NA NEVI.
A  BEOOROV.
BOGDAN VENED:
VINETA.
BALTIŠKA POVEST.
II.
Roztoku, v jako čedni, da, okusno zidani hiši, odzunaj z debelimi kitami zelenja, grozdja in bršlina prepleteni, je sedela sedmerica pri večerji, istotako ukusni, obstoječi iz morskih rib in plemenitega sočivja; celo danskih drevesnih sardel, sirom širnega sveta poznatih, je bilo videti na mizi.
In da se je na nji zarilo, zlatilo in rume-nilo tudi vince, nikakor ne vodeno — no vince svetlo kot cesarski zlat in peneče kot morsko valovje v žarkih zahajajočega solnca — kaj treba praviti.
Jedla in pila in v bratovski ljubavi se gostila je lepa sedmerica — sami možki razen Pfibignevove žene Cvetane, blagovite in plemenite hčere Braslava premožnega, kmetiške hčerke bqžanske, ali kakor se že imenujejo blagoverne bodriške mladenke.
„Navsezadnje Dobrava ni tako skrajno nazadnjaška Solčava."
„Našo Solčavo ti pa kar pri miru pusti!" se je zaletel   velikan Bojan   iz Solčave nad
(DALJE.)
Pfibignevom. „Tam je tekla zibelka meni, tekla mojemu očetu in staremu očetu tvojemu. In kjer oče obsedi, ta dom naj sin vzdrži, sicer bodo prišle nad dotičnega žuželke, ki bodo potolkle vse njegove pridelke, sicer bode prišel nad dotičnega grom, ki bode porušil njega dom", pravi stari pregovor.
„Saj sem se hotel samo malo ponorče-vati", je tolažil Pfibignev. „Vsa čast Solčavi !"
„A nocoj pa na Dobrave!" se je smeje odzval Pfibignev in vstal, vstal pa z glasom slovesnim, kakor zvonovi, kadar naznanjajo srenji blagoverni svečanost izredno.
„Bodimo resni! Zakaj? Rojaki, v našo dežel in najprvo v našo sredo je stopil zakoniti vladar te dežele, knezovič Henrik, velikega nadkneza drugorojeni pravoveren sin. Ker je prvorojenec Gotšalk padel na polju slave, gre nasledstvo v knezovini pravno in postavno njegovemu drugoro-jencu knezoviču Henriku. Ta bi bil kdaj že rad zasedel prestol svojega otca in praotca. A zakaj ga ni, veste vi sami. Kriv je tega kleti Rujanec Krut, ki so ga izbrali Bodriči neznabožci za nadkneza bodriškega.   Ni si