vinarja. Na vec mestih nam vsaj nekoliko odkriva vpogled v takratno sumersko pojmovanje vladarjevih funkcij in dolžnosti. Tako vladar omenja, da njegova beseda zaleže m jo vsak respektira (str. 51, v. 233 ss.). Posebej hoče veljati vladar kot pravičen sodnik iin zakanodajailec. »V Sumerju ustanavlja pravič nost« (str. 4a, v. 1J9); on »polaga pravico v usta vseh, on govori na sodišču in pri sodbi pravično besedo; v Sumer ju in Akadu je vzpostavil pravičnost« (str fi ^о ^JS^ri Str; 4-7' V' 139)- Im«"ïJe -se »pastirja, ki ljubi pravičnost« (str. 49, v 199). Označuje se 'za sodnika, ki isodi nepristransko, »ne glede na ugled osebe«, ki »lodloča (in tudi) vse doseže«. Kot talk varuje slabotnega pred mogočnim, da ga le-ta ne napravi za svojega »najemnika« (str. 50, v. 205 ss.). Komerjeva razprava je temeljito delo in je nov, važen prispevek k poznava nju bogastva sumerske kulture Proučevanje sumerskih kulturnih spomeni kov stopa med asinoloskimi študijami čedalje bolj na prvo mesto. Viktor Korošec KlpiS^VT Emifr> Die KaškAaer- Em Beitrag zur Ethnographie des alten Klemasien Untersuchungen zur Assyriologie und vorderasiatischen Archäolo gie, 3. (Walter de Gruyter & Co) Berlin 1965, 4. XV + 198 str sniskT1^' ^etÌt0ÌVg-,f Т'Дс1ш1Л'. objavlja v tej knjigi svoj habilitacijska Thlt f/ PI.e*,t«d na filozofski fakulteti v Zahodnem Berlinu, kjer sedaj Jonannesa FrTedrfchî ^^ "^* emeritirane?a Profesorja hetitologa A7ičat°Xal\0f ugotar,1Ja Y 8У«Чет predgovoru (str. V), so za antično Malo âkineP4 ÌIJÌ Î razmere m mena naselitvena zgodovina le malo raz- k iZTnnL-ì • + zgodo,v*nrsk? etnografsko študijo je nedvomno znatno prispeval L r?J- } vr?elî-.y nJeJ obravnava Kaškejce: Na njihovo ime (»ljudje me- mn ™f™«"eaV V asi™klh î^^ihse omenja »dežela Ka-as-ku«) (str. 85) naleti- mo njimogrede y egiptovskih m babilonskih dokumentih, precej pogosto pa v hetitskih klinopisnih tekstih, iz katerih izvemo, da so Kaškejci povzročali Heti- tom mnogo pregia vac Avtorjeva zasluga je, da je skrbno Aral vsa ta nedvom- samo ni zapustilo mu enega lastnega napisa in o katerem nam ni ohranjena - razen lastnah «mm - nobena beseda. V tem oziru naj spomnimo da Samo klmopisnam sporočilom zahvaliti za to, da vemo za obstoj m кггМиш Sum™ cTv za zgodovino držav Hetitov, Mitaracev, Ugarita, Uirartejcev idr öumercev, v _ i>vojo monografijo je avtor razdelili ;na pet delov, ki jih zaporedoma 0?tankl kaskejske kulture« 71-82); »jezikovni material« (83-1081- nÄ,™ V,lr"- (109T187>' Nat0 slede podrobna kLaJa Ц89-197) zemMepdsnih' osebnih imen, imen bogov ter še neobjavljenih tekstov zemijepisnm, nnk-,LUI°lU art°ï P°srečeno seznanja z obravnavamo problematiko s tem da Ä? ' 't *«i Ze V fumerskih tekstih omenjajo nekatera ljudstva ki so" Prfo^ostooprask v stik s Sumerci in so ile-ti zviška gdedaK пГпје taki £ W<£ T' H- so,1™a,lu PO razpadu prve afcadske ideile S 2160 katóh eto let-gospodova i v Mezopotamiji ; njihovo ime so še skoro dve tisočletji p«eie Wi uporabljali kot sinonim za barbara. Podobno žaničlS govore sumS' A12!* da livarn 1Z I?™ ° Semitsk,h bedl"nih MA*' TU kot ° -o^taUh sosedi taket^rt P0.Vd^jali_ svojo .domnevno vzvišenost nad svojimi sosedi, tako označuje Suppilulmmaš vazalovo deželo Haiaša kot zaos+alo kejcT^' P0SebM nePriJaano Pa govore hetitski иДАГА v Sevefnî&Mab LHTÌT1^ dem'ne:a.avtor, da je bila domovina Kaškejcev razlikuje tri Лпп&Р^ N-S)' "f^V Poznejšem Pontusu. Ker pa avtor \Ji J i skupine Kaškejcev zahodne, osrednje in vzhodne) fstr 621 ostane nerešeno .vprašanje, kako daleč je segalo njihovo ozemlje. Lažje je 275 s kronologijo, kajti o Kaškejcih govore predvsem zgodovinski viiri. iz katerih spoznavamo hetitsko zgodovino za časa kraljev: Šuppiluliuma I. (1370—1335), Muršila II. (1333—1305), Hattušila III. (1275—1250) in Tuthalija IV. (1249 do 1220). Marsikaj pa izvemo tudi iz indirektnih virov (ritualov, vprašanj proro- čiščein ipd.). Avtor je v svojem drugem idolu skrbno zbral vsa podrobna poročila. Uspelo mu je, da je iz njih za blizu 'tristo let očrtail potek kašfcejske zgodovine. Po njegovi sodbi je zelo neverjetno, da bi se bili Kaškejci pojavljali kot nasprot niki Hetitov že za časa Stare države. Toliko več itežav so pa povzročali nasled njim vladarjem. Bili so narodnostna skupima, ki je večkrat s svojimi napadi ogrožala varnost hetitske države. Kaškejci so najibrž celo začasno zavzeli am požgali hetitsko prestolnico Hattušaš. S svojim gverilskim načinom vojskovanja so stalno vezali nase velik del hetitske vojske. V tretjem delu »razpravlja avtor najprej o »politični organizaciji im druž benem redu« pri Kaškejcih. Zanimivo je, da hetitska poročila navajajo, da Kaškejci niso imeli ne lastne enotne države ne zvezne države, ampak so živeli še v rodovih. Tako poroča Šuppffluliiuma, da je v Hetitsko deželo vdrlla kaškejska vojska, sestavljena iz 12 rodov (akad, sutû). Muršilu II. pripo veduje o prvaku Pihhunija, ki »ni vladal po kaškejskem načinu, ampak — čeprav pri Kaškejcih ni bilo vladavine posameznika — je omenjeni P. vladal na način kraljestvasc (str. 71). Težave so se pokazale pri sklepanju državnih pogodb: na strani Kaškejcev nastopa po več oseb za posamezna naselja. Nato preide avtor na podatke o njihovem vojskovanju. Hetitska poročila pripovedujejo o kaškejsikih vojskah, ki so imeCe 800 bojmih voz, od 4000 do 9000 vojakov. Zdi se, da so bili Kaškejci zelo spretni v gverilskem vojskovanju. S presenetljivimi nočnimi napadi so zavzemali •tudi utrjena hetitska mesta in premagovali hetitske posadke (75). Posebno zanimiv je odstavek o gospodarskih razmerah (75—78). Avtor sodi, da so tako imenovana kašlkejsika mesta bila v resnici samo naselbine, iz katerih so ob heiitskem napadu prebivalci pobegnili, ne da bi jib branili. Hetiti so Kaškejce prezirljivo označili kot »svinjske pastirje in itkalce platna (ali s-ukna)« (str. 76). Predvsem so žlivelli od živinoreje, deloma od poljedelstva. O njihovem verstvu pričajo samo imena bogov, ki so jih klicali za priče pri sklepanju državnih pogodb. Kolikor so Kaškejci omenjeni v egiptovskih ali babilonskih virih, so velljali kot sicer svobodni, toda malo .ugledni del takratnega /prebivalstva. V četrtem delu svoje monografije je avtor zbral jezikovne ostanke. Ohra njena so samo lastna imena. To je predvsem ime Ga-aš-ga (Kaška), dial je osebna in krajevna imena. Avtor dodaja nekaj svojih jezikoslovnih pripomb (str. 100—107). V petem delu podaja avtor najvažnejše tekste in vire (str. 109 ss.). Na prvem mestu je uvrstil prevod precej poškodovanega besedila državnih pogodb (ali osnutkov za take pogodbe), ki so jih hetitski vladarji sklepali s skupinami Kaškejcev; za posamezne kaškejske kraje nastopa nekaj (do enajst) imenoma navedenih oseb in nekaj (3—9) anonimnih oseb. Ker avtor pripravlja izdajo besedila vseh pogodb za Bavarsko akademijo v Miinchinu, je v svoji knjigi objavil samo prevod teh pogodb. V drugi skupini tekstov objavlja sezname .imen in zapriseg čet (141—143). Posebej je avtor objavili prevod pogodbe, ki jo je HaitašM III. sklenil z mestom Tilhtro, ki je bilo najbrž v bližini meje kašlkejskega ozemlja. Posa mezne določbe pričajo o velikem nezaupanju Hetitov do Kaškejcev. Noben oborožen Kaškejec ali voiznik ni smel v mesto. Celo sodnik, ki je moral »raz soditi kak spor, v katerega je bil zapdeten kak Kaškejec, je moral priti ^zadevo preiskovat in razsodit zunaj mestnega obzidja. Tudi kaškejskega sužnja ni mogel gospodar pripeljati s seboj v mesto. Svobodni Kaškejec ni smel preno čevati v mestu. Če so ga tam zalotili, so ga kaznovali z globo v živini, s smrtjo pa, če so mu mogli dokaaati, da je kaj slabega nameravali. V transkripciji in prevodu siledi nekaj verskih tekstov, ki omenjajo nekaj zgodovinsko pomembnih dejstev. Tako kralj Amuvanda in kraljica Ašmunikal 276 (draga .polovica 15. stoletja) v dolgi molitvi, naslovljeni ina hetitska 'božanstva, obtožujeta Kaškejce, da so brezobzirno opilenili hetitska svetišča, odgnal1! živino, da se ne držijo prevzetih pogodbenih obveznosti, da ne bodo napadali pošiljk, namenjenih hetitskim templjem, ki se nahajajo na ozemlju, :ki so ga osvojili Kaškejci. >— Sledi ritual ob začetku vojne zoper Kaškejoe (168—173) im nato vprašanja kralja Muršila II. proročišču gllede vojskovanja na fcaškejskem ozem lju (176—181). Končno sita uvrščena še dva odlomka, eden iz starohetitske 'kro nike, drugi iz časa Tuthailija IV. Oba sta važna iza vprašanje, ali so 'se "Hetiti vojskovali s Kaškejci že za časa Stare države. S svojo monografijo je avtor osvetlil zgodovino in v iznatni meri tudi družbeni ustroj maloazijskega ljudstva, iki je po svoji .razboritosti nioično pose galo v razvoj hetitske države. Čeprav Kaškejci sami niso ziapustilli nobenih zapisov, so vtisi, iki so jih zbujali p