J---L,
Največji slovenski tednik v > Zedinjenih državah
/lW« VSjJko sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
mi W; 2M Place
CUcafe, m.
K-_r
No. 46. Sttv. 46,
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly ia the United State« of America.
Jsmed ra«ry W ediuid My
OFFICE* »51 W. 2M Plaet
A
Chicago, 111., 22. novembra (November) 1916
Lelo 1L Volume U.
Ustnica upravništva.
r^	--
8 tem prosimo uljudno one nase naročnike nečlane, katerim je naročnina že potekla, da naj blagovolijo isto ponoviti in sicer najkasneje do 1. decembra t. 1. Nihče ne more pričakovati, da bo list zastonj dobival, že ga je samo enkrat plačal; to nam brani tudi pottna postava.
Naš list je med vsemi ostalimi ameriškimi slovenskimi listi najcenejši, kajti skoro vsi drugi tedniki in dvotedniki so zadnji čas s višali naročnino vsled visoke cene časnikarskega papirja.
Vsakdo izmed nažih naročnikov nečlanov ima na naslovu označen datum, kedaj poteče njegova naročnina; to naj bi zadostovalo namesto pošiljanja opominov in tir-jatev. Kdor izmed teh naročnikov ne bo storil svoje dolžnosti do 1-dec. tega leta, temu se bo list kratkomalo ustavil.
Lokalne vesti.
— Novo žtipnišče pri nasi slovanski cerkvi je dograjeno in gotovo tako, da se ho g. župnik že tekoči trden vanj preselil. Cerkve-;
celoletne place. Ta priboljšek se je določil uslužbencem vsled sedanje neznosne draginje.
— Znana veletrgovina Montgomery Ward and Co. je sklenila minuli teden z neko družbo najemninsko pogodbo za šest velikih skladiše ob Ashland Ave in 39. eesti. Pogodba je narejena za dobo 25 let; letue najemnine Ibo plačevala goriomenjena veletvrdka $240,000 ali skupaj 6 milijonov dolarjev v 25 letih, nova skladišča bodo pa veljala $1,750,000. Vsako ■izmed teh skladišč lbo zavzemalo 30.000 štirjaških čevljev prostornine v notranjosti.
Ameriške vesti.
Predsednikova proklamacija.
Washington, D. C., 18. nov. — Predsednik Wilson je i/,dal včeraj na vse ameriško ljudstvo pro-klamaeijo o praznovanju Zahvalnega dne, ki se ima vršiti v četrtek, dne 30. novembra t. 1. Zaeno priporoča predsednik, da bi se ta dan Američani spominjali s prostovoljnimi darovi nesrečnih žrtev sedanje evropske vojne.
Velika ovacija predsed. Wilsonu. Washington, D. C., 17. nov. —
ni odbor si je z g. župnikom na|povodom zopetne izvolitve Wilso-eelu izbral res pravega arhitekta in gradbenika, ki nam je postavil tako lično in okusno zgrajeno župnijsko poslopje, kakorsnega smo že več tet potrebovali. Vsa čast pr0(1 kapitala do Bele hiše, kjei
na se je priredilo sinoči njemu v počasi veliko serenado, broječo do 10,000 udeležencev. Paradna vrsta je korakala z godbami iz
našim požrtvovalnim faranom, ki so ka j pripomogli k gradbi te stav-
si jo je predsednik Wilson s svojo soprogo raz balkona ogledal in
ovaeijo so priredile predsedniku Wilsonu >4koro vse demokratske
be, ki dela se«daj kras in^ ponos ijlu|stV(( prijazno pozdravljal. To naši .slovenski eerkvi sv. Štefana. Kakor se čnje, se bo novo župnije blagoslovilo dne 30. novembra, j politične organizacije iz Washing-ali na Zahvalni dan.	! ,omi n c ;n bližnjih mest, mno-
go sufragetk, zastopnikov delav-
— Društvo "Marija Pomagaj'!, št. 78 K. S. K. .T. je sklenilo na svoji zadnji seji uprizoriti v ccr-
skih organizacij, vladnih klerkov itd. Predsednik je bil te priredi
kveni dvorani začetkom jan. prih.jtVft zrlo pre.senečen in vesel, osobi-leta krasno gledališko igro 41 Pri- j to ,0<la| ko mxt je znp0] pod ok-segam", ki se je igrala nedavno v New Yorku s tako lepim uspehom. To igro je priredil iz angleščine za slovenski oder Rev. Kazimir Zakrajšek. — Uloge so že razdeljene v najboljše roke. Ker bo čisti prebitek te prireditve namenjen v prid naše slovenje cerkve, je u-pati na mnogobrojen obisk. Več o tem poročamo kasneje.
—	Mestni zdravstveni komisar Dr. Robertson je minuli teden i-raenova! posebni draginjski izprane valn i od»bor sest o ječ iz deset članov. Ti člani so po večini profesorji in učiteljice raznih univerz in gospodinjskih šol, ki imajo važno nalogo študirati vzroke draginje in sestaviti primerna navodila in nasvete,kaj naj revno ljudstvo sedaj kuha in kako hrano uživa. Neka zelo? izkušena profesorica kuhanja priporoča ljudstvu repo, korenje in kolerabo. Zelja ne, — ker je predrago! Ob enem pravi, da bi si ljudstvo lahko dosti prištedilo v tej draginji, če bi vživalo jedila bolj zmerno in počasi. Tej izkušeni t profesorici svetujemo, da naj si skuha za zajtrek skledo korenja in naj zajtrkuje lepo počasi do večerje; videla." bo in se prepričala, da njeni nasveti ni»so umestni za delavce, ki trdo delajo in imajo le malo odmora za svoje borno ko-silce.
—	Z dnem 4. decembrom se pri ene v našem mestu takozvani den-tistov ali zobozdravnikov teden z veliko razstavo v Coliseum u.
V spomin na to razstavo bode dribilo 10,000 otrok iz javnih šol hrezplačno vsak po eno zobno kr-tačico s primernim navodilom o negovanju zob. Razni zobozdravniki bodo otrokom revnih stari-šev omenjeni teden tudi zastonj popravljali zobovje.
—	Odbor ravnateljev Chicago Title and Trust Co. je na svoji zadnji seji določil svojim številnim uslužbencem za božične praznike 10 odstotkov priboljška od
uro m 300 glasov močan pevski zbor znano domoljubno pesem: "The Star Spangled Banner". Govori se, da je oskrbel to parado predsednikov privatni tajnik Tumulty, ki je tudi sam korakal v paradi na čelu.
Hughes zmagal v Minncsoti.
St. Paul, Minn., 18. nov. — še le 11 dni po predsedniških volitvah se je danes tukaj uradno naznanilo, da je zmagal republikanski kandidat Hughes v državi Minn, in sicer z 396 glasovi večine. Wilson je dobil 179.157 skupnih glasov, Hughes pa 179,553. Dosedanji guverner J. A. Burn-quist je bil pri zadnjih volitvah zopet izvoljen z 245.852 glasovoma.
Štetje glasov v Californiji.
Sacramento, Cal., 18. nov. — Državni tajnik Jordan poroča, da traja še vedno uradno štetje glasovnic povodom ziadnje predsedniške volitve. Dosedaj se je preštelo te glasove šele iz 17 volilnih okrajev, kjer se pa ni našlo nič nerednosti. Iz okrajev, ki zastopajo do 80 odstotkov skupnih ljudskih glasovnic še ni prišlo poročilo o rezultatu uradnega štet-ja.
Iz San Francisca se poroča, da so spravili tamošnji republikanci $10,000 skupaj v tožbene svrhe, ker hočejo ovreči zadnje predsedniške volitve vsled številnih sleparij ; tako je bilo oddanih v nekem volilnem precinktu v San Francisco več glasovnic, kakor je bilo pa registriranih imen volil-cev v knjigah.
Trdovratni republikanci.
New York, N. Y., 20. nov. — Dasiravno prihajajo iz Calif or ni-je poročila o Wilsonovi zmagi pri zadnjih volitvah, noče njegov tekmec Charles E. Hughes še nikakor priznati, da je poražen. To trdi načelnik republikanske Narodne stranke Wileox.
Velike izpremembe v diplomatič-ni službi.
Washington, D. C., 20. nov. — V vladnih krogih se zatrjuje, da se bodo izvršile po Novem letu v Evropi velike izpremembe pri ameriških konzulatih, ministrih in poslanikih. Tozadevno se je podal v Evropo te dni Wilburr J. Carr, načelnik konzularnega urada \ državnem depai".mentu.
SamomQr Lincolnovega prijatelja.
Springfield, 111., 17. nov. — Danes so našli ob vznožju Lineolno-vega spomenika 70. letnega H. J. Dunna iz Savannah, II., ki si je z britvijo prerezal vrat, da je izkrvavel. Dunn je bil ožji prijatelj pokojnega mučeniškega predsed nika Lincolna, in že stanoval več let prav tik njegove hiše.
Stara pastorka.
New York, N. Y., 20. nov. — 73 letni upokojeni bankir Ed. 1). Robinson je naprosil sodnijo, da bi niu dovolila vzeti za svojo ličei 59 letno Miss Katarino .Jordan, pri koji navedenec že več let sta nuje. Sodnik Cohalan ie p rosi I cevi želji ugodil.
Oproščena mladu morilca.
Twin Falls, Idaho, 18. nov. — Pred tuk. glavno poroto sta stala danes dva brata, 12 letni Harold in 11 le*lni lLyn Lovelace, obtožena umora prof. F. T. Hamilta letos meseea avgusta. Porotniki so po dvenriieih posvetovanju ohn morilca oprostili vsled njune mladosti.
"Deutschland' potopila prevozno ladjo.
New London, 17. nov. Ko ji odplula danes zjutraj nemška' trgovska submarinka "Deutscli land" na morje, je nedaleč od pristanišča zadela iti potopila prevozno ladjo "T. A. Seott jr.", ki je "Deutschland" spremi jt vala. S to ladjo vred se je potopilo 5 j oseb in sicer. kapitan »John Our-j ney, inženir Wm. A. Caton, stroj-1 nik Ed. Stone, kuhar Clarence Davison in mornar Eugene Du-j zant; rešil se je le kapitan Hinsch, interniranega nemškega parnika "Neckar".
Nesreča se je pripetila miljo! oddaljeno od zaliva Race vsled tega, ker je voda zanesla ono pic-vozno ladjo ravno v ospredje nemške submarinke. Koliziju je bila tako jaka, da so kotli na oni ladjici takoj eksplodirali. Kapitan "Deutschlanda" Paul Koenig je bil vsled tega nesrečnega dogodka zelo potrt ; trdi, da se je pripetila nezgoda vsled neprevidnosti ali po naključju. Ker se je pri tem tudi "Deutschland" nekaj poškodovala, so jo morali privesti nazaj vsled poprav. Kdaj ravno odpluje z^>pet nazaj, še ni znano.
Tu se govori, da bo uložil lastnik potopljenega parnika napram Eastern Forwarding družbi, ki lastujc submarinko "Deutschland", — tožbo za $100.000. Tudi sorodniki ponesrečencev bodo zahtevali po $50,000 odškodnine za vsacega. O tej katastrofi bo uvedla tudi državna oblast strogo pre iskavo.
Strah pred levinjo v gledišču.
Kansas City, Kas., 18. nov. -Sinoči je v nekem gledišču našega mesta med predstavo ušla iz kletke velika dresirana levinja. Vsled tega je nastala med 300 oseb brojeeim . občinstvom nepopisna panika ; vse je vpilo in se trlo k vratom, da se reši. Naval ljudstva proti izhodu je bil tako močan, da so izrinili kar dve lesene stene na cesto. Mnogo oseb je bilo pri tem begu pohojenih in nevarno poškodovanih.
Policija je s streli končno prisilila levinjo zopet nazaj v kletko; vsled prošnje lastnika te živali, se ni nanjo streljalo, pač se
j^ pa levinjo s streljenjem preplašilo, da se je umaknila naznj.
Velika posojila.
Največje bančno podjetje v Chicagu "The Continental Commercial Trust & Savings Bank" se pogaja te dni z ostalimi bankami za ugoditev kitajskega državnega posojila v znesku $5,000.000. Ta banka je dobila •tudi od argentinske vlade prošnjo za posojilo $100,000.000.
Polet avijatice iz Chieaga v New York.
New York, N. Y., 20. nov. — Danes dopoldne ob tri četrt na 9. uro se je ustavila na Governor otočku s svojim aeroplanom Miss Ruth Law iz Chieaga. Celo zračno razdaljo 832 milj je preletela ta avijatica v 9 urah in 1 minuti. Ne da bi se ustavila, je letela nepre-strano 590 milj ter je s tem prekosila avijatika Carlstroma za 110 milj daljave. Carlstrom, ki je dospel nedavno s svojim aeroplanom semkaj iz Chieaga je imel modern lelalni biplan z 200 konj skimi silami močnim strojem; Miss Ruth Law je pa rabila za ta polet nek stari biplan z mnogo slabšim strojem. Na potu se je morala ustaviti omenjena avijatica v Hornellu in Bingharatonu, ker ji je pošel gazolin.
Dospevši v New York, so priredili Miss Law častniki ua Governor otočku prijazen sprejem, kajti to je prva pogumna žcnsk:u ki je preletela kedaj sama Jako veliko razdaljo v acroplanu.
Carnegijevo letovišče.
Pred nekaj dnevi je kupil znani milijonar Carnegie v Lenox. Mass. se nahajajoče krasno Shadow-brook letovišče za. svoto .$400,000. Lastnik tega posestva je S. P. Shot ter iz Savannah, (Ja. Označeno posestvo je drugo največje privatno posestvo v Ameriki.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
štopka. To posebno zborovanje bo veljalo označeno rudarsko orga nizacijo $50.000.
Posnemanja vredno.
New York, N. Y., 20. nov. — Več znanih trgovskih podjetij in družb se je odločilo iti svojim u-službencem letošnjo zimo na roke vsled hude draginje. Nekatere družbe jim bodo dajale posebne draginjske doklade, druge bodo pa živila same naročevale in delile delavcem. Za ta načrt se zanima Brooklyn Trust Co., Underwood Type writer Co., General Chemical Co., i. dr., Underwoodo-va družba bo razdelila tekom zime med 6000 svojih uslužbencev $250.000 draginjskega priboljska.
NewyorSki župan Mitchel zatr ju je, da bodo padle cene živilom že letos meseea decembra.
Inozemske vesti.
Konvencija Ameriške delavske federacije. Baltimore, Md., 18. nov. — Na tu se vršeči konvenciji A. F. of L. (Ameriške delavske fcderacije . koje se je udeležilo do 600 delegatov i/, vseh krajev Zedinjenih držav se je včeraj z večino glasen najstrožje obsojalo načrt predsednika Wilsona glede prepovedi nameravane splošne stavke železničarjev. Predsednik Wilson nima nikake pravice prepovedovati stavke kaki delavski organizaciji, če ista ni s kakim predlogom in ponudbo popolnoma zadovoljna. V prvi vrsti bi moralo priti vprašanje železničarjev, ali znana Adamsova 8 urna delavska predloga pred kongresno zbornico letos meseca decembra. Konvencija je zaeno določila, če se ne bo ugodilo zahtevam železničarjev, da naj se upriziiri dne L januarja generalno stavko.
Na tej konvenciji se je sprejelo tudi včeraj resolucijo, da naj vlada določi posebno izpraševalno komisijo povodom sedanje velike draginje živil; ako bi slučajno ta komisija ne zamogla ničesar ukrenili in doseči, naj se pa izroči zadevo kongresu in senatski zbornici v razmotrivanje.
Posebna konvencija illinoiskih rudarjev.
Peoria, 111., 18. nov. — Včeraj se je sklenilo na tu se vršeči konvenciji Zveze rudarjev iz države Illinois, poslati predsedniku Wilsonu prošnjo za uvedbo preiskave povodom sedanje velike draginje. Zaeno se prosi washington-sko vlado, da bi prepovedala izvoz živil v Evropo.
Zaeno se je včeraj na tej konvenciji dalo zaupnico in zadoščenje predsedniku te rudarske zveze, — Frank Faringtonu, ki je bil obtožen nekega političnega pre-
BITOLJ PADEL SRBOM V ROKE.
London, Anglija, 19. novembra.
Bitolj, ali Monastir, glavno mesto j Maeedonije je padlo zopet po preteku 4 let Srbom v roke. Iz Solu-i na se semkaj poroča, da bo Srbija proglasila sedaj Bitolj za svoje glavno mesto.
Danes zjutraj ob pol 9. uri so po j končani zmagi korakale za vezni : ške čete v bitoijsko mesto, iz koje-ga so morale ravno pred letom dni bežati vsled hudega navala, Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov.
Na čelu tega zmagoslavnega pohoda v mesto Bitolj je sedaj ko-' rakal srbski prestolonaslednik A-; leksander ob zvokih sr»bske narodne himne. Njemu je sledil večji oddelek srbskega vojaštva, francoske kavalerije in francoske,; ter ruske pehote. Ko je dospela vsa ta vojaška kolona v sredino i Bit olja, so za plapola le z vladnega poslopja in na mestnih hišah zopet rudeče — belo — višnjeve (srbske) zastave.
Na vhod v Bitolj se je ze nekaj j dni preje računalo, da bi se s tem proslavilo in obnovilo četrto oblet- i nico ko so 1. 1912 tudi	m
s 111 \ t'lj Turkom iz rok.
Danes popoldne so Nemci a-mi v svojem poročilu priznali padce Bi t olja. To poročilo se glasi, da so se čete centralnih zaveznikov pomaknile na severno stran glavne-1 ga macedonskcga mesta, Bitolja. | vsled česar se je to mesto evakui-j ralo.
Pariz, Francija, 20. novembra, j Dance popoldne je izdalo franco-; sko vojno ministrstvo poročilo, da so dosegle zavezniške čete na ma-cedonski fronti od reke Cerna do pres'biskega jezera popolno zmago. To zrni a go se je osobito včeraj povečalo s tem, ker je bila tudi naša (francoska) kavalerija udeležena pri slavnostnem uhodii v mesto Bitolj, ki je padel zopet Srbom v roke. Oddelek francoske kavalerije se je ravno isti dan pomaknil dalje, proti severni strani bitoljskega mesta, kjer je zavzel hrib št. 821; pri tem je odvedel s sabo v vojno ujetništvo 620 nemških in bolgarskih vojakov.
Boi^ba za zopetno posest Bito-lja je trajala neprestano 9 dni, dokler se ni končala s popolnim porazom od strani centralnih zaveznikov.
Na večer, dne 18. nov. so zavzele srbske čete važno selo Grunište iztočno od reke Černa; kmalu zatem je padlo tudi selo Jaračok dokler niso dospele čete entent-nih zaveznikov do hriba št. 1278, proti jutru, dne 19. nov. so imeli ti že v svojih rokah tudi Makovo. Tokom včerajšnjega dneva so se morali končno Bulgari umakniti še iz svojih utrjenih zakopov pri Dobromiru, v neposredni bližini Bitolja, kar je povzročilo splošno umikanje sovražnika iz okolice bitoljskega mesta. ;
Berlin, Nemčija, 20. novembra. Nove nemške kolone .^,0 dospele na macedonsko fronto. N*ekaj pozicij, na severni strani Bitolja je zavzel sovražnik brez vsake hude odpore. Odbili smo pa uspešno srbske napade pri Magleniei, Ra-hovem in Tusinu.
London, Anglija, 20. nov. Nemške - ttulgarske čete bežijo sedaj z vso naglico <iz Bitolja v smeri proti Prilepu, ker jim je armada ententnih zaveznikov za petami. Tako .se poroča danes semkaj iz Rima po 'brezžičnem brzojavu.
Včerajšno zavzetje Bitolja se pripisuje najbolj važnim dogodkom v sedanji evropski vojni, o-sobito še v sedanjem času. Srbi imajo sedaj samo še 165 milj dolgo progo do Niša, kamor nameravajo dospeti prihodnjo spomlad. Z zavzetjem Bitolja se je zadalo centralnim zaveznikom hud udarec, ker jim je odvzeta tako važna strategična točka. Sedaj bodo lahko zavezniške čete prezimova-le v tem mestu, kjer so povsem vame, kajti sovražnik ne ho mogel do njih iz iztočne Bulgarije vsled n epi.klopnega zasneženega hribovja. S pridobitvijo Bitolja imajo sedaj Sr*bi samo še 117 mrlj ravno pot do reke Seres, kamor mislijo prodreti na spomlad.
Vojne operacije na Rumunskem.
Berlin, Nemčija, 20. nov. Z ru-
munskega bojišča se semkaj poroča, da je imel nemški general von Falkeuhayn tekom zadnjih
24 ur velike uspehe na severoza-padni fronti. Rumunei so se pričeli sedaj umikati vsled hudega pritiska sovražnika v južni smeri doline Jiul; nemške in avstrijske čete se pa polagoma bližajo proti Craiovi, glavnemu mestu zapadne rumnnske Valahije. Ako dobijo e.eittralni zavezniki še to važno strategično mesto, si bodo prisvojili že dobro tretjino cele Valahije, ali kakih 6000 št ir jaških .milj romunskega ozemljil. Mesto Craiova je tako veliko, kakor Bitolj 111 šteje 45.000 prebivalcev; za Konstaneo in Černovodo je to mesto najbolj znamenito vsled u-erodr.e železniške veze -lo Orsove
Cen trn i n i zavvzniki so zj.dn.u čas ujeli obe glavni rumu tiski <n* madi, broječi cio lOU.uOu ln^i, skupaj v past, iz katere se ne bodo mogli Rumunei rešiti; zaprli so jim namreč pot po Jiul dolini in železniško zvezo iz Craiove do Orsove.
Uradno se zatrjuje, da so izgubili Rumunei od 1. novembra do 18. novembra 189 častnikov in 19.338 vojakov; vse te se je odvedlo v vojno ujetništvo.
Važna proklamacija avstrijskega vladarja.
Berlin, Nemčija, 20. nov. List "Vossische Zeitung" je prinesel te dni nepotrjeno uradno vest iz Dunaja, da bode cesar Franc Josip letos dne 2. decembra proglasil prestolonaslednika, nadvojvodo Karol Franc Josipa svojim ko-regentom ali sovladarjem. To pro-klamaeijo se bo izdalo povodom 68 letnice, odkar je nastopil cesar Franc Josip vlado. Sivovlasi avstrijski monarh, ki je dopolnil že 86 let je zadnji čas vedno bolj slaboten in bolehen, vsled tega namerava izročiti glavne vladarske posle svojemu pravnuku, nadvojvodi Karol Frane Josipu, ki se nahaja sedaj na karpatskem bojišču.
Velike izgube Rusov.
Berlin, Nemčija, 20. nov. Glasom poročila Prekinorske časnikarske agent ure so izgubili Rusi v sedanji vojni od 1. irtnija >{915 do sedaj že 100.621 /astnikoV in 2,027.853 vojakov, torej skupaj 2,128.478. V zadnjem času je padlo na bojnem boljo zopet več višjih ruskih častnikov in sicer: 1 brigadni general, 4 polkovniki, 4 podpolkovniki in več stotnikov.
NAZNANILO.	člani in pa oni, ki se izkažejo, da
Tem potom prosim vse člane ! so morali ta dan delati.
društvo bolje napredovalo. Pose-! prost oni Oh pol drUgi uri popol-	LaSalk, ft
hno se pa se zahvaljujem sohratu dne. Zatorej se opominja vse član-1 Cenjeni sobrat ftrednikl
stvo našega društva, da se naj n'11(> 15 t m s0 imeli v soseu-letnega zborovanja udeleži, da ai;nem meatu 0glesby štrajknrji takrat izvolijo prave In sposobne
društva sv. Štefana št. 1 K. fc. K. J. Chicago, III., da se polnoStevil-no udeleže prihodnje seje, ki se vrši v soboto zvečer 2. decembra v društvenih prostorih. Ta seja je •davna letna seja, ker se bode na nji volil odbor za prihodnje leto; kdor se te seje ne udeleži brez zadostnega vzroka, bo moral plačati $1.00 kazni, kakor govorijo naša društvena pravila stran 8, člen VIII, točka E.
Sobrafski pozdrav
Stephen Panjan, tajnik. Copper City. Mich.
NAZNANILO.
•Članom društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J. Calumet, Mich, se s tem naznanja, da se bo letošnje generalno zborovanje vršilo v nedeljo, dne 26. novembra točno ob
John SaSek, ker ine je dostikrat nadomestil pri mesečnih sejah v slučaju moje odsotnORti. j
H koncu 5e enkrat opomnim', da se zauaprej obračate v vseh društvenih zadevah na novega tajnika: FVank Sašek, bx 45 Easri Helena, Mont., kakor gori omenjeno.	* Š sobratskim pozdravom
Josip Lesar, stari tajnik.
inoze za odbor, da ne bo potem kake pritožbe Čez loto.
Kdor izmed Članov se ne ude-levi te letne'seje, bo moral plafatiti po določbi društvenih pravil 50 centov v društv. blagajno.
K sobratskim pozdravom
Josip Snedic, lajnik.
NAZNANILO.	j
S tem naznanjam vsem članom |
drugi uri popoldne; ta čas bod(/društva 'Vitezi sv. Florijana' št. voljeni uradniki in odborniki za 44 K. Š. K. J. So. Chicago, 111., da
Rockdale (Joiiet) 111.
Cenjeno uredništvo: —
tam se nahajftjočlh dveh cemcn-tovn, v katerih je stavka že od mesca maja svojo sejo iu volitev ali se vrnejo na delo ali ne? ker je po njihovem mišljenju stavka zgubljena. Rezultat volitve je bil sledeči: za delo 5? glasov, za nadaljevanje stavke pa 27. Obžalo* vanja vredno; to£a naši Slovenci niso krivi poraza, ker so Kili tudi

havi 7A državljanstvo. lJro»U naju, naj agitirava za te vr.j.nn stvar {>ri drnatvenih sejah in pni vsod kjer »c agitacija obnese. V našem mestu j« to let^> vzelo iflu prosilcev prvi papir, ter se je o. menjeni uradnik isracil, da akn omenjeni, kateri niso zmožni nn-gleAČino nc bodo obiskovali večer, nih šol, jim bode zabranjena prol nja za drugi papir, Zatoraj roja ki to je zelo va*na ntvar. V našerti mestu imamo večerno Šolo (Waih-ington) nn 3. ulici, kjer se podn. čujo angleščino brezplačno 3 daj Iv tednu t v pondeljek. sredo in pN
Ob enem tudi prosim [vse člane iu članice, da poravnajo na tej seji svoj dolg; to naj velja tudi
za tiste, ki iipajo svoje otroke za-
Glede dela so razmere tukaj še precej ugodne, ker obratujejo tovarne v našem mestu s polno paro in tudi zasluži se še primeroma dobro; le ta neznosna draginja
prihodnje leto 1017 in razpravlja- bomo imeli dne 3. decembra .t i. lo se bo tudi o drugih zadevah, glavno letnfr sejo, kjer se ima vo-katere zamorejo priti na dnevni liti društveni odbor za leto 1917. red. Dolžnost vsakega člana je, i Vsled tega ste ^iljudno napro-varovane pri našem društvu, kaj-j da se tega zborovanja zanesljivo j šeni vsi cenjeni člani, da se-te se-ti za otroke mora biti asesment udeleži.	je v polnem številu udeležite. Za-,
sleherni mesce plačan, kakor zai Spoštovanjem in bratskim po - i eno prosim še one člane, ki še kaj | nam dela preglavico, kajti, kar
i zdravom	društvu dolgujejo, da naj blago-prisluži to se tudi potrosi. Ni-
John R Sterbentz tainik i volijo to tekom meseca decembra komur ne svetujem hoditi sem-
_ ' '	zanesljivo poravnati, da ini bo k«.i ™	se *»e ho
iz urada tajnika društva sv. Bar- mogoče sestaviti in zaključiti ee-	* «am *ebe v škodo zape-
bare it. 97 K. S. K. J. Mt. Olive, kletni račun	'Jai.
priznani od uradnikov od cemcn-
. . u . , , , j tornft družb, da so nevpogljivi. j J s^mr do "devete ureVve'. Prosim,odmerite m, mal kotiček ntrajkarji od tukajšne Oerman to ^ vH|k#. k«riMi
v TaSem listu, da omenim nekoli- Amettcdn Portland! Cement ( o • ^ ftn?iešcine priuči. V me-ko razmere .z naše naselbine.	m*W dne 17. novembra tudi * ;	večerna šola v "Cen
odrasle člane.
Da ne bo kakega nepotrebnega pisanja in sitnosti, prosim stari-še, da plačajo zavarovalnino za svoje otroke vsak^mesec; ako slučajno ne morete priti sami na sejo, pošljite asesment po komu
so
svojo sejo, ter so jednoglasno.	, ^ u .fls in f|
sklenili z nadaljevanjem^ ^avke,|	kakop pri na<$. Rnjaki na n.
terene vrnejo na delo. doklej	naj ^ pfl obrnejo na Mr.
„ , ,,n ^ftKOna j^skega superintendent« javnih šol kateri daje pojasnila
111.
S tem naznanjam vsem članom, drugemu; lažje boste plačali«vsak groriimenovanega društva, da se mesec sproti, kakor pa za dva ali hp vršila prihodnja redna soja tri mesece skupaj.	<ine 3. decembra 1916. To bo uVli
Ker sem ravno pri otroškem odi glavna letna seja, ker se bo voli-delku, upam, da mi ne boste za-' lo na isti seji uradnike za leto
S sobratskim pozdravom
Jakob Smrekar, tajnik.
Iz urada društva sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. Hibbing, Minn.
S tem se naznanja članom našega društva, da so bo vršila glav-
Predzadnjo nedoljo/(ine 12. t. m. sta nam priredih/irojaka Martin Bukovec in Martin lWat veselo zabavo ali 'party' povodom rojstnega dne in imendana sv. Martina-	1■*•'
Zatorej rečem: lepa hvala za to i
dobijo kar zahtevajo, kajti oni dobro vedo, da cementovna ^ želi razširiti svojo tovarno. Malo pred štrajkom jo še začel \ pogodben i U iz Chicsga, 111. s svojim delom ?a svoto W0.000; ker se je pa stavka začela, je pa moral prenehati z delom, ker ima zaposlene same unijske delavce, ter nc
Pouk v teh šolali je brezplačen, zatoraj jo želeti, da jih fojaki v obilnem številu obiskujejo, ne gle. de na to ali postane državljan naše 1'nije ali ne, ker vsacemu naj bo T.Won, volja prlilovioa »C«n yor; jo*ik£ tem več moz veljaš! Naša
iifldnlieval da bo stavka konča-'	,	v.
naanijeyri,	dolžnosl jo, da se »lancimo jezi-
'ka države, katera nam daje vsak
na.
morili, .ko napisom šo par ,rstic| J9I7. Kdor izmed «Wov	»» lftn.^j.' v ^^ '^VmT^ ot^
pola go kakor na gostov je nas tudi toliko, da sem so kar Videl sem znane goste ter ! prijatelje iz Rockdale in tudi iz
aradi zavarovanja otrok. Gotovo i ri to sejo (člani ki so oddaljeni in cembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v ™ z.mavo. imeli sin rna skoro vsak oženjeni član(ica) i imajo potni list) bode moral pla- navadni dvorani. Na tej seji so ho; «»o\oij na razpoj jaše .Ie<lnote svoje taroke za v aro-1 čati ^1.00 kazni v društveno bla- volil odbor za I. 1917 in se bo raz-vane pri eni, ali drugi zavaroval- j gajno. tako so jo sklonilo na naši motrivalo o več drugih zadevah v ono
ni družbi (Life Insurance Co.) i zadnji sej^. Zatorej prosim še eu- korist društva, kjer mora plačevati dosti večji i krat vso članstvo našega društva, j Ker bode ravno dan sv
Burba-
-	v. - t .	i .	,	• i	,	. ,	našega bližnjega .loliota. Vsi so
asesment, kakor pa pri nasi K. SJ da so udeležite napovedano soje re. patrone našega društva na po- ..
K. J. Zares čudno se mi zdi, da je( in da si izberete uradnike za pri-1 nodeljok 4. doe. so je sklenilo na i
jima voščili srečo k imendanu po
-	. . , »	11 j - i w	i »."■,.. • • i -	. / naši lepi starokrajski navadi,
ravno pri našem društvu, ki šteje hodnje poslovno leto. roleg tega nasi zadnji seji dne .». nov. da gre-
«'ez 300 članov in članic tako ma-1 imamo še več drugih važnih stva- mo skupno k sv. maši v nedeljo,
lo otrok zavarovanih. Ne motim; ri za rešiti na tej seji.
Tukajšni Slovenci so tudi dan ji kruh. Resnične besede Mr. him a jo za pridobitev državljan- |^rkby-a so, da naša T'nija nas ne ih pravic. Dne 17. t. m. je prišel potrebuje samo za težko delo, am-iz Chicaga k nam izpraševat kan-;pak ^ ^ didate za državljanske papirje i Mr. W. T. Birkhy (T. S. Natara-j^j ako n
skill pravic. Une iT. t. m. je prwei potrebuj
tudi javnosti poslužuje* nam pa ui mogoče do-nismo zmožni angleščine, lization Examiner), zdaj jo ."i Slo- ppnti je torej, da tc besede no he-vencev kandidatov za državljan-j (j0 zadcle trde skale, ampak do stvo. Mr. Birkhy nam je povedal! 1wkJo ni,rodile ^ad. kateri bo<U precej zanimivosti in važnosti o marsjkateromu rojaku v korist, vrednost i naturalizacijo. Večina s bratskim pozdravom inozemevev ni zmožna anglesk« e«	Joseph F. Brglat.
jezika, da pa se bode temu oporno-	_
glo. je odredil omenjeni odsoh, da ženaka, kateri so ne mudi nt Tudi jaz jima še enkrat kličem :j vsak pr0silee za državljanske pra- ,;ako Pafprodejo, si * tem hrani
se. ako trdim, da ni niti četrtina oženjenih članov in članic našega društva, ki bi imeli svojo mladino v o-;roškem oddelku K. S- K. J. In kaj jo temu vzrok? Po mojem mnenju. — samo obreko-
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K.
Anton Goršič, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem cenjenim članom društva vanje. Človeku jo menda že takoj sv. Jeronima št. 153 K
dne 3 dec ob 9. uri. To se je'u-iSo nfl mnft»«. zdrava, sreč-; vipe |)0de moral hoditi v .večerne	dcnap krenilo, da ne bo treba članom ho-i na in zadovoljna leta! Kakor mi Aole akn mu j0 sploh mogoče.
diti k sv. maši na dan sv. Barbare, ^ znjmo- r°Jak kjer se podučijo angleščino. Da	{) ,)0r ^_______________
ker so < ni člani na zadnji stavki ^ *»o««kal zo svojih 30 let, ro- pa lK)(io ve,-. navdušenja za večer	kfdaj nflj n(i J?ovori n;^ar.
itak že dosti na izgubi vsled dcla.Mak ^li,rtin IIrv«1 Prt no šole bode omenjeni odsek pri-	n
V nedeljo ima torej sleherni član' > na,n v zabavo izvr-jrejal v ,nnio .večjih mestih voli-	, Zmorna iir„np je najbolj^
govornik dobro vo, Vj* ia
zdrs-
katera bodo po- vstvcni ura(K
sojeno, da rajši slabo posluša kot | Canonsburg, Pa. se naznanja, da jo, da se ne bode ravnalo ž njim '»o/™"*«	!Ivn,a	^ zastopniki, da jim bodo v njiho-
,>« dobro. .Jaz sen, prepričanja, da j Se je na naš, zadnji redni soji sklejP« pravilih ter po zapisniku glav- "*rat ^ poljubno postrežbo^ vem domačem jeziku razlozil, po-- .....	J	...	posebna hvala na Mrs. .\lar> sura- |nen ;n koristi večernih sol. Eno
tako zborovanje se I »ode vršilo v prvi polovici meseca jan. 1917. v našem mostu: dneva in prodora še seda i no vemo pa bode že poro-čano v našem Glasilu. To zadevo
je lahko vsak član(iea) ponosen, nilo, da se mora sleherni, ali vsak no seje y. leta 1915 ako spada pod mogočno zastavo* elan udeležiti prihodnie, glavne Sobrauki pozdrav naše K. S. K. J. In če je temu ta-| seje. vršeče so. dne 3. deeembra t. ko, čemu ne l»i imeli še njihovi o-' \a tej seji imamo namreč voli-t roe i to časti kakor stariši. Za- ;ev uradnikov za prihodnje leto, lore j bratje in člani društva sv. poleg lega je še več drugih važ-štefana, dajte svoje rftale zavaro- nih točk na dnevnem redu. Kdor vati pri isti .Jednoti, h kateri spa- se te seje brez tehtnega vzroka ne date tudi Vi in bodite prepriča-; vdeleži, bo moral prispevati #1.— ni, da ho to čez čas v korist ne; v društveno blagajno, samo vsakemu posameznemu, tenj. Sobratski pozdrav
John Pelhan, Vajnik.
John Povsha, lajnik
bic, Posip Vidieu in ostalim! S pozdravom
Eden izmed navzočih.
več celemu društvu in K S. K.
Vsak dober gospodar gloda, da •	-
.se dela njemu v korist in tudi na- NAZNANILO IN VABILO, ša dolžnost je, da skrbimo za na- y imonil Qdftora društva sv. A-predek naših dništev in našo .Jed-, no _ 105. K. s. K. .1. v New Vor-note. Mi danes ne smemo računa-jiiU< \ y naznanjam s tem vsem
Iz urada tajnika društva sv. Janeza Krstnika št. 13 K. S. K. J.
Biwabik, Minn.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam gori omenjenega društva, da so vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo dne.3. decembra t. I. To bo tudi glavna
Waukegan, 111.
Dne 13. t. m. se je poročil v tu- ima v rokah glavni ravnatelj tu-kajšni slovenski cerkvi Matere kajšnjih javnih šol Mr. MoManus. Božje rojak Anton Suhadolnik iz, Na tem zborovanju bodo tudi raz-; Blatne Brezovice, fara Borovnica, lični govorniki in sicer: Mr. Mor-;
priliko in dovolj časa za sv. ma-'*Tno '*ral na sv0?° harmoniko, da, ka zborovanja, n^ k a S K J i šo. To naj cenjeni člani vpošteva- sm° se kratkočasili v veseli dru/.br vai,|jono vsc narodnosti m um. _
1 7otri\ iiitm. Hvala vsem še	-iJm hn.ln v nilV-n.
VABILO
na
jesenski koncert,
katerega prireili Pevsko društvo "Slovan" v sredo, (predvečer Zahvalnega dne) 29. nov. 1916 v Sianeikovi dvorani, 205 E. 115 cesta, Kensington, Chicago, 111. Bogui pevski spored z nasiopo«
Kranjsko, z gdč. NVžiko Seliškar. i ton A Stnrges, Chief Examiner iz raznih pevskih zborov bode nn<W rodom iz Dobrove pri Ljubljani, j chicaga , okrožni sodni k Eldridge. i vse in eenj gostom obilo zamm-
.	... Nevesta je sestrična jolietskega iz Ottawe, ter govorniki vseh na v,>stl-
letna seja, ker se bo volilo na isti I ,oVo|lskoKa ŽUpnika Rev. John rodnosti. Za tukajšne in iz mesta Za dober prigrizek, dj>bro dom.V uradnike za prihodnje leto 1911 . plevnika>	Poru in Qglesbv Slovence, je Mr. če vino in druga okrepčila ho to-
Kdor izmed članov bo zanemari ; ^^	novoporočen-j Birkbv imenoval rojaka Johu No- giito preskrbljeno,
to sejo, bo moral plačati *l.WjCfmR in inno«rt sro,v v zakonskem, vaka za govornika, kateri ima Z volepoštovanjem
♦-». : i • i kazn,.vv čustveno W«8«jno. Sejaj , Poročevalec, med rojaki največ zaslug pri do- Odbor. , ti na nove člane iz starega kraja.! Danicam našega društva, kakor sc prične točno ob 9. uri dopoldne;	I !	______. . _ _
vsaj še za 10 do 15 let ne. V tem tU(jj vsom (,enj slovenskim dm- in sieCr ne v navadnih |
času pa .lednota lahko zgubi iav- gtvom iz Greater New Yorka in! ampak v finski dvorani	___
notežje. to se pravi, da gre s člani j vsein posameznim rojakom, da j trgovine (Jlassnov. Prosim torej j =
bol j nazaj, kakor pa naprej. Akojpr;ref|i našo društvo dne 25. no- še enkrat vse članstvo našega dru-jS
imamo mi v tej deželi jvsajeno; vembra 1. v Beethoven dvorani,;Stva, da se napovedane seje zanos-j55
mladino na našem .lednotinem vr-;o]0 p^ast f»th St. New York de-ljivo udeležite, ter da si izvolite u- ==
tu, so nam ni treba bati poloma, j sotletni jubilej, ali slavnost do-jra^niko, ki bodo gledali v.a na pre-1 =
akoravno ne dobivamo novih čla- i set let nice svojega obstanka.	dek društva in Jednote, kakor tn-jS
nov iz starega kraja. Mi sami lah- prav uljudno so vabljene s temjdi v korist članov. Na tej seji i- =
ko postavimo naša društva in .je- vs<. članice našega društva: trdno! mamo na dnevnem redu še več S
dnoto na trdno podlago, da damojsnio prepričane, da o priliki pra- drugih važnih točk. Zae.no pro- ==
Jže sedaj zavarovati našo mladež v znovanja te desetletnice nc bo sim, tudi vse tiste, ki kaj dolguje-j S
otroškem oddelku K. S. K. .1. , manjkalo nobene članice
Mogoče se pripeti enemu ali društva.
drugemu, da bože počival v hlad- i Dalje prav uljudno vabimo tu- treba nobenemu dolga za prihod-j ==
nem grobu ko bodo naši otrOci, d i vsa slavna društva iz New nj° leto pisati.	==
— mladi člani, društva sv. &te-j Yorka in okolice, kakor tudi vsa- Obenem še enkrat opominjam !===
lana in K. S. K. .J. rekli: Tukaj kega posameznega rojaka in roja-i vse tiste, kateri niso se pri no-j55
so bili moji stariši zavarovani in kinjo, da bi nas pri te i slavnostni i bonom podpornem društvu, da se
tukaj hočem© biti tudi mi, nji- veselici v kolikor mogoče velikem pokažejo na dan in se dajo vpisati i 55
hovi nasledniki; slediti hočemo pol številu posetili(c). Začetek vose- pri omenjenem društvu, ker to
Ne igraj se z zdravjem!
Ill IMI -----» ...... . ^ ■	... >.»..,	I
našega jo pri društvu da na omejeni seji jl5s ! svoje dolgove poravnajo, da ne bo i~
V LEKARNAH
njih zgledih, da bomo dobri člani društva in Jednote. da bodo
lice točno ob S uri zvečer. Vstop- vam je zadnja priložnost tega le-nina 25 centov. Na tej veselici so-j ta. Kakor jo bilo v glasilu že na-iss auli nas enkrat spremljali dni- deluje iz posebne prijaznosti sla- znanjeno. je naše društvo znižalo j 55 št veni sobrat je k zadnjem počit- vno Pevsko in dramatično društ- pristopnino z na en $1.00. To- i S ku, kakor so, spremljali naše do- vo "DomovinaM; žrebalo s^bo za j rej tukaj se vam nudi j a ko lepa i =
brc stariše. Zatorej cenjeni člani, ne zamudite lepe prilike. Pridite na prihodnjo sejo vsi in daj-
dobiček 10 srebrnih dolarjev; ša- prilika da pridete in pristopite k i ljiva pošta; svirala bo izvrstna! našemu društvu to je 3. decern-{S godba. Veselični odbor se bo po- bra t. 1. ob 9 uri dopoldne v omo-j55 to svojo mladino zavarovati pri trudil, da bo z vsom preskrljeno, njenih prostorih.	=
naši Jednoti, ker to bo samo v! tako. da ne bo nikomur žal,ki nas Nobenega ni ti<eba biti sram, ali iS čast in korist nam samim.	bo ta večer obiskal. Torej na ve- so bati kaj hudega če pride zra =E
Končno pozdravljam vse člane selo svidenje dne 25. novembra! j ven. Jaz dober stojim da bo vse! == hi članice društva sv. Štefana ini S sestrskim pozdravom	v rodu: torej le korajžo pa pri-: 55
Marija Kompare, taj. |<lite omenjenega dne brez vsakih iS
----zadržkov.'	S
NAZNANILO.	S sobratskim pozdravom do i S
K. S. K. .1.
Math Grill, tajnik. 3629 So. Wallace St.
NAZNANILO.
' Vsem članom društva sv. Ci» i. vseh članov in članic K. S. K. Jed-;sas la in Metoda št. 45 K. S. K. .J. mote in do vseh tistih, ki bodo pri- i S Vsem članom društva sv. A loj- i East Helena, Mont. naznanjam, k našemu društvu.	S
zija št. 88 K. S. K. J. Mohawk, da sem pustil svoj tajniški posel	Frank Pezdirc, tajnik. 55
Mich., so naznanja, da se bo vr-j zaradi slabih delavskih razmer. |	' ---EE
Sila glavna seja, ali volitev urad- Zato so vsi člani našega društva ^ v,rada društva sv. .Treh Kra- == nikov prvo nedeljo, prih- meseca, prošeni, da se v slučaju kake dru • *jev št. 98 K. S. K. J. Rockdale, S to je dne 3. decembra, kakor po štvene zadeve obrnejo na novega	111-
navadi vsako leto.	tajnika: sobrat a Frank Sašek, bx Tem potom se naznanja članom ' S
Na zadnji društveni seji je bilo 45, East Helena, Mont.	našega društva, da bode pri hodno S
sklonjeno, da sp inora te seje vsak Zaeno so prav. iskreno zahva-udeležiti, če ne, zapade kazni ♦1.',jljujem za dosedanjo naklonjenost kar se vplača v društveno blaga j- vsem društvenim sobratom, ki so no. Od te seje so izvzeti le bolni mi vsi tako lepo pomagali, da je
CENA 9IJ9
Zdravje je ved vredno ko bogastvo. Ako »e počutiš dobro, nikar 6« spravljaj v nevarnost avojegu zdravja s tem, da poskuSni raznovrstne alkoholno grenčice, ki ne oslabe samo krvi, niarreč vee ali manj unifujejtf krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti da je dragoceno življenje. Ona sei pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in ©krep^njc ^»e telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro obirajo, in pokorKuj«, raznovrstne bacile. Radi tega so treba ogibati vsega, kaf bi oslabIj«*ftJo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, mitfnft krvna telesca to vpoaoboa, da izvrSujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. fji»to naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčaj« živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armatid Uauthitr, «Mau francoskega zavoda, v svojem pr«>da van ju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
TRINER JE V AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.
To sredstvo, s kojitn se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz. rastlia, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuj«? prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje mo£ živcem. Pomap* pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
omag» pri
NEBVOZNOBTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro ia sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro taiuo denarl N*§e načelo je, da izgotoviino sredstvo, ki je dobro, ki pomaja — in na#a cena ostane — naj so eene tvarin, posebno vina, Se tako dvigajo — vedno itte- t* M-— PRI VSEH DRUGISTIH.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kaAljem, rabi Tfinerjeve zdravilo zt kaSelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50e, po po*rt 3* I- «0i.
Jos. Trincr
mesečno zborovanje glavno r.bo- S	v
rovanje. Na tej seji ^ilw^oiiWfS I 1333-39 S. ASHLAND AVENUE odbor za loto 1917. Zborovanje se = vrši dne 3. dcoembra v navadnem*
5353534853484823534853232323535353235323482348484823482323234848535353235323304853232353234823482353
48235348532348535353532332482353485353535353912348234853480248532323485323
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci ▼ Ameriki.
Spk.1 Dr. LEON VONČINA, profesor bo.-lovja r Ljubi jan L
(Nadaljevanje).
Tukajšnji izpreobrnjeni Indijanci sploh pravijo, da pogani niso nikdar svojih sovražnih šeg tako skrbno in marljivo opravljali, kakor zdaj, odkar se krščanska vera oznanjuje v tem kraju. Tukaj se v malem ponavlja to, kar se je nekdaj sploh godilo, ko so Kristusovi apostoli in prvi oznanjevalci krščanske vere, le-ti prvi misionarji, nosili luč svete vere med ajde. Koliko nasprotovanja, koliko trdovratnosti in upornosti so pač nahajali ravno pri tistih, katere oslečiti je bila njihova edina skrb in želja! Tukaj se stari pogani poganjajo za svoje viažne šege in za malikova-nje s tako gorečnostjo, kakor so se za nje poganjali nekdaj, ko se je jela krščanska vera med njimi razširjati, ter so slehernega., ki ni hotel hoditi k njihovim daritvam, silili njihovim malikom darovati, in če se nikakor ni hotel udati, so ga nedopovedljivo trpinčili in nazadnje umorili. Tako se je godilo, dokler se ni vsemogočni Bog sam naravnost za sveto vero potegnil in je pridobil predstva v več krajih krščanskega sveta.
Vrli tega -imamo pa tukaj tudi silno pomankanje, ne ravno za-stran denarne podpore, ampak zastran apostolskih delavcev, katerih je silo malo med Indijanci. Nihče noče delati v tem seveda pustem vinogradu Gospodovem. Misijonarji, ki pridejo iz Evrope, ostajajo raje pri Nemcih in dru
kakor mogoče, kaj pametnega natisniti."
Pa navzlic vsej tej omejeni Baragovi delavnosti, katera se je več let vrstila zgolj okoli njegove misijonske postaje, množila in širila se je njegova krščanska občina tako, da komaj blagoslovljena cerkev nazaduje nikakor ni več zadoščevala potrebam njegove verne množice. Od ene strani namreč je vsako leto prišlo nekoliko sosednih divjakov, kateri so sc dali krstiti, ko so bili primerno poučeni; od druge strani pa so prihajali in sc naselili v Sent-Jožefu tisti Francozi iz Kanade, ki so živeli v zakonu z divjimi Indijankami, katere kakor tudi njih otroke je Baraga poučeval in krščeval. Treba je bilo tedaj večje in prostornejše cerkve, in ker >je bila poprejšnja le začasno za silo postavljena, sklene Baraga s trdnim zaupanjem na pomoč božjo, lotiti se o prihodnji spomladi 1841. 1. stavbe nove cerkve. O tej reči piše 7. vinotoka 1840. 1. takole:
. . . "Zastran stavi jan ja nove cerkve sem se s tukajšnjo kupčij-sko družbo že pogodil. Stavila se bo cerkev iz lesa, znotraj pa bo ometana, kakor jc tukaj sploh v navadi. Vse deske dosedanje cerkve sc bodo, ker so še dobre, za novo powibile; zatorej bo za stavbo nove cerkve le 1000 dolarjev treba, dočim bi sicer v tej silno dragoviti deželi prizadela gotovo več ko 1400 dolarjev stro-
■ n m	-i i 4 -jškov. Imamo tukaj tudi Kanadca,
gih olikanih Anierikaiicih, zatorej L . .	. .	, , .
, ,, ,	!ki je precej izvrsten podobar. iu
mora ta vinograd Gospodov razuni.	.	..	.
, . ., Mii •	. - ; ta nam bo po svoji umnosti posta-
nekaterih majhnih krajev pust in .,	.. ; ... . .
, .. v ..	! vil oltar. I)a pa tudi ti, ki so ne-
zaneiuarjen ostati. Na silno pro- . ... , ,. V . ..„..
koliko dalj oil vasi, slisijo
storni zemlji, ki se okoli Gorenjc-ga jezera razprostira proti severu, proti zahodu in jugu, in je veliko večja kakor avstrijausko cesarstvo, prebiva obilni rod (Chip-va.v) Sipjavških Indijanccv, katerih jezik mi zdaj gladko teče; in v tej tako obširni deželi sem jaz edini misijonar! V mojem misijonskem kraju pa je toliko prebi-j . val cev. da ima en sam človek prav dovolj opraviti, če hoče po svojih slabih močeh spolno\yiti misijonske doVznosti. Ker jc temu tako, lahko si vsakdo misli, kako da je / uspehom naše svete vere v tej zapuščeni zemlji."
"Kakor v Avstriji nihče ne tirja od navadnega duhovnega pastirja na deželi, da bi sleherni tretji ali četrti mesec pošiljal zanimivo poročilo zastran svoje majhne fare: ravno tako malo ne more do zdaj tudi od mene nikdo kaj taeega pričakovati . . . Cc jc
vabiti
k službi božji, zato sem dat iz New Yorka pripeljati precej velik zvon, ki ima 477 funtov ih je v New Vorku 178 dolarjev veljal. Drugi dan tega meseca so ga semkaj prijieljali, in Indijanci so strmeli, ko so ga videli in slišali njegovo donenje."
Meseca vel. srpana 1841. 1. pa je bila ta nota cerkev že dodelana, plačana pa je bila šc lc v dveh letih, kar je sicer Baraga prizadejalo mnogo skrbij, ki pa nika-j kor niso spodkopavale njegovega trdnega zaupanja na božjo previdnost.
Zraven vsega tega je Baraga ta čas misijonskega počitka obračal tudi v prid svojim ljubim rojakom. Spisal je namreč meseca rožnika 1840. 1. po slovenskih krajih tolikanj"ccnjena "Zlata jabcl-ka"; rokopis teh bukev z že pred omenjenim spisom, v katerem popisuje zgodovino, šege in navade!
tedaj tudi misijonarju treba na severno-amerikanskili Indijancev, \so moč skrbeti, da v svojem srcu j jc poslal kimovca meseca v Ljub-| vedno živo ohrani potrpežljivost,
ud a no.s t in ljubezen do Boga in do bližnjega, ako hoče v tacih okoliščinah prebiti več let ali pa celo do konca svojega življenja na taki samotni indijanski postaji: vendar pa se začne potem še le bolje množiti njegovo zaslužen je pred Bogom, ker manj šumi in ga ne oskrunja ne samoljubje, ne svetna hvala. Zraven pa imam •ladko tolažilno zavest ,da sem v leni kraju z božjo pomočjo in s
pomočjo svojih evropskih dobrot- zmožnosti, bukve spisovati. Ustnikov ustanovil in v red spravil mena beseda namreč se večinoma
Ijano. kjer so bile 1844. 1. pri Blazniku natisnjene. V pismu, ki ga je pisal ob tej priliki, ko je te omenjene spise za natisek v Ljubljano poslal, razodeva, kaj lepo svojo hvaležnost do Boga. ki ga jc po svoji neskončni milosti tako neizmerno osrečil. "Zakaj, ni sc samo milosti ji vo ozrl na me," piše Baraga, "ter me je sprejel v vrsto služabnikov svoje cerkve in oznanjevalccv svoje presvete volje, ampak podelil mi je tudi dar
majhno faro, katero imani tako, kakor do zdaj, oskrbovati.
Posebno si bom z božjo pomočjo prizadeval, tukajšnim misijo-iioui v prid spisovati razumljive in pouči jive bukve, s katerimi jim bon:, ako Bog da, koristil tudi po svoji smrti. Odkar sem s seboj prinesel prav umevne in lepo natisnjene bukve, ki sem jih dal v Parizu natisniti, vnela se je pri krščanskih Indijancih sploh prav goreča želja, brati in se učiti, kar me je še bolj potrdilo v mojem sklepu, jih tudi zanaprej zalagati s koristnimi bukvami. Obračam zatorej po zimi ves svoj prosti čas v spisovanje Indijanskih bukev, katere bodo obsegale okrajšane zgodbe sv. pisma stare zeveze, m poučljive stavke iz dejanja in iz listov apostolov, zraven pa tudi misijonarjem v rabo vse tiste, ki se čez leto pri sv. maši berejo ob nedeljah in praznikih. Te bukve, ki bodo obsegale kacih 12 pol, sem že spisal; 19. prosinca 1839. 1. sem dovršil to delo ;Tlalo mi bo pa še veliko opraviti,- ker nioraiu vse še prav skrbno pregledati in, kolikor le mogoče, razločno prepisati, sicer bi tiskarju, ki kar črke tega spisa ne razume, ne bilo ni-
izgubi na bolj zapuščenih krajih in pri tistih, ki so gluhi na duši; pismena beseda pa se lože ohrani, ker se bere in prebira na mnogih krajih, mnogi jo premišljujejo in si jo k srcu jemljejo, in ko tudi preteče stoletje za stoletjem, ko je zdavnaj že strohnela roka, ki io je pisala, najde pisana beseda vendar-lc zmerom j)ot do krščanskih src, katera so željna jo sprejeti."
Glede na domafče življenje Baragovo v Scnt-Jožefu ali v La-pointu naj še omenimo: ko je čutil, da mu bo treba dalj časa na tistem kraju ostati, poprjjel se je tudi navadnega domačega gospodarstva, tem več, ko je imel pri sebi služabnika Andreja, ki ga je bH iz Kranjskega s seboj pripeljal. Pa po komaj dveletni izkušnji se je do dobrega prepričal, da mu to gospodai*stvo ni dona-šalo nobenega dobička, ki ga je za svoj nii8ijou pričakoval, temveč še le mnogo nepotrebnih skrbi, mnogo sitnosti in nadležnosti mu je prizadevalo. Iznebi se sedaj vseh teh nepotrebnih in neljubih skrbi ter se povrne k poprejšnjemu čisto misijonarskemu življenju, v katerem zopet za dob i pravi
zveličevalni mir. "O kaka sreča za človeka," piše svoji sestri v tem obziru, "kaka sreča za človeka, ki prost vsega pozemeljske-ga, nima nobenih posvetnih skrbi! Kako lahko je pač takemu, z Bogom vedno zjedinjenemu ostati! Zato sem tudi trdno sklenil, v takem miru preživeti vse dni svojega življenja na tem kraju, ako je božja volja."
14. PONOVLJENA MISIJ 0N-» SKA BAEAOOVA DELAVNOST V IZHODNIH KRAJIH OORE-NJEOA JEZERA.
Ustanovi novo — tretjo misijonsko postajo L'Anse po imenu, in obišče svoje drage izpreobrnjence v Šent-Jožefu-
Pa ni bila božja volja, da bi Baraga vedno na tistem kraju tičal in popolnoma odmrl tisti pravi misijonski delavnosti, katera nobenih mej ne pozna, nobenega daljnega počitka ne trpi, ampak apostolskega misijonarja toliko bolj žene dalje, kolikor obširnejše je misijonsko polje, ki ga je treba obdelovati. Ko je bil tedaj Baraga v petletni dobi tihega in ifiirnega, svojemu nagnjenju in svojim željam tolikanj nasproit-nega življenja že dovolj pokazal tisto popolno udanost v voljo neskončno modre previdnosti božje, udanost, ki sc ne da misliti brez dovršenega zatajevanja samega sebe, ponudi mu nova prilika, napotiti se čez meje njegovega misijonskega okraja, nesti iu postaviti znamenje odrešenja v daljnih krajih, ki jih je šc pokrivala gosta megla grdega malikovanja. Med divjaki namreč, ki so domo-vali,na izhodnjih krajih Gorcnje-ga jezera — do 180 amerikatiskih milj ali GO ur daleč od Šent-.Jože-fa — vnelo se je hrepenenje po spoznanju velikega Duha, ki ga er nosu k n jež i oznanjuje jo, o katerih se je po indijanskem svetu sploh toliko pripovedovalo. Ko se je glas tega hrepenenja čedalje bolj razlegal po vseli krajih Gorc-njega jezera, usiljevala se jc Baragu zmerom bolj misel, da ga sam Bog kliče v tisti zapuščeni kraj indijanskega sveta, ki se Lan (L'Anse) imenuje.
Baraga izroči tedaj svojo drago, v veri in v krščanskem živi je-ju popolnoma utrjeno čredo dobremu božjemu Pastirju, iii prime zopet za misijonsko palico ter se v jeseni 18411. 1. napoti proti Lan-zu (L'Anse). Kraj okoli Lanza je bil kaj pust in divji, in veliko jc bilo pomanjkanje, silne so bile težavo in zopernosti, s katerimi se je Baraga moral boriti v tem izhodnem kraju Gorenjega jezera; pa goreča njegova ljubezen do tistega; ki je iz večne ljubezni na križu svojo kri prelil za zveli-čanje neumrljivih duš, mu ni samo polajševala vseh težav in sla-dila vseh zopernosti, ampak napajala ga je tudi s tistim zveliče-valnim veseljem, ktero tako milo in lepo rozodeva v pismu iz I^an-za do rajneega dunajskega nadškofa Vinccncija Edvarda Mildc-ta; njemu 4. vinotoka 1841 I. med drugim piše:
. • . "Sicer nimam tukaj nobenih prijetnosti, manjka mi tudi ycčkrat najpotrebnejšega živega; pa kolika tolažba, koliko preobilno plačilo, koliko nepopisljivo veselje bo moj delež sodni dan, ko me bodo nekateri, ali kakor upam, prav za prav vsi ti moji dobri o-troci v Kristusu obdajali, ter pred ostrini sodnikom.spričevali: Le-ta je bil prvi, ki nam je tvojo besedo oznanjal, nam razkladal usmiljenje, ki si ga ti po svojem Sinu skazal ljudem, pripravil naša srca, da v Te verujemo, ter jih je napolnil z ljubeznijo do tebe! — O kako sem hvaležen Bogu, da me jc poklical v sicer težavni, pa neizmerno tolaživni misijonarski stan!"
Prišel je pa Baraga v ta novi misijonski kraj 24. vinotoka 184:1 1., in lepi uspeh začetne njegove misijonske delavnosti pri divjakih v teh pustih krajih Gorenjega jezera okoli Lanza (L'Anse) mu je bil dovolj živo spričevanje, da je res po božji volji zapustil svoj, poprejšnji misijonski kraj. Ni bil še štiri mesece v Lansu. že je bil i?pravil toliko izgubljenih ovac v hlev Kristusov, da mu jc bilo mogoče, svoje veselje o srečnem začetku svojim prijateljem in dobrotnikom razodeti v poročilu, v katerem 12. svečana 1844. 1. piše tako-le:
. . . "Prišel sem semkaj 24- vinotoka lanskega leta. Ubogi Indijanci silno veseli, videti misijonarja v svojem kraju, so se mi bližali in mi prijazno roko podajali. Moja misijonska delavnost ima
tukaj dober uspeh, za katerega neprenehoma hvalo dajem neskončno dobrotljiveinu Bogu. Ta kratki čas, kar sem tukaj, izpre-obrnilo sc je v srčno moje veselje že veliko ludijauov, še več jih je pa, ki se pripravljajo za sv. krst. Presveti božični praznik je prejelo 29 poganov milost dušnega prerojenja po vodi in po sv. Du-hfl. Vseh skupaj sem v tem novem misijonu krstil 56- Med njimi so bili nekateri, ki so se brž po sv. krstu v večnost preselili, oblečeni v belo oblačilo, v katerem so koj smeli pristopiti k že-nituini božjega Jagnjeta. — Oh! zakaj jc vendar tako malo misijonarjev med temi pomilovanja vrednimi Indijanci? Koliko dragih neumrljivih duš bi sc dalo rešiti, ko bi bilo tukaj več misijonarjev !
Kmalu po svojem prillodu sem ustanovil indijansko šolo, v kateri učim s pomočjo nekaterih pobožnih in pripravnih kristijanov, ki sem je v ta namen iz Lapointa s seboj pripeljal. Učencev imam 51, namreč 20 dečkov in U može, 19 deklic in 9 žen. Vsi ti učenci se učijo najprej brati in krščanskega nauka, potem pa tudi pisati in računiti. Indijanski učenci se večjidel lahko brati naučč, ker jih to močno veseli. Nekateri naših učeucev so sc še prej ko v dveh mesecih naučili brati.
Pri takih tukajšnjih okoliščinah se mi čedalje bolj vsiljuje misel, da je' božja volja, da tukaj| ki jih beremo stanoviten misijon napravim. Zato sem tudi koj po svojem prihodu jel pripravljati, česar jc treba, da se postavi nlajhna cerkev s hišo vred za misijonarja, šola in
±
di naznanjajo divje naravne sile, ki so pregnale iz kraljestva svetosti, a vendar morajo temu služiti -
Kakor smo lahko spoznali, je oltar jako pomenljiv in umetno dovršen. Simbolika njegova je krščanska iu povzeta iz prvih časov cerkvcne umetnosti. Oltar je namreč iz one dobe, ko so se razveu grških in latinskih klasikov začela prebirati tudi dela starih cerkvenih pisateljev, in zato se je ravno iz njih jemalo največ gradiva za umetelne tvorbe. \
Naposled se moramo vprašati: '"liua-li ta po obliki in simboliki tako spretno izdelani oltarni nastavek izraženo tudi tako vodilno nnself" Ako je hotel umetnik izvesti kako jednotno idejo in nam jo predočiti v lepi čutni obliki, tedaj smemo oltar smatrati estetično dovršenim umotvorom.
Ako opazujemo podobe in simbolno tega oltarja, dobimo tele misli: "Marija je rodila Sinu božjega, ki je ustanovil nepremagljivo cerkev. Po svojem rojstvu in j vstajenju je božji Sin vzrok prerojenja grešnikov in norok vesoljnega vstajenja pravičnih k novemu življenju." Tako ali vsaj jednako idejo je hotel izraziti u-metnik.
Taka razlaga je vsekako prava. To spoznavamo takoj, ako razumemo besede: Milic elypei ct omnis armatura fortium,
^■ne
tramiču med drugim in tretjim oltarnim od-! delkom. Vzel jih je umetnik iz Salomonove "Visoke pesmi", j kjer se (4, 4) nahajajo v tej zvezi: "Tvoj vrat je kakor Davidov hišice za izpreobrnjence; zakajistoip, ki je ziljall z branili ;na' dokler v gozdu v svojih bajticah „jem vjsj tjso£ ščitov,
raztreseni žive, ne bi bilo mogoee Indijanov olikati, delavnosti in snažnosti navaditi. Torej sem sklenil, — po vzgledu dobrih nekdanjih jezuitov v Paragvaju — napraviti majhno vas okrog cerkve in divjake v njej združiti. Mojim Indijanom je ta misel zelo po godu, in vsi ini obetajo, da bodo odslej v takih hišicah stanovali iu se po šegah belih ljudi ravnali«
(Dalje prihodnjič.)
Umetnost in oltar.
(Črtica iz cerkvene umetnosti.)
Spisal Josip Soiurck.
(Konec).
Kazven živali j služi tudi rastlinstvo v oltarjevo olepšavo. Največ delov krasi vinska trta s svojimi ovijavkami. Zaradi mnogokratnih prispodob v sv. pismu je vinska trta obče znana kot simbol. Žc na starih judovskih nagrobnih kamenih kakor tudi na denarjih nahajamo podobo grozdovo kot zna-
vse orožje močnih."
Občudovanja vreden* je unict-! nik, ki je porabil tako jedrnat iu lep izrek, da bi nam podelil ključ-j s katerim pridemo do njegovih duhovitih misli j. Ta*, izrek so raz-j lagali mnogi cerkveni učeniki, i* na njih razlage se je oziral umetnik, da bi razodel tesno notranjo zvezo vsega, kar vidimo na olta J rju.
Navedene besede sc dado 1ol-| mačiti prvič o preblaženi devici Mariji. "Tisoč ščitov visi od nje. vse orožje hrabrih, to jc," pravi sv. K upe rt, "njena ponižnost, s katero so spojene vse druge kreposti, najbolj hrabrost in modrost." Sčjti so ponižnost in potrpežljivost, vse orožje hrabrih pal je cela vrsta čednosti, katere storijo človeka hrabrega in nepremagljivega, da se zmagovito bli-' ža nebeški sreči. Drugi obračajo oni svetopisemski izrek na Izve-ličarja; zakaj najboljši vojščak na zemlji je oni kristijan, ki ima njegove vzglede in nauke za svoji ščit in svoje orožje.
V.opet drugi (Grez. Naz.) pride-j
nicnjc obljubljene dežele, kar so; pozneje sprejeli tudi kristijani in vajo one besede sv. Pavlu, ki sej združili s pojmom prave oblju-iJ? P° svojem izpreobnijeuju po-j bljene dežele, nebeške domovine. Piijcl ščita in orožja nebeške re-Vinska trta kot evharistični sini-j snice in je tako sam postal ščit bol se jc začela rabiti šele pozneje.I >»> orožje, kateremu se niso mo-. Po sv. Janezu sc ie Kristus sam|ffK ustavljati najhujši iiasprotni-j
imenoval vinsko trto in vernike j ki. Število tisoč pa pomenja po-j
polnost, ker se po mnenju starih narodov v tem številu združuje-j jo vsa popolna števila.
mladike.
Kar je živalskih okraskov, kakor ob robeh pavu podobni ptici z dolgim vratom, niso brez pomena. Predočujejo namreč hudobni princip, peklenske moči. katere je krščanstvo premagalo, da mu služijo. Gorres pravi: "Fantastično izumljene in sestavljene zverinja-
Mnogi razlagalci "Visoke pc-j sini" trdijo, da se na onem mestu j v predpodobi slika nepremaglji-j va katoliška cerkev, ker ta jej zidana na močno skalo iu z naj-j boljšim ščitom resnice in pravice i
oborožena. Zato se bo vsak cas zmagovito branila vseh peklenskih napadov.
S pomenom besed: "Mille elypei et omnis armatura fortium" stopajo najvažnejše osebe, ki jih vidimo na oltarje, v tesno in jednotno razmerje. Osebe Marija, njen božji Sin in sveti Pavel so res ščit iif nepremagljivo orožje, s katerim se zmagovito bori in brani sv. katoliška cerkev proti vsaki sovražni sili. Tudi mnogi angeli, ki krasijo oltarjevo pročelje, pomenjajo vrstvo in brambo katoliške cerkve. (Aponij). ,
To potrjujejo tudi simboli. Lev znači Kristusa, (ki je najboljši varih svoje neveste, katoliške cerkve. Orožje, ki je na grbih, je znamenje mučeništva. (Kasijo-dor). Mučeniki pa so najbolje dokazali, da je cerkev pozidana na trdi, trpežni podlagi.
Kristusova cerkev, ki bosta la nepremagljiva do konca sveta, mora imeti tudi svoj namen. Svoje najhujše nasprotnike budi iz smrti grešnega stanja k luči iz-veličalne vere. Sv. Pavla izpreo-brnjenje je najlepši vzgled te resnice.
Cerkev božjega pa pripravlja vse svoje zveste in prave ude ob jednem tudi k novemu preroje-nju, k vesoljnemu vstajenju. Da se bo pa to zgodilo, zato nam je Kristus dal s svojim vstajenjem najlepjto zastavo, najboljše zagotovilo. In ta misel je izražena v feniksu, ki je dovršen sklep oltarja, kakor je to, kar feniks pomenja, uauireč v sta 11 je, konec človeškega bivanja na zemlji.
Tako torej nahajamo v lepi ol-tarjevi obliki uresničene lepe misli krščanske vere: Velika je čast iu zasluga deviške matere Marije, zakaj *porodil?K je Izveličarja celega človeštva. Njen božji Sin je ustanovil nepremagljivo cerkev, da bi človeštvo pre rodila in pripravila za poslednje vstajenje, katero nam je zagotovil s svojim vstajenjem.
V	mnogem oziru je torej rcne-sanški oltar v cerkvi sv. Barbare pomenljiv in zaradi tega vreden, da se pozna še zunaj mej čadramske župnije. Zanimivo bi bilo vedeti, kateri umetnik ga je d H al, u kronika nam nič ne poroča. Prenovil ga je naš slovenski rojak Janez Vivoda, slikar in pozlatar v Gradcu leta 1878. Takrat jc bil ta oltarni nastavek v graški cerkvi "Marije pomagaj" razstavljen. Vzbujal je občno zanimanje in občudovanje ne le pri pobožnem ljudstvu, ampak tudi pri izobraženih umetnikih.
Oltar jc sicer iz dobe. ko je začela v drugih krajih propadati re-nesanca. A na Avstrijskem, posebno v slovenskih pokrajinah, se nahajajo ravno iz onega časa tako lepi sledovi tega zloga, kakor nikjer drugodi. Tukaj so namreč mnogo vplivali duhovniki in po-gostoma jezuvitovski redovniki 11a razvoj cerkvene umetnosti. Tudi naš oltar je nastal z vplivom je« zuvitov, kar nam kažejo že podobe svetnikov tega reda na oltarju.
V	rcnesauški dobi je sprejela cerkev klasične oblike, da bi jih oživila s krščanskimi idejami. Tudi v tem času se kaže cerkev v svojem sijaju in velieastvu. S čudovito modrostjo jc pospeševala umetniški napredek in se popri-jela tega, kar je našla dobrega v preporodu stare klasične omike.
Pošiljateljem denarja!
Vsled zelo slabe postne zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar ▼ staro domovino
po brezžičnem brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni ^oj/j ^ izpiačiju se Z(jaj \z stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozyan Payee's receipt t j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta' potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet
VrCjenaOpozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj
navedene in še naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam pošilja le postne Money Ordere in denar v gotovini, kajti
privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI ŠE $4.00 ZA BRZOJAVNE
STROŠKE.
Naslov sc mora jasno napisati in dodati: poilj« K: 100.00...,.........I 13.00
je naj se brzojavno.
K: 200.00............ 26.00
K: 300.00............ 39-00
K: 400.00............ 52.00
K: 500.00............ 65.00-
TVRDKA FRANK SAKSER.
82 Cortlandt Street,
K: K: K: K: K:
600.00...........$ 78.00
700.00........... 01.00
800.00........... 104.00
900.00........... 117.00
1000.00.......120.00
New York, N. Y.
&I/ASILO K S. K, JEDNOTE. — 22 NOTEMBKA 1916.
" . »5 m ■ T " ^ipT'if^" 1
Izhaja vgako sredo.
laatnlm Kranjsko-Slovenska Katolh
«k» Jednote t Združenih __ državah ameriških.
Uredništvo in npravništva: 1»51 West 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487.
Narečaiaa:
Ea JUaae, na leto.............M.60
I* nečlane.................$1.00
Sa fftOMmstvo.............. $1.60
OFFICIAL ORGAN of the
GftAND CARNIOLIAM SLOVENIAN CATHOLIC UNION
__ ef the
TOOTED STATES OF AM SKICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carmeliaa Sle-reoion Catholic Union of United States of America.
OFFICE"
1M1 West 22nd Plač«, Chicaf<* 11L
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year........$0.04
Nonm embers............$1.60
Fereiffn Countries........$1.10
si
Društvene glavne, ali letne seje.
V današnji številki je prioljče-nih na drugi strani več društvenih neznanil krajevnih društev, s katerimi se opominja in prosi čla-ue k obilni udeležbi bližajoče se glavne, ali letne seje, vršeče se v mesecu decembru.
Kriva je v tem slučaju le nesreča
in bolezen da je društvo morda nazadovalo z blagajno. Proti bolezni in usodi pa ni izgovora! C Nekaterim odbornikom se tudi predbacuje, da so baš oni zakrivili suspcndacijo tega, ali onega člana. Tudi to je grda in nesramna laž. Ako je bil kak član med letom suspendan, si je to sam zakrivil, ker se ni ravnal po društvenih in Jednotinih pravilih. Nihče ne sme in ne more pripisovati krivde sodniku, če je obsodil morilca na smrt. Sodnik se je ravnal po izreku porotnikov in po določbah deželne ali državne postave. Če bi ne imele države in republike postav za ljudstvo, bi sploh ne zamogle eksistirati; ravno tako jc pa tudi s podpornimi društvi in Jednotami.
Le dotičnemu predsedniku, tajniku itd. krajevnega društva smemo reči, da je na svojem mestu, ki gleda v prvi vrsti da se društvena in Jednotina pravila na celi črti od strani članstva izpolnujejo. Kdor se ne zaveda tega poklica, ali teh dolžnosti je bolje, da nc sedi v društvenem odboru, kajti spletkarije in nesloga med odbor-i niki samimi, daje članom slab izgled in jc to običajno le v škodo društvu in Jednoti. Vsled tega
znani poljski pisatelj Henrik Sigo-
kifewiez. Za vse te poljske družine
je v naši domovini že prostor pripravljen. Vlada je že določila v neki zapadni državi velikanski kompleks ozemlja, kjer bodo marljivi poljski izseljenci, po poklicu večinoma farmerji živeli* r Našel jniški department Zedi-njenili držav je v zadevi evropskega izseljevanja zelo , v skrbeli* da bi ne imela v tem oziru naša sosedna Kanada preveč privlačno sile in koristi, tekom zadnjih t10„ let se jc namreč samo r/. Zcdinje-nih držav preselilo na farme v Kanado nad en milijon oseb. Vsi ti so bili večinoma farmerji, katere bi sc bilo lahko tudi tukaj vpo-rabilo in obdržalo. Kanada daje kakor znano "homesteadarjen,"
zemljišča sirom zapade Če bi nc fa4«stova)o za eno družino 640
akrov državne zemlje, je poljedelski državni department pri volji določiti tudi 1280 akrov zemlje za marljivega ''homestea-dcr>". ; Za uvedbo te postavne dolpebe; sc osobito potegujejo senatorji .j.z zapaduih držav (Mr. Ker-guson iz New M ex. in Mr. Taylor iz Colorado) ker jim je na tem ležeče, da bi se v teh državah naselilo kolikor mogoče veliko število poljedelcev.
Poleg tega namerava kongresna /zbornica pri prihodnjem zasedanja meseca decembra t. 1. olajšati postavo glede pridobitve '4homesteadov'Doscdaj vse* je zahtevalo, da mora dopolniti vsakdo 21. leto, ko naredi pros
naj še vedno pazi pri. izbiranju kandidatov za odborniška mesta, da se za ista izvoli najboljše može, ki so v prvi vrsti dobri katoličani, ki so nepristranski, nesebični, miroljubni, odkritega srca in uglednega značaja, ki so pri seji strogi
Kakor skoro vse druge večje ura<jnikif ZUnaj seje pa prijazni podporne organizacije, tako ima | družabniki., tudi naša K. S. K. J. v svojih pra-
več udobnosti pri naseljevanju, j njo za pridobitev državne zemlje kakor pa naše Zcdinjeiie države, j V' Iva mul i je postava, da se daje l)a se bo zamoglo naše naseljeni-i tudi 18. letnim mladeničem in
Nedavrto je izdal znani nemški
geueraI.vvon der Goltz obširno brošuro Kako se vodi .vojno?" y tej knjigi na migava pisatelj Nemčiji, da naj skuša popolnoma uuiCiti angleško vojno brodovje. ali mornarico, kajti v taki veliki vojni je zmagalec edino le oni, ki si pridobi inoe in kontrolo tudi na morju. Ta načrt hočejo Nemci izvršiti, kaikor že omenjeno, s svojimi novimi sobmarinkanii in aero-planif vprizorili bodo nepričakovano na sovražno'brodovje tak napad, da bo angleško mornarico in blokado do cela opešal; prišlo bo nekje v Severnem morju in v angleškem kanalu do take pomorske bitke, kakoršne še nc pomni svetovna zgodovina.
niki teti privatnih bank požnajo namreč težuje svojih strank bolj natančno in jim gredo včasih bolj na roke, kakoi* pa .večje ameriške banke, kjer se inozciuec ne more tako pogovoriti ,v svojem domačem jeziku,* kakor pri kakem rojaku-bankirju. Da zares, ako je tak bankir pošten,- vesten in vnet za svoje ljudstvo, mu lahko dosti pomaga. Večkrat išče ta, a)i oni inozemec pomoči pri sodniji, ali dela pri kaki tovarniški družbi, — malega posojila za nakup hišice ali farme; v takih slučajih se običajno • dotičnik kaj rad obrača do zanesljivega bankirja, ki ima v istem mestu, ali kraju ugled in sredstvo, da mu lahko pomaga če le hoče.	^^H
Drugič so privatne banke udob- „ Kakor se iz zanesljivih virov v ne za inozemec pri pošiljanju de- Švico poroča, nc bodo Nemci prej narja v staro domovino. Naj si
bo že lastnik take privatne ban-
ško vprašanje do cela rešiti, se bo*| dekletom državno zemljo ako ži-' kc že te, ali one evropske narod-že v prihodnjem kongresnem za-jvijo s svojimi stariši skupaj. j uosti, on bo gotovo gledal že
■A
izvršili tega načrta, dokler ne zgradijo od 200 do 300 sub marin k najnovejšega modela in za-s .svojimi nt a riši skupaj. |nosti, on bo gotovo gledal že izjdostno število oklopnih Zeppeli-sedanju izdelalo nove in bolj pri-l-To se bo uvedlo glasom novega prakse, da pride denar na pravo nov. V obče sc sodi. da bodo v kladnc naseljniške postave glede j zakonskega načrta tudi v Zed i- mesto naslovljencu v roke. .Pra-pridobitve državnega ozemlja, ali njenih državah. Na ta način nejvilna sestava imen in naslovov
bo sililo več toliko mladega ljud-pri inozemskih denarnih pošiljat-stva v Kanado na državne farme, vali je namreč prva in najbolj ker jih bo tudi tukaj dovolj naj poglavitna stvar. Nekoč se jc pri-razpolago.	petilo nekemu našemu rojaku, da
Po novi nameravani postavi se i jo poslal nekaj krone za Božič vendar nc bo naravnost zahteva- svojcem na Kranjsko in sicer po lo, da bi se moral 18 letni "home- neki ekspresni družbi. Dotični steader" tega, ali onega spolu kletk je naredil pri naslovu na-
takoj naseliti na odkazano mu pako, ter jc poslal denar name-j Prekašajo res Angleži Nem€e v državno zemljišče, lahko to pač I sto v Avstrijo v Avstralijo; tako) »tevilu moC'nih b°j|1,h ladl^ w Stori, če hoče. Naseliti se na tako; je dobila stranka zunaj denaiji prekašajo jih j»a z modernimi sub-zcmljiščc sc bo moral šele tedaj,ko šele}za piruhe ali 3 mesece kas- 'narini, ki igrajo v tem kritičnem la-o C lasom poročila našega, dopolni« 21. leto starosti, čez 3' ne je -	: času glavno ulogo. Kar imajo Au-
državnega poljedelskega depart-j leta zatem bo pa dobil dotičnilC Toliko o pomenu in vrednost i i &Icžl podvodnih čolnov (submari-
44homesteadov". V prvi vrsti se bo skušalo obdržati na ta način ameriške farmerje na ameriških farmah, samo da ne bodo silili preko severne meje v mrzlo Kanado, kjer jc še na milijone in milijone akrov neobdelane kanadske vladne zemlje na razpolago.
Pa ne samo v Kanadi, temveč tudi v Zedinjenih državah "je še ogromno zemlje za kmetije evropskim naseljencem na razpo
tem spopadu, zmagali Nemci, kajti napad z novimi submarini se bo vprizoril od vseh strani naenkrat, ali nepričakovano, da se sovražno brodovje ne bo zamoglo rešiti. Kar nc bodo pri tem dosegli nemški submarini pod vodo. bodo dovršili mogočni oklopni Zeppelini v zraku, ali nad vodo.
Kar se tiče vojne sile na morju.
i<;
vi lih določbo, da traja fiskalno leto pri Jednoti in krajevnih društvih od 1. januarja do 31. deeem-ibr df
nienta je samo v enajstih zapad-od države potrebne papirje v ( V kolikor je uredništvu našega I ^ državah še 260 milijonov kaz, da je izbrano državno zem
LU
privatnih bank v zavali.
UM OV pi lAUUUll- UIMIIIH
ponaša s takimi odborniki veliko I fanm. ali "homesteadarje
lijo Še nove odbornike za bodočejy. prvi vrsti sedanjim odborom fiskalno letu.	krajevnih društev. Naša K. S. K.
Gotovo nam bo naš sobrat gl- j ni tekom svojega obstanka še tajnik v kratkem kaj uradnim po- nikdar tako napredovala kakor v tom naznanil glede bližajočih se tekočem letu, bodisi že v članstvu, volitev pri krajevnih društvih i. ajj v finančnenr oziru. Da zares, t. d. Za sedaj opominjamo le so-'leto 1})16 j)0 ostalo zapisano v zgo-brate krajevne tajnike na današ-! jovini na5e Jednote z zlatimi čr-
Zcdiiijenih dr-j nov) so ti bolj slabše vrste od nemških, poleg tega jih ima pa
lista znano, se hvala Bogu lahkol^/priki'adne državne zemlje Ijišče njegova privatna lastnina. Skoro vse večje ameriške ban- Anglija tudi primeroma le maj-
- ............."	* ' " Tretja določba nove postave za k, imajo sedaj tudi posebne itio-',m° Stev,1°- V U'-» l»«"owki bitk.
po- zeinske oddelke, kjer so usluž-	tud* ne»»*kl ^pp<Iiii.
to j'benci uradniki, ki un.ejo več tu- vei,lko	,ko ,0 eeIa
niso jih jezikov. Ta uvedba je zeloj[ch »P™«.'* bombe na angleške
lviie; umestna in pravilna.	^	V1°Jafkl
zemlje na zapadli je še namreč, Povedali smo že v začetku teh, ml8,Jf(,la ,ahko u",e'
Iv,h o,M. januarja do decern- štcv}lo naAih krajevnih društev.U^ [w ^ d|>žave Xeva<la pridobitev "homes.eadov" je bra; v to svrho je treba koncem i Poi|lovanje naše Jednote je šlo . - neob,judcllc in nenaseljene »j daljšanje dopusta vsako leto, lecembra zakljunti knjige m ra- tluii v tekočem letu lepo in fflud-,^ t ..|1C y državi na| ()lo. m na onill zelllijiščih, ki še ,iu,ej društva s, pa poleg tega vo- ko naprej? kar se imaino zahvaliti, y AJrizo!li {n Wyomiii»«; pe- ml vlade zmerjena. Dosti div.
Wyoinin
tina, do ene tretjine v državah : Oregon, Idaho, Mont., Colorado,
zelo
nemških sirhmarink iu ~A) velikih
nji poziv sobr. glavnega tajnika kami, ker se je v tem letu ukrenil
kjer se ni mudil še ^loben zemlje- vrstic, da je v naši državi 111.____
California in New Mexico. Stric »icrec. Postava določa, da-se ljud- veliko privatnih bank, 551 po šte-	celo angleško morna-
Sam ima torej še dovolj zemlje instvo lahko tudi n« taka zemljišča vilu, ali za dobrih 28 odstotke,v i	^iJmfc "^^^križarkTn0
prostora za milijone našel jeneev.i seli' in da si vzame samo začasno skupnega števila vseli privatnih n,'n,>*M	111 "nzai na-
'	t i. <in. . , rr i- • t i - i	i padejo. Za angleško mornarieo
tem, da ono bank v Zedinjenih državah ame- . ,	. r	.
pride potem na vrsto se francosko
in italijansko vojno brodovje. Ko
iamo tega prostora ne more datjf zemljiško pravico s tem, tla ono |)nll|< v marljivim farinerjem na razpb- i ozemlje obdeluje in si postavi na riških
| lago.
njem domovanje. Kdor se pa* na-j brili in
Zedinjenih državah ame-Nckaj izmed tel, je do-zanesljivih, — dosti pa
V obče je želja uashingtonske seli na že izmerjena državna zem- tudi slabih in to vrsto, ki direkt-
o sestavi in odpošilja t vi imenika !/a 0])Stnnek Jednote najbolj po-1
vseli članov krajevnih društev. ,r|-ivitoi k o m k to otroški od-	^MPi
Pri društvih, ki štejejo po več s,o a k lo ' n ^ od- jon°V	kajU ^ cku Uvl\W, U° 'mil
■ •■ 1 •• iaclek- ^onidj ),osiuj» mo s tem oa , ^^	oscbam> ki nuniqr^ lia takem "homesteadusinalra Iz Rand McNallijcvega koledarja
i)i enkrat 1 Nemčija dosegla kon-
članov, naj se. tajniki spravijo ta-, Jelkom nekaj mesecev, že smo!
vlade, da bi se dalo teh 260 mili-, ljišča ima povsem druge pravice, „o škoduje ljudstvu se bo Ji mahi I™1? !,a<1 JT^T!' k° A" "" V'
■ N cm lahko ločila rraucijo in Anglijo ml ostalega svetovnega dela, -
koj, ali že sedaj na delo, da jih ne bo kasneje, ali h koncu leta preveč lovilo; iz lastne skušnje vemo, tla dela sestava ali zaključek letnega računa in ureditev knjig marsikomu dosti preglavi-
med tem časom spravili skupaj do} 2000 mladih članov močno armado; upamo, da se bo to število do prihodnje naše konvencije podvojilo osobito sedaj, ko je nam državna oblast odobrila otroški od-ee; radi tega bodite v tem oziru! aelek. Vsa čast jim in priznanje! praktični.
Med vsemi sejami društev tekom leta je decenibei^ska seja najbolj bna; vsled tega se
"Glasilu K. S. K. .jeunoie o-1 skill volitvah izvoli ponovno mestno, da priobči na tej strani rc odbornike, ki imajo že prakso
vajo v Zedinjenih državah	lahko to zemljišče za svojo last- bankirjev, za 1. 1916 uosucmamo
ali živeti. V to svrho se l»o v|Jiino; v tem slučaju si lahko vza-|<> privatnih bankah \ kratkem tozadevne 44 homestead "me po 5 mesecev dopusta vsako! državah sledeče: postave izboljšalo in predrugači- leto. " 1 lomesteaib r ki se je na-lo. V prvi v 1st i hoče vlada pove-.,, selil na neizinerjenem državnem čati obseg ali pridobitev "home-, zemljišču mora pa ostati za stal-steada" na 640 akrov. To naj bi no toliko časa na istem, dokler sc
bi imela najlepšo priliko nareko-
1 * . .. val, Kvropi mirovne pogoje. Zedinjenih	' .
j Da se pripravlja Nemčija res
• (jfob tega koraka, se lahko sklepa. Meseca julija tekočega leta je ^ se dela |)t> lleill£kih ia(ijedel-
bilo v Zcdinjciuh državah 195r>♦ ^ieah, tvornical, Zeppelinov in
privatnih bank, leta 191., pa 2739.! munjcijc s podvojeno silo. Osobi-
Privatne banke rasle in padale to daje pri tcm k nemška vlada
............ t fh. \ CiHL lllll in n i/ilKUi.t .	... . . ...ww , t •■» - fi' „ .	IU uar Ml iviii	in iiiinu	niniii
Naša iskrena želja jo <la bi i«.!^ «s«b.to za /.cml.l.Kea z ..h, «',nlj,s,a	m,„-n. lo poslau,..	,„, ,eta ls77 ,,„ |9I8 |M, sledjo...	konstrul(ciji )milrfrj).v. Mi slrojfT
krajevnih krajovna t|rnšt'va delovala	"a ^ 4l,,l"t h" Z. 1 l'"11"«.'"^	šlevilu: I. IS77 jib je bil« '2433, I.	„ SH,,marim. in Zl.ppe|ine velik,,
lavna. ali'svojim otIbori še tako dalje tudi	fadu- Vfk tak . 'houiwfad ; Kedru^,-,!,, v tohl.o. dal... .mel	„SS : I. im 41««: I.	,)(M,oniosli. st,!aj M. ,„uli zgradi
.....—j pomem- pH^lnje leto: to se bo pa dose-	»>«j« ,,aJ"'k »otra..j.h zadev do- naseljenec na neiz.nerjen, držav-	,,„,,, _ 4407. |»1«_|»55.	iahk„ v „()tov,.ni j.asll 5krat toli-
zdi že danesjlj|0 ],, tedaj, ako se pri december-	'' za l'I'zavno ozemlje m zetnlj, ^le dopnsta ravno ta- .........
■ Jednote - u- *kih vo,itvah izvoli ponovno sta-	l'a5l"k<-'- P,av lahku * »'»r.l.K« P''"viee. U;, naseljene,- na .z-
homesteader nekaj akrov tej:« merjeni zemlji t,, je, da bo si' ogromnega kompleksa zemlje tu- vwako ,leto za dolm pet mesecev,
Privatne banke.
par tozadevnih vrstic.	! v društvenem živi jen in. Ameriško
V or v i vrsti je treba, da pomi-! ljudstvo je izvolilo dne 7. t. m. tu- H« za P»».l«nc, kjer bo do bival raz- kamor I,o hotel, slimo vrednost, plemenito načelo di starega predsednika še za na-M1« l)ol.'skc P"^lkc za svoj preži-in pomen odbora vsakega krajev-daljna 4 leta, ker je opravljal svoj V., bul,° lahk° " ,,0!,u sk,a-nega podp- društva. Bas v zadnji prvi termin vestno, dobro in mi- ,ljn'j1" dosv(,£l1 v 0,11,1 krajih, ka-,
številki tega lista smo v nekem roljubno.	j terc bo država preskrbela z vodo-^ () pt.ivatiiih bankah sc je oso-
elanku omenili, da je odbor kra- II koncu željmo vsem krajevnim|vodnimi napravami ali irigueija^^to /mj,, ji (-..ls (|(r>li pisalo v na.
šib chikaških listih vsled tega, ker so jele pokati kar na debelo. V nekaj lednih jc zaporedoma zatvorilo svoja vrata menda že 15
jevnega dmštva direktni zastop- društvom kar največ uspeha prijnn-nik iu namestnik same -Jednote. bližajočih se glavnih letnih se- N sako'javno, ali državno zemljišče, določeno /.;i naseljenca
V 18 državah so priva.ne ban-	ko' motorjev, kakor pred vojno
ke podvržene državni kontroli,	samo enega. Tudi novi Zeppelini.
ali nadzorovanju in sicer: V dr-	v katere stavi Nemčija toliko za-
žavi Alabama je 15 takih privat-	upanja, bodo zgrajeni po vse bolj
nrh^rt-nk: v Arkansas 13, ** Colo-	modernem načinu, da bodo podob-
radHi^T, v Floridi «'», v Idaho 4, v	ni pravim zračnim bojnim ladjam.
Iivrfidni 1 Mi, v Kaiisasu .'1, v Mass.	Ker primanjkuje seilaj na Nem-
Missouri 20, v Mont an i 1/.	škein moških delavnih moči po la-
v New Jei*sey 6, v Ohio 173, v	djedelnicah.tvornicah niunicije iu
Oregon u 3, v Peiinsvlvaniji 55, v	drugih tovarnah, se vporablja za
državi New York 123. v So. Ca-	to ženske. Dne 1. oktobra I. 1914
in ima v svoji oski'bi mnogo ple-jjah! menitih nalog. Odborniki krajevnega društva pobirajo v Jednoti- « nem imenu asesmente za posini"t-nino, poškoilniiio in operacije; drugič skrbijo s pomočjo članstva, da se tudi bolnih članov in
Homesteadi" in naseljniške vprašanje.
(homesteaderja) se deli v prvi
vrsti na lego in kakovost zemlje, takih pmljetlj. Izguba, katero bo stvom V državi Illinois in Kansas
roliua v So. Dakota 12, in v l"tali 2 torej je skupaj 671 privatnih bank |>od državnim uad/.oi-
je bilo zaposlenih -po raznih privatnih tovarnah na Nemškem 2,-300.000 žensk: letos meseca avgusta je pa naraslo to število že na
, imelo vsled tega revno delavsko Število privatnih bank .liaha-14,000.000; samo po tovarnah, ki lahko preživi na primer na 160 jjll(istvo, se računa na več kot- jajočih se v 16 državah, kjer lah- se pečajo s kovinarsko stroko de-akrov velikem zemljišču ze vcc< milij0J1 (lolarjeV. Ni čuda torej,, k„ poslujejo brez kakega držav- la dandanes na Nemškem 140.<MM)
se
V državnem poljedelskem in de- "i T' "	'i<la Sl' jcla ,laSa ,mstna in iir'\
članic ne pusti v nemar; tretjič ,avskein departmentu v Washing!	nd ^'Mu pa ne zadostu- ž.,vna oi)iast	wtlaj ,)aviti z
ne pusti v
skrbijo za dostojen pogreb pokoj-1 ^ d. c"^" že "seilaj marljivo nili članov, ali da jih korporativ- popravljajo, kako bi se zamoglo no spremljajo k večnemu počitku.! na najboliši način rešiti našelj-Da zares, sveto, lepo in plemenito j niiko vprašanje, - po vojni, delo imajo odborniki krajevnih, Kakor za ~asa miuulih evrop-podporndi društev. Lepšega dela, skih sp()r0V) tako s0 statisti. kakor je delo krscanske usnulje- kj tudi scdaj mi51jeuja, da se bo nosti m saniaritanstva s, sploh nejnaibrže žc prihodiijc leto. - po
moremo misliti na tem svetu.
Je pa izvrševanje uradniškega posla pri krajevnem društvu težavno, nehvaležno, naporno in zvezano z nehvaležnostjo. Koliko napornega časa mora n. pr. vpo-
dokončani vojni, — usulo v Ameriko na sto in stotisoče izseljencev, morda celo na milijone. Doscdaj je znašalo v mirnem času letno število emigrantov, došlih v Zcdinjene države nad en mili-
li adzorstva znaša 1284 in
,........ JI -	sicer: v Alaski 2; Ariz. 1; Conn.
jc niti 320 akrov zemlje za preži- j vpi.afialljem o privatnih bankah, ti: |). Columbia 2; Georgia tek kakega naseljenca, ker je Uaterih je v državi III. kakor Illinois 551: lovva 286: zemlja skalovita, suha pusta i»j|jstja i„ trave. Že pri jn-iliod-Md. H: Mich. 229: Ncv. 1; N nerodovitna.	j njem zusedanju .legislature v! Carol. 2; Tenn. 5: Texas 161
Ako se bode sprejelo in odobri-] Springfieldu se bo predložilo po- Va. 12 in VVyo. 2. V ostalih drža
344 La. 1:
načrt za podelitcvj'j,^,,^,,, i,, senavorjem zakonski vali, ki sploh niso tu označeno, soivi n,di z gradbo aeroplauov. C.oe-
rabiti tajnik kakega krajevnega | jon. To število se je pa zadnja
3 leta tako skrčilo, da ni niti vredno vpoštevanja. Mnogo Evropejcev čaka že danes nestrpno dneva, da. bodo zamogli varno potovati k svojcem v obljubljeno deželo preko morja, kjer se po njih mišljenju cedi baje samo mleko in med? Zopet drugim ne bo kazalo živeti zunaj vsled previsoke draginje in davkov. Nedavno smo čitali v nekem ameriškem poljskem časopisu, da bo prišlo iz E-vrope v Zedinjene države okrog 50,000 (petdeset tisoč) poljskih družin, katere bo spravila semkaj znana Narodna poljska dobrodelna Zveza. Za to idejo se je osobito dosti trudil, te dni v Švici umrli
društva, predsednik, blagajnik i. t. d. ako hoče svojo službo vestno izvrševati- Koliko lastnega denarja in časa potroši tekom leta bodisi že za kare, pri raznih društvenih prireditvah in pri rednih mesečnih sejali. Za vse to ,uu pa mečejo morda nekateri "dobri" člani, koncem leta polena pred noge češ: ta izraiblja društvo v svoje lastne interese, oni celo krade društveno blagajno? Zopet se črni kakega predsednika: Ti si kriv, »la gre društvo nazaj, ker se naša blagajna krči itd. Pri tem pa ne pomisli dotični kritik, da je predsednik društva ravno toliko kriv temu, kakor vsak drugi član.
... k njem odobri-is.«,.;,
lo zakonski
640 akrov zemlje "boinestcadai-1 n.t jem", sc bo osobito tam na zapa-j|iaMk
du mrtvo zemljo sčasoma oživelo. ^K'lo,M.ava scdaj ljudstvo, kei Na zapadu je zemlja najbolj pri-Ucli, da bi se naredilo za take. kladna za živinorejo in rejo ovac; |janko primerne postavne določ-v tem jc pa za pravega naseljen- ^ ki bi	ljudstvo pred iz
žensk, v mirnem času je pa znašalo to število 60.000.
Poleg tega skušajo Nemci izboljšati in izpopolniti svoje o-klopnc lokomotive in avtomobile. Izumitelj oklopnega avtomobila je znani inženir Goebel, ki se ba-
lcde poslovanja privatnih i privatne banke nepoznane, naši državi. To idejo;
ca dosti denarja in dobička za-popadenega, ako se zna pravilno ravnati.
Narodna Zveza za ovčerejo priporoča vladi, da naj to ogromno državno ozemlje na zapadu razdeli v dva razreda in sicer: prvič
belo v novodobni stroj bo sestavljen tako. da se bo lahko ž njim prevozilo po 25 milj razdalje v eni uri po še tako slabem terenu: ta
--oklopni avtomobil se Iu, lahko tu-
Nedavno je bilo čitati v nekem di dvignil nad zemljo kakor aero
Načrti Nemcev.
za po!jedeljs*tvo in drugič za paš- poleg tega bode podvržen tudi nikc. Prvo vrsto naj bi se paree- sleherni mesec strogemu nadzorstvu državnih bančnih pregledo-
gubo in škodo. Morda že z novim, večjem angleškem ehikaškein letom se bo število privatnih | dnevniku zanimiv članek izpod bankirjev širon, države Illinois! peresa nekega švicarskega dopis-zdatno skrčilo, ker jim bo stopila j nika o načrtu Nemcev, katerega zakonodaja na prste. Vsak pri- nameravajo izvršiti nad Angleži, vatni bankir Iu, moral dati Ker Nemci na noben način ne $25.000 jamčevine, ali bonda, —j iramorejo doseči zaželjenega u-
liralo v zemljišča v tolikem obsegu, da bi sc lahko na njih pridelovalo zadosti živeža za naseljen-
valcev.
Pri tem nastane vprašanje: jeli
ec; drugo vrsto državnih zemljišč! v»() privatne banke sploh potrebne naj bi se pa dajalo naseljencem I jn koristite, ali ne? Da, po našem brezplačno v najem za več let kot mnenju so solidne privatne banke pašnike; na ta način bi sc storil potrebne iz več vzrokov. Prvič, umesten korak za povzdigo živi- privatne banke, ki se pečajo tudi norejc v Zedinjenih državah. i z vlogami in obrestovan jeni de-Naša vlada bi spravila najraje narja so nekaki privlačni agita
kolikor mogoče veliko število ljudstva na farme, ali na svoja
torji, ki napeljujejo inosemce k varčevanju in štedljivosti. Last-
speha, da bi na eeli črti zmagali na suhem, bodo poskušili svojo srečo še na morju, kajti glavna sila in moč sovražne Anglije obstoji na vodi. Nemčija se je odločila torej vprizoriti na spomlad splošen napad na angleško mornarico s svojimi novimi, modernimi submarinkami in Zeppelini, katere se sedaj gradi. Ta načrt odobravajo v prvi vrsti častniki nemškega generalnega štaba, dalje nemški ces-ar sam in njegovi zavezniki.	*
plan kar bo zelo dobro služilo za obstreljevanje sovražnika v zako-prh in jarkih. Goebelov peklenski stroj bo oborožen z več brzostrel-li im i manjšimi topovi in strojnimi puškami, katere bo imelo v oskrbi 35 vojakov.
Nemški inženirji in izumitelji delajo tudi na izboljšanju pušk in topov za izstreljevanje aeroplauov. Ker je pri zasledovanju sovražnih letalcev nemogoče vedno računati na uspeh in gotov zadetek, se namerava vporabljati pri tem bombe in izstrelbe s strupenimi plini Ako bo priletela taka bomba v neposredno bližino kakega aeroplana. bo povzročila že samo z najhujšim smrljivini in strupenim dimom gotovo smrt sovražnemu letalcu.
pp^xvvp^
Wvxwxxxvcvxnvwxv
Ustanovljena t Jolietu, IU. dne 2. aplila }m.\h&*tpor\Ht>*V Jo lietu, dnmvi Ulinow, dne januii-i*. 1 Al GLAVNI URAD: JOUST, ILL. • Telefon 1048 7S A
/ CM ustanovitve do 1, oktobra J916 skupna iiplaeana podpora
iMW.824.62.
GLASILO K. S.-K.
domovine, ki v ~ čarobnih žarkih odseva U Gregorčičevih poezij. Kot sedinošolec je bil sprejet v veliko semeniSčc iii 1. 1864 napravil * odliko maturo. Tega leta; je priobčil svoje pre ijestu* v Jane-
žičev«*m ''Glasnik
•V
so mu odbili; zaradi tefca je vstopil iopet » nekaj čaaa v službo, j je jiekolikp ugibal, Ali naj sepo- da bi mp sveti- bogoslovju ali klasičnemu ! peuzijo. Zi
- 22. kovbmsba m*.
je šaljivo sam nalival, presedalo in je tudi takraC* prevzel uredništvo pesniškega dela v listu "Slovanu". Proanjo za pokojnino, poslano naravnost na, ministi-stvo,
Pred duhom vidim nizko sobo, u v sobi bledih sveč svetlobo: t mej svečami pa spava mož, bled mož, ogrnjen s plaščem "j/-,'i'	{črnim,
ki s trakom je našit s srebrnim: on ttduo spi, nevzdramno spi,
sveti bogoslovju ali klasičnemu
; jezikoslovju, za katero je imeljnjh in nestalnih dohodkih, ki mu i posebno veselje in mnogo fcinož- jih je prhia*«lo njegovo posestvo, jra nosi i. Odločil sc je za prvo bi bele 10. svečana 1. 1899. se inu je
mogel iznova prositi za Utrudila g« je t elk a hoja i vel je največ ob skrom- i
Ohio.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schncller, 6202 St. Clair Ave.> CJevciaud, < i. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik; Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 01. > I
.vstopil v duhotsko semenišče. A poleg bogoslovja se je še vedno i bavil s klasičnimi jeziki in je zlasti navdušen prebival pesnika-sfcarosto Homerja. V semenišču je nadalje in vedno lopše pesnil Iz one dobe datirata znanolepi pes-
;Možu pa množica ljiuli z mladiko oljkovo kropi želeč mu večnega pokoja. O j, bratje, ko se to zgodi, tc^aj končana pot bo moja in konec bo težav in boja,
izjemoma po mnogih ovinkih do volila letna pokojnina 680 K. L. 1888. jc izdal drugi zvcfeek poezij,, katere je založil Josip Gorup,*l)otilme M V*Mar veletržec na Reki, in pesniku iz-srca mi iu svcta viha, ! plačal 6000 K. S tem denarjem je Gregorčič poravnal dolgove,
Pogreb sc je vršil 26. novem-
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin lvec, 900 N. OhicAgo, St., Joliet, IU.
NADZORNIKI: Josip Dnnda, 704 Ray nor Ave., Joliet, lil. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovšeK. 720 Market St., Waukegan, Ui. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wj§
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont t / Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh. Pa f Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chi<*ago, 111. |	PRAVNI ODBOR:
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland. Ohio.
Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, III. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": r Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,I1L Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
ki jih je napravil kupivši zemlji- bra dopoldne ob 10. uri o najlepšem vremenu. Udeležba je bila kakršne dotlej še ni Gorica. • K zadnjemu počitku jc spremila pesnika mladi-
mi"Njega ni",in "V celici". Do-
___________^____vrši vsi bogoslovnih študij tretje j šče in zgradivši svoj dom. Nevar
Duhovni vodja: Rev. Jak. Oerne, 820 New Jeriey' A v., Shebojgan, Wis. leto, jc bil posvečen v mašnika in j no je zbolel 1. 1901.. vendar še, °Kj'oum*-Pooblaščenec: Martin Mnhič. box 537, Forest City, Pa./ '	: 27, vinotoka 1867 pel novo mašo okreval. V bolezni in po bolezni: vlUela
| pri sv. Duhu na Libušnjem. OsWil jo zlagal svoje predsmrtnicc in jc potem še eito leto v semenišču in bil 1868 nastavljen kot kaplan ; ,v trg Kobarid. Tu je ustanovil či-i lalnico, eno med prvimi slovenskimi, in pevski zbor, V katerem
svojega ljubimca. Kako krvavo bi te potrebovala Slovenija dane*
v teh britkih časih svetovne voj-ne vihre. Ti bi ji gotovo skušal saj nekoliko celiti nAie in ji da*
jati tolažbo. Vstani torej naš nepozabni goriški pevec! — Naš« zvezda sc potaplja v morje pozabljivosti! — Soča krvavi! — i Mati Slovenija umira in ž njo i vred padajo tudi njeni vrli sino-j vi!_
Dasiravno ločeni daleč od sta-l re domovine se .Te bomo nesmrtni naš pesnik dne 24. t. m. tudi mi, ameriški Slovenci živo spominja-; li. Ohranili bomo Tvoje ime, in Tvoja pesniška dela še leta in leta v naših srcih! Naša ,ali aine-i riška Slovenija Te mili nam Gregorčič ne bo nikdar pozabila!
4-
posuirtniec ter jih izdal v tretjem zvezku in dobil zanje od istega Gorupa 3000 K.
NOVICE IZ LORAIN A, OHIO.
ua ljudskih šol, dijaštvo gimna zijc, realke in učiteljišča. Sokoli, ki so stražili tudi mrtvaški oder, stopali so pred in za krsto. Obili* Ves čas se jc branil mesta, toda;co prelepili vencev je vozil pose-
. v .. ti o nt~vn i v ■ urriiiiJP0 Prcsta»i bolezni je prodal lJben voz. Pred hišo, v kateri je izje vSasih sam nastopal s	8Vojc ^^ M 8000 K iudahnil slavljenj so zapeli bogo-
•se meseca majnika preselil v Go-Ulovci žalostiuko 'Nad zvezdami'.
Kvonkiin baritonom. Ljudstvo ga je zelo čislalo in ljubilo. Ljubil
IJC *e,o mma.o ni	. j I" j ricij, Najel si je prepmto stano- Skoro vse prodajalne .koder se je
v Kftt"iuski,uliru«' sprevtt bi,c f*prttv
I mož. ki je ..»mestu boleh«eKa I "J.em . •,r,re.d'1 "V1™ kapeheo.; po usal, so v»ele Jme zasUve. V
mož, ki jc namestu bolehuega,, . . „	.	.	. ,
^ v,.	.	m<ai.7.i ker jc maseval. Očetje kapucini cerkvi jc čakal sprevoda san
pes.uk« večkrat sam preva.K ^ M(||kof Jr> Krsni.ifck ^.j	dr. ^ ^ v
SO 1
ka^co pr.stii-sko delo in npklonjeu tudi ob časn, ko ! Gregorčiča mnogi stanovski tovariši obsojali zaradi poezij.
sam mil
mu ostal iIU.uvlu uau*AUi uj-n^^ju^	> VTX]
dej so mu ponudili prosto stano- klopi m molec za dragega mu po*
vanje pri sebi, a v svoji skrom-i nost i je ponudbo odklouil.
kojnika. Na kom so po opravi je nik obredih zapeli člani '' Pev-skega iu glasbenega društva"
Smrtna kosa.
Dne 18. t. m. smo spremili Jt večnemu počitku Mrs. Marijo Ivan-čič. rojeno Bučar. Pokojnica je zaspala v Gospodu na svoji farmi v Cooperstownu, N. Y.. prcvidc-ua s •sv. zakramenti za umirajoče, kakor se semkaj poroča od tamo-šnjega č. g. župnika. Njene telesne ostanke so prepeljali semkaj v Lorain, kje si jc pokojnica želela počivati za vedno. Umrla jc po kratkem bolehanju za pljučnico.	«
Prerano umrla Mrs. Ivančič je ^ bila stara komaj 26 let in je živela * preje tukaj 10 let. Zapušča ueuto-
.. i • . ! Njegovi znanci prinoVcdujejo, ,	, . . ,
Temu blagemu prijatelju je po-.	. ■ .. 1	4 : '.krasno ubranimi glasovi staro in,	.
v,. . v	KiirJ«. . v*,.♦« da se je vrnil Gregorčič v,Goricoi	, , .	,4lazljivega moža Johna Ivancič. 4
sibajo :»vecena pesem Vrlemu mozu . ,	. , » vedno lepo zalostinko Blagor ...	. „ ~
et, IU., Ir. Kobarida je začel Ore«oreie^J" vesel Al,, to..; w sc" 8^ije,„ Xat0 se jc: otroke v s« a ros . od 2 meseeev do 0« na: priobievati pesmi v Stritarjevem j kor bl '»la " V'1"	7~ «"d* »prevod vrnil po istem pot,, pred 7 let '« eueg. brata Joto Bneer-
Iz urada glavnega tajnika K. S. K. Jednote.
Na vsa krajevna društva razposlal sem listine ali takoimenovani IMENIK ČLANOV IN ČLANIC"- Vsled tega «e pro^i ccnjeiie taj-
priouccvati pesmi "Dunajskem Zvonu". Priznaval sc jc dolgo časa za Stritarjevega i
nje vzpUpolanje iigašajoče sve- hjio Žjjlosti Mod pogrebci So bili ;ce! Po navadi jc jc zahajal v go-. . . t;	. , ro_ A vViiitler
i ja na iztočni 33. cesti. Bila jc \ j tej naselbini zelo priljubljena iu
terata
je bil premeščen
* popravkom, čc u« bode ka j v redu.	zn kaplana v' Rifrnberk. Tukaj
Društva, ki so gotova, da je razporedba članstva pravilna iu se ptsuiku ni dobro godilo.'Njo- JJ strinja z ra/pisom mlečnih ases: mi lahko to uradnim ]>otom potrdi-1 g0V župnik Brczavščck mu ni bil'v jo V tacili slučajih ni potreba poslati imenika. V vseh o*$alili »lu-1 naklonjen iu čajih pa. kjerkoli jc kak dvom nad pravilnim razpisom ali razpo^edbo dala mnogo t iaii!>tva, mora poslati imenik v korekture. Društva, ki bi ne ho^( jc ijj|0 i^la tega storit i in bi se pronašla kaka pomota pri razporedbi članov. ,ivAwi t b
naše sloven-'irila iu Metoda zadušnico. UdeJc-
Meško, J. Aljaž, mousignor Triu-j	Jr bilf. jako lepa "
" "W|ko iz Vidma. Za krs^io je stopal v ganljivo so peli pr, vstopu v
,aval globoko žalost zatopljen pesnikov frkev	,n
prevodi | na j večji prijatelj notar Gruntar |m lK'cllke »ase župnijske so-
domov y np^roj odličnih dam.Na Gorišč-udno, da ku s<l j€ sprcYod razšel. Tukaj sta
Na Kalvariji pokopališču je bi-
varuo i. je uii premcsccu ^ , ; nu ~ ^ ,	j bu pokojnicc jako
za kap ana v Rifrnberk. Tukaj r5/®.. uo, 1 .ll ™r 1MC,,n^ govorila pesuiku v slovo profesor	* r ' 4 *
:se iJnik« .H dobro. ^lilo. šil Jf^lji o ksp, Dfugo jutro je BcrJmC, prof,sor dr. Ozwald.,	..JaSn0V..e,sSt<: V0*?*^™'
stal dobre volje in maseval do- 7jh jrinljivima govoroma je zapel;
pesmi so glo-
ta
srca 111 oko suh o. Bogom, dra glasovi, ko
pokoj 1
Žalujočeiuu možu. zapuščeni de-
2 ci naie iskreno sožalje. Naše So-žaije tudi rodbini John Bučarjevi in ostalim soroduikom.
Joliet, lil.. 17. nove ubra 1916.
Jos. Zalar, gl. tajnik.
potekel pokoj, sprejel je službo vikarija v Gradišču in sc tja naselil majnika 1. 1882. To leto je izdal prvi zvezek svojih poezij, ki
* Suspends ni člani zopet sprejeti:
K dr. sv. Antona Pad. 137,. Aurora. Minnr 17302 Ignke Muhič. 31, 11000.00: 160 Frank Jarnnik, 18, *1000.00: 16716 Konrad Stampohar,'velik uspeli in usrav 24, $1000.00. Zopet sprejeti 10. novembra 1916. Društvo šteje 24 članov.	„
K dr sv. Roka 113, Denver Colo.. 18035 Frank Govže. 23. *1000. Zopo\ sprejet 6. nov. 1916. Dr. šteje 60 članov in članic.
1bra sc kite »venski mpnik mu. 111. ?dcljo zve-mH	uri. O
►liteval izpoved-j opravila « pesnika zadnšniea. V	^."^Z^fck^
nik. Par dni je bi. zmeden, od cwW mu jf govoril Simon O^-j ^ ^Kakor e nedelje do srede p« pr, poln, za-jgorti0( ujtgov • dalj, sorodn.k. u.; w,u „a,„anjellu. pXi*X» »udi dva
,vetc tudi zdravnika dr. Itojca. Bolnik je takoj zahteval izpoved-
sv. Lovrencu na Libušnjem se je
nost clektriziralc "Zla; a knjiga
Suapendana članica zopet sprejeta:
K dr. sv. Antona Pad. 137. Aurora, Minn., 4710 Marija Štarnpo-Zopet sprejeta 10. nov. 1916. Dr. Šteje 7 članic.
Jos. Zalar,
slovenska srca.
kakor jo je pieccj na z val znameniti pisatelj Fran Leveč, bila jc v par mcsccili razprodana v 2000 izvodih, za 11a-šc razmere nekaj doslej nečuvc- 1 ra^e,° v1ro \<:'	®a ,JC
L-	m lu.l nihil \ foiVsVPllH!
jo je bil še pri zavesti. Ko so mu.
bar, 22. $1000.00 'jJavni urad 17. nov. 1916.
K desetletnici smrti Simona Gregorčiča.
Dne 24. novembra t. 1. bo minulo deset let, odkar jc v Gorici za vedno zatisnil oči nepozabni naš soriški slavček, Simon Gregorčič. Deset let že počivajo 11a pokopališču pri sv. Lovrencu telesni ostanki vzornega domoljuba,največjega poljudnega slovenskega pesnika, nepozabnega narodovega ljubljenca, domoljuba in mi-• odnega mučenika. Da,
nega.
Dr. Anton Mahnič, proiesor bogi. tajnik. Ilfoslovja v Gorici, jc sicer priznal
---Gregorčiču velik pesniški dar,
toda nekatere njegove pesmi
Kako se bo mirno tam spalo na gričku zelenem ob Soči, no 111 mrtvim živo šumi ja joči, tam gori pri svetem Lovrenci!
stvo Kobarid. Nad njo sc dviga,	...	,
mogočni Km - soriški Triglav,111	zvfk» f ob"
- pod njo teče bistra Soea. kate- *,OJal »""f"«1' vcr8^?» tu" - .--„ ri je pesnik povil krasen venec v ^ estetskega stal,sw m po- Broeclj.
krčevito iu poljubil Neposredni vzrok je bilo otrpnjenje srca, ki je nastopilo deset minut po deseti uri dopoldne v soboto 24. nov. 1906. Pri njegovi smrti so bili »a-j spominjamo ujegovc lepe oblju-vzoči njegov brat župnik, njego-, |>c . va služabnica, ujegov izpovednih
Iii sedaj spi iu mi se potolaženi
in prijatelj po'ier Linus, in dr.;
svojih poezijah. Pri hiši sc pravi 14 pri Pomolču'Njegova rodite-1 , lja sta bila Jernej, ki se jc zaradi družinskih razmer oženil že kol osemnajstlctni mladenič, in, Katarina, roj. Gabrsček,« preprosto kmetiško dekle.. Prvi ga je učil ta mošnji * viUarij BeVk, za njim njegov daljnji soVoduik, vikar)j
tcgnil za sabo večino slovenske-
duhovenstva. Ta Jfahničeva i
A vam, prijateljem, z visav ! proseč: o j duše plemenite, poslal bom mnog iskren pozdrav nikar za mano ne solzite,
Se isti dan dopoldne se je opo obsodba je bila za Gregorčiča	odprla pri sodišču v navzoč- j spo;uju p., blag mi "obranite!
najhujši udarec, ki ga dfo -smrti ni	sodnika Rutarja in pesniko-
vega prijatelja Juvaučiča. V svo-
mogcl popolnoma preboleti.
Na Gradišču, kamor je šel brez dekreta, so bili dohodki negotovi. Zato so mu prijatelji s velo v da bi šel službovat v Vrtojbo
Nepozabni nam preroški >pes-ji oporoki od leta 1904 zeli pcs-i ikJ AJi sc nisi hudo motil in varal, ko si tik pred smrtjo pel, da
nik;
nico v Ljubljani za kurata. ali na
Anton Gregorčič. Le ta jc tudi Simon, napotil očeta, da jc postal daro-Gregorčič je moral v svojem živ- vitega sinka, ki je bil med več j Uatehetsko mesto realke Ijenju prestati dosti britkih ur j otroci drugorojence, v Gorico v I pa vse te službe pesniku tadi njegovih pesniških del. Niso j šolo. Ker je bil zelo priden, spre-| ,;ale. Kdino za tajništv
■ jcli so ga 1. 1858 v deško semeni-! šče. Tukaj se je seznanil z lva-, nom Stresom, duhovitim drugoni, 1 ki mu je bil do rane smrti najmi-lejši prijatelj in kateremu je po-
da naj truplo prepeljejo v
ali	in ** |W>'|sc bo ua zdeufcm gričku tam ob
* | kopljejo na pokopališču sv. Lov-;^ ulirno Hpalo-> pa> hi bil
renca ua Libušnjem. Oporoka "■-ijaues ^ Uicd živimi, bi se britko
blizu Goricc, ali v prisilno delsv-j ^^ da bodi pogreb pre-l,jokal liud US<H|0 tvoje ljubljene
mu privoščili zadosten košček l<ruha, s komur bi sc zainogel pre-življirii: vsled tega so ga vedno premikali iz kraja v kraj na naj-^abšu mesta. Šele na stara leta si j'' pokojni pesnik pridobil s tru-
venski Matici" mu jc ni prosil. Z Gradišča je potoval v Dalmacijo iu odondod v družbi
K
lepo umetno delo. Naš č. g. župnik Rev. Jos. Skur se jako trudi, da bi nas vse pripeljal k spravi z Bogom.
Še nekaj novega.
?.aš cerkveni odbor je v soglasju č.g.župnika dal pobarvati našo cerkev iu župnišče kot za spomin ' dc^ctlctuice ustanovitve naše slo-< venske fare, katero obhajamo le-i to"--. Cerkev je jako lepo pobarvn-I na. da bi bila lc še znotraj tako ! krasna . . . Pa menda, če se ujezi-; mo mi Lorenčani. . bomo kmalu ! drugo zidali.
Župnišče je pa malo spremenjeno, <gleda ka*kor kaka angleška hiša. Pravzaprav iu v obče meni lic dop«;dc, pa vse barve so krasne. vsaj iana vsako oko svojega pleskarja, potem res ni čuda. da se je naš pleskar zaljubil v čokoladno in :<Cream" barvo.
Poroccvalcc.
den dobrotnik. Mrtvaški mu postavili v sobi, kjer je prebival zadnjih pet let poleg odprte.
profesorja letnika v Onogo*. ^^ . y nji je ležal nn \ ruivsi se je m,dal na zeml^,m, oha . ^	in knjiga'
ki ira ie ze meii'kuni ivnin hišo . . . . .	-i.	vm
svetil pesem ''Grobni spomenik ki ga je že preje kupil, svojo bišo	t.lkrat< ko ic pcSnik, zadet
•-ki»iiotnlin'' T'čil io ool*>i> šol- ill lirflhivivl v ui/»i	ni i V '	'
dom svojega pesnikovauja toliko, j prijatelju". Učil se je poleg sol- in prebival v njej, dokler se ni d i se ie nodal v pokoj, katerega j škili predmetov srbščine in češči-! preselil v Gorico. Z t vikarja je i
_	z.	.. .	.	___m	..r^Ai____:	:_________,,	,
ofl kapi, moral odstopiti.
leti prerokoval v svoji nesmrtni pesni o "Soči". Naše prijazne in solnčnate slovenske gorice ob So-granate in šrapneli. ušeno kakor razdejani Jeruzalem. — In še celo tvoje-Tobu ni sovražnik prizane-
lnu
— U mest-i ne in z velikim užitkom prebiral' bil imenovan šele 11. prosinca l. Mnogoštevilno ljudstvo je ho-j sel! Mala ecrkvica s pokopališčem, etnici živo i Prešerna, katerega jc doboko po-i 1887., a kmalu zatem je majnika! dilo kropit svojegu ljubljenca, j ,lam gori pri sv. i^rcncu, Kjei
pa žal ni dolgo užival no jc, da se ob tej 10 letnic spominjamo ujegovega njegovih pesniških del
Mnrti.	----------."	.......— -----—
Simon Gregorčič se je rodil 15., nadzornik v Dalmaciji. Ta mož Windishgraetzu za grajskega ka-injem obiskavali slavnega mrliča, vinotoka 1844 na Goriškem v pla ; je z ognjevito besedo v slavnem; plana, pa se vabilu ni odzval, češ,! Kdor jc videl, mirno njegovo lice,
učencu razvnel ono čisto iu po-1 da bi mu življenje med aristokra-j kdo se ui spomnil njegovih kras-žrtvnvalno ljubezen do slovenske njeuni poetu-kmetu. kakor se i nib verzov:
življenja, I znal in visoko cenil. Na gimnaziji službo odpovedal in prosil za po-i Od vseh strani goriške dežele so počivaš ze 10 let je^ iu njegove i jc bil pesniku učitelj-vzornik pro- koj. Župnik Podboj iz Planine ga ( prihitevali ljudje v Gorico, tudi globlji. Oj, proiueu	. J _
i/esorfvan Šolar, pozneje šolski je vabil, da naj gre h knezu' Italijani z. vidnim spoštova- mti mrtvrh ^P1^1 P1*1,"1^ ,
uinski vasi Vršno, ki spada ,v občino Lihušnje in okrajno glavar-
Ob 10. lctnici Tvoje smrti bo pla kala vsa naša tužna Slovenija, saj je izgubila vendar svojega najboljšega tolažuika, učenika in
Izdelovanje tvarine za časnikarski papir.
Meseca septembra t. I. so je vršilo v New Vorku letno zborovanje. Narodne zveze ameri. kemikov. Na tem zborovanju jc poročal C. P. Win slow iz Madisona, Wis. da jc v Zedinjenih državah okrog 250 podjetij, ki se bavijo -pripravo papirne mase za izdelovanje časnikarskega papirja. Največ te mase se prideluje v Mielii-ganu in Wis. Povprečno sc potrebuje ua leto 4,300.000 snžnjev (klafter) lesa v to s vrh o. za kar se pot roši $3(5.000.000.
"Slogu" piše z dne 16. t. m. sledeče:
"Iz Ročina pri Kanalu na Goriškem so po dolgih ovinkih ili po prestanem trpljenju prišli v Cleveland: Janez Stanič, 67 let star, njegiva žeua Jožefa. 57 let stara in hčerka Otilija, 26 let stara. Pol ure od Ročinja se začne italijanska meja. Ob tej meji so imeli Avstrijci le redke straže ob napovedi vojske z Laško, ker ta kos niso ncinaravali držati- Bilo je le )»ar vojakov in finančna straža. Ko se je vojska napovedala, je prebivaljstvo napeto čakalo, kaj bo. Kmalu so se začele avstrijske straže umikati, za seboj se vzeli tudi telefon in brzojav. Ljudje so bili prepuščeni milosti in nemilosti polenta rje v. Dne 23. maja 1915 so prikorakali prvi italjau-ski vojaki v Ročinj. Prvo, kar so hoteli vedeti od ljudi, je bilo, kje je župan in duhovnik. Nadalje, kje je telefon in brzojav. Vsakemu, kogar so izplačevali, so na-
stavili samokres na prsi. češ govo-	PH^^^M* . . ,
ri resnico, drugače je po tebi. Tu- v0 ** tud} toli: ?0.80 blh zal?rtl
njih. Ti Stovenči lahko to spriča-Lalii so amcrjali Slovence za prasce, puutarjc, schiavi. Avstrjj akega cesarja so zmerjali /a "po tato" češ-da Avstrijci nimajo drugega jesti kakor kronist. Ko so Lahi slišali, da so sorodniki v Cfcvelondu pripravljeni • poslati vozni listek družini Stanič, da bi sli v Ameriko \so Lahi (tovolili-Dne 19. oktobra so prišli 5 viškom V Genovo, tam so se vkrcali na taško ladjo "Duca d'AVuzzi" in 4. nov. so dospeli v New York. Tu so morali še čakati 11a brzojav od sorodnikov iz Cleveland!*, 'da se zavežejo skrbeti za starine in tako so dospeli dlie 10. nov. v Cleveland, kjer stanuje v h Vr-ka, otnožena Velič in en sin Harry 11a 1381 E. 47. St. Lahko Ri mislimo, kako je pri srcu ljudem, ki so po poldrugoletncm jetuištvn prispeli v svobodno Ameriko k svojim dragim. Na ladji se jim je razmeroma dobro godilo- Imeli so dovolj jesti, celo dvakrat na dan »o dobili vino. Iz Genove je ladjo šla v Neapolj, kjer se je vkrcalo še 2400 Napolitancev,starših mož, žen in otroki Na potu ha vodi niso imeli nikakih sitnosti, najlep&e vreme, nikjer jim ni grozil kak sovražni submarin.--Zaiiiini-
pataiu so še visele telefonične žice. Ker so se Lahi bali, da bi morda bile te žice z elektriko nabasane, so najprej psa približali žiei ,da so videli kak upliv bo i-mcla žiea ha kužka- Ako je kdo vzel ruto iz žepa in se obrisal po obrazu, so ga takoj prijeli in začeli mikastiti, češ da je v zvezi z Avstrijci in jim daje z ruto zna-
v tisti hiši v Ročinju pred odho-| dom v jetništvo, so jih strogo stražili laški vojaki. Povsod je bil vojak, v kuhinji, v spalnicah, v jedilnici, 11a podstrešju. Kar prileti garanata s strašnim žvižgom in se čisto poleg hiše zapiči v zemljo. Ni pa razpočila. Ako bi se razletela, bi od hiše in od ljudi ostalo nič več celega. Takoj so se
če! Ves srfčeir se Vam zahvaljujem ?a poslaue svetinje: srčno sem hrepenel po njih, odkar sem v strelskem jarku prvo svetjujico izgubil. Vsled večmesečne nošnjc in potu se je namreč vrvica odtrgala in naenkrat sem strajioma zapazil, da več svetinji«* nimam. Bilo mi je, kakor bi bil izgubil najdražji zaklad sveta, iskal sem jo povsodi'tri dili. a ialibog brez uspeha. Medtcui mi je Anica '(sestra) pisala, da sta šla z mamo k Si ariji Poutagaj in takoj sem Vam pisal po drugo, ker brc« »vetiuji-ce mi je veuno nekaj manjkalo. "Sedaj nem pa $opet potolažili i»i mlreu tet-/pripravljen na vse, i\\ če bi bila tudi smri.—PriScJ je čai velikih dogodkov; zdi se mi, da je prišel čas božjega maščeveuja, ko On, Gospod vojnih trum. udar* ja narod za narodom. Spominjajte se nas v molitvi, da bomo sreč-no^presteli te hude ognje in ostali stauoviti do koi\ca. Blagor vo« jaku-juiiakil, ki je do zadnjega zaupal n * nebeško kraljico; ko obleži na bojnfcm polju, tedaj pride k njemu Ona, katero je vVdno častil, ter ga nagovori i< "Vstaui prijatelj moj,poj'va za Jezusom." Hvaležen sem Vam, predragi star-5i, za doljro vzgojo, najbogatejšo, doto, katere vrednost se je pokazala šele v teh strahovitih časih. Bog z Vami! Vaš hvaležni sin Jože.	I «
Zdravila, katerih ni omejila
* , 1 vojna.
Kakor Znano> je povzročila s<--danja evropska vojna dosti slabih posledic za /^d i njene, države. E-ua izmed teh je ' pomanjkanje zdravilbkih stvari, koje rabijo lekarne, da morajo namesto istih rabiti* manj vredna zdravilna na- tf»
cfbmestiln. Imamo p« šo zdravilne; H*
pripomočke, katerih vojna ni o-* mejila ali zmanjšala. To je znano! Trinerjevo ameriško zdravilno! L grenko vino in druga Trinerjeva1 $ zdravila. Tu tvrdka je bila že| prej zelo previdna, da si je na-»J bavila Iz starega kraja zadosti na-j ravuih zdravilnih zelišč in drugih stvari za Izdelovanje Trinerjeve-ga ameriškega grenkega zdravil-, a nega vina.-Mi imamo v zalogi šd*P r d ovoj j zdravilnih grenkih zelišč. ^ korenin i: dr.. četudi traja vojna 2p še tako dolgo; v zalogi imamo po-.
leg tega tudi veliko množino na-ravneg.r vina, iz katerega se to zdravilo izdeluje. Čeravno so se cene zdravilnih zelišč zelo dvignile, bomo mi obdržali še naprej staro ceno tega vina. Vsakdo, kdor trpj vsled zapeke (zabasanosti) napenjanja, nervoznosti, izgube teka, telesne moči, slabokrvnosti. — itd., naj jemlje in rabi to zdravi- jp
PošiljalcIJidcnaria^zorl
11 1 1 ■ 11 "	— —-------~
Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). . Vsaka beseda ali it«*. pri naslovu stane,( 66c .	^
- Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošliJatve so Jamcene.
Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, . sedaj se Vam nudi najlepša prilika.
100 Kron samo $13.00
Pišite po nadaljna pojasnila.
Se Vam pripsrpčam spoštovanjem
JOSIP ZALAR,
$	Joliet, 111. ,
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
$
lo s popolnim zaupanjem. Cena $1.00. Dobiva se v'lekarnah. .Jos. Triner, izdelovalni keinist, 1333-i 1339 So. Ashland Ave., Chicago.; 1 IU. Pilite nam v Vašem domačem j Vera, zadnja tolaiba umirajočih j<./iUn v MiUeajih, kjer se ne za-j
vojakov.	hteva osebne zdravniške preiaka-
pesnik Liuibar-
menja. Zvečer ob osmi uri je uio-i^čeli laški vojaki plaziti proč ob
............Kina-
ralo biti vse temno, pod strogo, P10*1'1 hl z,dlh kakor kaec kaznijo je bilo prepovedano pri- lu nato ncktlu Potrka na vrata 111 žgati luč .Lahi so pustili ljudi v' prikažejo se avstrijski vojski-lovci Ročinju od 23. maja do 17. juni-;P^ejo ljudem,da so nalašč po-ja. Ljudje so bili že veseli, da bo-do smeli ostati doma, navadili so|l,cm	zgodilo, drf jih pride
se že tudi na strahovito streljanje! raj v<* >" bo<\o rešili te Iju-in žvižganje ter praskanje gra-l <1>- Vojaki zopet tiho odidejo- Pol nat in šrapnelov, ki so visoko v j ure pozneje pa se zopet prikažejo zraku nad glavami prebivalcev' l*M >»»	teh Slovencev je bi-
.žvižgali svojo strašno pesem. Da ^ za peča te lh). Slo se je gotovo tu
za boj prednjih »straž. Slovenci
" Bogoljubov ski piše:
Poznal sem vojaka, ki se je ro-l gal molitvi in vsemu, kar je božjega ; toda ko je ranjen obležal 11a WojiScifc je milo vz<jjhuil: "O! moj Bjog .., Marija pomagaj!", Taki, ki šo bili pa že prej verni in <ilobri, se pa na bojišču ,še tesne j- i tali tako slepo granata, da se lju- je oklenejo vere, ki jim je zvesta
Nedavno sem
ve, Vam bo dal naš zdravnik potrebne nasvete in uavodila.
(Adv. V
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM 2A LOSTP ŠT. 50. IC. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
ojo strasno pesem tako so se privadili 11a tuljenje granat, da so ženske iz radovednosti šle travnike grabit da so lahko opazovale strašni pri-j avstrijski Lahi. Laški vojaki-i VA».	in minAkflWi'll ye1 majo silni rešpekt pred -avstrij
skimi vojaki, in pravijo, da Av
tudi povdarjajo, da so najhuši in uajzagrizeucjši polenta rji ravno
zor tulečih in razpokajočih se granat. Avstrijci so streljali na Lahe. Lahi so jim vračali ,vines v dolini pa je bila mirna vas Ro-činj. Nekega dne pa so Lahi vse prebivalce zaprli v uajvečjo hišo
strijei zato več znajo, ker imajo že več skušnje iz bojev z Rusi. Včasi so strelni jarki tako blizu, da so se kar iz jarka v jarek zmer-
blizu cerkve, katero so Spremeni-Uali in kUcali na koraz.jo.. Avstnj-li v začasne "bolnišnico", kakor! k»cah ^rza jerom ki ,ma-so rekli. Med tem so pokmdli vse J® peresa na klobuku: Kikenki!
Kikenki! Napisali so tudi kako šaljivko na veliko desko z ogromnimi črkami in jo pokarali iz jarke, da so dražili polentarje."
Slike iz vojne.
> » . i
RANJENE OČI V VOJSEI.
po hišah, karkoli so našli- Obleko. zlatnino, meso, krače, klobase, odprli so vsako shrambo, udrli v vsako skrinjo, v kleti in podstrešje. Ljudje uiso smeli iti več nazai v svoic hiše, 17. jun. ob pol-; noči so vse zbudili in jim rekli.; da se morajo umakniti za "par! dnij" iz tega kraja. Kdor je Upal! protestirati, so mu grozili s ta-!
kojšnjo smrtjo. Seboj niso smeli Dvorni svetnik prof. dr. K. uičesa vzeti. Vendar so bili Lahi I Uross je predaval o ranjenih v oči toliko galantni, da so jih vpraša-j v vojski. Med drugim je dejal: li, kam hočejo rajši iti. Ko so rc-' Število ranjencev v <?či v ^ojski je kli, da v Beneško Slovenijo, so jih v w»dnjetn desetletju ftJiluo na-res tja gnali in sicer v Gorenji ra^'al°- V amerikanski vMski'z* Tribel. Tam so ostali do decern- svobodo je tvorilo ranj^je v oči bra. Meseca decembra so jih pa J odstokov vseli poskod^ v neui-premaknili v Cordenoncc, provin- «ko " ^a»coski vojski L-1870 de ca Videm. Tam so ostali do koif- 1 odstotek, v rusko - japonski voj-Bilo jih je skupaj kakih se-!ski' 2> v balkanski vojski pa š^
' več odstotkov. S sedanji svetovni vojni opazujemo nadaljno naraš-


Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
K.dar notreliuiflt« nov« društvena pravila, H*no kovert«. vabUa in vstopnic« z* re»eUce, tli kak« drug« tiikOTln«, obrmito n* na naJv«čJo slovansko linijsko tiskarno v Am«riki,^na
NARODNO TISKARNO, 2146-51 Blue Islaid Ave., Cbkago, IIL
Ta Vu.ni hode izgotovila rs« ti«kovin« ▼ popolno sadorolj«ost glsd« r«n« topnost: in okutnega d«la. Ofobito Vsm priporočamo seio pnprams Vplačilne knjilic« m član« in članice, izdelsne v malem žepnem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi telo priklada« Nakasnic« za blagajnike za izplačevanje holbiik« podpor« in drugih izdatkov, t<r r» bolnic«. Tiskane imamo tudi BolniAk« list«, v«čj» ia manji« i» postim« pole za vodstvo članov, da »e ima na podlagi teh pol lakk« %eda« aa-tančen pregledi Itevila članov po ikladih, ali razredih.
i/ Na zahtevo po«Jemo vsakemu druitvu vzorec gorinavedeaik tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naii tiskarai s« tiska "Qiaailo K. 8. K. J«daet«".

tola/niea do smrti.
našel padlega junaka, ki ga je o- . _ . .	. .
..	, r . ' . . , Ima rvojo redno mesccno sejo vsako
samljcnega dohitela smrt. Ul* 1 druff0 nedc)jo v rocsccu v Kranjsko je zapuščen v lastni krvi; mrtvaS* Slovenskem Domu, 67 in Butler St. ki oder mu je bila prostrana nji- • Pittsburgh, Pa. ta, rumena pšenica je nadomešča*] UraJniki za leto 1916: 1« cvetje, t obrazom je obrnjen j Pre^hik: John Mrixint7>> n0, proti jugozapailu - prot, .sloven* i ^ Avc N g ritt8burgh, Pm. ski domovin. Gotovo mu zad- . h	TrcBlpu,h, 4628
ige misli pohiteva e na dragi dom.	8t>> ^^ ,.ft.
Osamljen je bil ob smrtni uri, pa 7 ik: NikoUj ProkSelj( 572 ne obu pan. To na m priča rožni j Bot|e> St > Ktna# p<| venec, ki si ga je bil ovil kro* ro-r DruSt gdravnik. Dr. C. Syb«r, ke. Ne, ni bila obupna njegova; 825 Loekal St., N. S. Pittsburgh, smrt, marveč jo je o^arjala nada Člani so sprejemajo v druAtvo od na srečno vcčno*t, na veselo svl-j 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., (lenjo nad zvezdami!	$600. aH $260. Na*« druitvo plačuje
V zeleni travi sem zadel na tež-116 ?° ^,niike Pfrre. na tcdcn pr'
ko ranjenega rtiladeg,! vojaka, jMJl;
ui. i.t^'.Kl	Slovenci m IlrvaU, kten a? nisU
Ki-ogla mu je predrla jilna.ske pr-1 nri nobenem ^u^vu, Rp.dajoče h K
K. X s« uljadno vobijo pod caslavo
Izvrstno domače vino.
Vsem mojim Starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina.
Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga
tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne maaj kot 15 galon.
Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in sprejemam naročnino list« »Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svoji k svojimi
FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, 111.
si. Moči so mu hitro pojemale;j z zadnjim naporom je segel po svetinjiei, jo pritisnil na bleda listna in zaupno Šepetaj: "Marija, moja dobra mati, v tvoji družbi sem bil, pomagaj!" In res mu je pomagala ; kmalu je bil resen ze-j meijskili muk, duši se je pa vc.se-!la preselila v rajske dvore. Njegov grob še nahaja v lepem grajskem parku, z ,
Slovenci! ostanite zvesti sv. veri, kakor jc tudi ona zvesta tolai-niea vaših siiiftv, ko zapuščeni u-niirajo za'domovino!:
zgoraj obenjenega dru&tva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo raj imenovane uradnike društva. \ slučaju bolezni s« mora vsak član tega druHva oglasiti pri IL tajniku Josip Ciangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli in ravno Uiko zopet do ozdravi.
JOSIP R E* K O
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. WOOD STR,	CHICAGO, ILLINOIS.
TmUfmn C m na l 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poaet.
"Dobra pattrsiba in dobra pijača", to j« moje geslo.
ca
demsto mož. žen in otrok. Stanovali so v neki vojašnici. Kuhati si
uiso snlcli sami, ampak so dobi-:*anjc. Samo v budimpeštanski u-vali meuazo iz vojaške kuhinje.; inverzni javni kliniki st. 1. je bilo Menaža je bila makaroni, tupa-
tom polenta in riž, zjutraj črna kava. Hrana je bila silno nesnažna in veliko premalo, tako da ljudje skoro nikoli niso bili siti. Proti koncu jetnistva pa je prišel nek
v prvi polovici sedanje vojske 500 v oči ranjenih; od teh ranjenih vojakov jih je oslepelo 6 odstotkov na obe očesi, 60 odstotkov pa na eno oko. To jc poslediea modernega bojevanja. Oči rrini in poskd-
Vernost in zadovoljnoet — zvesti spremljevalci ftlove&akih vijakov,
, Frane'. Kline in Zdenškevasi v Dobrepoljah je pisal ljubljanskemu "Slovencu'' h severnega bo-jisča sledeče:
Naznanjam Vaiu, da sem, l\vala	. __„
Bogu. zdrav in mi gre dobro. S pWW^jo P® 26c na teden in vred
Stavbiasko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, 111. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorpoairano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po šdjttje denar na posestva in na delnice te^a društva. Delnice se
Tonetom si kuhava polento in kavo. Koruzno moko dobimo po 80 Vinarjev kilogram. Človek mora biti potrpežljiv in zadovoljen, pa je vsega f dovolj. Danes sem bil pH sv. mll»i. iTukaj imamo vojas*
nov poveljnik, ki je bil dobrega : vcčjldcl strel. Strel od s^tra-j kjega .gospojla^ ki ima Slovence ze-Jr.n pojaanilal fn^ja, in se je hrana ijn vse preccj! »i ,v oko ic navadno smrten. C el-, l0 rad. Vedno, uain da kaj: bra-zboljsalo. Mlajše ženske so delan^eg^	je navadno žrtev ouo $ Želti mno mu'hval^zui. Fo sv.i 4
le v tovarnah za obleko in čevlje j oko ali včasih tudi obe očesi. Cc je' * ter dobile plačano na dan 80 cen ranjeno eno oko in se vname, jc tesimov ali 80 vinarjev. Tudi O-1 nevarnost še za drugo oko, zato tilija Stanič je delala v tovarni.| mora biti neozdravljivo oslepelo toda zadnjo plačo v znesku 18.23 oko zaradi zdravega, očesa odstra-
noat vlake delnice naraate v teku 6 lat in 4 metecev na $100.00 (sto) d61arjev..	v
Rojaki l.PoaluSite ae tega izbor n6ga načina pri hranjevanjn!
Rojaki izven Chieaga! — Pilit*
zadnjo plač( lir so y odtrgaji in je nikakor ni mogla dobiti. Časnikov ali knjig niso nobenih dobili v roke. še duhovniki niso smeli ničeaar citati-Skozi Cordenonce so šli vsak dau hidki vojaki na fronto, bilo je mogoče ž njimi govoriti, ker so i am počivali, in ti zajeti Slovenci razumejo precej laščine. Laški vojaki so jokali kakor mali otroci, zmiraj so le eno gonili: Ženejo nas v mesuico ,Gadoma nas žene, v meanieo. Doma imamo drti/ino, »or matematike, Hod#ttbach, elan a jutri ne bomo več živi." Lahi Wlgijskcga parlament^ — sami so imeli straime »gube. Kadar so; slepci, utrpeli hude zgube so straSno preklinjali Avstrijce
njeno. Da se take operacije naši vojaki nikdar ne branijo, priča o njih zdravem razumu in junaštvu. Svojca s se je skrbelo za oalepc ljudi s tem, da so države zanje gradile azile. Ali oslepeli ljudje sc morajo vrniti življenju in delu. tn to je povsem mofroče, saj so bili Favr* cett, postni minister v Oladatouo-vem kabinetu, Milton, pesnik "Izgubljenega raja", Avguštin thier-ry, zgodovinar, Sanderson, profe-
Mater Božjo sv. Goro, Sv. Lucijo, Da, oeto križe trfAU iz stetoe in hod-ii po
Marija, savetntea tojakov.
i^aSi moli v slovenskem jeziku, j kar že" dbtgo nismo slišali.
tone Tifcelj loi1 Sv. Antona v J Dobrepoljah piše svoji ženi due l 16. junija 1915:
Nastanili smo se blizo ueke cerkvice riuisko-katolifckcga obreda. Včeraj me jc doletela sreča, da sem bil zopet enkrat pri sv, darit-! vi. Tako lahko mi je bilo pri srcu, ko sem bil v prijazni cerkvici* ki je prav podobna našim na Krauj.skcm. Iz zunanjega zida kakih 6 ui visoko gleda konec kanonske krogi je, ki se je za pičila v zid in se ni razpočila. Sv. Kraljica ui dopustila, da bi se razru-'sil njen dom. Bog daj. da bi še veliko sovračuik krogel brez škode padlo.
Ako bi se ljudje za uebe-Aa ta-
Louii Duller, predsednik
Jos. Steblav. tajnik. 1840 W. 2» Martin Nemanich, blagajnik.
Denar
pri nas
Jolef Hočevar piJ* svojemu o-i ko pulili, kakor za denar, bila tetu t Vel. LtfSčtl*: Predragi o-'davii6 premajhna.
tii

=s=
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski
zdravnik
......i" ' i"' ■
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St., JOLIET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
t—a.
Urada* tre: 10—It;
Okieag« fttlefon: 4298 Doli 21 »t L.
je varno shranjen«
Priporočamo sc Slovcnccm, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 1% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če iivi-te v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. JednoU sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vfade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najniij«« kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostno skrinjic« po $3.00 na let« »a •hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pft >
ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vs« kraj«.
t
. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke.
Naša banka jc depozitni urad za mesto JoUet, za okraj Will. » državo Illinois in za vlado Združenih držav.
TIre Joiiet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,W0. Rezervni sklad $304,0*.
Gos sv.
Pripovedka. Sffo^ p ft
4 v, tern. ri tukaj t Ifobro do<li I Kaj ne, midva se žk poznava od lani osoiej, ko sto tod mimo poto-i tali t. ohim Onegavim — eh, poma gfajte mi refl
IpfUieo iti Širokim ktjatmkom." mtl "S sv. Martinom I"
I, reada! — Pa tamle potečer-jajte turMiee iti orsa, potem gl*e-mo k počitku. Jutri moratft havse
•Škotaj vsak otrok vč, da sv. Martin poleg sebe gos. Ta hož ja stvai^ea je svetnika spremi je vala po njegovih apostolskih potih.
VČasttl se ,j> kakor ura gibčno »i- , , , .	HH
bala pred svetim .škofom, ki je W,^"1 zaspance po na£<*m premišljeval kako skrivnost. Kjer- toCfitu-" koli so jo prebivalci poznali, povsod so jo bili -t osel i, ko so jo zagledali tako samo. "Martinovka
...	doroljtto je hodita * dobfodnSuim, ro me klicale p.n ljubo sest rieo, nauči druge govorice a papigo in
. . So, s tistim *|(jv. Martmom. Srečna je bila, oko, piH^oto ?,a botro, a petelin za teto. iferifM pa nujložje ' jo je svfifnik pokadit po fratu.1A sčasoma so me *ačeli pikati:i ' "Md/ift kuj pfltem
"Zfrhralim!" odgovori llaša f>o-potnica, glaVo priklbflivsi, ter do* stavi: 4' Kar nbogala vas bom.'' gre, Martinovka gre!" S takimi >c*lii,tno	pobir&ti v ko'liSek
♦liei so hoteli reči, da prthnjn na-j "asipano zrnje, a kokoši Šepetajo povcdovalka čudodelnega piidi- liatihoma:	J .■
garja, da se naj torej pripravijo ."^tejte, glejte, to je tista svet na njegov sprejem. -—.Včasih pa niea! Kfio 1,1	-1° takn
se je svetnikov« torarifiica zapo-znela za njim. Od letne vročine razbeljena cesta jo je bodla in pe«
shujšana.„Takrt tenek in dolg vrat imfl. Menda od stradanja." 44 Oblečena pa je vendar v ne
. I i*..**., 5HWH	----- -•»	• Hozdaj še
Pri iijerti je seveda trpel« notnanj Tj žiti* z nami m od nas, pa iflsl1 nisi razjasnila, zakaj M tako uma-
Sutilo. Me no- naše rercl Kaj je tč*' Vedno holjj rana. Kje je tvoje lepo, belo ob-
kanje, Ciasl tega ni eoj se wired*, kako velika Mra je proti tent raisvitljcnlm ktffam. katerim se tako dobro godi pli k vi vo veren, troti njim je prava potepenka, vedno na porirežu t*o velikih cestah, Proti njim je pru
so me sovražili. Namesto pfe.jš- lačilo0" opominja sv. Martin svo-njih lepih imen so mi rekli, da i j6 družico, naj sklene kmalu svo-sem črna vragulja, ker s črrtimijn povesi.
at*im-	nc mwem ***** P«- "Saj bom kar zdaj! Vsa kure-
Tflko se naj vsakemu zgodi, svojo vero in sVtij narod za-
aVOJI K SVOJIM! — Držite se redno tega gesla!
Frank Petkovšek
' ' 720 Market Street WAUKEGAN. ILLINOIS.
H	Zastopnik rarnih pnrohrodnih druih.
tina iz celcgn Arijanškega je več-1 Pošilja denarje v utaro domovino in o-
krat «l)OT<tvtfn tin rla«em dvoriieu.	"oUr.'k<! T'c,
Jazedftia seni bila med njimi dru-^Mfe	' '
m t 00 a	tt a rl«%	Ml .. j » am - ^ — i — _ .	i —
navijati. Konea je bil, da sem pre. stopila k njihovi veri... odflad-va tea^Ca, aH one sd talto lepo tilft«, jaz..
rajene in se no.ijo vdtčasmo ka- Sv. Martin so strese od notra-igPga rodu. Ordo so me sicer gle-kor mestne gospe. A vehdar so nje boležine, katero mu je povsro-J^u vselcj, n storili !ni nis0 ni<: i« sprejelo tako blazno . • .^I^o to odkritje. Milo zajedi in z!k,, seTT1 mnjr.a)a in V(iala nji. ta mestni petelin, to je prsv, m bledimi ustniesmi hoče nekaj ia-jhovint zahtevam. V predzadnjem žakar* On je omikan, v juden grt-j pregovoriti, toda ne more. t ne-i darovanju pa so me vrgli ven, spod. Spomnil se je.koko je lam, urekljivo žalostnim pogledom se da hočejo hiti med seboj ^ami
kis v mehko stopalo. A takrat do,žnost'" °Jf,afti kot zaffoV(*n«ca jo je sv. Martin počakal kje pri	iarka. "Snežnobelo
senčnatem izvirku. Kakor siehern in ravno take rokavee.'' popotnik, tako si je tudi noš svet- "Molfii, ti čopka! Kaj pa ti
hik najrajši oddahnil na takemjveS- Le ^0 se	in
kraju. Zasadil je potno palico t spakuje, kadar gre. In ti zarašče.
mužnato zemljo ter obesil svoj Si- ni	• • • f«jl Pa
rokokrajnik na njo. Potem si je ^ ^ ^ffrte zrastel kakor nam. od vezal od pasu čutaro in skoliko.!hihi • • ■ " zakiha.i° vsepoprek. Le Ti dve posodi je nosil nekdaj vsak
so zopet zborovali in sklenili naj hujše za me. Moja lepa, bela obleka jim ni bila po volji. Rekli so, da ž njo skrunim značaj njihovega mesta. Naj torej slečem "O, sveti mož, moj prestopek'to nošo, katero ima nas rod že od
govoril i njo nekaj b<vsed pri sto*!ozira na spokornico pri svojih no-!ftsti njihovega plemena Včeraj dencu ob mestnem zidovjn, kjer je tfflh, .da se mu dve težki sol?i utr-! ftn »nnot »hni^vnU in klonili počivala s «v. Martinom.: Zaradi i neta i^ oči in padeta na ihtečo pti-kriiee i° pw»tiltpred »wboj prvo ^ k.j si ne upa pogledati v svet* |itl v kurnik. Ko bi gredica ne bi- iiikojr obraz. Le počasi Ri zopet na tiila tako ozka, najbrž bi jo bil vzel oporAne k pripovedanjn.
na desno stratt poleg ubc. Kda.i| ,:0f	moi mnj prestopek ...... Mit.iti .......... _ _
jo doživela tako povišanje? C V m--jjjj, fc razveselil neznansko. Pete-? pamtiveka, in naj jo zamenjam z kdar! . . .Tako in enako segi_ .1«! Jf^ je to novico devetkrat zapel njihovo pepelnato, gr-nhasto, pri-bledJo vso noč. Sele proti jutru y ^^sto, da se je sva sosednja ku-ižasto. z eno besedo, z njihovo črč-je trdo znspala. Kakor vsaka živa rctin^ pi.;Vrela na slavnostno po- kasto. 4Kako bom to storila si^ stvar, je bila tudi^ ona^	jedino.' katero so naši priredili rota- zavpila sem, ko so se va-
lili zoper mene. 'Kakšno perje mi je Rog dal takšno imam. Kaj morem juz za to?' zavpila sem, ko morem jaz za to?' Vse nič ni p »-
MARIJA SLUCA
1828 IV. 22ad St Chicago, III.
T«lepkon« C*»*l 473» liku Sen» in i drftsv*
si3 dovoljenjem potrjena
BABICA
■1*-
petelin se modro drži, jih grdo	.
romar s seboj. Kie blizu studen-	^ zaskrtne: "!>»t, pst.	k	80 3 Imela wm nekaj časa mir, toda
vo io a- \rn«.*m	ne žalite Rostinic!" glasno pa se 110 oprijemalo njenega s . kmalti se je začelo trpljenje na
hovnato skalo sli obrastel paio-	^ irosi, ki ae je maobnls m Uakor ničvredni slak dobre pSen,- ^ ZhadflIj me še hujše kot
bek, položil školjko predse na ko->nf5l)i,fl:	teta Martinovka, ee	prej, kakor da bi bili obžalovali.
lena kakor na mizico, čutare pa	spat! Pri tem vum lahko	II.	da so mi priznavali tako dolgo.»magalo. Vedno bolj so me priti-
nalil hladne Ritnice v njo. da hi|ru2kažem xms0 Rrai^in0- Uindje Preteklo je leto in dnu lega "Ko, kaj pn jim zopet ni bilo skali k steni. Kure so me kljuvale, raz moč i i snhi kruhek katerega je1-!* ftJCPr ppavji° kurnik, pn ni vse dogodku. Sveti Martin sq je rav- všeč na tebi?" povpraša sv. Mar- pcvtelini so me sekali s svojimi potem lažje pojnžinal " Med temlrcs' kar Un^j« govorijo."	no po ftetert potu vračal iz never- tin hrez vsake trde )>esede. ostrimi ostrogami, da sem se jim
pa je gotovo že pritačkliala njego-	ka-i ^P"^ tugor!" ske dežele, kamor je šel pridigo- --Zahtevali so krntkomalo, najjslednjič vdala. Kaj hočete z me-
va ',rosk;i Ko se ie bližala svete-'"0	Martinovka pred gredi-.vat. V Arijanskem pa se ni hotel Se naučim njihovega jezika prej i noj? Tu me imate!' Vlekli, valili
----'	|	, nič oglasiti, fteš, da še solnee vi«?o. kot mogoče, drugače me bodo uni-;so me in pljuskali me v Črno
ko sloji in da pod mrak pride lab- CUL Odrivali so me od jedi. Ki- gnojnico — n, moje belo. snežno-
kotn, am-\belo oblačilo,. .
t.......... w _____.■- -	dekbr Sv. Martin si gladi temnosivo
v^aka druo-a posvetna gos če jo v!nogc. Tudi te. late'so ob" mrazu' Mzaj terjat lani tam zapuščeno hitro zgrabil« o priliki kake poje brado, povzdigne desnico ter reče vodi. Ko se ie te^i naveličala !zapalcne. Ta vratca pa dekla zn-!»os. Zstorej je korakal okoli me- dine. Strašne ure! Najprej sem resno in slovesno:
mu škofu* je plahutnihi s porotni
carai.
cam a, «la se jc zakadil« oc-la mc«l« "Sero. s«W. to mora toko hiti/'l ™	«<»P»« '-""vai^o me o<
prahu. Potem je eofnila v MKojo1 razlaga petelin ter nadaljnje: - h ko v kako klansko Selo. Tudj sem smela v« spat, v Inževino, kjer je capljata kakor, hleva nam pozimi toplota gre pod '', lahko kdo mislil, da je P'' j1 Pok »ri vratih, da h,
M oljudnm i>rip«>rof» i »«nskim (d brvatkln
'ientm.
TEL.: CANAL «0t7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY iSIS W. 22nd St.. Chicago. III.
Posor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, alt kislo smetano, (Crcam) ali okusno, doma nare|eno maslo, (Butter) oglasite ▼ moji mlekarni.
Jaz proda jem mleko, ki je pasterili-sirano; dobivam ga naravnost od farmer jev. Mleko je preje natančno pre-skoteno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; tort j garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take rrste je posebno priporočati otrokom re)encem.
Mleko razvažam po hiiah točno *ial dan o pravem času.
Za obilna naročila ne toplo pripore-čam:
rHA/VK CHILL.
ilMSBiio-kr.st.ki mlMs
liovih drobtinic in koščkov. Po takem počitku sta se z novimi moč in i zopet vzdignila nn pot.
Neki dan pa prideta sv. Martin
.je sio pa vi pospanČkiiva-li?'- oglasi se zopet mlada jarkiea.l"tola veličastna lipa. izpod kater6r£kof z rokama skilpaj, ' o. itespa-
ie hilo: v .i^ priakakoval bister studenČok^metrii« Kakor mu je Bog ust vat-i I
"Kjer je hilo, tam je
Jistnjakn, v kozolcu, v grmovju." obraten na svojem odtoku z niz-i kljunček, tako ga naj r.ihi vsak.
"I*«' Vfl!
Ariiaasko \ ! vprair. neizkušana jnrkica.	naiasc «i oupwewo*, ji- i""«-; Ati.,
«	: ' • i »o • ffl^ ni lisico snedla9" oo-i'Ww vrbovjem. To je bil kakor« O, nespametni!"
m njegova go, ze proti večeru do	l*^™*:^ * 'nalašč za odpočinck, ki je pHvaJ -Kaj jo takim pamet! Njim
mesta z imenom
njem so prebivali sami hudi ari-janski krivoverci, ki »o s pono- P*10^1 som imenovali svoje metao po ver-j
Oh, ti privmodftV* zahuduje sr bil tudi po pot sv. Martina r.a kra>-jc le za moč, da se laliko bahajo;! | m M^^A t ^ TWT^—^
Uu. ^aj vidU, da Ac lid." oddib. A sr. Martin oi tino-Jkako velik, razSlrjen jo njihov je- ; IVlUPIiri lNI CJITiaillCJTI
Potem^tkotn vW-moikne. Vsti«^1	vMajal je ?n gle>-fX -kuko ga razumejo di
>,m imenovan svoje mesto Po ver-.	Naprej:dal skozi mestna vrata k hiti, nVrtu. Žato zatirajo drug
skem mišljenju njegovih prebi-.P^^l	i,: ...	Je lani zaostala njegova tovariš j
daleč po src jezi*
Li ved za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Cettilna znana in prodaje Tine. Le tam najbolje boš dobil
/a jeati. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveze s požirkom igane kapljice za "baro".
slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., Togal So. Lincoln St., Chicago.
vavcev. S solzami v očeh obstoji Potijo Martinovko ki ^veti Martin tin gričku ter gleda j"1110 fi.,isnp l 1<0,t- Za, ^
njo so raz
. Ca. JCo^elf črnega kruha jo
fnni"	r K • Ikorači petelin k« plahiitne t.ai<*r držal v roki. pa nič mu ni
spodaj na strehe, dvorišča n ulice. K^raci peieun, ki pianu™ iiuj	t<% •, lnnmihinl
i i., . . ... . .s .droff Potem se vsinlje vsa ptičad v slast, žalosten se.jo spomiri.ini O, kol ikra t je ze pndigovai trdo-	^ ^	P ; izR„bljene ptioier.	|
vratnim drugim Jehizalemeanom }fiK^ .T ^- ^zdehno zatiJ^vit' lUid hi jo sprejel natftij^l Toda vselej zastonj. Tudi zdaj hi . 1	P^f^f ^^L . n .	J,{).,
,\\\\xx\x\\x\\ \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\vv \\X\\\\\

brez sadu. O, najrajši bi šel neopa- j l1? /ovan mimo tega nesrečnega kra-;ni mo«e1 ^P^ti
tmM
podstrešnih prostorih. ;mu je bilo pri sreu.'
Zatorej nekako; Ko ie deloval mod uevercL pnvii
i iltt "via ka ' oponrfn Je volna	v vro.MnU«! je w»odmvj®.ko je tlnsiio vdihnil
_ r	.. . . _ .	i.-.«	«. Virt/lt+v^Tiih ^/Ktni-ih . tli i
Važno naznanilo
le kače proti zaionujooemu	, .	. - %
Zdajpazdbj potegne mrzel! «« "nem,Je ^ V?('n,k
eu.
:>i>, da so dim i/ mostnih dimni- , , 5E , . ... , .	. v
i , . . . A .^_t^rtizakokofajo hkrati vse kure:'Kak- ga golohekar. Nepou^to	vtr.k-Itov zaleti nekaj časa vodoravTio, gospodar, tak- ne kruhovo akorjieo v ictf nad strehami, dokler se ne poizgu-i ^ . 7 . . . ,.tJ ^ ^ „ y
- i ; ' Une mora biti tudi druztrta l' čutaro irt školjko tor lioče	oditi.
In me vse smo
Hftfiravil
krivoverke,'"svojega orl« al: <v. Oregot' svoje-
})i sv. evangelist Jane z
i* po , ^.r i -rt	dporn . .)I»\I iti .i. —	a društva, trgovce in
podjef	nike 1	er sploh vse Slovence.
'Ro /e res tako!" potrdi Mar- kar uekaj zašuini i a Urinim del)-tinovka preprosto. Vse ja imela lom. K<lo Tioki pt-ibaja? Njegova gos.
hi za slemeni. Zdajpazdaj padejo: svetle kaplie na kredobelo cesto,j . I |
PO kateri plešejo tulmam praSni !t,»°y1"'. P^P^-	v
icoleharji. Sv. Martin stopi » sv,o- »	wr?M'f' k**	'' r.f P-."?'"
jo spreniljevavko hi r reje ter do- i *<»<**• ■' f" """T f! j 1	11 """'i""' f-
1 r . , ,	. ,, 41 ku*i a, k.-ij jo lirž. Zatorej «c en- lo zadrhlu skloniviia k zemlji: .
>po v mesto in zakoraka naravnost I, '	0 . „ . .ir. ..«■■ £• , i
pred prvo hiio tik mestnih vrst.!^' Pri,rd!; .. >* rfs ,akA'	•
U d« j. boljše preftoim v le**!*«"* ^	1 Jrt
v«m brlogu kakor v nevihti pod,
milim nebom.
in i
"Seveda ,kalto pu drugače!'' se! "TM-i si!" veselo i/.nenadon ža-|, zavzamejo kure. A petelin pre-!tegne Sveti nkof. ;-0 kako,pa i.11' ,	.	strrze njihove nadaljne, besede.! izvedela za-mc?v -
"V imenu božjem pro»mi, vze-	..^aksijte, naj jaz govorim.j "Stric vrabček jo priskakljal k;
te me nocoj pod streho, nago- ^ scn, st„mshj y(i	mejli na dvor, smuka! se okoli me-!
vori sv. Martin hišnega gospodar-L f spm nfl fem svotUt kgr jo pa6jne in Gakal v enomei.: -Sv. Mir-! j V ki je prišel dnn zapirat pred .?a nftfi rnd Poveu) vam to- tin je v senei pri studenci.j ploho. Toda čemerni mož s kn*-jrcj Martinovl-a< STOje izkušnje.! "Kakšna pa si? Vfcsa iitiiazlnaj travimi lasmi nagrie glavo, kakor moje (lrnžicc jirav trdijo. Kdor1 Kje je tvoje lopo, belo oblač.ilo?"l k4A,ia' tc ž0 po*|nam namreč da jesti in piti, ta .}< j •'Moj gospod, nfi mi ne odilaj.'
.uonje, naj mtro vsmpi, ua u«» jo ol.,aM Kar on inijlUt t0 misli-; Pri tem sv. Martin razdrobi dobil, kar ich. Čeprav svetnika mj. kflr on ^vraži, sovražimo i h«. Toda neiAirno OfVkimi-' ^os, niso ubogali, spoštoval« so g.a ven-!mj . U{u. 0j) Vcruje> verujemo mi.! rekoč:	, . .
{Brskati po zemlji, zobati iz nini- 4<Do>olr, da so prej olajšumfi
»Lir 1ndi krivoverci. ker ^love«
njegovih čudežev jo l.i; oriSel tu-!panega kupa in stati vrh gnojiftčaj vest. ] Tisto jutro sen.'zasula v di v mesto Arijansko.	tcr v^se!o ^nkokodati. vidite, to je i soparnem kurniku do liele.^; dno-
Martinova gos pa, je sevetUi sla: na^c življenje, z eno hesodo uživa- vn. Druga kuretina se, ini je jio-jiu dvorišče, kjer je bila zbrano rif n2jVati . . . "	- _ j smehovala..da si ti, iv^tr Oče; ze
poluo kuretinc, ki je pri bežala ;*Oh. prosim, odkod imale to ve-j zarana odšel, da te ne bom «(ohj-I »od Uap ter se obirala, otveaa vala.. inodrost^" i>oizvedivje Marti- tcla»	te kaj tarl ima, ho. že
gladila. Tam ob zidu dremlje velik > nAv]tu^ ki nikdar ni sVifiala tako1 petelin, prest opijajoč z ene noge i govoriti.
ms drugo. Naša znanka se bliža «<OdkO<lV V na&e mesio prihajii-pouiino — zakaj te čednosti se jej s«jajni govorniki iz Carigrada naučila o-d sv. .Martina — ter milo;kj 1M|g prepričujejo, da ni vse ta zaprosi:	ko, kakor učijo vasi meni
"V imenu božjem prosim, vze- nčarniki. Tudi, čitamo mite me nocoj pod streho!"	razširjene Časnike, da se izobra-j jutraniem hlatln vemiai: še hilvko
^ —	— f/--------7-,	j1 , ,
prišel po te. Cč pa ne, Ostatji nVi nas!'* 7. najlepšimi hesedamr <h inc pre go varal L"., "Rešuje, da sem drjigi* «>tiii(o
\i vse ta fu-vem petelinovem- pet jh o Izidih i in pu- val," odvrne st. Martin dobtotjji-■najbolijvo. "A mislil sem, dti me W v . _ . . .	'»obrn-1 jutranjem-hladu vemiait še lahko
Sele sedaj pogledajo kokoši pro, bijemo z njihovimi nanhi . ... TO-; dohitela, kakor že tiekikrit. ti vhodu, rekoč seveda! Le da to je predolgo za nocpjj. More- d i seal te pri prvem ^t4idViiidy v Mize, čisto mokri bodete tam *U- biti se nekaj dni pomudiU pri na.s,Hevel^ski deželi čakal d^ljQ; .^isa. laj. Le naprej!"	mi vam bi že odprli oči . . . " jčjfr hi še bil vrnil, Zamudil l.i -bil
Tiikii j se petelin predrami, uiti- To rekli vtakne glavo |x>d po- preveč v srojfcm poklicu/-
•	Zirauo jp nam, da imajo razna podporna-društva več denarja ualožc-
•	• .	* v
nega "nsi različnih bankah, ali pa na *om!jiških uknjižbah, (mortagogos), kar jim /al donaša primeroma le malo obresti, merda samo po 2yz ali 3'{? ' Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki hi jim d on a šal OD 5'f. DO 6% OBRESTI. De-nar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se do-►oglQ z nakupom bondov električnih in plinarnlh podjetij^ šolskih, municipal-
1 "V	«	it ■ ■'	% V
nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot
bi bil denar nalo/en v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki Tvrdka
ELSTON & CO.,
; 39 So. La Salle St., Chicago, 111.
)t>>ua iniifd dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo 'prodali .uidnji čas K. Š. K. Jeduoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveinie z visoko donasajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor . grtt)>\' rlrnar. Vsl^d tega sc priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, odbito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke ohišji, di se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vaio lastno korist. 1'isite nutti /a pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. • j* i feonde kupi lahko že od $100.— naprej, fi'^poročamo se s spoštovanjem
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.
k I__i----
r-:
ZA ADRIJO...
Pore* is utkoftko-bcne&uMkih bojev. — Spisala Lea Fatur.
(Nf dal je van je.)
Juriša mahne z roko. Nekaj tako bridkega mu igra okrog ust, da eastane Vuiatko . . . Boglino-vič mu migne: "Pusti vojvoda, ViUatko. Razvedri se nam, ko u-darimo." V leviei ribo, v desnici kos trdo kuhane kaše in glavico Inka pojnsnuje Bogdinovie Vulat-
te se! Napad pride nepričakovano — prognanci se vračajo . . . Maščevanje I kliče, želi srce.
Kdo je kriv, da je tako gola, tako tožna Istra? Mar ne Benečan? Bila je nekdaj raj sveta. In še zdaj je krasna — lepa je v soln« cu zimskega dneva. Visoko je zra-stel grški brin j, tovariš skal, poln 'rdečih jagod krasi obrežje, vabi
POZOR $1009.00 nagrade
• Vojvodo peče, boli. Ne ,.mo|pt«e. BrS.jan ovija poknvn s.o- „»
ca. Oljke in smrečje in bodičje! »»'»"»•»»»»»liHUllllllIiililllillllllllli se zalivajo z živejšim zelenilom, hrasti na gorah, bukve stoje sme-Jeje, ponosneje. Nič več jih ne bo lomila, zvijala zimska burja.
Pomladno solnce privabi Zoro Oriovičevo na balaturo. Trudnega pogleda se nagne deklica nad velike lonce klinčkov, bosiljaka, maiurane. Klinčki delajo že pop-je, mažurana, prejšnji teden nekoliko uvela od burje, se je dvi-gnila, razkoaatila, bosiljak, nežno zelen, dehteč, raste naglo. (Nem«, ljubček moj belocvetni » Ne bo vezala Zora šopkov neljubemu žoni-
ranjeni ponos — ne samo pro-gnanstvo. Ti ne veš, Vuiatko, ne razumeš. Milka ti je v Senju, je tvoja. Če umrješ, žalovala bo po tebi, stlala ti cvetja na grob. A meni jc .lela v Benetkah. — Bog
ne, lovor in mirta dičita doline. Doli vedno zeleni, sneg na llčkini stari glavi, z oljkinim vencem 0-vita, si krasna, Istra, Primorje* moj dragi dom. Glej staro ženico, kako stopa za
pomladi 1 Zora se ovija v črno ruto, Zori ni več veselja, mladosti-Odšla je mladost, odšla 7. materjo
Neka lažnjiva oseba si je izmislila, da je bilo meni spodaj podpisanemu FRANK JURJOVEC-U, ikozi roke pravice izpuščenega več sodov vina.
Opomniti moram, da je to go-rostasna laž, ter hočem vsakemu, kateri mi zamore dokazati gori omenjeno obrekovanje plačati $1000.00 na roko.
Vsakdo p4, katerega bom še za-
4
Ne naročajte vec
ve, če jo vidim še kdaj . . . Pogo- dolgouhim osličem, ki je obložen spodi sc tam, izneveri. Njena kra- * vedriči za vodo. V rjav gunj je
. .	! .	PaAoi-! on nnmiIrn 7
v tihi grob. Solze hčerke ne pri-|naprej slitoJ kaj tacega mene po kličejo matere iz groba, ne prikli- j krivem obsojati, se bo moral pri
v *	v _____)-__u v« • 1,	. itii	.1 a ♦ inoiifn	_ ji i v . _ __________• . •	•	» •
če j o brezskrbnih dni det instva. | sodišču zagovarjati pa naj si bo Strah, muke so potlačili Zoro.jje Peter ali Pavel, ter vsak, kdor
sponi sc tam, izneveri, .\jena ara-i- — ~	-	Trudna je, uvela.	j	kakžna \a*en/* iaka **
sna gospodarica se poroči z dožemjodeta ženska. Pocasj se pomika z delo, ne vesele je marnje, ne pet-j obrekovanje m odškodnino trgo-i-is	živinčetom v iroro, se ozira včasih je ,ne oživi vec ob glas udipelj. vinc, lahko pri meni to poizve.
Stara teta Mara jo kara, ker ne!
mara Zora za gospodinjstvo. Do-1 Slcer W mislim, da sva z istim
dobi tudi deli Benečana, domo-sfdea. D« k le pozabi na veternika 1 'skoka, katerega nosi vihar po
živinčetom v goro, se ozira včasih na morje. Brez nade in misli — kar tako. Blagor tvoji mirni dn
it. rwv	Krtr lurvo. jjlilkul 1'vtfji iiiiiui mi- m .ii f	<» «-«*	........
„,o,.j,:. O vola,ko, težke so mo*	* -ien! - Stoj, Joriša! To ni W.er je Hl, ^,;« STJ^' * " » 40 in vojvodove rane . .
Neveselo tlačita junaka velike
kranjskega importiruiega brlnjevca, riivovke In troplnovca
in^^di demarjano pSljajt* več /a to bingo. ker mi ,o to vrste pijače zmanjkalo.
Ko enkrat vojna preneha bom spet dosti I« pijano starega kraja importirnl, ker moja tvrdka je edina in tud. naiuoSojaa, ki importira gorinavedeno žganje paravnost It Kranjskega.	.....
SedaJ"7mam pač v zalogi le vsakovrat t*4 Whiskev i dr. kar prodajam boljSe in cenejS«, kaKor »aiera urujfa tvrdka in to zato, ker ni plačaj dragih agentov, manager je v .n kfj.govodje; vso te poiSle opravljamo večinoma sami.
ANTON HORWAT, importer ia tT«0Vf ' *w	Ckk.. o IU
Telefon: Caaal 2974.	*®27 W* 22md 5t' CWc*«°» 111
Za zastave, fekalije in vsa
kose kaše v junaško grlo, pocina-kujeta, pij» ta. Močno vino podi žalost, budi jezo prognancev. Tam na veliki barki zaplapola lev sv. Marka. Krvava davorija grmi iz uskoških grl za njo, preplaši ptičjo jato, letečo preko morja. Jnri-lii se nc gane.
Težka muka tlači vojvodovo dn
ši, zenica! — moj, durisai io ni mer je ona iunu i»»».ia, j*.	- . -
mir, kar gleda z obličja te ženske, Zora z vnemo, delala za bolno ma-j mism ze D112U
Vsem v svarilo!
društvene potrebščine,
Prva In na|sUre|ša domača tvrdka
F. Kcržc Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, I1L
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
to je obup. Obupno se ozira natter, za bratovo reži te v, iz ječe. morjr. Na morju so ji ubili Bene-j Zdaj polega, išče samote. Se ne
so.
Sovraštvo do Benečanov se Z? misli! K tebi prihaja nočne u-bojuje s čutom hvaležnosti do nje,j re» rdeči cvet na licih, solnce v ki se ni bala izpostaviti svoje sre-iočeh, Beneeanka* — če, da r« si njega. Ženska, krasna, "Pulj — Pnlj!" kličejo tovarn kot mlado solnce ,je pokazala, da Si. predramijo Jurišo. Pnlj, cilj
čani sina, Tnrki očeta. Zdaj ima J briga, da so vzele zavistne sose-: samo to živinče. In da ji ?zamev;de Orlovičevim kravam mleka, daj še to — ne potoži ...	so bolne
Razumet, .InriSa? Nekaj neiz-jseva merno žalnega je v pogledu te ženske in v strganem Uvkinem kriln. Težka usoda tlači to zemljo, ta rod. In ti negnješ še dru-
Z spoštovanjem
. ,	FRANK JURJOVEC,
lne ovce, zanemarjena Juri- 1801 w 22nd Street, Chicago, konja, da vladajo zle moči	^-41.)
I. o>> no ii/i
gori v njej še vedno tisto čuvstvo, ki je /nplamenelo v črnem oku, ko je zagledala prvič njega. Tisto čnvstvo r»i upasnilo ob njegovi ne-jnijazno. ti, se ni obrnilo v naspro-( fno, ko je odbil laskavo ponudbo vročega ^rca, ženskega »srca, kate
njihovega današnjega potovanja. Juris,-\ se vpokonči, zagrmi: "Naglo proti Inki — potem — sekaj,
pal i, bij!"---
Pnljske hiše gorijo, otroci jočejo, ž .Tie v i jejo roke. Možje molče. Zro s krvavim očesom nemo v
rein u je ljubezen vedno več od ča- nebo. Mrtvi so . . . Mrtva bene
>,U. Pustila bi bila Cecilija tudi lepoto slavne domačije, se vdorai-la med puste skule — da bi bil hotel on . . .
Jlazen njegove ljubezni ni bilo, ni zanjo ljubezni. Samostanska ri-za bi bila zakrila hrepeneče oči. — l\t njemu je pretila smrt. Da •ju r«ši smrti, je zadala Cecilija svojo, be-edo, sprejela častno ponudbo - radi njega gleda v temno prihodnost . . . Enaka kot Zo-liua j«; njena usoda. Zora ne toži. io pripoveduje . . . Pa je bleda,
nad Oriovičevo hišo. Ker ne od čara nihče zavisti, hudobe. Gotovo, pravi stara Mara, je zakopal kdo pod hišni prag nohte in lase človeške — zelo škodljiv čar. Zavisti jc dosti na svetu; da bi gorela, ne bi trebalo hoditi v šumo po drva- Zavist je škodljiva, zato mora biti mati lepih otrok,, gospodarica velikega posestva, vedno na oprezi. Mora paziti, da se ne nese mleko v nepokriti posodi Črez mračno ulico; mora vreči v mleko zrno četrtkove soli, da ne odvzamejo eoprniee kravam mleka; mora vreči soli v ogenj, če prekipi mleko, da ne odvzamejo
III. g t
I	__T^.rr.r-
R	i ^ ^-v J* i * -J^ V T JC^ ■ ' ■ 1 ' v
llllllillllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllll
čanska posadka, mrtev vsak, ki se tajne moči človeku daru božjega.
je ustavljal 1'skom
Plen, blago in žito, nakladajo v ladje. Veselja se žare okrvavljeni obrazi. Več tisoč cekinov je uplenil Juriša, ki je pobijal danes še besneje kristjane kot pobija na-
Paziti je treba, da ne .je kdo pod lindo (pristrešek) kruha, stresa drobtinic. Plesni vo je žito. Paziti je treba na solnce, na luno, na mlaj, na ščip. Če režeš, če strižeš ob nepravem času, odrežeš, od-
vadno Turke. Vsi so. okajeni, po-jstrižeš rast rastlinam, ljudem, čmeli, krvavi, strgani. Pa še mu Krilati je treba pepel, kruh; vo-ni dovolj, Jurifiu. se ni nabes-ldo, morje, usta, da ne dobi preže-nel. Naprej! pravi, proti Benet-j če zlo moči na-d teboj.
Pošl|ite sedal va& denar v stari kra| brzofavnlm potom
Br/ojavne poAiljatve «o sledeč«: —S tem ho vsi utrofiki plačani.— za Kino $ir,.r,0 K 400 $ 66.50 K200 30.r»0 K 500 70.00 K 300 43.60 K1000 137.00 Denar bodo izplačan v f» dneh. Postna potrdila dospejo i« rt.
nedeljo. Za V*A denar Vam Jamčimo. P ROP A.T K MO 1'ARORHODNK L18T K K ZA VSK KRAJE. PiSite ali /glasit« po pri:
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
305 So. L« Salle St. CHICAGO.	ILLINOIS
(Mednarodna menilnična banka)
i
i
1
ž
zaboj najboljše piv«
LAGER
katar« ixd«lu)c
Citizens Brewing Co
v Joliet, 111.
North Collins Street.

ktk rk.M«> S72.
kam — naprej!
<k6j teta Mara, delaj t» po svo-
Pod narodnim vladnim nadzorstvom.
....	i . ...	vj iv iu .-• .«,	r--
Že se vidijo benečanski otoki, j jem — pusti mene, tla umrjem
zamitljenn. Zaradi brata, zaradi bolne »natere, govore Senjani. Zaradi idili slutenj, težke usode. 0,| vse to ne muči tolikanj Zore. Vse. pozabi dekle ob ženinu. Zora ima
Mrtva je mati, Juriša prognan.
že beže jadra u gledaje uskoSko
jato. Naprej! naprej, tovariši! . . . Za koga naj varujem, za koga naj Ne plašite se topov v trdnjavah, delam? Pusti, teta Mara. da zfl-pa-ne bojte se benečanskih voja- de vse."
kov! ...	."Oj ti ueumniea^ Zorica moja!
................ Lete jadra, drče vetrnjače. Do-1 Umrla je mati, pa gleda raz svojo
ženina, m •«: vendar bleda, tožna.jkler se dvigne stolp ob stolpu, do- zvezdo na tebi?! Saj veš, da uide Ker ji ni ienln po srcu, kot ni Ce-1kler zašije v večernem solneu. kot; duša po smrti na zvezdo- Prognan ker se ne moreta, ne i zlati sen, Venecija. "-Ustavite!"] je brat, pa posluša novice od se-zapove Jurija. Dolgo zre na .ble- strice golobice, se vrne, ko pride sleče se mesto, dokler ne ugasne1 pismo od prejasnega gospoda vla-solnce, nc pade t mina na lagune, darja. Haj je pisal bisku^, pisal j
eiliji njen smela /družiti Benečan in Senjan-ka.
Uboga sestrica, moj rosni evet! Lahko mi je braniti tebi — a sam se ne mor« m rešiti i/ valov vznemirjenih. meni v mladeniški dobi »t? poznani h čuvstev. A zrelejša' ko so leta tem večji sila čuvstev. Le Cecilija, smehljajoča, krasna, v ilolyfi ljubičasti obleki, zlat o-broč, črno rižo v laseh, stoji pred menoj. Le Cecilija, trepetajoča, plaha, \ belem krilen, razpušče-nih Ins. Morje šumi: Cecilija, veter kliče njeno ime . . . Zaman podim te napasti od sebe, zaman se zavijam v je tukaj -
Maščevanje! kličejo tovariši. Maščevanja prosijo od benečan-ske roke posekani oljčniki, razdejani vinogradi, opustošenji gozdi. Maščevanja prosijo Kraljeviča, Baker, Tr%at, Opatija, sv. Jakob, Moščeniec, Trst. Vse, kar ni še v
Vuiatko vidi, kako neizmerno to-; gospod stotnik. A tebi, Zorica, jei
-	T___. -i______________I	•» i	____r- u _ U _	i
žen je Jurišev obraz, ko zagrne t mina mesto, ko zagore rdeče luči farala v Malamoeehi. Kaj si gle
učinila kaka vražja baba. Da tu di ni matere, brata Juriše, imaš; brata Iva, ki te obiskuje, vsaki
da vojvoda krvave roke in oble- danf imaš ženina. Vse premine, ko? Umiva se . . . Kaj hoče v sva-j Zorica moja, vse premine, mrtva tel Umil se je — a stoji neodlo- slaba volja, k<* boš peslova-een, oči1 mu gore kot jastrebu, ia sinčke."
''JUriša, ti solnčece naše", ga |	(Dalje prihodnjič).
obkrožijo tovariši. 4'Hočeš da po letimo, popalimo Benetke V Hočeš, i da ti otmemo ljubico'"
Grozno pogleda Juriša skozj maščevalno jezo."Onax mrak- Iz™ P^a iztrže oster ko-' brani, prosi, očita
Krokodili dorastaje še daj, ko so sto let stari.
Največ prediva se prideluje na
sprič in zakriči: "Moji bratje ste j Ruskem, največ lnnenega semena in tovariši — a da me zasmehuje pa v Argentiniji. še kdo od vas, da imenuje šc kdo j-
TOTkl
Ustanovlfena leta 1857
Nacionalizirana lela 1864
Skupno premoženje nad $7,500,000.00
Tekom zadnjih devet iri petdeset let je kazala First Nmtional Bank cf Joliet (Prva Nacijonalna Banka v .Jolietu) vedni napredek do današnjega dneva, tako da je sedaj dvakrat tako velika, kakor kaka druga banka v Jolietu. Stopite z nami v kupčijo ali zvezo in mi Vam bomo dali z veseljem
3% obresti pri hranilnih ulogah.
Vaš sorojak in elan g. Wm. STANFEL, ali kateri izmed drugih naših uradnikov, Vas bo z veseljem sprejel in pozdravil v naši banki.
Hranilne uloge se otvariajt lahko že z $1.00 ali več. "Člani Federalnega Rezervnega Sistema"
FIRST NATIONAL BANK
Najstaref&a In na|močne)ša banka v Jolietu.
Osupli se spogledajo Uskoki. Ne upajo se odgovoriti besnemu vojvodu. "Niso te hoteli žaliti, Juriša," ga tolaži Vuiatko. Govorili
jiiim ( iin r, i i ->i. ' . rvui 111	i	..	,	,
benečanski oblasti, vse, kar jc v!80 ^ svoji nespametni pamet, vedni nevarnosti, da je pogoltne
požrešni lev. lTbogi Trst! Kolikokrat so ga že napadli zavistni kramarji, mu razdejali soline, se pra-vdali z.i žitna tržišča. Vse žito in sol naj bo monopol Venecije. Vsi try;i in mesta. Primorec naj kupuje le benečansko sol, po Adriji naj pluje le benečanski brod — samo mimo benečanskega obrežja. Skoro vsa njej nasprotna mesta je uničila Venecija. Poreč, Rovinj, Tmog. Pazin, Koper in drugi, kako hitro so se uklonili mogočni-ei . . . Dolgo sc je boril Pnlj, junak, ki*je stražil vhod v Kvarner-ski zaliv. Družil se je z Genovo, napadal Benetke. Propal je. Nekdaj slavna Pietas Julia, krasno mesto pod visokim Kaptolom, je izginila. Minula je važnost in moč Pnlja. Dvakrat je porušil Benečan puljsko obzidje. ' Kastel je slab, star. A zdaj popravljajo kastel in zid, vrgli so močno posadko v grad. ker se boje napada. Da, boj
VABILO.
Odbor Slovenskega podp. društva sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt-' narjev (C. O. F.) v Ohicagn s tem| "jnljndno naznanja, da bo to drn-l št vo priredilo v četrtek, dne 30.;
v ve-
' PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
ga!"
XIV.
Pomlad se bliža. Jasna, s tihim, mehkim zrakom, ki ti razblaži dušo, omehča srce. S srebrnimi o-blaki nad Učko in Osorščico, z belimi kopami nad Velebitom. Že cvete rožmarinov grm na prisojnih vrhovih, v zatišju se probujata vijolica, klinček, drevje sc napenja, cvete dren, črni trn. Radostno se gibljejo bele ovčice po strmih rebrih, muli jo nežne bilke mladega dričja; veselo skačejo črno koze; veselo hodijo deklice, s težko lodrieo na hrbtn. Odhitela je zima, skrili so se volkovi- Ne bo več ledenega deževja, zamrznjenih stezic v gore. Ne bo ogrinjal več bilke in grmovja ledeni plašč. Že pojeta kos in škrjanec, že žvr-goLi ščinkovec, se oglaša kukavi-
Dobro, dobro!" grmi Juriša,,novembra, na Zahvalni dan, v v,:-bliska z očmi. "Hajd nad Karin, Uki n0(irberjevi dvorani, (Blue Rovinj, kamor hočete. Plenite pa-|Island Ave in 2lst Place, lite, sekajte, kar je benečanske-
veliko plesno veselico.
Pričetek ob 1 uri pop. Vstopni-1 na 25e.
Vsled tega si dovoljujemo vabiti vse eenj. slovensko občinstvo iz Chicaga na to veselico, osobito po | naša sobratska društva, da nas posetijo ta dan v obilnem številu. Naše društvo Vam bo skušalo iz-' kazati vodno protiuslugo s svojim obiskom pri takih prireditvah. Zaeno vabimo na to veselico tem potem najuljndnejc si. dr. sv. Štefana št- 1 K. S. K. J. kojega nismo pismeno povabili vsled pomote. Upamo, da bomo imeli tudi to pot čast videti številne goste tega društva v naši sredini. Za izborno postrežbo bo vsestransko preskrbljeno.	. <
Z velespoštovanjem
Veselični odbor.
V PITTSBURGU
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Brzojavne pošiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $13.--
Hrzoja-Vka, stane sedaj te £2.50 za našlo*).
Pošiljajte okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd.
Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja.
FIRST-SEC0NB NATIONAL BANK
Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa.
- USTANOVLJENA L. IS52.
+
t
Lastno poslopje.