Poštnina plačana v gotovini F1 :::: Posamezna številka 10 Izdaja časopisno-založniško podjetje »Polet« — Direktor: Osole Boris — Glavni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Cek. račun uprave št. 692-»T«-84 — Telefoni — uprava: 21-281, uredništvo: 23-009, 21-193 in 20-278 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din din S Leto IX. — Štev. 27. V Ljubljani, dne 5. julija 1953. e!== i Kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno nogometno ligo Najtežja in najbolj uslužen ZMAGA ODREDU Berginc hudo poškodovan © Odred igral v II. polčasu samo e 10 igralci © Mošivo Rroleferja |e poskušalo zmagali z ostro igro Osijek, 5. julija. — Morda je to najprimernejši naslov za današnjo tekmo med Odredom in Proleterjem iz Osijeka, ki je privabila na igrišče nad 10.000 gledalcev iz Osijeka in bližnje ter daljne okolice. Že nekaj dni prej je vzbujala veliko zanimanje in ni čudno, da so bili gledalci do skrajnosti napeti. Nestrpno so vsi čakali pričetka tekme. Pod tako težkimi pogoji si morda Odred še nikoli ni priboril zmage. magljiv. Vzdušje med gledalci je vedno bolj napeto. Toda kot hladen tuš vpliva nanje gol, ki ga je dosegel Hacler, vendar ga sodnik zaradi off-sidea ni priznal. Že v osmi minuti je Hacler ponovno uspešen in tokrat je gol regularen. Odred je v vodstvu 1:01 Igralci Odreda igrajo povezano, odlično preigravajo domačo obrambo, se polagoma zberejo, za vsemi pa stoji zanesljivi Arsič. Od našega posebnega dopisnika Toneta Bančiča Odred: Proleler 3:2 (1:1) Osijek, 5. julija. — Že dolgo pred pričetkom so se zbrali na igrišču številni gledalci iz Osijeka, ki so ob pričetku dokaj hladno pozdravili moštvo Odreda, domačine pa hrupno pozdravljali ob prihodu na igrišče. SILOVITA BORBA SE PRIČNE Takoj ob prvem udarcu začno gledalci burno navijati za domače, ki takoj napadejo, medtem ko se Odre-dovcl sprva ne znajdejo in so nekoliko nervozni. Njihova obramba je nezanesljiva, posebno Osrečkl. Procter napada, vendar je Arsič nepre- letu z Brnjevarcem Berginc dobi poškodbo na nogi, polčas pa se konča neodločeno. Z DESETIMI MOŽMI SO ZMAGAM Prav malo upanja smo imeli, ko so v drugem polčasu prišli na igrišče Odredovi igralci brez Berginca. Vsak je mislil na poraz, toda tri minute po (Nadaljevanje na 6. strani) Borbeni teniški igralec »Ljubljane« Čebular (na sliki), ki je od lani j pokazal velik napredek, se je dokopal do finala ter se spoprijel z Raz-borškom za naslov republiškega prvaka. Vendar je v odločilni igri iz-j gubil predvsem zaradi slabe taktike, in tako je naslov prvaka Slovenije! v tenisu že osmič osvojil Razboršek. W» fl ■ gg ■ B Prvenstvo Slovenije v tenisu llIZblirlil¥E IfffOLr kot je že dolgo ni bilo PO JUBILEJNI« prireditvah Čeprav so vtisi s .proslav 90-letnice najstarejšega telovadnega društva v Sloveniji še močno sveži, tako da morda še ne moremo zares temeljito pretehtati vsega, kar so nam pokazale te manifestacije, vseh sončnih in senčnih strani, se ml vendarle zdi prav, da že sedaj spregovorimo o teh dogodkih. Morda vse moje trditve ne bodo absolutno točne in ne bodo pokazale docela objektivne slike; zato pričakujem, da moje besede po Jubileju ne bodo osamljene ln sl bomo šele po križanju več mnenj ustvarili kar najbolj jasno podobo. Kljub temu pa bom v naslednjem članku skušal vsaj načeti nekaj problemov, ki so se pokazali ob proslavah 90-letnice. Čeprav tl i robleml niso vsi novi, sem vendarle prepričan, da bomo s pravilno analizo In dobronamerno kritiko ob jubilejnih prireditvah lahko veliko pripomogli k nadaljnjemu razvoju naše osnovne telesnovzgojne organizacije, t. J. »Partizana«. Najprej bi se dotaknil številčne udeležbe na nedeljskem popoldanskem telovadnem nastopu, ki je bil nekakšna »krona« vseh proslav. Na tem nastopu je sodelovalo 1996 telovade-čih (281 pionirk, 893 pionirjev, 106 mladincev, 26" mladink, 60 članic in 120 članov iz mestnih društev, 205 članov in mladincev ter 366 članic iz vaških društev, ter 300 nastopajočih v točki »Narodnega doma«). V resnici Da Je gornja številka (namreč 1996) še Precej nižja, kajti v zadnji točki (Nar. dom) so številni telovadci že nastopali v prejšnjih točkah. Pred 20 leti smo ravno v teh dnevih proslav-Uali 70. obletnico. Takrat je v glavnih zletnih dnevih (od 19. do 30. Junija) nastopilo daleč preko 10.000 telovadcev, zadnji dan je nastopu prisostvovalo okoli 40.000 gledalcev. Čeprav vem, da je številčne podatke z obeh jubilejev nemogoče vreči v en ln isti toš, ln jih zavoljo posebnih okolnosti at možno tehtati z enakimi merili, je vendarle že sama po sebi zanimiva ta številčna primerjava. Ce se povrnem k številu nastopajočih, mi bo, vsaj up. m, vsakdo pritrdil, da je bila udeležba za takšno Prireditev mnogo preskromna. Slišal šem sicer izgovore, da so društva danes v težkih finančnih prilikah. Verjamem, da je ta objektivna težava do neke mere zavria večjo udeležbo, To-tia 75 “/o popust po železnicah je vendarle te težave zmanjšal na minimum tn vsaj za bližnja društva (Gorenjska, Zasavje, Notranjska, Dolenjska) dra-Sa vožnja ne more biti glavni vzrok nezadostni udeležbi. (Nadaljevanje na 2. strani) »GOO ... o ... o.. « Do konca ni prišel ta vzklik, ko je Brnjevarac skoraj izenačil. In ta »skoraj« ponovi spet Rupnik, ter drugi »goo...« se spremeni v »aaahl« Gledalci pa hočejo golov od domačinov. Skoraj se jim nudi za to priložnost. Lesjak nekaj metrov pred kazenskim prostorom prestreže žogo z roko, Sestak nato strelja prosti strel, Arsič žogo odbije, toda Rupnik je poleg ln že je satnje 1:1. Gledalci nore od veselja, domači pa pritiskajo. Kmalu za tem zamudi Toplak dve ugodni priložnosti, le še nekaj minut je do konca polčasa, tedaj pa v za- H a z bor šele že osmič prvak ♦ Mariborčani osvojili 6, Ljubljančani pa 3 prva mesta ♦ Velik napredek mlajših igralcev Ljubljana, 5. julija. — V petek se je pričelo v Ljubljani letošnje republiško prvenstvo v tenisu, na katerem je nastopilo 87 tekmovalcev »Ljubljane«, »Branika« iz Maribora in ŠD »Jesenic«. Razen ing. Mairove, ki je bolna, in Ogrina, ki kot gojenec Srednje fiz-kulturne šole ni dobil dopusta, so bili v Ljubljani zbrani vsi najboljši slovenski teniški igralci in igralke. KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V II. ZVEZNO NOGOMETNO LIGO Železničar (Sarajevo) : Tekstilac 2:0 (1:0) Varaždin, 5. jllija. Danes je v kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno ligo moštvo sarajevskega Železničarja v Varaždinu premagalo domačega Tekstilca z 2:0 (1:0). Šibenik : Branik 7:0 Določeni so pari za prvo kolo I. zvezne lige Beograd, 5. julija. Komisija Liga klubov je na svojem sestanku odredila načrt tekmovanj za nogometno prvenstvo FLRJ v letu 1953/54. I kolo bo 30. avgusta in sfcer igrajo naslednji pari: Hajduk : BSK, drugoplasirani I. grupe : Vojvodina, Vardar : Spartak, prvoplasl-rani I. grupe : drugoplasirani II. grupe, Crvena zvezda : prvoplasirani II. grupe, : Partizan, Sarajevo : Di- Lokomotiva namo. Na igrišču pod Cekinovim gradom so se tri dni odvijale zanimive in. borbene igre, ki so pokazale, da je slovenski tenis v zadnjem letu vendar napredoval In da lahko od mlajših igralcev pričakujemo v bodočnosti lepih uspehov. MARIBORČANI USPEŠNEJŠI Kakor vsako leto, tako so tudi letos v vseh kategorijah vodili glavno borbo za naslov prvakov igralci iz Ljubljane in Maribora. Letos so bili Mariborčani uspešnejši — dosegli so 6 prvih mest, medtem ko so se morali Ti bljančani zadovoljiti s tremi. Poudariti pa je treba, da so Ljubljančani prav pri članih pokazali izrazito premoč, kar je prišlo po velikih uspehih, ki so jih dosegli mariborski igralci (predvsem Vlasak) v Zagrebu, zelo nepričakovano. KLOBUK DOL PRED RAZBORŠKOM Ivo Razboršek je letos osvojil osmič zaporedoma prvenstvo Slovenije, To je res skoraj neverjeten podvig! Ali veste, kaj se to pravi biti osemkrat zaporedoma prav na dan slovenskega finala v vrhunski formi? Kolikšna borbenost in sposobnost ter izkazal< v nešportnih izpadih. saj je na sodnike celo letelo kamenje. Sodniki so v glavnem opravili svoje delo dobro, le v polsrednji kategoriji so preveč oškodovali Jovanoviča (Ml), kar pa so pozneje na intervencijo gostov popravili. Telovadni nastop v Mirnu Preteklo nedeljo je bil v Mirnu pri Gorici telovadni nastop, katerega se je udeležilo 270 tekmovalcev. Bil je to eden najboljših telovadnih nastopov v goriškem okraju. Nastop je obsegal razne atletske panoge, proste vaje in vaje na orodju. * Pretekli ponedeljek je diplomiral na gradbeni fakulteti Tehniške visoke šole v Ljubljani tov. Janez Reisner, vodnik oddelka mladincev v partizanskem društvu »Narodni dom«. Njegovi tovariši in znanci mu ob tej priliki iskreno čestitamo. V ZDA športnih društev v evropskem smislu skoraj ne poznajo, vse športno udejstvovanje je skorajda izkjučeno povezano s šolami. Učitelji, ki dopoldne poučujejo tako splošne predmete, kakor tudi telesno vzgojo, so večkrat zaposleni v popoldanskih urah kot trenerji. Zato dobe letno 800 — 1000 dolarjev dodatka. Popoldne se združujejo dijaki na igrišču v različne skupine, in to po lastni izbiri. Trener hodi od skupine do skupine, popravlja napake in daje navodila, sicer pa pusti, da vadijo mladeniči popolnoma sami. Taka skupina za trening ne združuje samo dijakov enega razreda, ampak vseh razredov šole skupaj. V takih skupinah so eveda tudi že starejši atleti z odličnimi rezultati in ti pomagajo svojim mlajšim tovarišem. Bil sem na mnogih treningih gimnazijcev in sem videl, kako so skakali ob palici 4.26 m in 1.98 m v višino ter tekli 14.5 na 110 m ž ovirami. Znano je, da je bil Bob Mat-hias že s 17. leti, torej še kot dijak, že olimpijski zmagovalec v deseteroboju. Tudi Campbell, tretjeplasirani v deseteroboju v Helsinkih, je tudi kot gimnazijec v moji prisotnosti premagal olimpijskega zmagovalca ' teku čez ovire Dillarda. V tej skupnosti trenirajo mladi športniki vsak dan po dve uri. Vsak atlet vzpodbuja svoje tovariše in mladostno častihlepje tudi pomaga skupnim na- porom. To vsakodnevno skupnost na treningu smatram za najvažnejši moment ameriškega športa. Ze na gimnazijah traja ta skupnost 4 do 5 let, zato se ne smemo čuditi rezultatom. Vsako soboto tekmujejo šole med seboj, razen tega pa so pogosto na sporedu najrazličnejša šolska, mestna, okrajna in državna prvenstva v različnih kvalitetnih razredih. Vodijo se vsi mogoči rekordi (šolski, metni, okrajni, državni itd.), ki prav-tako vzpodbujajo mlade športnike. Na univerzah se športno življenje nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Poudariti pa je treba, da cilj ameriškega šolskega sistema ni vzgoja svetovnih rekorderjev in olimpijcev, marveč pridejo te vrhunske storitve same po sebi kot posledica dolgoletnega in sistematičnega dela. Če je tak študent dober športnik, mu samo to dejstvo še ne prinaša nobenih posebnih koristi v šoli. Vsak študent ima sicer možnost dnevno tri ure prisostvovati rednemu treningu, kajti v ZDA od 15. do 18. ure ni na univerzah nobenih predavanj. Zato športniku zaradi treninga ni treba zamuditi niti enega predavanja. Kdor pa v šoli ne pokaže dovolj znanja in prizadevnosti, tega takoj izključijo iz šolskega športnega moštva, dostikrat pa mora takšen »študent« tudi zapustiti univerzo ter oditi v vojsko. Strelci - bliža se 22. folij Ta mesec bo za strelske družine Slovenije in njihovo članstvo precej pomemben. Po uspešno zaključenem skupnem tečaju v Cerknem se — kot slišimo — vsi strelci vneto pripravljajo na republiško prvenstvo, ki se bo začelo 30. julija v Ljubljani. Že prej pa bomo letos drugič proslavili dan vstaje slovenskega naro-do — 22. julij. Kot je vsem strelcem in bralcem »Poleta« znano, je letos naše uredništvo razpisalo tekmovanje strelskih družin za »Poletov pokal«. Žal je bilo to tekmovanje nekoliko premalo popularizirano, pa tudi strelske družine ga niso vzele dovolj resno. Le nekaj družin se je odzvalo pozivu, naj pošiljajo redna poročila o delu po tekmovalnih točkah. TE ŽKAATLETIKA Colarič - jugoslovanski šampion Pretekla nedeljo so imeli v Novem Sadu rokoborci in dvigalci uteži tekmovanje pod nazivom »Odprto prvenstvo Novega Sada«. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev iz cele države. Slovenski dvigalci uteži so se prav lepo odrezali, slasti mladi Jože Colarič (Žel., Ljubljana), ki je v olimpijskem troboju dvignil 305 kg. S tem rezultatom je postal šampion Jugoslavije v poltežki kategoriji in istočasno absolutni prvak vseh kategorij, ker je bil to najboljši rezultat, dosežen na tem prvenstvu. Tudi njegov klubski tovariš Rozman je zmagal v lahki kategoriji (272.5 kg). Mladi rokoborci Železničarja iz Ljubljane sicer še niso bili kos rutiniranim nasprotnikom, vendar so dokazali, da se bo tudi ta panoga v Ljubljani pričela lepo razvijati. Strelci, še je čas! Uredništvo »Poleta« je preskrbelo lep pokal, ki bo vsako leto podeljen najboljši strelski družini Slovenije. Po dosedanjih podatkih so resni konkurenti za osvo-jtev pokala predvsem Tržičani, dalje SD drž. sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani in pa Rušani. Posebna komisija je že na delu in pregleduje doslej dosežene rezultate. Vemo, da so Mie strelske družine na terenu precej razgibane, le to jim dela verjetno preglavice — poslati poročilo o delu. Zato pozivamo vse strelske družine, da pošljejo poročila o tem tekmovanju od 1. januarja 1.1. do vštev-ši 5. julija, najkasneje do 11. julija Strelski, zvezi Slovenije, da bo lažje izbirati prvaka. Tudi Strelska zveza Slovenije pripravlja lepa praktična darila za boljše plasirane strelske družine — zato se izplača potruditi in s poročili prikazati dejansko sliko življenja in dela v strelskih družinah v naši republiki. Torej, ne pozabite — 22. julij je blizu! Ljubljanski strelci so zmagali Preteklo nedeljo so se v Kopru pomerili strelci ljubljanskih strelskih družin z domačini. Tekmovanje je nekoliko oviral veter in pa menjajoča svetloba, kar je seveda vplivalo tudi na rezultate. Pri moških ekipah je Ljubljana zmaga 798:408, v ženskih ekipah 473:270, pionirji Ljubljane pa so zmagali s 1028:414. Med pionirji je bH najboljši strelec Mikutič (230) pred Humarjem (227) in Kristanom (213) — vsi iz Ljubljane. Pri članicah je zmagala Kastelčeva (168) pred Čehovo (165) in Cerolovo (141), pri članih pa je zmagal Coko (208) pred Maroltovo (169) in Milovičem (168) — vsi iz Ljubljane. Fe HebHeiiiMi prlre«HtyaBi (Nadaljevanje s 1. strani) Kje je torej glavni vzrok nezadostni udeležbi? Kot že rečeno, bo podrobnejša analiza pokazala marsikaj, kar danes šele slutimo in tudi drugi pisci bodo verjetno še kaj spregovorili o tem. Vsekakor pa se mi zdi, da je ta nastop, ki je bil nekakšna preizkušnja sil in moči »Partizana«, pokazal precej jasno sliko današnjega stanja v društvih: namreč, še vedno precejšnjo številčno šibkost in pa premajhno čvrstost organizacije. Ob jubilejnem nastopu se moram dotakniti še problema prostih vaj, ker se mi zdi, da je to vprašanje vsaj posredno v zvezi s številom nastopajočih. Sicer je ta tema nekoliko »nepopularna« (sem v nevarnosti, da se bom spet komu zameril), a povedal bom odkrito svoje osebno mnenje. Da pa se že vnaprej zavarujem pred očitki in podtikanji, bi poudaril, da nimam namena spodbijati koristnosti in pomena prostih vaj v celotnem kompleksu spiošhe telesne vzgoje. Vem, da so proste vaje (tako vaje za javne nastope, kot vsi tisti različni gibi, ki jim pravimo vaje oblikovanja, razgiban j a itd.) odlično sredstvo za vzgojo discipline in smisla za kolektivizem. Proste vaje vzgajajo tudi občutek za gibanje udov in telesa v prostoru, so lahko odlično propagandno sredstvo na javnih nastopih itd. Kljub temu pa mislim, da bomo morali še bolj temeljito iskati poti, kakšne naj bodo proste vaje za množične javne nastope, zdi se mi, da je bilo na jubilejnem nastopu še vedno precej vaj pretežkih. Dokaz je v tem, da je večina oddelkov prikazala le prvo polovico ali prvi dve tretjini vaje, ker v vseh društvih enostavno celih vaj niso znali, da-siravno so se večino vaj društva že učila 2 do 3 leta (vaje, ki so bile pripravljene za zvezni zlet 1. 1952). Če smem povedati svoje skromno mnenje, bi dejal to-le: za množične nastope naj bodo vaje takšne, da se jih bo lahko vsak povprečen telovadec brez posebnega truda naučil v 3 do 4 mesecih (v okviru redne telovadbe učenje prostih vaj 5 do 10 minut). Tako se bo članstvo naučilo proste vaje kar mimogrede, samo po sebi, nihče ne bo občutil vseh tistih nevšečnosti, ki jih prinaša neskončno »piljenje« nekaj tednov pred nastopom, zavoljo česar običajno trpi ostala vadba. Mislim, da se dajo sestaviti takšne vaje, ki bodo enostavne v gibih, fiziološko učinkovite in privlačne za oko gledalca. Morda mi bo PLAVALCI MLADOSTI premagali Primorje Reka, 5. julija. Sinoči so bile na Reki tekme v okviru zvezne waterpolo lige, ki bodo letos odigrane na popolnoma svojsten način. Tekmovanje ze razdeljeno v dva dela — v prvem igraju klubi po resničnem sistemu lige, drugi del pa v obliki turnirja. Waterpolo dvoboj, za katerega je vladalo na Reki ogromno zanimanje, se je končal s presenetljivo, a zasluženo zmago domačinov 6:4 (3:1). Čeprav je bil Kurtini v vseh 6 golih Primorja sam realizator, ne moremo trditi, da so ostali igralci Primorja igrali podrejeno vlogo. Seveda pa je imel Kurtini včeraj res »dober dan«. Mladost se v prvem polčasu ni znašla in jih domačini precej časa sploh niso pustili do žoge. NVaterpolo ligi je bil kot dopolnilo priključen tudi plavalni program. Primorje je letos precej oslabljeno v ženski ekipi, kjer je izgubilo 2 crawlistki (Loparičevo in Grkini-čevo). Verjetno pa bo v mladi Vukeličevi dobilo dobro namestnico. Precejšnje presenečenje je pripravil na 200 m prsno Kvadranti, ki je premagal renomirana Zagrebčana. — V moški ekipi Mladosti je izstopal Marjan Finzi Da 100 m hrbtno ter v štafeti 4 krat 200 m prosto (2:17.8). Dan pop reje sta Finzi in Stipetič na službenem štopingu dosegla zelo dobre rezultate na 400 m prosto (4:54.4 oziroma 4:54.8). V plavanju so zmagali tekmovalci Mladosti s 53:45. Re7Mllati: moški — 100 m prosto: 1. Silo-▼ič V. 1:02.2, 2. Stipetič (oba Ml) 1:02.8, 200 m prsno: 1. Kvadranti (P) 2:54.0, 2. Cimperman (Ml) 2:55.2, 100 m hrbtno: 1. Finci 1:11.2, 2. Silovič D. (oba Ml) 1:15.1, 4 krat 200 m prosto: 1. Mladost 9.28.2, 2. Primorje 10:15.1. Ženske — 100 m prosto: 1. Vukelič (P) 1:16.5. 2. Sobotineič (MI) 1:17.8. 200 m prsno: 1. Nojhard (metuljček) 3:17.0, 2. Paškvan (obe Ml) 3:19.0, 100 m hrbtno: 1. Basla 1:26.2, 2. Mcdanič (obe Pr) 1:28.9, 4 krat 100 m prosto: 1. Primorje 5:14.2, Mladost 5:16.0. kdo očital, da tu ne kaže preveč popuščati, da telo vadečemu članstvu ne smemo dajati preveč »koncesij«, češ da vaje, ki ne terjajo izdatnega truda, nimajo nobenega fiziološkega in moralnega učinka« Vem, da je vse to res, vem, da se storilnost veča z izdatnejšo »porcijo« napora. Kljub temu pa sem mnenja, da je danes povprečna raven našega povprečnega telovadca takšna, da enostavno še ne zmoremo tega, kar smo morda zmogli leta 1933, pred 20 leti. Treba se bo pač prilagoditi in postopoma kreniti z umernej-šo gradacijo po poti navzgor. Seveda, nekaj povsem drugega pa velja za akade- j mijske sestave, kjer delamo z ozkim kro- j gom izbranih telovadcev; tu lahko kvaliteto in težino vaj dvigamo do poljubne stopnje. Ob analizi jubilejnih prireditev bi se rad še dotaknil deleža, ki ga je dal ia prejel jubilant — društvo »Partizan«, Narodni dom. Na tem mestu je treba vse- j kakor izreči globoko priznanje vsem tistim skromnim ter požrtvovalnim vodnikom in amaterskim delavcem, za katerih imena javnost nikoli ne izve, dasi so na lastnih plečih nosili vso težo izvedbe teh jubilejnih prireditev. Toda kdor je paz-ljevo pregledoval rezultate tekmovanj in imena zmagovalcev, predvsem v orodni telovadbi, kjer je nastopilo največ tekmovalcev (551), je med zmagovalnimi vri stami lahko kar štirikrat opazil ime društva Vič (člani in mladinci II. razred ter članice in mladinke III. razred), dalje društva Idrija (mladinke II. razr.), Jese- j niče (člani I. razr.), 2elezničar-Maribor, Javornik itd. V tej množici društev je Narodni dom zmagal le v II. razredu čla- ' nic Čeprav je to po eni strani razveseljivo, namreč, da se raven orodne telovadbe dviga tudi v drugih krajih, je pa manj razveseljivo za matico naših telovadnih društev, Narodni dom, društvo* ki si je lani kot najboljše društvo v Sloveniji priborilo pokal »Ljudske Pravice* in že vrsto let prednjači predvsem v vajah na orodju, saj ima za to panogo splošne telesne vzgoje v svojih vrstah najbolj sposobne strokovnjake. Tudi pri atletskih tekmovanjih je bilo redko opaziti med zmagovalci pripadnike iz Narodnega dor.ia, enako v plavanju, kjer so društvu največ zmag priborili pravzaprav pripadniki PK Ilirije in Železničarja. Ali pa vzemimo za primer člansko odbojkarsko vrsto, kjer so bili sami »old-boysi« (menda je imel samo 1 Igralec manj kot 35 let). Sicer res lep prispevek je dal jubilant z zadnjo točko glavnega nastopa, kjer je sodelovalo 300 nastopajočih. Vendar je treba priznati, da je to točko društvo pripravljalo pravzaprav že dlje časa za Amsterdam («Gym-naestrada«), kjer bi morali letos sodelovati tudi naši telovadci, pa je bilo pred nedavnim to sodelovanje z naše strani odpovedano. O tem, da nastopajoči na republiškem prvenstvu »Partizana« v atletiki in plavanju niso bili dovolj pripravljeni, ker ni bilo predhodnih izbirnih tekmovanj po okrajih, ne bom podrobneje razpravljal, ker je bilo to že omenjeno v poročilu prejšnjo nedeljo. Lahko bi pisal še o tem in onem (n. pr. o vprašanju izvedbe in kvalitete, o tem,; kakšni naj bi bili po vsebini bodoči javni nastopi, o akademjskih sestavah in o problemu vrhunskih prostih vaj ali telovadnih plesov itd. itd.), vendar o tem morda kdaj drugič. Razen tega pa pričakujem, kot že uvodoma omenjeno, da bo še kdo spregovoril o teh prireditvah in morda obdelal to, kar sem jaz izpustil. Ti problemi sicer res niso kakšno »Kolumbovo jajce«, saj jih že dobršen čas srečavamo in ugotavljamo ob raznih prilikah. Vendar mislim, da je treba pričeti o teh vprašanjih resneje razmišljati in mora celotna organizacija, predvsem okrajni odbori »Partizana« in društva, potegniti iz teh ugotovitev zaključke, ki bodo zdravi napotki k nadaljnjemu delu. Vem, da množičnosti ne moremo doseči čez noč. Toda od tega, kako bomo razvijali nadaljnje delo, od tega, katere oblike dela in prijeme bomo lahko prevzeli iz preteklosti, kje pa bomo morali iskati novo pot, od tega, kako bomo usmerjali delo v bodočih vaditeljskih tečajih itd., je odvisen naš uspeh. Seveda pa je treba ob koncu tudi pribiti, da »Partizan« vseh teh velikih nalog ne bo zmogel sam, če ne bo deležen pri krajevnih organih oblasti, pri množičnih organizacijah in med delovnimi kolektivi večjega razumevanja in pomoči, kakor je to bilo doslej. Prešern Igor Končno smo na mestu: Ztirich, strelišče Alibissgiitli. ravzapiav ena najstarejših stavb v Ziirichu, zgrajena v slogu srednjeveške trdnjave Povsod po hodnikih in dvoranah vise strelske trofeje ter grbi posameznih družin. Na vsakem koraku vidiš lik ljudskega junaka Wil-helma Tella. Švicarji ga še danes cenijo koc najboljšega strelca vseh časov in strelstvo je njihov nacionalni šport. Cez neka-? minut 1 -mo pričeli s tekmo... V dveh vrstah stojimo: desno mi, kot zmagovalno moštvo v lanskoletnem dvoboju v Ljubljani, levQ pa najboljši strelci zG riške univerze. Nekaj formalnih uvodnih, pozdravnih besed in že . ♦. • •• topovski strel naznani začetek tekme Streljamo na ležiščih, take da smo ASD-jevci na sodih. Svicsrii pa vmes, na lihih številkah. Skoraj vsi smo pričeli s serijo iz ležečega položaja. Na moji levi strelja Wettstein, 2 m dolg študent gozdarstva iz Zahodne Švice. V Švici je navada, da zapisnikarji glasno Izklicujejo zadetke l voj ega strelca. Tako sem slišal njegovih šest zaporednih desetk. Skoraj zameglilo se ml je pred očmi: šest zapovrstnih centrov! Napel sem vse sile in res — v prvi seriji »izvlekel« 89. Kar lepa številka ... Za hip se ozrem nazaj in zagledam Tineta, ki si pravkar zapisuje moje rezultate v beležnico. Hladnokrvni izraz njegovega obraza se prav nič ne ujema z bliskajočimi očmi in drhtečim glasom, ko pravi: »Prekleto, saj ml vodimo!« No vendarle sem končal z ležečim položajem ... To Je bilo trpljenje. Pogledal. na uro; privoščil si bom pet minut počitka. Po kratkem obhodu ugotovim, da v prvem položaju res krasno vodi- mo. »Čestitam, čestitam, odlično sl streljal«, me ustavi naš vicekonzul iz Ztiri-cha. Mislim, da je bil še bolj razburjen kot Tine. Sploh še nikoli nisem videl naše fante take, kot na tej tekmi. Milovan je bil smrtno bled. Ludviku pa Je kar kapljalo s čela. Fedor je kazal izraz človeka, ki ničesar "e razume in ni zmožen prav na nič misliti. Zdelo se mi je, da »flika« centre, ne da bi se tega sploh zavedal. Če kamera bulji vate... Streljam kleče. Nenadoma zaslišim tiho brnenje v neposredni : šini... Zadet sem »trojko« Hudiča! Hitro se obrnem proti temu, Var me je zmotilo. Zagledam se v lečo kino kamere, ki je topo buljala vame. Morda pa sem naredil skrajno besno grimaso, kajti že v naslednjem hipu je kinoreporter skupaj s svojo škatlo brez sledu Izginil. Čudno, strelci smo res posebne sorte ljudje! Koliko pokanja morajo prestati naša ušesa, nedolžno brneje kamere nas pa popolnoma vrže lz tira ... Ta trojka me je docela demoralizirala. Pričel sem premišljevati. Orožje Imajo res dobro, pa tudi munlcija ni napačna, samo nekaj nam ne gre In ne gre ... ta njihova posebna, švicarska pravila. Sicer pa so ml v ušesih še vedno zvenele besede našega vicekonzula: Verjetno vas bodo Švicarji premagali, toda to res ni sramota! Tukaj imajo že otroci v osnovni šoli redne strelske tekme. Vsi vojni obvezniki morajo vsak mesec trenirati. In če ne dosežejo predpisane norme, gredo na orožne vaje. To je dežela strelstva. Vsaka vas mora zgraditi - 1 stnimi stroški sodobno strelišče.« Zadnji strel — v zrak! Odstreljal sem. Zapisnikarju prepustim, da pospravi ležišče in uredi rezultate, sam pa odidem v kabino, da se umijem in preoblečem. Ko se vrnem, mi zapisnikar izroči listek. Začudil sem se, kajti tako dobrega rezultata še v sanjah ne bi pričakoval: 479 krogov — to je samo za pičli krog manj od našega državnega rekorda! Tudi ostali so kmalu končali. Edino Saša strelja še kleče. Trma! To je njegova sta: slaba navada — po potrebi ali brez potrebe vleče do zadnje minute. Velika tabla je že popolnoma izpisana, manjka samo še njegov klečeči položaj. Se dve minuti do konca tekme. Saša Ima še en strel. Gledalci In vsi tekmovalci so zbrani okrog njegove kabine. Nekdo je v naglici izračunal: če Saša ustreli dvojko, smo enaki s Švicarji, če pa trojko ali več, jih premagamo. Vsi so nam že čestitali, saj je Saša streljal same desetke ali devetke. Bum!! Od same treme ali nervoze Je Saša ustrelil nekam v zrak — mimo tar- če seveda! (edini »promašaj« na tej tekmi). Obrazi so se v hipu spremenili. Švicarji so se začeli kar poljubljati m poskakovati, ml smo jim pa z dolgimi obrazi čestitali k zmagi. Svoje delo smo opraviti, zdaj je vi na sodniški komisiji, da pregleda tarče. Vrhovni sodnik je popularni Heussermann, v strelskih krogih t znan pod imenom »der dicke Heuss mann«. Za nas so bili to težji trenu kot med tekmo. Velikokrat se nam zgodi, da so rezultati po končnem p gledu tarč drugačni kot v zapiskih, kaj skromnim upanjem, da bo ta preg pokazal za naš boljši uspeh, smo o< v rove in si ogledali njihove naprave, smo se vrnili, so bile tarče že preglei ne in sodniki so pravkar seštevali rez tate. Čudno! Sodnik, ki je sodil že številnih svetovnih prvenstvih in oli piadah, se je potil in roke so se i tresle. Položaj 1" bil res napet. Končno! Dr. Heussermann se zravna obriše pot s čela in s tresočim glasom prebere rezultate: Ljubljana zmagala z 3312 krogi pred Zurichom s 2311 krogi-Od posameznikov <: bil najboljši Švicar Spillman (490 krogov), slede mu Ljubljančana Rems (483), Peršič (479) itd. Nastal je splošen hrup. Položaj se je znova obrnil: zdaj so nam Švicarji čestitali. tokrat pa res dokončno. »če ne — bi morali v Honolulu.. .* Strelišče ima svojo lastno restavracijo s sejnimi in trofejnimi dvoranami. v eni izmed teh so nam prl- eee CERER vzgaja svoje naslednike Kamniški plavalci so pravi vzgled marljivosti Ljubljana je bila oedno vodilni center plavalnega športa o Sloveniji. Pred vojno je bila ta premoč tako izrazita, da o plavalnem športu o »provinci« skoraj nismo mogli govoriti. Po zadnji Cererjev Tonček že splaval — Tudi nanj se mora očka vedno jeziti, ker je več v vodi kot na suhem. Zgodaj je pričel s »treningom«, le kaj bo iz njega?... Se nekaj mi je zaupal Tone o tre- vojru pa je začelo plavanje prodirati tudi 6 ostale kraje v Slove- ,=>e Je zaupar xone o t.e niji. Iz te >prooincet je prvi svstaU Maribor, njemu je sledil Bled, mngu' Re^no vsa dan ,po, _p , . v zadnjih dveh letih pa so postala že kar močna plavalna središča ST 1? ™ Kranj/celje in Kamnik. Prav zadnji, ki smo ga pred nekaj dnevi kopališču g I - __s_____i—■ „7,„; ,,,„iih pravljajo stilne napake,^ Ki izvirajo obiskali, bi po izredni onemi, disciplini in požrtvovalnosti svojih plavalcev lahko postal vzor mnogim ljubljanskim plavalcem. PRI TONETU CERERJU kakšnih petnajst, pa so se odprav- Prva pot v Kamniku me je seveda 1]a^Jin^0°"me je, kako poteka tre-eanesla na kop^isče. Hotel sem naj- ning mi je Tone takole odgo-preje ujeti »očeta« kammskh pla- vory. valeev Toneta Cererja. Ker ga ^ na klub je finančno tako šibak, kopališču se ni bilo, sem jo rnaimu. ^ ne more najeti plačanega trenerja njegov dom. Bila je zgodnja po- ja Treninge vodkn sam, ker pa sem poldanska ura in zato me je njegova zakonska družica peljala v sobo ter dejala, da bo Toneta, ki počiva, takoj poklicala. Verjetno je zaslutila, da nekaj »sumljivo« diši po Ljubljani. Cela jedilnica, kamor sem vztopil, je »prežeta« s športnim duhom. Na stenah visi diploma »Olimpia Games 1948, London«, dalje velika plaketa, ki so jo poklonili kamniški športniki priljubljenemu Tonetu za njegove visoke športne uspehe. V vetrini je polica, na kateri se vrste diplome, medalje, fotografije in priznanja iz skoraj 20-letnega uspešnega športnega življenja najboljšega slovenskega plavalca. Tone me je bil vesel, zlasti, ko sem mu zaupal, da moram nekaj napisati o njegovih fantih in dekletih iz bazena. »Pravkar sem namenjen na kopališče«, me je povabil, »in najbolje bo, da si kar tam ogledava vso našo mladino pri treningu«. PLAVALCI, KI JIH JE TREBA »KROTITI« Na kopališču so najmarljivejši že pričeli s treningom. Po vodi je plaval z desko Zrimšek, najboljši kamniški dolgoprogaš, ter neumorna Mara Dolinškova, ki je pravkar trenirala hrbtni slog. Ostali, bilo jih je Zoka smo zapostavljeni? Slovenski mladinci in cup Galea Letos se bo državna mladinska reprezentanca Jugoslavije v tenisu drugič udeležila tradicionalnega tekmovanja za cup Galea. Po vsej državi se mladinci vestno pripravljajo na izbirne tekme za sestav državne reprezentance. Prvič po osvoboditvi so tudi slovenski starejši mladinci dosegli rezultate, ki dajejo upanje, da se bo mogoče eden izmed njih uveljavil v državno reprezentanco. Tako je n. pr. prvak Maribora Vlasak letos premagal v Zagrebu lanskega državnega reprezentanta Jakšiča in drugega z državne jakostne lestvice 1952 Tužilo-viča (oba gladko dveh nizih). Sedaj pa pride tisto nepojmljivo: Teniška zveza Jugoslavije je določila kandidate, ki se bodo udeležili finalnega turnirja za sestav državna mladinske reprezentance. Pri tem ni bil upoštevan niti eden Slovenec! (Jakšiča in Tužiloviča seveda niso pozabili!) Komentar je menda odveč. Teniška zveza Slovenije je seveda takoj protestirala in sedaj pričakujejo odgovora iz Beograda. Ne glede na to, ali se bo Vlasak ali kateri drugi slovenski mladinec uveljavil v državno reprezentanco, bi vendar morala Teniška zveza Jugoslavije upoštevati rezultate slovenskih mladincev in se zavedati ogromnega pr pagandnega pomena, ki ga ima za slovenski tenis, sodelovanje na takšnem Izbirnem tekmovanju. redili banket Veliko govoranc m pozdravov. Domačine je zastopal cei štab znanih strelskih in športnih veličin, pa tudi univerzitetnih profesorjev. Mi smo bili s funkcionarji bolj revni: samo n cekonzul in — Tine. Po prastari čvit ski strelski navadi čestita zmagovalcu najlepše dekle, ki je v bližini; razen darila in častilke pa dobi srečnež še obvezen poljub. Na vrsti je bij Spilmann, ki je že lani v Ljubljani in zopet letos v Zurichu odnesel prvo mesto. Poljub je dobil tudi Fedor, kot najboljši ljubljanski strelec. Dekle je bilo res lepo in Fedor je vso ceremonijo tako dobro speljal, da so vsi prisotni pričeli ploskati. (Nesrečna smola! Da me je Feri »nesel« za tiste 4 kroge! Sedaj sem še enkrat preklel onega ki-noreporterja ...) Končno se je z zdravico oglasil tudi vodja zuriške ekipe Hiemayer: »Priznamo, da ste bili lani v Ljubljani boljši, saj smo izgubili z 90 krogi razlike: streljali smo z vašim orožjem in z vašo munlcijo. Sedaj smo streljali z našim orožjem in strelivom. Ce bi mi zmagali, ne bi nikoli vedeli, kdo j- boljši. Morali bi oditi nekam v Honolulu in streljati z nevtralnim orožjem, da bi dobili pravega zmagovalca. K sreči pa to ni potrebno in vam iskreno čestitamo k zmagi!« Švicarji so ta poraz res športno prenesli, toda z obrazov se je videlo, da si ga bodo dobro zapomnili. Prvič v zgodovini njihovega strelstva so bili poraženi na lastnem terenu in s svojim orožjem. službeno precej zavzet, opravim to tako, da vsakemu plavalcu napišem na listek trening za nekaj dni naprej. Kadar sem na kopališču, jim dajem nasvete in popravljam s leg. Seveda je za takšen trening potrebna precejšnja mera trdne volje pri tekmovalcih. In tu lahko z veseljem ugotovim, da nimam nobenih težav. Prepričan sem, da me za trening nobeden ne goljufa, da bi preplaval premalo; nasprotno, moji fantje in dekleta večkrat plavajo raje več, tako da jih moram v športni ambiciji celo »krotiti«. »O srečne Rovte! V vas me iti mika!« mi je prišel na misel stih mojega slavnega soimenjaka. Ali so ljubljanski plavalci res tako pokvarjeni, razvajeni, nevzgojeni in brez ambicij, da moramo mi trenerji »potiti krvavi pot« kadar jih treniramo, tam v Kamniku pa mladina z užitkom »požira« kilometre in kilometre, pa še jih ni dovolj? Kmalu sem se na lastne oči prepričal, da Tone Cerer ni pretiraval. Iz vode je zlezel Šnabel, najboljši prsni plavalec (pravijo, da bo Tonetov naslednik), in se s počasnimi koraki približal nama, ki sva sedela na startnem kamnu. Med njim in Tonetom se je razvil tale pogovor: »Kaj bi še plaval danes. Tone?« »Ali nisi že vse odplaval, kar sem ti naročil?« se je začudil Cerer. »Ze, 3000 m sem odplaval, pa bi rad še malo. Počutim se še prav svežega«, je silil Šnabel. Tone mu je tedaj pričel razlagati, da ni dobro če takoj prične s preveč forsiranim treningom, ker je moral zaradi bolezni nekaj dni počivati. Toda na prigovarjanje se jele omehčal in mu »naklonil« še 4 sprinte po 25 m. KAJ PA IZGLEDI V LIGI? Tone je bil že kot tekmovalec zelo skromen; nikoli ni pred tekmovanji napovedoval presenečenj, raje jih je pripravljal kar v vodi. In sedaj, kot trener, se ni prav nič spremenil. Nič ne obljublja, nič ne prerokuje, le tiho dela in v srcu upa — kot vsak trener — na najbolje. »V ligi se bomo srečali s Kranjem in Bledom«, mi je razlagal, »če bomo zadnji, se bomo borili, da iz II. lige ne izpademo, če bomo drugi, bomo zadovoljni, če bomo prvi, bomo sicer zadn j eplasiranega I. lige na dvoboj izzvali, vendar na ligo še ne računamo. Najprej moramo moštvo še bolj utrditi«. »Veš kaj Tone,« sem govoril, »zdi se mi, da imate vse izglede, da se s Kranjčani spopadete za prvo mesi j. »Misliš ...?« je vprašal z zadovoljnim pogledom, ki je pritrdil moji izrečeni misli. »Naša sekcija šteje sedaj nekaj več kot 50 aktivnih tekmovalcev, ki so v veliki večini mladinči. Poleg tega bomo tudi letos priredili plavalno šolo. Lani smo dobili iz šole nekaj zelo nadarjenih plavalcev, med njimi n. pr. Škofičevo, ki je že na prvih tekmovanjih plavala 100 m prosto pod 1:30.0 in 40 m prosto 7:11.0. Glavna opora moštva bodo Zrimšek, Bogataj, Pucelj, Bergant, Šnabel, Auerspergova, Dolinškova, Škofičeva in Pogačarjeva. Mislim, da bomo imeli še letos prsača »v metuljčku« in hrbtaša, ki bosta dosegla na 100 m mejo 1:20.0, cravvlistke pa cenim okoli 1:25.0.« »In ti? Boš še kaj startal?« me je zanimalo. »Seveda, letos bom pomagal svojim fantom. Za »luknje flikat« bom še dober«, je smeje nadaljeval, pozneje pa mi je resno takole razložil »Sem v letih in tudi v službi, kar mi ne dopušča, da bi še dosegal rezultate vrhunske vrednosti. Toda, takole, za slovensko prvenstvo, ki bo letos pri nas, se bom še pripravil, in upam, da mi čas 1:14.0 na 100 m metuljček ne uide.« Zelo verjetno je, da bodo letos Kamničani gledali svojega Toneta, kako v domačem kraju še vedno osvaja športne lavorike. CERER II ŽE PLAVA In še nekaj let bomo morali počakati — pa bomo imeli novega Toneta II, kajti letos se je v Kamniku raznesla vesela vest, da je 4-letni pravljajo iz fizioloških hib, povečava jo kondicijo in moč ter mišičevje in sklepe. Res, vzoren" kolektiv, ki ga bi bilo vredno posnemati. KOPALIŠČE ŠE V GRADNJI Ze pri vhodu na kopališče me je presenetila na desni bazena velika stavba, ki je še v gradnji. »Naš perspektivni plan v gradnji bazena«, mi je razlagal Tone, »je še precej obsežen. Za enkrat gradimo stavbo, v kateri bodo filtrirne naprave, kotlarna in klubska soba. Potem bomo zgradili igrišča za tenis in odbojko, povečali slačilnice in bife ter na koncu zimski bazen...« (Torej vendar misel o zimskem bazenu v Sloveniji ni samo utopija). Sedaj še raziskujejo v bližini kopališča termalni vrelec in če jim to uspe, potem ...« Da, potem ne bodo Kamničani za vzgled samo kot na jmarljivejši kolektiv, marveč bodo lahko tudi v kvalitetnem merilu povedali marsikatero »krepko« v slovenskem plavalnem športu. Prešern Mitja Dva pogleda na plavalni bazen v Kamniku Maloštevilna plavalna tekmovanja, td. so bila doslej v Sloveniji, so dajala vtis — kljub temu, da smo že v juliju — da se plavalna sezona še vedno ni pričela. Toda prihodnjo soboto in nedeljo bo šlo že zares. V Mariboru in Kamniku bodo startali najboljši plavalci I. in n. slovenske plavalne lige. Letos je slovenska liga razdeljena na tri razrede, v katerih sodelujejo: I. liga: Ilirija (Lj), Železničar (Lj) in Branik (Mrb); II. liga: Mladost (Kranj), Bled in Kamnik; III. liga (gorenj, cona): Prešeren (Radovljica), Železničar II. in Mladost n. (štajerska cona): Branik II, Rudar (Trbovlje) in 2SD Celje. V prvem kolu (11. in 12. VII.) I. lige gostuje Ilirija v Mariboru, v okviru II. lige pa bo v Kamniku troboj vseh treh udeležencev. Glavna prireditev sezone v I. ligi bo teden dni kasneje ko bo v Ljubljani gostoval mariborski Branik na troboju Ilirija—Železničar—Branik. Ostali termini slovenske plavalne lige v I. in II. razredu bodo v avgustu. KAKŠNI SO IZGLEDI POSAMEZNIK EKIP? Morda bo letos tekmovanje v I. in H. slovenski plavalni ligi najbolj zanimivo, kar smo jih doslej gledali., V I. razredu je bila lani Ilirija kvalitetno še toliko močnejša, da ostala udeleženca nista mogla postaviti povsem enakovrednih ekip. Letos bo Ilirija brez Pelana, Sovreta in Cererja nekoliko oslabljena. S tem sicer verjetno še ne bo prišlo do problema, ali bo lahko Ilirija osvojila prvo mpsto, vendar pa bo napravilo tekmovanje in borbo za točke mnogo bolj privlačno in napeto. V crawlu bo Hafner še vedno brez resnega tekmeca. Zanimiva pa bo borba na daljših progah med »maratoncem« Jančičem iz Maribora in pionirjem Pircem (I), ki je letos že na prvem tekmovanju pokazal velik napredek. V metuljčku bo Šiftar (I), vsaj na krajših progah, verjetno brez resnejše konkurence; zanimiva pa bo borba med ostalimi »metuljčkarji« za druga mesta. V prsnem slogu si Mariborčani mnogo obetajo od mlajšega Brandnerja, ki ga cenijo precej pod 3:00,0 na 200 m. Seveda tudi slovenski rekorder Kancler (B) ni rekel zadnje besede. V hrbtnem slogu pa bo — v odsotnosti Pelana — prevzel vodilno besedo Goršič (2. Lj.). V crawlu med ženskami bodo glavne borbe med ljubljanskima kluboma. Pe-lanova, Barova, Prohinarjeva, Zupančičeva in Košakova se bodo borile za najhitrejšo cra\vlistko, na daljši progi pa se Jim bodo pridružile še Juvančičeva in Gasparijeva. Kuharjeva in Jakominova imata še »neporavnane račune« iz ljubljanskega zimskega prvenstva, kjer je zmago slavila Jakominova. V II. ligi nastopa lanski prvak Mladost iz Kranja, ki se oslanja predvsem na odlično žensko ekipo (Hribar, Koncilja, Vukič) in nekaj boljših poedincev (Petrič, Košnik). Ostala ekipa so predvsem mladi tekmovalci, od katerih si Kranjčani mnogo obetajo. Bled je lani preživljal precejšno krizo in tekmovanja v ligi ni končal. Letos so pričeli delo z novim elanom in zanima nas, koli so bodo uspeli. Slabost Blejčanov bo gotovo ženska ekipa, kjer je edina boljša tekmovalka Zaičeva. V moški ekipi so glavne moči Jarc, Tratnik, Ulčar jn Jure tič. Kamnik je nova ekipa v II. razredu, vendar z velikimi na dami na uspeh. Tone Cerer, ki bo letos pojačal ekipo, bo prav gotovo prevzel levji delež. Vendar se Kamničani ne bodo opirali samo na Cererja, temveč bodo mladi plavalci tudi odigrali važno vlogo pri uspeh'n te sekcije. ŠPORT MED TEDNOM Pretekli ponedeljek je bil v Atenah končan atletski troboj med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Zmagali so naši atleti s 184 točkami, drugi so Grki (150), tretji Turki (121). Naši atleti v splošnem niso zadovoljili.. Najbolj se je izkazal Sarčevič, ki je v metu krogle postavil nov državni rekord z rezultatom 16.15 m, dobra pa sta bila tudi Gubi jan r metu kladiva (55.19), ter Krivokapič v disku (48.54). Pretekli teden so košarkarji Ljubljane gostovali v Avstriji, kjer so dosegli dve pomembni zmagi. Moštvo Union Babenberg so prepričljivo premagali s 77:42 (34:22), moštvo Wiener Sportchiba (ki je bilo pravzaprav neuradna reprezentanca Avstrije) pa s 56:49 (21:18). Najboljši v moštvu Ljubljane so biti Kristančič, Fugina, Vozelj, Šerbec II in Dvorak. Avstrijski strokovnjaki so se zelo laskavo izrazili o igri basih košarkarjev. V torek popoldne je pred približno 5000 gledalci doseglo nogometno moštvo Odreda proti renomirani enajsterici Munch en 1860 nadvse časten neodločen izid. Domačini so bili prvi polčas v absolutni premoči. V moštvu Odreda so bili najboljši Lesjak, Zumbar, Berginc, Hacler in Klančišar. Nogometno moštoo Juventus iz Sao Paola je preteklo nedeljo zvečer premagalo v Beogradu enajstorico Partizana z 2:1 (2:0). Daši je Partizan prejel dva gola, jc bil po prikazani igri v precejšnji premoči. Preteklo nedeljo je bilo v Novem Sadu državno prvenstvo v rokoborbi, katerega se je udeležilo okoli 130 tekmovalcev. V posameznih kategorijah so zmagali Vukov, Jurži-kin, Erccgovac (vsi Partizan), Torma II, Čuzdi (oba Spartak), Arsič (Partizan). Bn-garčič (Sombor) in Bokšarj (Varaždin). V petek je bilo v Zagrebu plavalno srečanje med moštvom domačega Naprijeda in graško ekipo GAK. Zmagati so domačini s 51:30. Najboljši čas je dosegel Jeger na 100 m prosto 1:00.4. V waterpolu so zmagali domačini 15:1. V ponedeljek zvečer so v okviru tekem vzhodne skupine za državno prvenstvo košarkarji Crvene zvezde premagali Partizana 69:59 (30:25). Tekma BSK : Prolctcr pa se je končala z zmago prvega s 70:55. Košarkarice Croene zoezde iz Beograda so na mednarodnem turnirju v Comu dosegle drugo mesto za ekipo Coma. Tretje mesto je zasedla vrsta Bine Star, četrti Bcrnotti. Od postavljMČa kegljev... .do svetovnega rekorderja o o Bilo je pred trinajstimi leti. v gostilni »Poljšak« na Smartinski cesti v Ljubljani je bilo vsak dan pozno v noč slišati ropotanje kegljev. Obiskovalci gostilne so kegljali, hazardirali in pili, V tej hiši je tedaj stanoval pri svojih starših mlad deček — Gusti Likovnik. Oče, železničar, je malo zaslužil, ln Gusti se je pod silo razmer moraj oprijeti »poklica« postavljača kegljev. Pri tem je mnogo videl in mnogo doživel. Vedenje mnogokrat pijanih kegljačev, njihovi prepiri in celo pretepi so se mlademu dečku neizbriAo vtisnili v spomin in ga odvračali od tega, da bi se kdaj vključil v tako druščino ... Cas je prinesel svoje: vojno in z njo okupacijo, nato pa svobodo. Gusti je vstopil v službo pri železnici in se takoj po osvoboditvi tudi aktivno vključil v športno življenje. Igral Je odbojko in nogomet, plaval in se poizkušal tudi v tenisu — le pri kegljanju še ni začel. Po odslužen ju kadrovskega roka v JLA — kjer mu je nesrečno počil želodec — se z ostalimi športi ni mogel več ukvarjati, zato se je posvetil kegljanju. Kot uslužbenec podjetja »Tekstil-obutev« in pozneje republiškega ministrstva za trgovino se je vključil v enega izmed tedaj obstoječih kegljaških krožkov — »Poplavo«. Prav tu je začel pod vtisi nekdanjih mladostnih doživetij borbo za pravo športno kegljanje. Naletel je na odpor — predvsem jned hazarderji; pa tudi športni forumi takrat niso mogli razumeti, da bi tudi kegljanje moglo biti šP°rt- Ob ustanovitvi Kegljaške zveze Slove- ie nekdo bolj »ilegalno« omeni rekord Leta 1948 je zbral nekatere vnete keg- nije je postal njen prvi sekretar in od- (možu je bilo pri tem precej nerodno), ljače ln z njimi ustanovil kegljaški klub tlej ga vidimo na kegljiščih, sejah in in učinek? Nekateri zavpijejo Gu-»Železničar«, istočasno pa ga najdemo posvetih — kot tekmovalca ln funkcio- sttju gromki »hura«, nekaterim pa to med organizatorji športnega kegljanja v narja. Vesten trening in stalno življenje ni bilo všeč: Avstrijci so jo »poteg-Sloveniji, obenem z ing. Verčem, ing. med kegljači mu dajeta vzpodbudo. Kot nili« korporativno z banketa. Take Mllačem, Breskvarjem, Novakom in pok. mladinec se uspešno uveljavlja med sta- bo bile prve »čestitke« G usti ju ob no-Sefmanom Stanetom. rimi rutinerji in že leta 1948 osvoji na- vem svetovnem rekordu, slov prvaka Slovenije v narodnem slogu, ki ga obdrži tudi leta 1549 ln 1950. Na raznih prvenstvih Ljubljane je večkratni prvak, na državnih prvenstvih doseže 2., 4., 7. in 8. mesto. Slovenski prvak je tudi v mednarodnem slogu leta 1950. Zaradi dobrih dosežnih rezultatov postane že leta 1949 stalni član državne reprezentance, kjer uspešno nastopa. Zato je tembolj presenetljivo, da je prav letos, na svetovnem prvenstvu v Beogradu, moral ostati med »rezervisti«. In njegovi rekordi? »Samo« dva ima —slovenskega v narodnem slogu na 100 lučajev (436) in svetovnega v mednarodnem slogu na 200 lučajev mešano (934!). Čeprav sta samo 2 rekorda, pa sta zato toliko več vredna ... »Kegljaški šport«, pravi Gusti, »bo posebno v Sloveniji doživel še večje uspehe, ki bodo samo potrdili, da igramo Slovenci vodilne vlogo med kegljači naše domovine!« Pri vseh teh uspehih pa Gustija Likovnika — posebno ob novem rekordu — spremlja nekakšna »smola« ... Ko je dosegel svetovni rekord, so funkcionarja KZJ v »potu svojega obraza« (v Beogradu je namreč vladala tiste dni silna vročina) po celem mestu zaman iskali zanj primerno darilo. Zvečer na banketu smo napeto pričakovali, kdaj se bo kdo pojavil z darilom in ga Gustiju izročil. Pri uradni razglasitvi rezultatov — tišina ... Nič ... Med zdravicami pa MEDNAROD Seixas nm\ v WmMm Rilltenpia pretekel 3000 IH z ovirami v silalnem času Uspeh italijanskih nogometašev na švedskem Vodilna italijanska nogometna moštva gostujejo po Skandinaviji z velikim uspehom. V Malmbju je prvak Internazionale premagal moštvo Malmo FF s 3:1, Juventus je bil v Kopenhagnu prav tako uspešen, saj je premagal izbrano moštvo Kopcnhagna s 4:2. V drugi tekmi je Internazionale igral v Stockholmu z AIK neodločeno 2:2, Juventus pa je ▼ Od en se ju premagal mestno reprezentanco s 5:2. Na Islandu gostuje nogometna reprezentanca Zg. Štajerske. V prvi tekmi so Avstrijci premagali reprezentanco Islanda s 4:3 (2:3). V finalni tekmi amaterskega prvenstva Nemčije je v Wuppertalu Bergisch-Gladbacb premagal SV Hamburg s 3:2. V četrtfinale letošnjega nemškega nogometnega pokala so se plasirala sledeča moštva: 1. FC Kaiserslautcrn in VfB Stuttgart kot finalista prvenstva, Bergisch-Gladbacb kot amaterski prvak Nemčije ter Hamburger SV, Neucndorf, I. FC Koln, I. FC Niirnberg in Victoria Berlin kot zmagovalci petih con. V zadnji tekmi grškega nogometnega prvenstva sta igrali moštvi Panathenaikos in Ofimpiakos 0:0. Na ta način je Panathenaikos letos ponovno osvojil naslov nogometnega prvaka Grčije. V Madridu je pred 80.000 gledalci v finalu nogometnega pokala Španije Atletico Barcelona premagal Atletico Bilbao z 2:1. El Mabrouk premagan Največje presenečenje atletskega dvoboja med reprezentancama Francije in Belgije predstavlja predvsem hud poraz El Mabrouk, ki je prispel v teku na 1500 m šele četrti v zanj zelo slabem času. Čeprav so Belgijci srečanje izgubili s precejšnjo razliko v točkah (144:201), so pokazali, da močno napredujejo in da so v nekaterih disciplinah dosegli že najvišji evropski razred. Boljši rezultati: 200 m: Derderian (F) 22.3, 400 m: Moens (B) 47.7 (rekord), Du Gard (F) 48.4, 800 m: De Muynck (B) 1:51.4, Lacroix (F) 1:51.6, 1500 m: Herman (B) 3:49.8, Langenus (B) 3:52.2, Felicite (F) 3:53.2, Mabrouk (F) 3:56.8. 5000 m: Reiff (B) 15:13.2, 10.006 m: Mimoun (F) 30:53.2, 110 m ovire: Heinrich (F) 14.8, Dohen (F) 14.8, 400 m ovire: Cury (F) 53.1, Bart (F) 53 3000 m zapreke: Lecat (F) 9:15.2, višina: Damitio (F) 194 cm, Benard (F) 190 cm, Herssens (B) 190 cm, daljina: Heinrich (F) 7.04, troskok: Epalle (F) 14.47, palica: Prinsen (B) 3.90 (rekord), 4X100 m: Belgija 41.7 (rekord), Francija 42.0, 1X400 m: Francija 3:18.4. V finalnem srečanju za nogometno prvenstvo Norveške, je pivak južne skupine Lar-vik v Oslu premagal prvaka severne skupine Skeid e 3:2 in na ta načn osvojil letošnje prvenstvo Norveške. Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Helsinkih je dosegel Finec Olavi Rintenpaa doslej najboljši čas v steeple Chase z rezultatom 8:44.4, kar je za eno sekundo boljše od dosedanjega najboljšega časa Amerikanca Ashenfelterja, zmagovalca olimpiade v Helsinkih. Na tekmovanju v Helsinkih sta nastopila tudi Jugoslovana Mugoša, ki je bil z 3:54,8 tretji na 1500 m in Ceraj, ki je bil prav-tako tretji na 5000 m z rezultatom 14:38.8. Na 1500 m je zmagal Santee (ZDA) 3:50.8. Amerikanci so bili pravtako najuspešnejši v teku na 400 m, kjer je zmagal Mashburn s 47.4. V metu krogle je zmagal 0*Brien z 17.24, v skoku ob palici pa Mattos s 4.30. Rusi v Stockholmu V četrtek se je v Stockholmu začelo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem nastopajo poleg najboljših švedskih atletov tudi nekateri ruski tekmovalci. V četrtek so bili doseženi sledeči rezultati: 800 m: Ivakin (SZ) 1:50.1 rekord, Hagerman (Š) 1:51.7, 5000 m: Anufrijev (SZ) 14:20.6, Alberteson (S) 14:40.4, Falk (S) 14:55.6, 400 m ovire: Litujev (SZ) 52.0, Julin (SZ) 52.2, Vlander (S) 53.8, višina: Nilsson (Š' 195 cm Svensson (S) 195 cm, 100 m ženske: Hnikina (SZ) 12.3, disk: Ponoma.reva (SZ) 52.61, Dumbadze (SZ) 48.10. Nemčija : Italija 112 : 85 V ponedeljek je bil v Milanu zaključen atletski dvoboj med reprezentanca m a Nemčije in Italije. Nemci so v ponedeljek še povečali prednost in zasluženo zjnagali s 112:85 točkami. Boljši rezultati: 200 m: Fiitterer (Ne) 21.3, Kraus (Ne) 21.5, Sangermano (It) 21.6; 800 m: Stracke (Ne) 1:51.5, Lueg (Ne) 1:52.0; 5000 m: Schade (Ne) 14:46.0, Gude (Ne) 14:46.0; 400 m ooire: Ulzheimer (Ne) 53.0, Filiput (It) 54.1; daljina: Druetto (It) 7.32; palica: Ballotta (It) 4.00, Schneider (Ne) 4.00; disk: Consolini (It) 53.28, Toši (It) 52.99; kopje: Koschel (Ne) 66.16; 4 X 400: Nemčija 3:12.4, Italija 3:18.2. Olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m Luksemburžan Barthcl se je že na prvem tekmovanju v letošnji sezoni poškodoval, tako da je moral približno za en mesec prekiniti s treningom. Pred nekaj dnevi je ponovno začel trenirati in upa, da bo približno po 6 tednih Že zopet v formi. Na prvenstvu Romunije v atletiki so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m: Lupša 11.0; 200 m: Magdas 22.8; 400 m: Savel 49.8; 800 m: Pop 1:54.4; 1500 m: Pop 3:53.6; 5000 m: Va-sile 15:00.8; 10.000 m: Ionita 31:540; 110 m ovtre: Opris 15.0; 400 m ovire: Savel 54.0; 3000 m zapreke: Firea 9:19.6; višina: Set er 196; daljina: Cucuianu 6.88; troskok: Miha-lescu 14.12; palica: Dragomir 4.12; krogla: Georgcscu 15.84; disk: Raiča 47.29; kopje: Pandele 58.50; kladivo: Dnmitru 53.79. Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Hamburgu so bili doseženi najboljši rezultati v teku na 1 miljo, kjer je zmagal Lueg (Ne) v 4:07.8 pred Ericssonom (Sv) 4:08.0, Lundbergom (Sv) 4:08.0, Lamcrsom (Ne) 4:08.6 in Dohrowom (Ne) 4:08.6. Odličen rezultat je dosegla tudi Blankers Kocnova na 86 m z ovirami (11.1). V teku na 100 m za ženske je zmagala Nemka Sander v času 12.0. Največje presenečenje letošnjega teniškega turnirja v Wimbledonu je vsekakor mladi Danec Nielsen, ki je zaporedoma premagal najprej Mulloya, potem Rossevvalla, nazadnje pa še Drobnyja in šele v finalu je klonil v borbi proti Ame-rikancu Seixasu. Rezultati četrtfinala; Drobny (E) : Davidsson (Š) 7:5, 6:4, 6:0, Nielsen (D) : Rosevvall (A) 7:5, 4:6, 6:8, 6:0, 6:2, Seixas (ZDA) : Hoad (A) 5:7, 6:4, 6:3, 1:6, 9:7. Rose (A) : Larsen (ZDA) 6:3, 6:3, 16:14; polfinale: Nielsen : Drobny 6:4, 6:3, 6:2, Seixas : Rose 6:4, 10:12, 9.11, 6:4, 6:3; finale: Seixas : Nielsen 9:7, 6:2, 6:4. Zenske črtrtfinale: Fry (ZDA) ; Sampson (ZDA) 6:4, 6:2, Hart (ZDA) : Kormoczy (M) 7:5, 7:3, Head—Knode (ZDA) : Mor-timer (VB) 6:4, 6:3, Connolly (ZDA) : Vollmer (N) 6:3, 6:0; polfinale: Hart ; Head-Knode 6:2, 6:2, Connolly (ZDA) ; Fry 6:1, 6:1. Moške dvojice četrtfinale; Hoad—Rosevvall (A) ; Redi—Huber (Avstrija) 6:3, 6:2, 6:2, 5:7, 6:4, Mulloy—Seixag (ZDA) : Kumar—Nath (Indija) 8:10, 6:2, , 6:2, 10:3, Hartvvig—Rose (A) : Stevvart— Vieira (ZSA Braz) 6:1, 6:3, 3:6, 7:5. Bri-chant—Washer (B) : Skonecky—Stocken-berg (poljski emigrant—Švedska) 6:2, 6:1, 6:2. Zagreb : Benetke 5 : 5 v tenisu V Benetkah so igrali zagrebški teniški igralci, ki so uspeli doseči z domačini neodločen rezultat 5:5. Posamezne partije so se končale takole: moški — posamezno: M. Del Bello : Sarič (Z) 6:1, 6:3, Tomljanovič : Renosto 3:6, 6:4, 6:2. Strok (Z) : Paulazzi 6:1, 2:6, 6:2, Baccio (Z) : Martini 6:4, 8:6; moški pari: Baccio —Tomljanovič : De Biasi—Zanon 6:4, 6:4, M. Del Bello—Paulazzi : Sarič—Strok 7:5, 6:3, ženske — posamezno: Perak (Z) : De Carli 0:6, 6:4, 6:3, Hamelley : Bakar (Z) 6:1, 6:4; mešane dvojice: De Carli— Del Bello : Bakar—Sarič 1:6, 7:3, 6:3. Petrucci še vedno vodi v Desgrange—Colombu Po kolesarski dirki okoli Švice je plasma posameznikov za veliko nagrado Desgrange-Colombo takšen: 1. Petrucci (It) 66; 2. Koblet (Sv) 54; 3. Coppi (It) 47; 4. Fornara (It) 43; Nov svetovni rekord na 800 m prosto Francoz Etienne Marchesi je akrobat v nekem cirkusu. Da bi še bolj povečal moč svojih mišic na rokah, je za vajo »prehodil« v stoji 200 km dolgo pot od Dijona do Dola. Ali bo vrgel INESS disk 60 m? Pred nekaj dnevi je vrgel ameriški atlet Sim (ne Sam!) Iness disk 57.93 m, kar je nov svetovni rekord. O novem svetovnem rekorderju smo doslej pri nas le malo vedeli, zato bodo naši bralci gotovo zadovoljni, če jim postrežemo z nekaterimi podrobnostih). 22-letni študent Sim Iness je indijanski mešanec. Njego.v oče je nemškega porekla, mati pa je Indijanka. Danes je Iness študent na univerzi v Tulare v Kaliforniji in sošolec svetovnega rekorderja v deseteroboju Boba Mathiasa. Visok je 198 cm, težak 110 kg, torej pravi orjak. Disk je pričel metati že kot sedmošolec leta 1948. Kar takoj ga je vrgel 47.80 m, kar je za gimnazijca vsekakor precej (slovenski senior-ski rekord znaša 47.55 m!). V naslednjih letih je hitro napredoval in lani je že dosegel odlično znamko 55.91 m. Na kvalifikacijskem tekmovanju za sestav ameriške ekipe za olimpijske igre v Helsinkih je Iness zmagal pred Gordienom in Dillo-nom. V Helsinkih je popolnoma gospodaril v metu diska, saj je vodil od prvega meta. Takole je metal: 53.47, 45.60, 55.03, 53.49, 54.13 in 52.83. Njegov trener Jesse Mortensen je že lani izjavil, da bo Iness vrgel disk preko 60 m. Strokovnjaki so se mu smejali in ga celo imenovali norca. Po olimpijski zmagi pa so se le nekoliko zresnili in zamislili, kajti videl so, da mladi Amerikanec še daleč ni izkoristil vseh svojih zmožnosti. Že letos marca so pričele prihajati iz Kalifornije vesti o sijajnih rezultatih Inessa. 21. marca je vrgel 54.68 m, v začetku aprila 55.24 m, 12. aprila pa v Los Angelesu že 56.52 metra, kar je bilo že zelo blizu Gor-dienovemu svetovnemu rekordu. Ve-«ti o naslednjih uspehih Inessa so bile še bolj senzacionalne: 57.73. #7.81 in 57.85, torej vse boljše od svetovnega rekorda, toda, vse te rezultate je dosegel na treningih ozir. neuradnih tekmovanjih, tako da seveda niso mogli biti priznani. Sledila je majhna kriza, večkrat je bil premagan in zlasti svetovni rekorder Gordien ga je nekajkrat pošteno nakresal, saj je vrgel celo 56.82 m. Toda Iness in Morthensen se nista dala ugnati! Preteklo nedeljo je v Lincolnu dosegel svoj prvi cilj: svetovni rekord je padel in to skoraj za cel meter. Naslednji cilj pa je Inessu znamka 60 m. Tega namerava Iness tudi doseči še letos. Potem pa misli zapustiti atletiko, saj pravi, da po dosegu teh ciljev res nima več pravega veselja metati disk. Po rekordnem metu se je novi rekorder zelo čudil izredni daljini, saj se mu je dozdevalo, da je vrgel »ploščo« dokaj slabo (slabo seveda za njegove pojme, t. j. okoli 55 m). Da bo v kratkem dosegel še boljše rezultate, lahko sklepamo tudi iz dejstva, da je nastopil v Lincolnu nekoliko poškodovan. 10 NAJBOLJŠIH METALCEV DISKA VSEH ČASOV: 57.93 Iness (ZDA) 1953 56.97 Gordien (ZDA) 1949 55.47 Consolini (It) 1950 54.93 Fritch (ZDA) 1946 54.80 Toši (It) 1948 54.23 Frank (ZDA) 1949 53.50 DoyIe (ZDA) 1951 53.44 Klicz (Madž) 1952 53.43 Dillon (ZDA) 1952 53.29 Cannon (ZDA) 1943 Madžarska plavalka Valeria Gycnge je dosegla na 800 m prosto nov svetovni rekord jj.s časom 10:42.4, s čimer je več kot za 10 sekund izboljšala rekord danske plavalke Hvegcrjeve, ki je plavala 1. 1941 10:52.3. Na plavalnem tekmovanju v Moskvi je dosegel Bogačev najboljši letošnji evropski rezultat na 100 m prosto 57.7. Ostali rezultati: 100 m metuljček: Frolov 1:07.0; 400 m prosto: K uren oj 4:43.2; 100 m prosto ženske: Njelitova 1:08.2. V Honolulu je Ford Konno premagal na 400 m prosto s časom 4:38.7 Moora in Mc Lan ca. TUMPEK 2:36.2 na 200m Svetovni rekorder na 100 m prsno Gy-orgy Tumpek je dosegel v Budimpešti nov madžarski rekord na 200 m metuljček z rezultatom 2:36.2. V Blaekpoolu je plavalna reprezentan- ca Nizozemske premagala reprezentanco Velike Britanije 30:8. Rezultati — 110 y prosto: Welsh (B) 59.4, 220 y: Head (VB) 2:18.6, 440 y: Spreenan (VB) 4:53.0, 110 y hrbtno: Wan der Ven (N) 1:09.7, 220 y prsno: Van Ziel (N) 2:49.4, 4X110 y prosto: (VB) 4:04.4, skoki: Turner (VB) 129.74. waterpolo: Nizozemska : Vel. Britanija 10:5 in 4:3. Ženske — 116 y prosto: Vonk 1:09.7, 220 y: Van der Ploeg (N) 2:35.0, 440 y: Wielema (N) 5:14.9, 110 y hrbtno: De Korte (N) 1:13.4, 220 y prsno: Bruins (N) 2:59.6, 4X110 y prosto: Nizozemska 4:35.7, skoki: Walsh (VB) 114.06. Mladi ruski plavač Vladimir Boriscnko je dosegel v Moskvi nov ruski rekord na 200 m metuljček z 2:33.9, kar je za 1.5 sekunde ooljše od dosedanjega rekorda, ki ga je držal Kurcakov. Na dvoboju ženskih plavalnih reprezentanc Belgije in Francije, ki je bil v Courtraiu, 5. Ockcrs (Bclg) 40; 6. Defilippis (It) 39; 7. De Rycke (Belg) 38; 8. Impanis (Belg) 36; 9. Storme (Belg) 32; 10. Ketteleer (Belg) in Diot (Fr) 28. V tekmovanju ekip vodi Italija s 343 točkami pred Belgijo 340, Francijo (165), Švico (117) in Nizozemsko 43. so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m prosto: Jany (Fr) 1:10.0; 400 m: Pcteers (Be) 5:40.0; 100 m hrbtno: Andre (Fr) 1:17.0; 200 m prsno: Vergauvvcn (Be) 3:07.0; 4 X 100 metrov prosto: Francija 4:30.0. Mestna reprezentanca Kopenhagna je v Berlinu premagala berlinske plavalce s 119 proti 87 točkami. Boljši rezultati: 100 m metuljček: Gleie (K) 1:11.8; ženske 100 m prosto: Petersen (K) 1:10.6; 100 m hrbtno: Hve-ger (K) 1:23.0; 200 m prsno: Petersen (K) 3:11.4. Spored tekem za Trofeo Italia Največje letošnje evropsko tekmovanje v waterpo!u »Trofeo Italia« bo od 17. do 23. avgusta v Ifimcgcnu na Nizozemskem. Pretekli teden je bilo izvršeno žrebanje parov aa letošnje tekmovanje, na katerem sodelujejo reprezentance Belgije, Španije, Madžarske, Jugoslavije, Nizozemske in Italije. V prvem dnevu tekmovanja dne 1?. avgusta bo igrala Jugoslavija z Italijo, Belgija z Madžarsko in Španija z Nizozemsko, 18. avgusta Jugoslavija z Madžarsko, Španija z Italijo in Nizozemska z Belgijo. 19. in 20. avgusta je odmor. 21. avgusta pa igrajo: Nizozemska z Jugoslavijo, Italija z Madžarsko in Španija z Belgijo. 22. avgusta pa Španija z Madžarsko, Nizozemska z Italijo, Jugoslavija z Belgijo. V zadnjem dnevu turnirja se bodo jugoslovanski ^vaterpolisti srečali s Spanci, Nizozemci z Madžari, Belgijci pa z Italijani. Evropa : Irska 12:2 Na povratku iz Amerike, kjer so se srečali z amatersko reprezentanco ZDA, so se evropski boksarji ustavili v Dublinu, kjer so nastopili proti reprezentanci Irske, katero so visoko porazili z 42:2. Na Dunaju je rokometna ekipa Berlina premagala izbrano moštvo Dunaja 13:7. V predtekmi je Milieionar (Sarajevo) premagal rokometno ekipo dunajske policije z 12:9. „ENFšNT TERRIBLE" S TENIŠKIH IGRIŠČ Kdo je Kurt Nielsen? Letošnji teniški turnir v Wimble-donu je bil eden najdramatičnejših v vsej zgodovini tenisa. Senzacija je sledila senzaciji — »asi« so izpadali kar na tekočem traku! Presenečenje št. 1 pa predstavlja brez dvoma uspeh komaj 20-letnega Danca Nielsena, ki se je po zmagah nad Američanom št. 1 MuIloyem, zmagovalcem pariškega turnirja Kenom Rosewallom in Drobnym uveljavil v finale. Znani švicarski trener Hugo de Se-naclens je Danca »obdelal« v precej dolgem članku, iz katerega objavljamo nekaj zanimivosti: »Po znanju je v Evropi nedvomno brez konkurence Danec Nielsen, ki se pravzaparav ne bi smel bati nobenega teniškega igralca na svetu. Danec zna vse, kar zahteva moderni tenis. Enako dobro igra na osnovni liniji, kakor tudi na mreži. Servira »topovsko«, ima izretii, izdelan ba-ckhand udarec in nič slabši forehand. Igra dolgo, precizno in kljub temu dinamično — je teniški genij, kot ga srečamo le enkrat v 10 letih. Manjka mu le neka »malenkost« — in zaradi te »malenkosti« ne bo nikoli uspel, seveda če se ne popravi (vse kaže, da se je že popravil!), športnika mora poleg športnega znanja namreč odlikovati tudi kolikortoliko sprejemljiv karakter —- in slednje Nielsenu skoraj v celoti manjka. Danski fantič, ki je tako po letih kakor tudi po obnašanju še zelo, zelo mlad, je bil, izgleda, vzgojen kar na »brzu ruku«. Do sedaj je povzročil škandale že na skoraj vseh teniških igriščih sveta: nikoli ni zadovoljen s sodniškimi odločitvami in med igro brije norce iz svojih nasprotnikov. Z eno besedo, Nielsen je u tvarjen objekt za izžvižganje! Ce se najde nasprotnik, ki mu nudi dostojen odpor, se Nielsen zaradi te »predrznosti« toliko časa jezi., da končno še izgubi dvoboj. Nielsen je pravi »entfant terrib-le« med teniškimi igralci. Škoda za tega izrednega stilista, ki, kot malokateri, obvlada vse tajnosti klasične teniške šole ...« To je torej »tiralica« danskega, in kot izgleda, trenutno tudi evropskega teniškega igralca št. 1. Njegov uspeh v Wimbledonu uvršča Dansko, M je letos dosegla izredne uspehe (osvojila je zimski cup Gustava V. in se uveljavila v polfinale evropske cone Davisovega cupa) na čelo evropskih teniških velesil. Etapne kolesarske dirke uvrščamo med najtežje športne discipline. Po-leg dirk »Tour de France« in -Giro dltalia« je najbolj znana etapna kolesarska dirka »Tour de Suisse«. Čeprav šteje ta dirka samo 8 etap, je vendarle izredno naporna, saj morajo dirkači prevoziti kar 3 gorske prelaze, ki so visoki nad 2109 m. Na takšnih gorskih vzponih se pogosto pripeti, da vozači od izčrpanosti omahnejo na tla. Gornja slika nam prikazuje takšen prizor, ko sc je na letošnji dirki okoli Švice popolnoma onemogel kolesar zgrudil na travo ob cesti. Mi veste, kateri šport je v Angliji H&fioU putfu&iim f Nek veliki evropski časopis je pred kratkim razpisal anketo, v kateri je bilo tudi vprašanje: »Kateri šport je v Angliji najbolj razširjen?« Niti en udeleženec pa ni pravilno odgovoril na to vprašanje. In kaj bi vi rekli? Najbrž misliti na nogomet? Ne drži, nogomet ni najbolj priljubljen angleški šport. Morda imate v mislih kriket? Ali pa rugby? V zmoti ste. Morda pa boste rekli, da je najbolj priljubljen šport golf, tenis, konjski šport? Se daleč ne. Najbolj priljubljen Šport je v Angliji ribolov. Nogomet Ima na otoku onstran Kanala združenih v raznih klubih »samo« 800.000 igralcev, do-čim ima Zveza za športni ribolov kar — dv» milijona pripadnikov. Nogometni klub AS Bari, ki je leta f949 igral v I. italijatiski nogometni ligi, in je kol edini klub premagal slovito enajsterico »Torina«, je dosegel svojevrsten »rekord«. V obdobju pičlih treh let je ta klub iz I. zvezne lige zdrknil v II. ligo in nato še v III. ligo, kjer sedaj igra v amaterskem razredu. Danes gostujejo nogometaši Barija samo še v bližnji provinci, d asi imajo v Bariju enega najlepših nogometnih štadionov Italije, v katerem je bilo celo srečanje med državnima reprezentancama Italije in Češkoslovaške. Kaj hočemo? »sie transit gloria mundi . . .« Na neki boksarski prireditvi v Venezueli se je pred kratkim pripetil nenavaden do* godek. Sodnik, ki bi moral soditi borbo, je v zadnjem hipu odpovedal, in prireditelji so se znašli v veliki zadregi. Ko sta boksarja že stopala v ring, se je ponudil nek domačin, da bo sodil srečanje. Organizatorji so v stiski pristali in vse je šlo kot po maslu, dokler ni prišlo v 4. rundi do škandala. Nek boksar se je namreč zdrudil na tla k o., toda sodnik je molčal kot riba. Pozneje sc je izkazalo, da možakar ni znal šteti . . . Ob priliki nekega tekmovanja amaterskih boksarjev v Chicagu se je v ring povzpel tudi mlad, popolnoma neznan boksar. Prireditev, ki so jo prenašale tudi televizijske postaje, so opu-^.ali v svojih pisarnah tudi tamkajšnji orga»i policije. Nenadoma je nek policijski uradnik postal pozoren na mladega, neznanega boksarja. In res, kmalu je v njem prepoznal vojaka, ki je pred 5 leti dezertiral iz vojske. T oda športna vnema je zmagala nad dolžnostjo in pustil je boksarja, da je zaključil svoje delo v ringu, Šele nato mu je napovedal aretacijo. Mladi boksar pa se svoje zmage po točkah precej časa ne bo mogel veseliti, kajti čaka ga še nekaj let lazui. .. Ali je lahko tudi v ^Partizanu' športna kvaliteta? Tovariš urednik t V št. 26 Vašega lista z dne 28. 6. t. 1. sl na str. 5 objavil pod gornjim naslovom Poročilo dopisnika L. M. iz Medvod, ki govori predvsem o težavah mladih košarkarjev, ker ne vedo kam, potem ko so dosegli izrec.no lep uspeh na mladinskem prvenstvi v Trbovljah. Govori o raznih teoretičhih in praktičnih možnostih za nadaljnje delo, osrednja misel Pa je: »Vrag naj vse skupaj poeitra, če nas bodo pri tem ovirali«, kar leti predvsem na Zvezo društev za telesno vzgojo »Partizan«. Človeka začudi taka objava. Začudi ga, da pisec sploh ne pozna principov, o katerih je bilo v zadnjem času že mnogo napisanega, ln po katerih so urejeni odnosi med »Partizanom« in športnimi zvezami. Ce bi ugotavljal neizpolnjevanje dogovora ali dajal boljše predloge za način sodelovanja, bi človek razumel in bi sprejel stvar kot konstruktivno kritiko; tako pa izpade več alt manj kot nerganje, ki samo zavira, da bi čim preje ustvarili zdrave odnose la vseh področjih telesne vzgoje. Začudi pa človeka tudi odnos uredništva, ki tak dopis objavlja brez vsake Pripombe. Ne dolgo tega je objavljal »Polet« principielne članke o odnosih med telesnovzgojnimi organizacijami, v tej isti številki, v kateri objavlja kritizirani dopis, je na prvi strani poročilo o seji Zveze športov, ki je v popolnem skladu z našimi razgovori, ki govori o odvisnosti športnih rezultatov od vsestranske telesne vzgoje, na zadnji strani pa je poročilo o tekmah v odbojki, kjer je omenjena med izrazito športnimi društvi, kakor so AOK, Železničar in Branik tudi vrsta »Partizana«, Novo mesto. Kako je torej mogoče brez pripombe objaviti članek, ki govori o brezizgled-nosti mlade odbojkarske vrste iz Medvod, ko so v isti številki vesti o sodelovanju članov »Partizana« s športnimi društvi (in to celo z isto zvezo, v katero spada tudi košarka) in sodelovanje športnikov na proslavi 90-letnice prvega telovadnega društva na Slovenskem? S takim pisanjem stvari ne bomo koristili. S kritičnimi ocenami, s poudarjanjem trn ojka Kamnik, Fulinar, Pešiar m „Paitizan"-H6¥9 mesto zmagovalci spomladanskega dela Sige Preteklo nedeljo so bila končana spomladanska tekmovanja v republiški odbojkarski ligi. V ljubljanski coni I. republiške lige je do zadnjega kola potekala ostra borba za prvo mesto ln je šele zadnje kolo dalo zmagovalca. 1. Kamnik 7 6 l 18: 6 12 2- železničar Uj. 7 5 2 17:10 10 3. Ilirija 7 4 3 17:11 8 4. A O K 7 4 3 16:16 8 5. Elektra 7 3 4 14:14 6 6. Prešeren 7 3 4 14:18 5 7. Gregorčič 7 2 5 10:16 4 3 Papirničar 7 1 6 5:20 2 V mariborski coni I. republiške lige je brez izgubljenega seta zmagalo moštvo Fužinarja (Ravne) pred Šempetrom in Slovenj gradeem. Četrto in peto mesto Pa sta zasedla mariborski Železničar in Aluminij (Kidričevo). V tekmovanju ženskih vrst je zmagala ekipa »Partizana« iz Novega mesta, in to brez izgubljenega seta. Ostala tri moštva so zelo izenačena. 1- Partizan N. mesto 3 3 0 9:0 6 2- Papirničar 3 1 2 5:4 2 3. Poštar-Lj. 3 1 2 4:7 2 4. Ilirija-Lj. 3 1 2 4:8 2 V II. republiški ligi, ki obstoja samo lz ljubljanske cone, pa je tekmovalo 6 Proških vrst. Lestvica je naslednja: 1- Poštar 2- Vrhnika 3 Grafiear Partizan (Tržič) 5 Ilirija II 6- Gradis dobrih strani sodelovanja, s šibanjem nezdravih poj .vov na eni in drugi strani, z obnavljanjem principielnih postavk v naših odnosih, s propagando res iskrenega in najtesnejšega sodelovanja med »Partizanom« in športnimi zvezami bodo dopisniki in sam list mnogo bolj koristili razvoju telesne vzgoje, kakor pa z negativnim načinom postavljanja vprašanj, ki so bila vsaj v osnovi že dokaj razčiščena. To seveda ne izključuje, da imajo poedinci še vedno drugačna stališča. Toda to niso več Zveze in zato ni upravičen očitek organizaciji, temveč je treba kritizirati poedinca, in to s polnim imenom, če s svojimi izjavami ruši uspehe. ki jih dan.ustvarjajo iskreni borci za novo socialistično vsebino dela na polju telesne vzgoje. Tovariš urednik! Če novinarski kolektiv odobrava delo vodstev telesne vzgoje, če odobrava principe, ki so bili sporazumno ugotovljeni, potem mora mnogo več pisati o tem, potem mora ocenjevati vsak članek skozi prizmo naših novih stremljenj, potem mora v borbo za razčiščen j e vsega tistega, kar zavira ustvarjanje enotnosti telesne vzgoje. Če bi n. pr. »Polet« podrobneje obdelal problem »papirniade«, neskončno smešnost teh in podobnih nazivov za razna tekmovanja (n. pr. mariborniada), istočasno pa pokazal, kam vodi, če razni politični organi ter organizacije in ustanove nočejo vedeti ne za športno ali partizansko društvo v sv jem kraju, pač pa prirejajo svoja tekmovanja, potem bi mnogo več doprinesel skupni stvari telesne vzgoje delovnega človeka, kakor pa z nekritičnim objavljanjem zgrešenih dopisov. Polič Zoran predsednik »Partizana« Zveze za telesno vzgojo Slovenije Vsi najboljši jug&siomnskl atleti-v Ljubljani V sredo in četrtek, 8. in 9. t. m. bo v Ljubljani v okviru športnih prireditev ljubljanskega festivala veliko atletsko tekmovanje, na katerem bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski atleti in atletinje. Atletska zveza Jugoslavije je namreč sklenila, da bo tekmovanje v Ljubljani prvo izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila 23. in 24. julija v Oslu proti ekipi Norveške. Tekmovanje bo za ljubitelje atletike prava »poslastica«, saj ne bodo samo priče odličnim rezultatom, ampak tudi izredno lepim borbam. Od sprinterjev bomo videli na startu poleg ostalih tudi novega državnega rekorderja Jovančiča. V teku na 400 m se bo pomerilo kar 8 najboljših tekačev na tej progi na čelu s Sabolovičem in Hočevarjem. Državni rekorder Otenhaimer bo nastopil v teku na 800 in 1500 m in ob ugodnih vremenskih razmerah lahko Ziasti na 1500 m, pričakujemo odlične rezultate, morda celo nov rekord. Na startu se bo zopet pojavil tudi Mihalič, ki je, izgleda, svojo poškodbo že povsem prebolel, saj je pretekli teden tekel v Beogradu že 14:33.4 na 5000 m. Tekači čez visoke ovire bodo vodili ostro bc -bo za vstop v reprezentanco. Černe se bo moral pošteno potruditi, če bo hotel premagati Grgina, Za »Polet« napisal Marko Račič Med svojim bivanjem na Švedskem sem spoznal skoraj vse »ase« švedske atletike. Največjo pozornost vzbuja med športnim občinstvom zadnje čase zlasti Sune Karlsson, me- ljubitelji atletike poznan pod imenom »Hollsta«. Pred kratkim je Karlsson dosegel v teku na 1500 m najboljši letošnji čas na svetu s časom 3:44.2. Švedski strokovnjaki upajo, da bo v kratkem zrušil svetovni rekord Hagga. Sam Gunder Hagg mu je svetoval naj bo v začetku teka bolj odločen, kajti, Če bo uspel preteči 800 m v 1:56.0, bo svetovni rekord tu. Najboljši lanskoletni tekač na 1500 m, Aberg, je bil že v odlični formi, pa je moral zaradi poškodbe prekiniti trening. Z napetostjo pričakujejo prvi letošnji nastop Albertssona, ki Je lani tekel 5000 metrov 14:15.0. Letos je zelo popravil hitrost, saj je pretekel 1500 m v 3:49.4. Toda že v prvem srečanju z Rusom Anu-frijem je Albertsson doživel hud poraz. Od skakalcev letos najbolj ugajata Svensson in Nilsson. Svensson je letos 5 4 1 14: 5 8 5 4 1 12: 8 8 5 3 2 12: 7 6 5 3 2 11: 8 6 514 5:13 2 5 0 5 2:20 0 Letošnja republiška liga, v kateri tekmuje 19 moških in 4 ženske vrste, je Pokazala, da množičnost polagoma napreduje, dasi za ženske tega ne moremo trditi. Napredovala pa je, zlasti pri moških, tudi kvaliteta. Moštvom sicer še manjka solidna igra, kar pa bodo posamezniki lahko nadoknadili z marljivim treningom. že petkrat preskočil 2 m, v vsej svoji atletski karieri doslej pa 13-krat. 19-letnl Nillson je uspel kljub svoji, za skakalce relativno majhni višini (182 cm), preskočiti že dvakrat ° Sedaj pa skupaj s svoj’ prijateljem Svenssonom naskakuje švedski rekord, ki znaša 202 cm. Enemu ali drugemu bo to gotovo še letos uspelo. Najboljši metalec krogle in diska Roland Nilsson je že dalj časa v ZDA, kjer študira telesno vzgojo. Najboljši metalec krogle na Švedskem Je trenutno 19-letni Udebom, ki je neverjetno hitro napredoval do rezultata 15.45 m. Pred nekaj dnevi pa se je Udebomu zgodila nesreča pri metanju diska. Ker je metal v sprintericah za teke, je ostalo pri obratu stopalo fiksirano na tleh, gornji del telesa pa se je vrtel naprej, tako da mu je zlomilo obe nogi v stopalih. S to svojo neprevidnostjo si je pokvaril letošnjo sezono, saj bo imel več kot mesec dni nogi v mavcu, potem pa bo moral začeti trenirati mova. Najboljši švedski tekač maratona Gustav Jansson je bil na prvenstvu Švedske v odlični formi. Kljub neugodnim vremenskim prilikam je tekel 2;27:04. Eden izmed favoritov, Leandersson, je v tem teku odstopil zaradi izčrpanosti. Švedski rekorder v teku na 3000 m z zaprekami Sdderberg se bo letos verjetno posvetil daljšim progam, zlasti teku na 10 km. Na tekmovanju v Stockholmu, kjer je nastopal tudi Peter Šegedin, ki je prepričljivo zmagal. Soderberg ni starta!, pač pa je Budimpešti dosegel nekaj dni pozneje v na 3000 m z ovirami sijajen čas 8:58.2. Srpa, Rebulo in Zurkoviča. Še večja borba bo v teku na 400 m z ovirami, kjer je pozvanih na tekmovanje v Ljubljano kar 8 najboljših tekačev, med njimi tudi 3 Celjani (Zupančič, Kopitar in Urbajs). Takega tekmovanja v skoku v višino, kakršno bo v sredo, verjetno Ljubljana še ni videla, saj bo morda kar 10 atletov preskočilo 180 cm. Domačina Boršt-nar in Pokorn bosta v skoku v daljino lahko prekrižala račune marsikateremu izmed favoritov. Potni list za Oslo si bo moral Zagorc priboriti za zmago nad Milovanovičem v troskoku. Lepo bo tudi tekmovanje v skoku ob palici, kjer je za reprezentanco siguren le Milakov, za drugo mesto pa se bo borilo 6 zelo izenačenih skakalcev. V metu krogle bomo videli našega najuspešnejšega tekmovalca iz Aten, šarčeviča, slovenski rekorder Golc pa bo imel priliko v direktni borbi pomeriti svoje sile z drugim državnim reprezentantom, Jelisijevičem. Muller Janko ima sedaj sijajno priliko, da z neposredno zmago nad Krnjaičem dokaže, da ga je Atletska zveza Jugoslavije neupravičeno prezrla pri sestavi moštva za Atene. V metu kladiva bo zmagal verjetno Gubi jan, Ga lin pa bo gotovo hotel z zmago nad Berecom dokazati, da je boljši. V vmesnih točkah bodo v nekateri* disciplinah nastopale tudi najboljše ji*-goslovanske atletinje. V teku na 100 m lahko pričakujemo zanimivo borbo med bivšo in sedanjo rekorderko Babovičei* in Božičevo ter slovensko rekorderk* Knezovo iz Maribora. Borba med šafe®» jevo in Blaževo v teku na 800 m bo verjetno repriza njunega zadnjega srečanji v II. kolu lige, v borbo pa lahko z velikimi izgledi poseže tudi mladi Celjanka Slamnikova. Na sporedu bo še tek na 80 m z ovirami, kjer je težko verjetno, da bi katerakoli tekmovalka mogla ogrožati prvo mesto Babovičevi. Tudi v metu krogle Radosavljevičeva ne bo imela hude konkurence. Zanimivejše bo tekmovanje v skoku v daljino, kjer so tekmovalke mnogo bolj izenačene. Tekmovanja se bodo udeležili tudi najboljši slovenski atleti, ki bodo imeli izredno priliko doseči odlične rezultate, saj take konkurence ne bodo imeli zlepa. Prereditev, ki jo bosta pripravili atletski sekciji Železničarja in Odreda, bo na stadionu Železničarja v Šiški. Pričela se bo kvalitetna košarkarska liga Slovenije V četrtfinalu državnega prvenstva za leto 1853, ki se bo pričelo 11. julija, bodo igrali AŠK, Železničar ln Slavija iz Ljubljane ter Branik iz Maribora. Na zadnji seji tehnične komisije KZS je bil izdelan tudi program tekmovanja, ki je tale: 11. julija Maribor Branik : AŠK, Ljubljana — Zelezničar:Slavija, 15. julija Ljubljana: Železničar:Branik, 16. julija (Lj) — Slavija:AšK, 18. julija (Lj) — AŠK:2elezničar, Maribor — Branik:Sla-vija. Drugi del tekmovanja pa se bo pričel 22. julija. Ljubljana — ASK:Branik, 23. julija (Lj) — Slavija :Zeiezničar, 25. julija (Lj) — AŠK:Slavija, Maribor — Branik:železničar, 29. julija (Lj) — Ze-lezničar:ASK, 30. julija — Slavija:Branik. Prvo- in drugoplasirano moštvo si bo r tem pridobilo pravico sodelovanja na poliinalnem tekmovanju za prvenstvo FLRJ, na katerem sodelujeta še 2 moštvi iz ifrvatske. Tretjeplasirano moštvo pa si bo pridobilo pravico do igranja dveh kvalifikacijskih tekem s četrto-plasiranim moštvom LR Hrvatske. Zmagovalec tega srečanja pa bo nastopil v tekmovanju za vrstni red od 9. do 12, mesta. Izid »Poletovega nagradnega natečaja« V 12. kolu »Poletovega nagradnega natečaja« je imelo 29 udeležencev po M pravilnih rešitev in prejme vsak od nji« Po 312 din. Srečni dobitniki so naslednji: Lenarčič Karlo — Ljubljana, Miklošičeva 13, Podobnik Sandi — Ljubljana, Ga-ljevica 228, Nolimal Viktor — Ljubljana, Mestni trg 7, Novak Jure — Ljubljana, Slomškova 15, Sever Srečko — Ljubljana, Fražakova 12, Zec Radoslav — Ljubljana, Vodovodna 76, Čuček Slavko — Ljubljana, Gornji trg 8, Belantič Peter — Ljubljana, Frankopanska 27, Zupančič Silvo — Ljubljana-Rudnik 80/11, Teržan Polde — Ljubljana, JLA, Erman AdoM — Ljubljana, Gerbičeva 41, Juran Frane — Ljubljana, Kersnikova 4, Vitez Milan — Ljubljana, Miklošičeva 19, Stanonik Franc — pošta Vodice III, Novak Anton — Trbovlje I-Zabjek 15, Rojc Emil — Celje, Mariborska 1, Šunko Cveto — Celje, Celjska tiskarna, Planinšek Stane — Kranj, Klanc 71, Pinter Miro — Kranj, Zlato polje (dijaški dom), Lugarič Drago — Lendava, Partizanska 108, Golouh Stanko — Senovo, rudnik, Prižon Viljem — Izola (STO) Titov drevored 25, Urbančič Stane — v. p. 5312/T Vrhnika, Kranc Karl — Maribor, Ljubljanska 27, Smode Alojz — Maribor, Heroja Staneta 4, Lepnik Josip — Maribor, Partizanska 47, (vsi imenovani dobe po 312 din*. Stajnko Branko, Maribor, Gosposka S, pa prejme 936 din (ker ima 3 odrezke z 10 pravilnimi rešitvami). A . T V O Naši kolesarji $6 Me pmeiiSi Vdšrkališčnem programu Svensson — najboljši švedski skakač v višino Že dolgo niso ljubitelji kolesarstva v Sloveniji imeli prilike prisostvovati kolesarskim dirkam na dirkališčih. Prizadevanja slovenskih kolesarskih krogov, da bi tudi pri nas prišli do prepotrebnega dirkališča, se vlečejo že v nedogled. Zato ni nič čudnega, če nekdaj tako razvita in priljubljena kolesarska panoga, danes rapidno nazaduje. Da bi temu nedosiatku nekoliko odpomogel, bo Kolesarski klub Železničar organiziral prihodnjo nedeljo kolesarsko prireditev z dirkališč-nim programom in sicer na 35 km dolgi ravninski progi o Zg. Šiški. Start in cilj bo pred Domom *Parti-zana«, dirke pa bodo potekale izpred doma skozi Koseze, ob koncu mladinske proge na desno proti Dravljam in zopet o desno k cilju v Zg. Šiško. Na programu bo thanclicap- dirkat za mladince (6 krogov), zasledovalna dirka za člane (10 krogov), dirka turistov (3), dirka moštev (8), ter tolažilna dirka nekvalificiranih turistov (2) in tolažilna dirka mles-dincev (2). Na prireditvi, ki se bo pričela ob 13. uri ,bodo po vsej verjetnosti sodelovali osi najboljši slovenski kolesarji, med njimi republiški prvak Della Santa (Koper), dalje njegov klubski tovariš Brajnik, potem Mariborčana Rozman in Podmiljščak, Godnič, Mozetič, Čok (osi Nova Gorica), od Ljubljančanov pa bodo prav gotovo na startu osi »asit — Grajzer, Polak, Blažun, Z anoškar, Leben, Cajhen itd. S to prireditvijo bodo Kolesarji počastili spomin bivšega predsednika K. K. Železničar tov. Štibernika. Ker sem tov. Ambrožiču natančno opisal, kje sem storil Napako, je bil prepričan, da se tega zavedam in da se 'o ne bo več primerilo. »Naj bo, pa pojdi še enkrat, toda pazi na brzino,« mi je dejal, preden sem odšel ponovne na start. Po odletu s startne točke sem skrbno pazil na to, da mi V1.6 zmanjka bvzine. Na kritični višini potisnem krmilne ro-c °e naprej in povečam brzino. Letalo me uboga. Lepo plombi po zraku in pristanem v dolini na določeni točki. To Sern Ponovil še dvakrat in s tem opravil A-izpit. V men; pa Se je globoko utisnilo povelje: »Pazi na brzino«. , Ponovno sem pripel na prša značko z enim orlom. Oh, *° ko bi vsaj kmalu dobil še ono z dvema, ki bo dokazovala, J® sem opravil B-izpit. Tudi ta želja se mi je kmalu izpol-jBla, seveda sem si želel še več. Toda, to ne gre tako hitro, “"eba si je pridobiti dovolj znanja. Tudi pravega terena s opravljanje C-izpita ni bilo. Da bi se pa silil v kaj bolj oddaljen kraj. nismo imeli denarja, kajti Aeroklub nam ni J- Pomagal. Zakaj? Izvedeli so namreč, da je vodja naše j^hpine tov. Ambrožič komunist in so nas vse tudi za take Medtem pa se je zgodil čudež. Od češkoslovaške zavarovalnice sem vendarle prejel pripadajočo zavarovalnino. Nisem dosti premišljal, kako naj obrnem ta denar. Brž kupim rabljen osebni avto in ga dam na razpolago naši letalski skupini. Takoj smo napravili načrt, kako priti do primernega terena za C-izpit. Ta je bil na Polževem nad Višnjo goro. Za pot smo vse primerno uredili, k avtomobilu priklopili prikolico in nanjo naložili razstavljeno jadralno letalo znamke Inka. Tisti dan, ko smo prispeli v Polževo, je bil precej vetroven. Malo sem okleval in podvomil nad vetrom. Ambrožič pa pravi: »Danes ali nikoli.« Sedem v letalo in se pripnem. Start! Ze odletim s startnega mesta kot nekdaj pri dirkah. Veter je bil ugoden in strah pred njun se mi je kaj kmalu razblinil. Dolgo časa jadram in opazujem po terenu pod seboj. Kontroliram brzino, ki je prav ugodna. Ko se mi je zazdelo, da sem cel izpit že dovolj jadral, sem usmeril letalo proti Žalni, kjer je bil določen moj pristanek. Napravim še nekaj zavojev nad Žalno :n se nalahko spuščam. Pristal sem na pokošenem deteljišču in v hipu je bila gruča radovednežev okoli mene. Nek možiček me vpraša:« »Ali se Vam je motor pokvaril?« Prikimal sem. »Se nam je takoj zdelo, ker ni motor nič več brnel, ko ste bili še tako visoko«. Seveda sem jim moral pojasniti, da to ni motorno, ampak le jadralno letalo, ki nima nobenega motorja. Ljudje, mi niso tega verjeli. »Meni tega ne bo nihče pravil, ga že imate kje notri« se oglasi možic in pokaže s prstom na letalo. Precej zgovornosti sem porabil, da sem jih prepričal in razkazal, da letalo nima nobenega motorja. V tem pa začnem razmišljati, ali sem opravil C-izpit. V daljavi zaslišim brnenje avtomobila... Aha, so že za menoj. Srce mi močneje utripa, saj bom že čez malo časa zvedel, ali sem »potrjen«. Z nasmejanim obrazom stopi Ambrožič k meni, mi čestita, z nogo po krepko poboža po zadnji plati, da sem kar poskočil. Seveda mi jo je prisolil ne iz jeze, pač pa je »z drugimi besedami« dejal, da je C-izpit opravljen, V nekaj dneh po tem letu sem že prejel značko s tremi orli in bil nanjo zelo ponosen. Kmalu smo šli na letno taborenje in letanje blizu Ribnice na hrib Grmado. Tam je bil pravzaprav zelo ugoden teren za letenje, čeprav drugi pogoji niso bili najbolj primerni. Za vsak polet se je bilo treba vračati nazaj 30 km. Sicer smo res imeli na razpolago avto, pa kaj, ko je bil bencin precej drag. Kljub temu nismo odnehali. V Poljanah smo si uredili taborišče kar na skednju, imeli poljsko kuhinjo in je kuhal zdaj eden zdaj drugi. Življenje je bilo pestro in polno dogodovščin. Pridružil se nam je tudi mlad, kakšnih 12 let star pobič, ki je opravljal za našo skupino posle »nabavljača«. Tudi za druge stvari smo ga uporabili, prijelo se ga je ime »tajnik«. Na ta naziv je bil seveda zelo ponosen in se je med svojimi vrstniki kaj rad pobahal, češ, da je pri letalcih za tajnika. Imel pa je eno občutno napako, dan za dnevom je tako lagal, da je kar sam sebi verjel. Seveda, nas ni spravil na led. Ta pobič nam je večkrat pripravil prijetno zabavo, tako da so nam poleg dnevnega razvedrila dnevi kar minevali. Vsak dan smo leteli in mesec je minil kot teden. Ob nedeljah so nas obiskovali ljudje iz Stične, pa tudi iz Ljubljane se je večkrat kdo pripeljal na obisk. Nekega dne nas obišče neki znanec iz Vel. Lašč, menda mu je bilo ime Pucelj. Prav resno je dejal, da bi tudi on rad letel. »Zakaj pa ne,« mu pravi Ambrožič, in že smo bili med seboj domenjeni, kako si ga bomo privoščili. (Dalje) Bstasiiie aE^flliih in raških atletov m Skandinaviji Po ML efapi na „T©ttr de France*' vodi še vedno z telim laskekom SviCfll SCHli Največja letošnja kolesarska dirka »Tour de France« se je eačela v petek 9. julija v Sttsssburgu. Letošnja dirka je dolga 4476 km ln se še daleč ne more primerjati z dirko 1921, ko je bila dolga celo 5848 km. Na letošnji dirki nastopa T državnih moštev in sicer Belgije, Francije, Nizozemske, Italije, Luksemburga, Švice in Španije. Poleg številnih odličnih kolesarjev, so na startu tudi 3 zmagovalci v dosedanjih dirkah, in sicer Francoz Robič, ki je zmagal 1947, Italijan Bartalli (zmagovalec 1. 1938 in 1941) ter Švicar Koblet, ki je zmagal pred dvema letoma. Najboljši italijanski kolesar Fausto Coppl, se je dokončno odločil, da na dirki ne bo sodeloval, verjetno ne le zaradi nesporazuma z Bartallijem, ampak tudi zato, ker se boji iz'gubiti svoj renome v primeru Kobletove zmage. Koblet ni prav nič zadovoljen, da njegov največji nasprotnik ne bo vozil. Pred dirko je izjavil, da bo dirka na ta način zanj če težja, ker bodo vsi ostali vozači pazili predvsem nanj, sicer pa bi si to pažnjo vsaj »delila« s Coppijem. Italijansko moštvo na letošnjem »Touru« vodi 39-letni Gino Bartalli, ki vozi letos to najtežjo kolesarsko dirko že osmič. Zanimivo je tudi, da je dosegel najboljši povprečni rezultat v vseh dosedanjih dirkah prav Bartalli, ko je leta 1948 zmagal in dosegel povprečno hitrost 33.402 km na uro. V prvi etapi od Strassburga do Metza (195 km), je v sprintu zmagal Švicar Fritz Schar v odličnem času 4:55, kar da izredno povprečno hitrost 39.661 km na uro. Plasma prve etape: 1. Schar (S) 4:55, « Wagtmans (N) 4:55, 3. Roks (N) 4:55. 4, Lauredi (F) 4:r5, sledila je skupina 16 vozačev, med njimi tudi Astrua (I) in Que-minianl (F) z zaostankom 3:13, dočim je glavna skupina, v katri so bili tudi vsi favoriti (Bobet, Bartali, Magni in Kob-ietl, zaostala kar za 9:50. Včeraj so kolesarji vozili drugo etapo letošnje dirke po Franciji od Metža do Liega, dolgo 227 kn . V včerajšnji etapi je bilo pričakovati, da bodo vozili favoriti bolj aktivno, da se jim zopet ne bo zgodilo tako kot v prvi etapi, ko so za vodilnimi kolesarji zaostajali skoraj 10 minut. Potek včerajšnje etape je bil dokaj drugačen kot v prvi etapi, kljub temu, da sta končno zmagala prav Ista kolesarja kot v petek. Včeraj so vozili skoraj vsi kolesarji v veliki skupini in le od časa do časa so posamezniki poskušali pobegniti, vendar jih je skupina vsakokrat kmalu dohitela. Mnogo so si prizadevali zlasti Luksemburžani, ker je vodil precejšen del današnje etape skozi Luksemburg. Približno 50 km pred ciljem, ki je bil že v Belgiji, je uspel nosilcu rumene majice Scharu, Nizo- zemcu VVagtmansu in Francozom Des-batsu in Hassenforderju beg, katerega pa sta do cilja zdržala le Schar In Wagtmans, dočim so ostala dva vozača zopet ujeli. Proti koncu etape se je iz vodilne skupine odtrgalo približno 15 kolesarjev in poskušalo dohiteti Schara in VVagtmansa. Glavno vlogo pri tem zasledovanju je imel stari italijanski »as« Bartali. Obeh beguncev skupina sicer ni mogla ujeti, vendar pa ji je uspelo zmanjšati razliko. V Liegu je bil VVagtmans že dokaj utrujen, tako da je Schar z lahkoto zmagal z 2 sekundama prednosti. V včerajšnji etapi se je mnogo več pričakovalo od Belgijcev že z ozirom na to, da je bit cilj v Belgiji, Tudi francosko moštvo je včeraj v celoti, z izjemo Bobeta, odpovedalo. Včeraj so morali kolesarji premagati tudi prvo višjo vzpetino, ki šteje za gorsko nagrado (prelaz Moulin de Ruy), ki je ocenjen kot tretja kategorija. Prvi je bil na vrhu Wagtmans pred Scharom in Mahejem. Izredno smolo imajo Švicarji. Včeraj so prispeli trije prepozno na cilj in bili izključeni iz dirke. Tako je švicarska ekipa v dveh etapah že izgubila kar 4 člane. Rezultati II. etape: 1. Schar (Š) 6:20:52, 2. Wagtmans (N) 6:20:54, Veselje v Ljubljana, 5. julija. — Ce vam bi povedal, da so bili danes najvnetejši kibici Odreda tako razburjeni, da so kar v vinu iskali uteho, bi verjetno mnogi tega ne verjeli. Eno pa drži: kejr koli si se znašel, pa tudi med starejšimi, povsod si slišal tudi razgovor o današnji tekmi Odred : Pro-leter. Vsakdo je ugibal po svoje, in kar je nezanimivejše, nihče ni bil prevelik pesimist. »Duš, krvave gavge,« tako se je hudoval na igrišču Odreda klubski gospodar Čepar, »tako sem nervozen, da sem tudi ,staro* danes že parkrat ozmerjal. Nekaj ml pravi, da bodo fantje odnesli zmago.« Prav malo je bilo gledalcev na današnji mladinski tekmi Odred : Železničar (Gorica!. Toda tako živih pogovorov, ki so se seveda sukali samo okrog Odredove enajsterice v Osijeku, menda že zlepa ni bilo na stadionu ob Titovi cesti. Nekdo je šel ob polčasu mladinske tekme k telefonu povprašat uredništvo »Slov. Poročevalca« za rezul- ODRED Ljubljana, 5. julija. — Od petka pa do danes se je odvijalo v Ljubljani mladinsko prvenstvo za naslov prvaka ljubljanske nogometne podzveze. Sodelovala so tri moštva: Odred, Železničar (Lj.) ter Železničar iz Nove Gorice. Odred : Železničar (Lj) 4:1 (3:0). Tekma je pokazala, da je moštvo Odreda tehnično boljše. Moštvo Železničarja je sicer igralo samo z desetimi igralci, ker je bil vratar poškodovan, opazilo pa se je, da Ima slabe strelce. Železničar (Lj) : Železničar (N. G.) 4:2 (1:2). Gostje iz Gorice so bili takoj v začetku gospodarji na igrišču im so v prvih desetih minutah dosegli dva gola. V drugem polčasu p,a so domačini pričeli z nizko igro, ki je gostje niso bili navajeni, in so prešli v vodstvo ter zmagali s 4:2. Odred : Železničar (N. G.) 4:1 (2:0). Mladinci iz Nove Gorice so se dolgo časa požrtvovalno upirali bolj izkušenemu nasprotniku. Vsak napad ljubljanskega Odreda je bil resna nevarnost za njihova vrata. V drugem polčasu je bila igra mlačnejša zaradi utrujenosti igralcev, Odred 2 2 0 0 8:2 4 Železničar (Lj) 2 10 1 5:6 2 Žel (N. G.) 2 0 0 2 3:8 0 Subotica, 5. julija. Danes je bilo v Subotici končano državno prvenstvo v rokometu za ženske, na katerem so nastopili: Vojvodina iz Novega Sada, Spartak iz Subotice, Lokomotiva iz Zagreba in ljubljanska Svoboda. Izreden uspeh so dosegle igralke Svobode, ki so zasedle v močni konkurenci drugo mesto. Po izjavah vseh strokovnjakov so igrale z dneva v dan boljše in pokazale najlepšo tehnično igro, škoda je le, da so fi-aično zelo slabe in se s tem ne morejo kosati s Spartakom. V prvem srečanju s Spartakom je Svoboda pokazala zelo nervozno igro, drugi dan pa je že odlično igrala in premagala prvaka Hrvatske Lokomotivo, tretji dan pa v zelo napeti igri v zadnjih tat. Z odprtimi rokami in ves hripav je zazijal v eni sapi: »1:11« Da bi slišali kasnejše razgovorel Nihče ni več sledil dogodkom na TEKMA ZA POKAL FLRJ Branik B : Aluminij 5:2 (5:1) Maribor, 5. julija. Na stadionu Branika v Ljudskem vrtu sta se srečali danes v tekmi za pokal FLRJ enajstorici Branika B in Aluminija iz Kidričevega. Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. Gole so dosegli: za Branik Vigele 4 in Najberg 1 in za Aluminij Kurelič 2. Nekaj minut pred koncem je bil zaradi nediscipline izključen Igralec Branika Najberg. Sodil je Jenko iz Maribora. Naročniki — pozor! Vse naše naročnike posebej opozarjamo, da smo današnji številki priložili položnice. Vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo polovico leta, vljudno naprošamo, da to store takoj, ker jim bomo sicer prisiljeni list ustaviti. Uprava »Poleta« minutah še Vojvodino, si s tem priborila 4 točke in se plasirala na 4. mesto. V vseh tekmah so zelo dobro igrale Jesihova, ki je bila najboljši vratar na vsem prvenstvu, obrambna igralka Glinškova ter y napadu Lotričeva in Preša. Tehnični rezul-boda : Lokomotiva 6:3 (1:2), Spartak : tati: Spartak : Svoboda 8:1 (3:1), Svo-Vojvodina 6:2 (3:6), Vojvodina : Lokomotiva 5:3 (3:2), Spartak : Lokomotiva 5:2 (1:0) in Svoboda : Vojvo- dina 4:3 (2:2). Vidic LESTVICA Spartak 3 3 8 0 10:5 6 Svoboda 3 2 0 1 11:14 4 Vojvodina 3 1 0 2 10:12 2 Lokomotiva 3 0 0 3 6:15 0 3. Bartali (I) 6:21:39, 4. Koblet (S), 5. Magni (I), 6. Robič (Zapad), 7. Glose (Belg), 8. Astrua (I-„ 9. Anzile (Severozapad), 10. Bobet (Fr) vsi v času Bartalija. Skupni plasma po drugi etapi; 1. Schar (S) 11:13:52, 2. Wagt-mans (N) zaostanek 1:12, 3. Roks (N) 3:55, 4. do 7. Rossello (I), Astrua (I), Robič (Zapad) in Anzile (Severoza-pad) 6:00, 8. Bauvin (Severozapad) 6:53, 9. Meunier (Severozapad) 10:28, 10. Van Brenen (N) 10:28, 14. Gemi-niani (F) 10:28, 15. Van Est (N) 12:24, 16. Bartali (I) 12:37, 17. Magni (I) 12:37, 18. Koblet (S) 12:37, 19. Bobet (F) 12:37. Y današnji tretji etapi kolesarske dirke okoli Francije (Liege—Lilič) dolgi 221 km, je slavil pomembno zmago 25-lctni francoski kolesar Stanislas Bober, kateremu je kakih 50 km pred ciljem uspelo uiti glavni skupini in prispeti na cilj več kot 1 minuto pred vsemi ostalimi. Rezultati Ul. etape: 1. Bober (Ile de France) 6:06:21, 2. Rolland (F) 6:07:>3, 3. Close (Belg), 4. Grosso (J), 5. Hassenfordcr (Severozahod), 6. Van Est (N) vsi v času Rollanda. — Skupni plasma po Ul. etapi: 1. Schar (S) 17:28:23, 2. Wagtmans (N) zaostanek 1:02, 3. Rcnaud (Ile) 3:12, 4. Roks (N) 3:55, 5. Meunier (Severozahod) 3:57, 6 Vem Est (N) 5:26. Na ostalih mestih ui znatnih sprememb. Ljubljani igrišču, čeprav so mladinci Odreda in Železničarja nekajkrat pokazali odličen nogomet. Vse je ugibalo: Ali bo Odred zdržal in odnesel vsaj eno točko iz vročega Osijeka. Ali pa bo morda moral le kloniti. Nekdo pa je s pritajenim glasom povedal svoje mnenje: Fantje bodo zmagalil Bilo je četrt na osem. Nekdo od uprave Odreda je šel znova k telefonu, vsem prisotnim pa je v teh trenutkih pričakovanja zastal dih. Ko pa je zaklical 3:2 za Odred takrat je nastalo pravo ljudsko rajanje. Vsi vprek so se poljubovali. Kako tudi ne? Odred je najbližji v svoji skupini svojemu cilju. Takšni prizori so bili na igrišču Odreda. Ko se je vest razširila po Ljubljani, so o veliki in lepi zmagi Odredovega moštva glasno in živahno komentirali povsod, nekdo pa nam je po telefonu takole povedal: »Kajne, saj je zadnji čas, da vidimo tudi v Ljubljani prvovrsten nogomet!« Madžarska : Švedska 4:2 (1:1) Danes sta se v Stockholmu srečali pred 40.000 gledalci nogometni reprezentanci Madžarske in Švedske. Po izenačeni igri v prvem polčasu so bili v drugem delu igre Madžari boljši in so zasluženo zmagali s 4:2 (1:1). Campbell prvak ZDA v deseteroboju 19-letni Milton Campbell, drugoplasira-ni z olimpijskih iger v Helsinkih v deseteroboju, je v Plainfieldu osvojil letošnje prvenstvo ZDA v deseteroboju (7235 točk). Moštvo SZ je doseglo v Krakovu na Poljskem nov svetovni rekord v štafeti 4X200 m za ženske z rezultatom 1:39.5. Grčija : Jugoslavija 65:59 (24:3?) Jugoslovanski ..ošarkarji so sinoči v Beogradu v zadnjih minutah izgubili srečanje z reprezentanco Grčije. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA Lokomotiva : Spartak (Sub) 12:8 (Nadaljevanje s 1. strani) Mešiček : Rataj 9:7, 2:6, 7:5, Bergant ml. : dr. Škapin 6:3, 6:3, Sui-ar : dr. Pelcer 6:0, 8:6, Zerovec : vlasak 3:6, 6:0, 6:0, Suhar : ing. Podlesnik 6:2, 6:0, četrtfinale: Zerovec : Fideršek 6:2, 6:1, Lovrec : Toš Albaneze 6:0, 6:0, Suhar : Bergant ml. 6:4, 3:6, 6:4, Razboršek : Slculj 6:2, 6:1. Polfinale: Čebular : Zerovec 6:2, 6:2, Razboršek : Suhar 8:3, 1:6, 6:2, finale: Razboršek : Čebular 6:3, 10:8, 2:6, 6:4. Cia. niče: Cetrtiinale: Cop : Lovrec 6:1, 6:3, Trop i Snuderl 6:0, 6:2, polfinale: Zamenja : Cop 6:4, 6:2, Trop : VVinterhalter 7:5, 10:8, finale: Zamanja : Trop 6:4, 6:4, Starejši mladinci: četrtfinale: Škulj : Horvat 6:3, 6:3, Rataj : Popovič 7:5, 6:4, Vlasak : Pečar 6:2, 6:2, polfinale: Bergant : Škulj 6:2, 6:1, Vlasak : Rataj 6:1, 6:4, mladinci: četrtfinale: Pucihar : Lečnik 6:1, 6:4, Rajher : Satler 6:2, 16:14, Zerovec : Fideršek 6:2, 6:1, Lovrec : Toš 3:6 6:3, 6:1. Polfinale: Pucihar : Rajher 6:4, 6:2, Lovrec : Zerovec 6:3, 6:3. Finale: Lovrec : Pucihar 6:0, 6:1. Mladinke: polfinale: Javornik : Reberšek 6:4, 6:1, Erceg : Zupanič 4:6, 6:2, 9:7. Finale: Javornik : Erceg 4:6, 6:1, 6:2. Starejši člani: četrtfinai6: Bergant : dr. Jerovec 6:1, 6:0, ing. Mešiček : Mihevc 6:2, 6:1, polfinale: Žižek : Bergant 7:5, 6:2, inž. Mešiček : inž. Fabjan 6:1, 6:3, finale: inž. Mešiček : Žižek 6:4, 6:4. Igre dvojic: člani: četrtfinale: Suhar— Zerovee : Tomovič—Žižek 6:0, 6:0, Bergant—Vlasak : Škulj—Boškoviš 6:2, 6:4, dr. Pelcer—Pucihar : Puntar—Pečar 6:2, 6:0, Čebular—Razboršek : Popovič—inž. Janša 6."0, 6:0. Polfinale: Suhar—Zerovec : Bergant—Vlasak 3:6, 1:1, 6:2, Čebular— Razboršek : dr. Pelcer—Pucihar 6:0, 6:1, mladinci: polfinale: Pucihar—Zerovec : V nadaljevanju mednarodnega atletskega tekmovanja v Stockholmu, na katerem sodelujejo tudi nekateri najboljši ruski atleti, so bili doseženi sledeči rezultati: 200 m: To-karev (SZ) 22.1, 1500 m: Lundbcrg (5) 3:54.4, 5000 m zapreke: Manilin (SZ) 9:11.2, palica: Deniseuko (SZ) 4.40, Lundberg (S) 4.55, krogla: Grigalka (SZ) 16.50, kladivo: krivo-nosov (SZ) 57.91. Na ailetskem tekmooanju v Helsinkih, kjer nasaopajo poleg boljših finskih atletov še nekateri belgijski, ameriški in jugoslovanski atleti, so bili doseženi sledeči rezultati: 200 m: Mashborn (ZDA) 21.6, 800 m: Whit-fioid (ZDA) 1:49.2, Pcarman (ZDA) 1:51.8, Dcmuynck (Bel) 1:51.8, Vaclmcrante (F) 1:52.0, Mugoša (J) 1:52.2, 10.000 m: Posti (F) 50:02.2, Theys (Bel) 50:16 6 (rekord), višina: Shelton (ZDA) 2 m, daljina: Porrassalmi (F) 7.59, kopje: Hyytiainen (F) 70.64, Miller (ZDA) 67.05, kladivo: Halmetoja (F) 54.57. Včeraj so nastopili ruski atleti še na mednarodnem tekmovanju v Goteborgu. Najboljši so bili tekači na 400 m e ovirami, kjer je tekel Litujev (SZ) 51.7, Julin (SZ) pa 52.1. Svetovni rekorder v metu kladiva, Norvežan Sverre Strandli, pa je z rezultatom 59.72 m premagal Rusa Krivonosova, ki je dosegel 56.05. Se boljša pa je bila Rusinja Ponoma-reva, ki je vrgla disk 55.68 m, Dumbazejeva je = 46 95 m daleč zaostala. (Nadaljevanje s 1. strani) začetku se Brezar oprosti obrambe, si lepo pripravi žogo in jo povsem narahlo porine poleg Salaja v levi kot. Stanje 2:1 za Odred. Proleter začne z ostrejšo igro, sodnik Nedeijskovski jo komaj zadržuje, gostje pa so mirni in vztrajni. Vendar bi kmalu prišlo do izenačenja in je le malo manjkalo, da Rupnik ni ponovno potresel Odredove mreže. Zgrešil je na razdaljo dveh metrov od gola. Gledalci se prijemljejo za glavo, Odredovci pa igrajo preudarno in sistematično in s tem so uspešni. Toplak lepo poda Beicerju, ta je hitrejši od obrambe ... žoga že leti v paraboli v levi kot vrat... Stanje 3:1 za Odred. To Proleterja vzpodbudi k ponovni ostrosti, pri Odredov-cih pa se očividno opaža utrujenost. Kljub temu pa odlično odbijajo napade domačih. Lesjak, odlični Zum-bar, Piskar in Osrečki, ki se je v drugem polčasu zelo popravil, zanesljivo čistijo. Proleter izgublja voljo, toda ne do grobe igre — Belcer, Toplak in Hočevar pa se igrajo z njimi po mili volji. ODRED... ODREDI Med gledalci se zasliši skandiranje: Odred... Odredi Odlične akcije Zumbarja so nagrajene s priznanjem, Proleter pa se trudi zmanjšati rezultat. V 22. minuti Rupnik poda žogo Bestvini, ta strelja, Arsič s težavo brani, pred njim se znajde Ve-kič ... 3:2! »Še je čas,« se sliši med gledalci, izenačenje visi v zraku. Proleter izsili vrsto kotov, toda —... ARSIČ JUNAK DNEVA V 26. minuti je bil zrušen v kazenskem prostoru Brnjevarac. — Enajstmetrovko strelja Rupnik, toda Arsič jo brani. In še in še. Proleter napada, izsili kot, toda Arsič brani kljub temu, da je bil ob streljanju enajstmetrovke od Rupnika precej poškodovan. Če ne more žoge vjeti, jo odbija. Toda ni osamljen. Vsi igralci Odreda silovito branijo. To je borba oslabljenega nasprotnika s preostrimi domačini. To je borba utrujenih fantov, toda odločenih, da Sipek—Toš 6:3, 6:1, Lovrec—Rajher : Satler—Fideršek 6:1, 6:4, finlle: Lovrec—Rajher : Pucihar—Zerovec 6:4, 6:3. Mešani pari: polfinale: Winterhalter—Bergant : Snuderl—Čebular ser. Vlasak—Zamanja : Golob—Suhar 6:4, 6:0, finale: Vlasak—Zamanja : Witerhalter—Bergant 6:3, 6:1. SOSI TENISAČEM JE POTREBNA POMOČ! Ljubljana, 5. junija. Včeraj zvečer je bil v Ljubljani plenum Teniške zveze Slovenije, ki so se ga poleg delegatov iz Ljubljane in Maribora udeležili tudi predstavniki klubov iz Kidričevega, Raven, Jesenic in Brežic. Delegati so ugotovili, da je slovenskemu tenisu potrebna učinkovita »injekcija« v obliki materialne podpore, če ne, obstoji možnost, da se ta lepi šport v krajih, razen v Ljubljani in Mariboru, sploh ne bo mogel razviti. Človek ne bi verjel, s kakšnimi težavami se borijo podeželski klubi. In vendar delajo! Zveza je sicer priskočila na pomoč, kolikor je to bilo v njeni moči. Želeti pa bi bilo, da bi merodajni forumi uvideli važnost materialne pomoči in tako zagotoviti slovenskemu tenisu razmah tudi v širino. Delegati so rešili nekaj organizacijskih vprašanj in sprejeli vrsto sklepov, ki bodo brez dvoma koristni za slovenski tenis. Zaključek turnirja v Wimbledonu - Včeraj je bil končan teniški turnir v Wira-bledonu. V igri posameznic je Američanka Maureen Connolly po težki borbi premagala svoj rojakinjo Doris Hart e 8:6 in 7:5 ter tako že drugič osvojila to neuradno svetovno prvenstvo. V finale moških parov sta naslov letošnjega wimbledonskega prvaka osvojila Lewis Hoad in ‘4Cen RossewalI, ki sta svoja rojaka Hartwiga in Rosea premagala s 6:4, 7:5, 4:6 in 7:5. V finalu ženskih parov sta Doris Hart in Shirley Fry premagali Con-no!lyjevo in Sampsonovo gladko z 6:0 in 6:0. Zmagovalca na tekmovanju mešanih parov Vic Sexas in Doris Hart sta z zmago nad parom Morea — Fry (Ang-ZDA) 9:7, 7:5 dosegla že vsak svojo drugo emago na letošnjem turnirju. Lastnik nočnega lokala in boksarski menager Menager svetovnega boksarskega prvaka v welter kategoriji Kida Gavilana, Angel Lopez, je lastnik nekega velikega nočnega lokala v New Torku. Ob neki priliki je Lopez dejal, da imata lastnik nočnega iokala in boksarski menager pred seboj popolnoma enake probleme: tako prijatelji prvega kot drugega hočejo imeti vedno najboljše sedeže. se bore do konca. Odred se bori po enajstmetrovki levje in odločno. SREČEN KONEC Gledalci se živčno stegujejo čez ograjo, vzpodbujajo domače, jih spet preklinjajo, istočasno pa dajejo zasluženo priznanje Ljubljančanom. Kaj so delali tedaj Odredov! kibici ne vem, vem pa, da so bili prav tako nervozni kot jaz, ki sem sedel med novinarji, ko so tekle zadnje minute, izenačenje pa je še vedno viselo v zraku. Toda ko je sodnik odpiskal konec, se je peščica Ljubljančanov z nekaterimi vojaki-Slovenci, vsula na igrišče in v objemih odpeljala svoje igralce v garderobo. Zmaga je bila zaslužena, je težka, toda odločena. Stopil sem v garderobo in povprašal, kaj mi vedo povedati, pa mi pravi Pupo: »Nič, nič, smo preveč zmešani, vemo le to, da bo Ljubljana gotovo vesela naše zmage. Vsi so se borili kot eden, junak dneva pa je bil Arsič.« Sodnik Nedeijskovski je izjavil takole: »To je bila ena najtežjih te-kern kar sem jih sodil. Zmagal" je boljši nasprotnik, rezultat odgovarja igri. Domači pa so izgubili igro zato, ker so igrali na moža, ne pa na žogo. Najboljši igralec na terenu je bil Arsič. Vesel sem, da sem vendarle to tekmo srečno pripeljal do kraja brez vsakega protesta.« Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Proleter: Salaja, Malčič, Majar, Kockar, Medič, Pintarič. Bestvina, Šestak, Vekič, Rupnik, Brnjevarac. Odred: Arsič, Berginc, Piskar, Žumbar, Lesjak, Osrečki, Belcer, Toplak, Brezar, Hočevar, Hacler. zmaga knezove v SENTI Senta, 5. julija. — Včeraj in danes je v Senti na državnem prvenstvu v mnogoboju za ženske zmagala atletinja celjskega Kladivarja Knez Ivanka (3.245 točk). Kolesarski ulični kriterij v Mariboru Maribor, 5. julija. Ob priliki otvoritve Mariborskega tedna je KK Branik priredil ulični kolesarski kriterij, ki se ga je poleg mariborskih dirkačev udeležil le en tekmovalec iz Ljubljane. Dirke, katerim je prisostvovalo rekordno število gledalcev, so dale sledeče rezultate: Turisti — mladinci: 1. Hercog, 2. Kukovec, 3. Derkič. Člani: 1. Kotar, 2. Podboj, 3. Glavič. Dirkači: mladinci: l. Kukovec, 2. Kliček. Člani: 1. Rozman, 2. Svatina,’ * ! Sturm (Graz) : Spartak (Sub) 4:2 (2:0) Zagreb : Marseille 8:0 (3:0) Napredak : Rabofcnik 1:1 (0:9) Mačva : Lovčen 2:0 (2:0) Lep uspeh jeseniških telovadcev Skoplje, 5. julija. Že od četrtka dalje je zbranih v Skoplju na zveznem prvenstvu »Partizana« okoli 3800 tekmovalcev, ki se bore za najvišje naslove v vajah na orodju. V ljudskem mnogoboju, plavanju, skokih v vodo, odbojki in akademijskih sestavah. V vajah na orodju so slovenski tekmovalci dosegli nekaj lepih uspe-hov. V I. razredi članov so zmagali Jeseničani (270.35 točk), med posamezniki pa je bil najboljši Oblak (Jes) s 56.75 točkamL Tudi med mladinci v I. razredu je zmagal Slovenec Tine Veber (Celje) s 57.30 točke. Branik : Drave 20:16 (11:9, 6:5) Prvič so v Ptuju odigrali tekmo v malem rokometu in prvo nočno tekmo sploh. Velik uspeh rokometašic ljubljanske Svobode Odred : Proleter 3:3 PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU