrezal'Mariji Zajdclovi iz ^ ^ ročno torbico, v kateri je imem ^ gotovine. 2rtev istega žeparja J^ t, postala tudi upokojenka Ida.™ li ie izginila denarnica s 500,,«“	y f-
m Obupno dejanje starega ^ jetr,i %■ du pri Slovenji vasi se je obesa
rač Ivan Horek...........
m Otrokova smrt v pri
ZBOROVANJE AVTOPREVOZNIKOV
Združenje prevozniških obrti v Mariboru je imelo veliko zborovanje, ki ga je vodil predsednik g. Sluga. Zborovanja so se udeležili predvsem mariborski in okoliški avtoprevozniki, ki so razmotri-vali položaj po uveljavljenju nove uredbe o omejitvi .avtomobilskega - prometa. Avtoprevozniki nimajo sicer nič proti omejitvi uporabe tekočega goriva, vendar pa odločno nasprotujejo časovni omejitvi avtomobilskega prometa. Odločujoči čiriitelji naj določijo za vsako vozilo po teži nosilnosti in po potrebi avto-izvoščka in prevoznika količino bencina in naj ukinejo nedeljski počitek. Z no-
vim položajem bo nastala nezaposlenost med šoferji še mnogo večja. Ob zaključku so zborovalci v tem smislu sprejeli obširnejšo resolucijo.
m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri predava primarij ženske bolnice v Ljubljani dr. Alojz Zalokar o raku . pri ženskah. Predavanje ; bodo pojasnjevale ski-optične slike m Breplačen pouk v mladinskem petju nudi šola Glasbene Matico dijakinjam meščanskih in srednjih šol. Pevske vaje bodo vsako sredo od 14.-r-15.30 ure pričenši 18. t. m. Tečaj bo vodila ga. Zora Ropaš odlična učiteljica solopetja. Prijave se sprejemajo pri prvi pevski vaji.
m Bojevita nočna ptička. Stražnik je ponoči aretiral 18 letno znano nočno plič-
Sv. Benediktu v Slo^orgh^i igro padel v globoko mlak n).0 p0jjr, 1 letni posestnikov sinček- ^ jjjj de&
Ko so se starši vrnili do mo n, J že mrtev.	..:	-
velefil#
fffno
* Grajski kino. francoske produkcije . filmski igralci .nastopajo v
* Esplanade kino. glasbena opereta, polna Pp-)eoaor tja. z Eddy Nelsonom m Ele0
v glavnih vlogah:	Tri;c
* Union kino. Do tol*« »Ti
veličasten, senzacionalen	ly
krajev. Richard Arles, “
Mariborsko gledali***
velezag?
'C.
Ponedeljek, 11.: Zaprto- ,.aja". Torek, 12.,’ ob 20.:
Sreda, 13.; Zaprto.
Med prJJa^ :0&?' »Kaj se tl zdi na sve
vpraša prijatelj prijatelj »Zaljubiti se v neki r „ ^ ženo«.	: . unel^
> Po tem stori slednje ^
je!«
Žensko zborovanje za volivno pravic®
SODNA RAZPRAVA ZARADI „NE-PRIMERNEGA“ ZDRAVNIŠKEGA HONORARJA.
Na sobotno pojasnilo zdravnika dr, Ipavca bi kot prizadeti pripomnil tole: Vkljub temu, da sem pojasnil g. dr. Ipavcu, kako je z mojim finačnim stanjem, da sem brez službe ter ga prosit, da naj zaračuna primeren honorar*. mi je poslal teden dni za tem pismo, kjer pravi: „Vzlic Lemu... vam hočem računali le minimalno noč,, porod, takso... din 1505.“ Taksno pisanje pač ni kazalo, da mi bo g. -zdravnik honorar znižal. Posvetoval sem se o zadevi s prijateljem zdravnikom, ki me je napotil na sodišče kjer so mi pa nasvetovali, naj počakam do tožbe, ker sodišče ne more določiti honorarja zdravniku. Pri sodni razpravi sta nato zdravniška izvedenca izjavila, da bi v tem slučaju računala eden 200 do 300 din, a drugi .100 do 600 din, ali pa sploh samo efektivne stroške ali celo nič. Ce je pa 1500 din „prvotni od Zdravniške zbornice določeni honorar'‘ v tem slučaju, ko se je zdravnik pripeljal sploh po porodu, pa je vprašanje.
Vse to pa je zadeva javnosti zato, ker prav na tisoče slovenskih mater stavlja čestokrat na kocko življenje v strahu pred takšnimi neprimernimi zdravniškimi honorarji.
Ivan Potre
Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki zgarana. in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena m raztrgana domovina ostala skupaj! Te domovine . prvi steber siti, slovenska kmetica, ki spiš navadno'na slami in pod raztrgano odejo' ter ješ, kar je možu in otroku ostalo.'
Dr. Ivan Tavčar.
Zenska društva v Mariboru so sklicala na včerajšnjo nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma veliko javno zborovanje na katerem so zali te vala aktivno, pasivno, splošno in enako volivno pravico. Zborovanja se je udeležila velika množica žena vseh slojev, ki so docela napolnile veliko dvorano. Zborovanje je otvorila v imenu akcijskega odbora ga. Milica Ostrov-ška, ki je pozdravila navzoče ženstvo in predsednico Ženske alianse za dosego volivne pravice go. Minko Go-vekarjevo, katero je {»vabilo v Maribor tukajšnje Žensko društvo,
Ga. Minka Govekar jeva je nato orisala zgodovino borbe ženske za volivno pravico in sedanji položaj žena v lej borbi. Splošna, enaka in tajna volivna pravica je največje in najdragocenejše jamstvo svobode la soodločanja v vseh javnih vprašanjih. Kmalu bo minilo pol stoletja, odkar so se začele Slovenke še v bivši Avstriji potegovati za žen. volivno pravico. V prvem ženskem listu ,;Sloven-ki‘‘ se je od leta 1879. vedno bolj začela nveljavljuli zahteva, da mora končno tudi žena postati kulturno, socialno, pravno in politično enakopraven član človeške družbe. L. 1902. je Društvo slovenskih učiteljic v Ljub-
ljani kot prva ženska organizacija povzdignilo svoj glas: Dajte nam votivno pravico! To zahtevo je postavilo tudi Splošno žensko društvo v Ljubljani. Naše ženstvo pa je delovalo tudi za dosego ženske volivne pravice skupno s Čehinjami v Avstrijski ženski zvezi. Najbolj zavestno, vztrajno in odločno so zahtevale popolno žensko enakopravnost zastopnice delavskih žen, ki jim je duhovna vodnica Al. štebijeva.
Danes je malo družin, ki morejo jzhajati zgolj ob moževem zaslužku, žena pa more poleg svoje službe opravljati še dolžnosti gospodinje in matere. Ali kmetico, „prvi steber domovine'1 res ne briga, kakšne davke nalaga občina svojim občanom, kako je s šolstvom, vzgojo njenih otrokj kam gre denar in drugo?
Delavske žene so bile med prvimi, ki so se začele boriti za žensko volivno pravico. Proletarka je morala na delo z možem in otroci, da je pomagala prehraniti družino. Kol takšna ima vso pravico odločati o zidavi bolnišnic, zavetišč za deco, o zakonih, ki urejajo zaščito mater — dojilj po tovarnah. Ženska pa ne more ostati indiferentna do prosvetne in socialne politike. V Sloveniji je okoli 4.500 samostojnih trgov in 3.350 samostojnih obrtnic, te ženske morajo izpolnjevati vse obveznosti kakor moški, nimajo pa volivne pravice, katero imajo njihovi najslabši uslužbenci, žena resda ni vojak. Rodila pa je vojake, in če bi imela žena odločati, gotovo ne bi žrtvovala s tako brezdušnim cinizmom milijonov človeških življenj. Zato ženske ne bodo prej mirovale, dokler ne bodo smele biti voljene in same voliti.
Za go. Govekarjevo je spregovorila mati delavka ga. Antonija Ccrneco-va. Rekla je, da mati ne rodi zato
svojin sinov,, da bi vV°/oSipi' polju, temveč da »» b odi«W J Herodu m domovini.. ^zira^ ? 0 na C e r i nšk o v a	^
nu državnih in pnvatrn peiavka • naših bolniških blagaj- ^ ca Vinko je P?vedt jugosl^>
vilo zaposlenih zen	ga	3
večano na 200.000.	je	.P°‘	ed'
n rlpmnkratični družbi,
^ UVU4VU,  	,	,	,|	»'JAS*
prebivalstva proglašena
no. Delavke bodo ve^ .]nega Revnejše zagovoimice s delovnih s ^ ka in socialne zasči de,avski -r ^
Z delavkami je	napred£0v»
kmetsko ljudstvo in ^ja C11 te$ teligenca; KmeUca Tere^^ ^ je povedala, da tud dpira tri ^ volivno pravico, saj 1^ pr0tete hišc. H. Jelerjeva jej^ ^ da kot obrtmea nima	Ki	p
čeprav jo maajo %oHJiceIJj ^ zaposluje. Miudja D 0 m i h 0t pregovorila Marija Dajb°lJ ^	#
gospodinja prav dan . • prizacl rastoči draginji, k,f°Jproti pa nima pravice, da .j]!0va ukrenila. Jela,Ll0Ubi drža^.^Si' nila krivico, da J^ado,. se Jmi^ nica draginjsko a pa je za dii s«
Dr. Zora Ra v n i ^ z besedam^jj iet krepko zborovanji ^ mrtvi	p*
je že zgodll0’ di doinovm«. ^ odločevali o us danes uC tega ni smela m *	s^o
kta ic nat° Xett°'
Zborujoče 2ens^ J vlade C. ^ brzojavki
vicu in pravosodnem
koviču: )>^®e ze ?borovanJa aJj3p e51
manifostacijskem	u	zaiitev	pr0si
nem domu v Ma^or vi
dušno svojo vohvno 1	^	t„
mog-predsedm^^n...
ministra, da zahtevo zagov«
žen3
Modema letelo osvaja Zahodno Afriko
Po keravarsskš p@ii gradijo francoski pionirji 3000 km dolgo cesto iz Senegala v N^roko
francoski kolonialni minister Mandel ■’e začel na sistematičen način pospeševati gospodarstvo kolonij, ki naj bi postale tudi v strategičnem pogled« odporne. Med velika dela te vrste spada tudi nova cesta iz Senegala v Maroko.
e
GČORGES MANDEL
.Na skrajnem zahodu Afrike, pri rtu v'erde laži od treh strani po oceanu ob-dano mesto Dakar, prestolnica franco-15 -6 Zahodne Afrike z blizu 50.000 prebi-Valci. jc tu sedež guvernerja, važno pri-^anigče in tržišče ter letalsko postajale i,a pr0gi Francija - Južna Amerika. Lcta 1926 je neki francoski kolonialni Pločnik na hrbtu kamele prejezdil pot Vasi Rokso na severovzhod. Po 700 ^ Poti je naletel na oazo, na meji špan-ske kolonije Rio de Oro. Bila je to vasi-Cavz nekaj nad 1000 prebivalci, toda Važna karavanska postaja. Do sem je jedila žival kolesninam vozov domačinov, dalje na sever ni bilo sledov, da bi kdo potoval. Poročnik je privezal na reP kamele neki oster predmet, ki je ri-jal v mehki pesek dobro vidno sled, po %terr so šli kasneje francoski cestni Pionirij.
Po 1200 km ježe je dospel do majhne utrdbe Gourard, ki je imela zvezo le z ^jo de Oro. Dalje na sever je prejezdil Htščeno puščavo Egidi, teden dni ni opazil nikakega živega bitja. Šele v majhni oazi Tenduf so ga prijazno spredli Beduini. Najel je svežo hrano, kamela se je ves dan odpočila.
Naslednjega dne je poročnik jezdil da-na severovzhod. Tu je srečal Bedu-itle> karavane in legionarje, ki so ga sPremili v Marakeš. Dva tedna je poto-Val Po mavretaneki puščavi in končno Po 3300 km dolgi poti dospel na cilj. _ Njegove izkušnje so porabili za načrt velike državne ceste, ki bi bila mnogo ^"ajša od morske poti ob zahodni obali Afrike. Dve leti so pionirji urejevali te-
melje na posameznih odsekih poti. Nato je oddrdral tovorni avto vojaškega poveljstva v Marakešu na pot in dospel v Dakar. Potreboval je dva tedna, prav toliko kot poročnik v obratni smeri na kameli.
Leta 1936. je razpisalo kolonialno ministrstvo 150.000 frankov za gradnjo puščavske ceste. Prišli so inženirji in zamorski delavci. Delo je le polagoma napredovalo, ker je bil vsak napor v veliki vročini nemogoč.
V letih 1937 in 1938 so pritegnili k delom prvi bataljon senegalskih strelcev. V začetku letošnjega leta je francosko kolonialno ministrstvo dalo na razpolago tri milijone frankov za dovršitev ce-
ste. Avtomobili so dovažali delavcem pitno vodo in hrano, poleti je delo počivalo, v zgodnji jeseni je pa bil prvi del pomembne ceste že dograjen. Ostalo je še 1000 km poti, ki bi naj zveza’a Port Gourard z marokanskimi cestami.
Medtem se je začela vojna, zamorske strelce so poklicali v kasarne, prišli so drugi delavci. Kmalu bo ob važni vojaški cesti postavljenih več cistern za bencin, prenočišča, bolnišnica, garaže in druga preskrbovališča. Še dve leti in ta del črne celine bo po zaslugi Francije povezan s stalno poštno zvezo iz Maroka v Senegal. Premagana bo puščavska samota, po peščenem morju bodo drveli sem in tja avtomobili.
Značilni uspehi psihične kirurgije
Neki 59Ietni knjigovodja je ležal osem mesecev v postelji. Zadel ga je živčni šok. Trpel je zaradi strahu, da ga hočejo zastrupiti in večkrat je planil v krčevit jok. Odpeljali so ga h kirurgu in po operaciji je ozdravel. Postal je izvrsten prodajalec in direktor obsežnega podjetja. Žena se je nekaj tednov po operaciji pohvalila, da je postal zelo dober mož, ki se ne prepira kakor prei. Le umna inteligenca je nekaj popustila.
Psihična kirurgija je doslej tako ozdravila že 21 ljudi. Pokazuje tudi, da bi bilo za mnoge bolje, če bi imeli manj mo-žgan, pa več sreče v nogah.
Pred leti se je odločil portugalski zdravnik Egas Moniz, da operira mozeg ljudi, ki trpe zaradi večnega straha. Odstranil je nekatera možganska tkiva in dosegel odlične uspehe. V mnogih primerih je nastopilo skoro čudežno ozdrav Ijenje obolelih oseb.
Tako je neko žensko vse življenje preganjal neznanski strah. Takoj po operaciji se ji je stanje tako popravilo, da je pogumno prevzela vodstvo gospodinjstva, sprejemala goste in vozila avtomobil. Ko je šla v gledališče, se je prvič v življenju mirno poglobila v dejanje na odru.
Zamorski kralj z milijonskim zakladom
Evropska vojna vpliva tudi na razmere črne celine. Kontrola oseb na mejah je poostrena, tako pri lovcih na diamante. Ti so se posebno udejstvovali na področju »črnega kralja« Matabele, Loben-gula, ki je dajal evropskim iskalcem zlata in diamantov koncesije za drag denar.
Matabelci, Zulu zamorci so bili nekdaj divji vojščaki. Danes so civilizirani, mirni ljudje, ki goje po večini bombažno kulturo.
Kralj Lobengula je bil drugačnega kova. Sovražil je Evropce in kot nemiren duh je vedno iskal prilik, da bi jih še bolj izmozgal. Dokler se niso Angleži nekega dne nasitili in mu sklenili vzeti vse, kar je na raznih koncesijah pridobil. Ali, tudi Lobengula ni bil od muh. Pobegnil je
K slovitemu astronomu Cassini je prišla nekoč neka boljša dama ko je lunin mrk že minil.
— Nič ne de! je rekla dama. Gospod zvezdoslovec bo tako prijažen. da bo stvar ponovil...
pred angleškimi preganjalci, vzel je s seboj zlata v vrednosti več milijonov in mnogo diamantov. Ko je kmalu nato umrl, je poskril denar in zaklad. Nihče ne ve, kje leži njegovo bogastvo. Lovci za zlatom ga zdaj iščejo okrog, težko da bodo imeli srečo.
Zarada steklenice piva ga je hotel ubiti
Ko so se Švedi borili v Holsteinu in bili poraženi po Dancih, so postavili vojaka Sodergarda na stražo.
»Boj je bil vroč, sonce je ves dan močno pripekalo. Sodergard je iztaknil nekje steklenico piva in ko jo je ravno nastavil na usta, da bi izpil požirek, se je oglasil kraj njega ranjeni švedski vojak brez nog:
— V imenu božjem! Daj mi saj en požirek.
Soderhard se je nagnil nad ranjenca, mu nastavil steklenko na usta. Medtem ie pa ranjenec pograbil revolver, hotel ustreliti gostitelja, a je zgrešil.
Vojak je mirno dvignil steklenico, popil polovico piva, ostalo pa dal smrtno ranjenemu:
Tu imaš, neoridnež, zdaj boš dobil ie polovico!
Ranjenec je hlastno izpil in kmalu nato izdihnil. Sodergard mu je zatisnil oci. Neki častnik, ki je dogodek opazoval, je javil vse kralju. Ta je poklical So-dercarda predse in mu v spomin na njegovo plemenito dejanje podaril grb z naslikano, na pol polno steklenico.
— Res, gospoda, mi zmoremo vse. Za nas letalce ni nič nemogočega.
. ~ Tako? No, potem vas pa prosim, poiščite nn res vredno služkinjo...
V prodajalnici otroških igrač.
— Glej, očka bi bil prav dober proda'
jalec,
11 kipov z bogataševim praznim stolom
Bogati farmer John Davis v USA jc na Danes šteje ta je II mogočnih kipov ti
predstavljajo zakonski par Davisov v raznih starostnih dobah. Enajsta slika predstavlja pokojno Davisovo, kako sedi na stolu. Zraven je prazen stol, pripravljen za Davisov kip, kadar bo umrl.
Ljudje prihajajo z vseh strani in ogledujejo čuden spomenik. Davis je zelo zadovoljen, videč svoje posmrtno delo končano. Prihranil si je še toliko denarja, da bo lahko mirno živel do smrti, sorodniki naj si pa potem ogledujejo njegov posmrtni spomenik...
veleposestvu svoj čas nabral lepo premoženje, se nato z ženo umaknili v zatišje in užival sadove svojega truda.
žena mu je zgodaj umrla. Mož je ostal sam brez otrok. Nikakor mu ni šlo v glavo, da bi njegovo premoženje po smrti uživali sorodniki. Napravil je oporoko, da naj gre ves njegov denar za _ nagrobni Spomenik.
Mož je naročil prostor za grobnico, ki je zavzemala skoro polovico pokopališča v majhnem mestecu Kansasa. Na tem prostoru so začeli graditi velik spomenik.
toARlJ SKALAN:
RAMAS in jora
ROMAM ZADNJIH
Opazoval je posamezne zunanje napra-% a ni videl, čemu služijo. Vzgojili so ga J*i sicer za strojnega inženirja, a o letal-Vu ga niso nikoli poučevali. Najbrže na-lenoma. Niso želeli, da bi on nadaljeval eio svojega očeta. Izbrali so za to dru-j>e8a, Mahabalija, ki je postal njegov ekniec pri delu in v ljubezni ter nazad-le njegov smrtni sovražnik.
• je tu gospodar,« je pomislil. »On v svojih rokah vse načrte in priprave. Sciak. Mar meni, da bo kdaj doumel |enialnost mojega velikega očeta! Nikoli! anio jaz bi to zmogel.« prevzela ga je misel, da bi pobral vse črte in zapiske iz knjižnice, se nekam jih preštudiral in odkril njihovo zad-skrivnost. Vendar se je zavedel, da bi tj 11610 terjalo mnogo časa. Razen tega ia 11a.črte takoj pogrešili in odšli na lov Kan’ naj bi se skril, da ga ne bi Ne‘? In kaj bi bilo medtem z Joro? dr’ 0 11 i bila prava pot. Moral bo najti stQS°. kakšno pa še ni vedel. In kaj naj Žeil' ,seda.i? Moral bi si najprej pogasiti
;Vn lakofo-
kje mora biti kaka jedilna sliram-
UUDI NA ZEMLJI
31
ba, si je dejal in preiskal dvorano. Našel je res shrambo z jedili in pijačami in se okrepčal. Potem se je še umil in osnažil, da je bil zopet ves dobre volje.
»Kaj sedaj?« je pomislil, a prav tisti hip se mu ie zazdelo, da sliši od nekoa neko šumenje. »Nekdo prihaja! To more biti samo Mahabali.« V trenutku se je odločil, skočil k vratom, od koder se je slišalo šumenje in se stisnil zraven njih. Stal je sključen in pripravljen na skok. Poteklo je nekaj napetih trenutkov, dokler se vrata res niso odprla. Na pragu se je prikazala Mahabalijeva postava. Inženir je stopil v dvorno in hotel proti knjižnici. Tedaj je od zadaj skočil nanj Ramas in ga podrl na tla.
Mahabali je zakričal, toda Ramas gaje udaril v tilnik, da je zaječal. Vendar se ni vdal tako zlepa. Med nasprotnikoma se ie razvil oster boj, ki je ostal spočetka neodločen. Pozneje je dobil Mahabali Ra-masa v klešče in se je že zdelo, da bo ostal zmagovalec, vendar je Indor izrabil ugoden trenutek in zadal nasprotniku tak udarec od strani, da se ie za trenutek onesvestil. To je Ramas bliskovito naglo
izkoristil ter mu zvezal roke in noge.
»Mislil si,« je dejal, »ko se je Mahabali zopet osvestil, »da sem že poginil kakor miš v tvoji zatohli pasti, pa si se zmotil. Ramas Indor ni miš. Kako bi ti ugajalo malo zamenjali vlogo?«
»Odveži me!« je zakričal v onemogli jezi Mahabeli.
»Povej mi najprej, zakaj si me zaprl v tisto prekleto luknjo in kaj si nameraval z menoj?« je zahteval Ramas.
»Jaz te nisem nikamor zaprl,« je lagal Mahabaii.
»Potem sem se zopet sam, kakor zadnjič, mar ne?«
»Jaz ne vem ničesar.«
»Pa se boš še spomnil, ako si pozabil.«
»Kaj nameravaš?«
»Zapreti te tja, kamor si ti mene.«
»Zločinec.«
»Samo tvoj tovariš! Ker sem pa plemenitejši od tebe, te ne bom pustil brez hrane in pijače, kakor si ti mene.«
»Odveži me!« je zarjul Mahabeli. »Sicer si zaigral zadnjo zločinsko igro.«
»Ali pa ti. Toda obljubljam ti, da bo tebe prej konec kakor mene. Pojdiva!«
Ramas je pograbil zvezanega Mahabalija in ga kakor otroka odnesel v knjižnico.
»Kje je dvigalni mehanizem?« je vprašal, ko je stal pred vrati na hodnik, skozi katerega se je bil prej sam rešil.
»Tega boš zaman iskal,« Mahabali.
je odgovoril
»Bomo videli!«
,	Mahabalija	zopet na tla in s«,
lotil iskanja mehanizma, kajti da mora biti prav v knjižnici, o tem je bil trdno piepričan. Ko ga na prostih stenah ni našel, je pričel odstranjevati knjige s stela? Po daljšem odstranjevanj e v S5
”ff v ?r.ivna vra,“' m
našel vzvode dvigalnega in spuščevalne-ga mehanizma. Premaknil jih je in odprl
S "T'"- Bi' * razs™" Potem je odšel v dvorano po jedila i,„ pijače, jih
merit p P° 2dnikU d° Ce,ice> ki se bila nn^ vs dviS,llla In jih položil zraven postelje. Vrnil se je po Mahabaliia, odnesel se njega v celico in mu dejal:
»Odvezal se boš sam. Tu imaš nož!« zei je iz zepa nožič in ga zalučal v na-■ protm kot. »Preden se boš zvezan priplazil do njega in se rešil spon, bo celica ze Pogreznjena. Obilo sreče!«
»Usmili se me!« je kričal Mahabali. »vse ti odpuščam. Tudi Jore ne maram. Samo ne zapri me živega v grob.«
»To ni grob,« mu je smeje se odvrnil Ramas. »Prav prijetno odpočivatišče je. Le preizkusi ga! Ko se mi bo stožilo po tvoji druščini, te pridem obiskat. Na svidenje!«
(Dalje jutri.)
Spo rt
Mariborska nog. podzvoza ustanovljena
3 smislu sklepa ustanovnega občnega zljoi-a Slovenske nogometne zveze so bili včeraj v sedežih predvidenih 4 novih pod-zvez v območju SNZ ustanovni občni zbo-j i “ Orovanji v Mariboru in Celju je vladalo precejšnje zanimanje, dočim v .jubljam podeželski klubi z eno izjemo sploh niso bili zastopani. Iz Trbovelj še nimamo poročila, izgleda pa, da tam splo hdo ustanovitve podzveze ni prišlo.
Živahen potek v Mariboru.
P.b ^0. .ic o tvoril zborovanje v posebni *?bl4, K?»° restavracije delegat SNZ dr. t't°Sj 8a -ie tudi vodil do volitev. Uvodoma je poudaril, da se začenjajo z ustanovitvijo podzveze za mariborski šport ruugi časi, ko bo njegov razvoj odvisen od v prvi vrsti resnosti in zrelosti domačih cuuteljev, ter j e radi tega apeliral na složno delp. Verifikacijski odbor (gg. mag. . faver m Fišer) je ugotovil navzočnost de-egatov Drave, Ptuja, Gradjanskega, Mure, b	Slovana,	Maribora, Železničarja!
Rapida m Slavije, dočim CšK in Lendava nista bila zastopana. Sklepčnost ustanovnega občnega zbora je bila s tem podana.
Nato je zastopnik SK Železničarja g. Fi-ser	dosedanje napore mariborskih
športnikov za ustanovitev lastne podzveze, m so ostali radi nerazumevanja od drugod brez uspeha, ter kakor izgleda tudi "sc-uaj niso dali podzveze v tem obsegu, ka-n°r*.?°, si JO zamislili njeni ustanovitelji.
rečital je od njegovega kluba predloženo kompromisno odborovo listo, ki je bila enournem posvetovanju soglasno sprejeta s pridržkom, da naj se predlaga občnemu zboru zveze v januarju razširjenje odbora na 0 elanov. Prvi odbor MNP tvorijo:
^aver Ciril (ISSSv Maribor) predsednik, Jošti Evstahij (SK Železničar) podpredsednik, Mozetič Milan (SK2) ter Mi-. beljak Vilj‘em ISSKM) tajnika, toda slednji nima prava glasovanja, Amon Avgust (lla-pid) blagajnik, Glavič Vinko (SKŽ) kape
(Olimp) podpredsednik, Presinger (SK Celje) tajnik, Veber (Olimp) blagajnik, Stoj kovic (Jugoslavija) kapetan, Skelac (Sto re) in Salekar (Atletik) odbornika.
re) in Salekar "(Atletik)
OBČNI ZBOB V LJUBLJANI
V Ljubljani je bil ustanovni občni zbor
tan, Dask« Viktor (Slavija) in Grbec Stan
ko (ISSKM) odbornika	\	jc	00	usuumvm
n	,	.	j	..	...	,,	podzveze	pod vodstvom podpredsednika
Obem zbor je naduhe vodil mag. Ma-ibV/ a- r ™	>11..	nnd.-
ver. Začela se j^e debata o novem proraču- bNZ d' Kuh,P‘' 0bisk 1;lubov s|,	-“
nu, v katero so posegali različni govorni
ki. G. Fišer je podčrtal, da naj ima zveza v očeh interese našega obmejnega športa, ki ima poleg športnega tudi važno nacionalno poslanstvo. Zato je zvezina dolžnost, da ga podpre. Tudi zastopnik Slovana g. Jelenko je zahteval podporo za že ustanovljene klube ob meji, ko kor tudi za one, ki se šele snujejo. Po daljši debati o posameznih postavkah je bilo vprašanje proračuna na predlog mag. Maverja prepuščeno izvršilnemu odboru.
Med slučajnostmi je pozdravil zborovanje v imenu krajevnega odbora JOO g. Bergant Evgen v zastopstvu odsotnega predsednika^ dr. Krejčija, ki je tudi pozival k složnemu delu brez osebnih in klubskih razračunavanj ter izrazil pričakovanju, da bo nova podzveza tudi v bodoče sodelovala pri prireditvah JOO.
Končno je bilo še govora o Slovenski športni zvezi, ki se bo na pobudo SNZ ustanovila v doglednem času, pri čemer bo pa treba še počakati, da se reorganizirajo tudi ostale športne panoge v Sloveniji. SSZ naj skrbi, da pri razdelitvi javnih podpor klubom in športnim ustanovam ne bo zapostavljanja onih prede-ki s0 °d centra več ali manj oddaljeni, temveč baš njim naj se posveča pažnja v povečanem obsegu.
ZBOROVANJE V CELJU
Zastopniki klubov celjske podzveze so se sestali v gostilni „Pri turški mački", kjer je ob 10.15 otvoril občni zbor delegat zveze g Martelanc. Zastopanih je bilo S klubov, trije podeželski klubi Radeče, Krško in Brežice niso poslali zastopnikov. Izvršilni odbor Celjske nogometne podzveze je sestavljen tako-le:
Stokelj (SK Celje) predsednik, Svetek
MALI OGLASI
Oiiase te^din^S	1 P 'n*1* oelaslb Hane vsaka beseda M na', najmanjša orisioibina ta ie
znesek a a Srni ii! in*1	,n	Zenitovsnjski ozlasi din I— do besedi Nalmaniši
enkratno objavo znaša din 2	v.,,,'?	,,sbane	besede se raianaio dvojno Oelasni lavtk za
vposlatl v Dismo sliooai 2 narrbilnm »n	?* ulaCule tako) ori nnrollln oziroma ea te
Razno
NOGAVICE
(lastni izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. -6 (poleg tržnice). 9879-1
Hišni posestniki in najemniki ereglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi ziina. Vsa Pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1
PRAVE BIGE
in soriške kornete dobite le v pekarni Čebokli. 11760-1
BELI KROMPIR
in apneni prali se dobi pri Kmetijski družbi, Meliska c. I2-	 11199-1
PREKLICUJEM
vse neresnične stvari, ki sem jili govoril o gospodu Ivanu Kupena, Košaki št. 30. Moč-nik Ivan.	12084-1
VINOGRADNIKI, GOSTILNI.
ČARJI, POZOR!
Enonadstropna hiša s staro-znano restavracijo »Krčevinski dvor«, velik senčnat vrt, na Aleksandrovi cesti v bližini glavnega kolodvora bo dne 18. decembra ob 9. uri na javni dražbi naprodaj. Nadaljnja pojasnila: Spodnještajerska Ljudska posojilnica v Mariboru.	12085-2
Stanovanje
STANOVANJE
dvosobno, z vrtom oddain s 1. februarjem. Studenci, Ciril-Metodova ul. 13.	12081-5
ŠOBO IN KUHINJO
takoj oddani. Koroška c. 76. 12087-5
Sobo odda
milodarne zavitke za
NEMČIJO
prevzame in razpošilja špedicija Bračič Hubert, Maribor.
Kopitarjeva ul. 14, Tel. 2024. Dajem tudi nasveti za cenen nakup živil ter brezplačno po jasnila tozadevnih izvoznih predpisov.	12089-1
Posest
DANES KUPI. JUTRI BO PREPOZNO!
V bližini Maribora imamo posestva naprodaj:	Gosposko
l>osestvo, vinograd, sadovnjak, elegantna vila, cena 650.000. Vinograd sadovnjak gosposka hiša dinarjev 260.000. — -- Vinograd, prvovrsten sadovnjak, gozd, lepa hiša, din 180.000. — Hiše v mestu in okolici, od 25.000 do 1,700.000 din. Graščina 550.000 din. Pension. 100 oralov zemlje, žaga in mlin. 2,000.000 din. — Parcele in celi kompleksi za parceliranje. »Triglav«, reali-tetna pisarna, Maribor- Aleksandrova cesta 12- tel. 2534. 12090-2
SOBA
prazna, s stavbišča sc odda. Boflfenška 4.	12078-7
Službo dobs
UČENKO IN UČENCA
sprejmem za novo odprt lokal. Frizerski salon Drljevlč,
Glavni trg 26.	12088-9
Službo i&ee
SLUŽBO HIŠNIKA
iščem. Sem srednje starosti, brez otrok, govorim tudi nemški, madžarski, francoski. Se razumem na vsa hišna popravila, centralno kurjavo in drugo. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«.	12031-10
Zgubljeno
PES, FOXTERIER
belo-slivkast, s črnimi lisami, sc je zatekel v petek zvečer. Sliši na ime »Billi«. Naj sc odda proti nagradi iiadlova ul. 3.	12079-11
lokal
LOKAL
svetel, suii. poceni oddamo takoj ali po dogovoru, blizu kolodvora. Naslov v ogl odd »Večernika«.	12083-14
Pouk
SLOVENŠČINA, ITALIJANŠČINA, NEMŠČINA. FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi Individualen pouk. Zajamčen uspeh Aleksandrova 14-1, levo. 12080-13
V najem
tmmmm u muaunBznr r^vsmumom MEŠČANSKA GOSTILNA
v Mariboru se odda v zakup sposobnemu in poštenemu za konskemu paru. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na ogl. oddelek »Večernika«. 12086-15
Kuhlj...  _______ _______
želja je bil minimalen, zastopan je bil samo Sli Virtus iz Duplice, tako da jc bilo vsega na občnem zboru lc 42 poverilnic od 26. Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor:
Aleksander Friedrich (Beka) preds., Mirko Tozon (Ljubljana) podpreds., Fran
Zorko d ran)
(Mars) tajnik, Stane V^/Hermes) blagajnik, Jože Skrajner ( kapetan, Ciril Trtnik	inJo-
(Svoboda), Ernest Tdrm j že Klepec (Slavija) odborniki. edložca V debati o proračunu je bUP 2figoo samo pregled izdatkov v znesku
dii„ ***»«»
z«i svoje m**o
II svoje	j	~
v, lastnih prireditvah podžge	^	Y
membi	pravil vtem snll,j- ’ klubi	zvišalo
podzveza h r vec kakor	->	vse
število	odbornikov od	1 'd	V	sNZ
to bo	pa kompetenten	občni	zoo
v januarju.
Senzacionalna zmaga mariborskih
MARIBOR—LJUBLJANA 5 : 3.
V soboto in včeraj je bilo v kavarni »jadranj medmestno tekmovanje v biljardu med Mariborom in Ljubljano, ki je prineslo zastopnikom Mariborskega biljardnega kluba po lanskih dveh porazih malo nepričakovano, a povsem zasluženo zmago. Nastopilo je 8 parov in so bili doseženi sledeči rezultati: Hobacher	(M)—Eisenbart (L) 1000:691,
Orehek (L)—Bender (M) 1000—817, cepej (M)—Sevnik (L) 1000:854. inž. Kodela (L) —Koser (M) 500:313, Poš (M)—Šivic (L) 500:308, Potočan (M)—Prinčič (L) 500.389, Zavratnik (M)—Pevalek (L) 500:412, Bern-Imrd (L)—Stemiša (M) 500:411.
Najd~i:r-, serijo dneva je postavil inž Kodela z 200 točkami, slede mu Eisenbart 131, Hobacher 106, Lepej 103, Orehek 90, Sevnik 72, B- -ier 66, Zavratnik 5r Poš 58 itd. Naj-
boljši po v pr	?eh je —--3
z 22.70, Cedita mu Lepej s m. m,
as-
Zvečer je bil v .M'«™ /"ijSeom a* niedmestra tekme zvezan z zaklj df2yil skega internega turnirja Goste er- re. podoredsednik kluba g. Bender ter ouj zultae klubslcega turnirja:	2	mesto
V prvi skupim sta zasedla b	je za-
Hobacher in Bender s 6v-oj _ig 0 l'askupini stj njo kvalificiral tudi Zavratnik, v -• KomaV r
1,1 Z ‘fiutiljanskimi gosti, ki so ribora najboljše riise je bilo *a|, di revanzno srečanje za k n četek februarja v Ljubljani.
K-
s. Graz: Sportklub—Concordia 4:2(1 Zagreb: HASK—Rapid (Bukarešta) 2 (1 : 0.
Ankara:	jugoslavija-Muhahs^^
,	•	2);	ligoslavija—Genceieromg
Beograd: BSK—Gradjanski 1 _
Olvoiiiev razstave Umetniškefl® kluba „Brazde“
_. ..... akad. slikar prof. s 6. olji. 2. pasteloma m ro; akad. slikar Maks	g,	-
akad. slikar proi- ^van »jč s it2..
Božična darila zs otroke
vosiCkI za lutke
tricikli
romohlli
Bogomir Divjak
Ulica kneza Koclja 4
Včeraj dopoldne ie bila v mali dvora- 6. olji: ni Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti otvorjena letošnja predbožična razstava mariborskih slikarjev. Otvoril jo je predsednik kluba g. Radivoj Rehar s pozdravom gg. mestnega župana, olji in tremi risbami, obeh okrajnih glavarjev, upravnika gledališča, šolskih ravnateljev, ostalih predstavnikov ustanov in organizacij ter občinstva ih orisal potrebo tesnejših stikov med našo domačo umetnostjo in javnostjo. Po pozdravu in nagovoru predsednika so si povabljenci in obiskovalci ogledali razstavljena dela, ki izpričujejo lep napredek in razmah. Predstavili so se akad slikar Fran Golob s
reli; slikar Tošo P r i
Š u š m e 1 j s 4. olji. L u risbo; slikar Zlatko Z^i gjavdii '
3. gvaši ter akad. slikar ^
________ji.	Akad.	slikar^	te	doj
se bo pridružil razstavile ^ raZs|^
n i k s 3. olji. -  .
seie
ko prispejo njegova	JLf ,
Beogradu in Zagrebu, ® je izredno lep uspeh. RaZ.^anie' že prvi dan veliko zafl""
1
mali o
so najcenejši, saj stane beseda samo
50 par
Kakor smo zvedeli iz krogov naše tek stilne industrije, je stvar z dobavo preje iz Italije zdaj taka:	Na	podlagi starih
zaključkov imamo dobiti preje za 55 milijonov lir. Od tega je že izgotovljene oziroma za jugoslovanske izvoznike pripravljene preje za .38 milijonov lir. Na podlagi kontingenta, ki ga je italijanska vlada že odobrila, naj bi se do koncem decembra t. 1. izvozilo iz Italije v Jugoslavijo preje za 17,600.000 lir. Na prošnjo jugoslovanske tekstilne industrije pa .ie vlada v Rimu dovolila še nadaljnjih 10 milijonov lir kontingenta do 31. dec. 1939. Toda ta nadkontingent gre na bre-
, 19*1
o4.«e
Dobava bombažne preje
me zahtevanega	A)1)
Potemtakem bodo nase ^ dob_ tingenta 38 milijonov hf ^ n#! v tem letu gotove pre-,e 1	.g
»t «c5gf-
Tistih 10 milijonov n< ""izVrSi^ dkontingenta pa Pr:de ar febrU„
1
-prm
'zmJ
OBUTEV SE BO V SLOVENIJI PODRAŽILA
V Ljubljani je bil sestanek slovenskih čevljarjev in trgovcev z usnjem. Ker sc predelane in nepredelane kože stalno podražujejo, bodo slovenski čevljarji primorani zvišati cene obutvi. Cene usnja so se dvignile za 50 do 60%. Zato bodo čevljarji dvignili cene čevljev in drugih usnjenih izdelkov za 15°A.
MODERNIZACIJA CESTE V SLOV. BISTRICI
Gradbeni minister je odločil, da se mora v 20. dneh razpisati licitacija za
nadkontingenta pa v drugem roku t. . marec, zraven h kon - za italijanska vlada odo
leto.	.	-pjo	za*J;.,, čir
Naše tovarne pričata«i - ^ jtaK'e’ m do začele dobivati prcK» forrnalb
bodo opravljene carinske
torei v najkrajšem c	g
----------------- v	90V«
tlakovani«	I«”«11
strici, in sicer v d« ^
drobnimi	vsak>
bodo
Cestišče bo široko G m, paS pa bo 75 cm s.rok beton ovinki bodo odprav^
-*-T^nxi IfT A‘‘
o Sezonski delavci « prag^ ’ je j
soboto Je l)»PgJaL3aje. jc ”! vlak z delavci « Ncn. ■> nagar poslanka le eno min« nl0dea#sj
L-l
o Smrt  -------- .
Konju pod Vačam L JU
Dominko	^	.	z0Jcde« ,b
,1,,:	nnmial.	v	dusevi	v irc«
P^sti zar
0111 4 gospoclftrsl
dssjteia je
dobite io v knjigarni in papirnici
uuane so w mniigarna m
Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova
Telefon 25-45
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. ~ Lfcovnl ue vračajo. —> Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. '25-67 in uprave štev. 25-67. lostn
OglaH