Pvitmna platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ’< 8. X, 1$3(] Cena posamezni številki Din 1-50. v-w»,«ofv«w-»’'’ii*e»«wwiniilNaN*Mwieeiw THGOVSK Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, LETO xin. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 18. oktobra 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 122. Ft. Zelenik: Pomen Rusije za svet-sko gospodarstvo. Zopet se pojavljajo poročila, da spravlja na evropska tržišča Rusija svoje zrnje, da se to pojavlja na najrazličnejših trgih, da je nekdo ponujal rusko pšenico tudi na borzi v Budimpešti in da je vodstvo borze uvedlo preiskavo itd. Poljedelcem leze kar strah v kosti, češ, kaj bo', če bo Rusija res pritisnila s svojimi pridelki na tržišča. Taka in enaka poročila so se pojavljala tekom povojnih let večkrat, vselej pa se je pozneje pokazalo, da so bile fabrikat špekulantov, ker pozneje ni ‘bi- lo nikjer kakega velikega ruskega navala. Koliko (j resnice na sedanjih vesteh, se bo pokazala pozneje. Ali se bo rusko zrnje res pojavilo v večjem obsegu, najbrže ne more nihče z zanesljivostjo napovedati, ker tuje države ne vzdržujejo v Rusiji konzulatov in tedaj tudi ni konzularnih poročil o gospodarskih prilikah iRusilje. Da se bo pa Rusija prej-ali slej pojavila kot prodajalec najrazličnejših surovin iin pridelkov v velikem obsegu, je gotovo, kar pa ne bode v nesrečo evropskega gospodarstva, kakor ni bil ruski izvoz pred vojno. Saj še ni dolgo tega, kar so vodilni narodni gospodarji trdili, da je izločitev Rusije iz mednarodne trgovine težka posledica, da je ozdravljenje ‘svetovnega gospodarstva nemogoče ob izločitvi 160 milijonskega ruskega naroda in da se gospodarska obnova Evrope ne da predstavljati brez vstopa Rusije v -meddržavni blagovni promet. Kar se je še pred kratkim smatralo za nujno potrebo, to bi zdaj naj bilo v škodo! Carska Rusija je izvažala naravnost ogromne količine raznih pridelkov in surovin, na žitnem trgu je pa kot izvoznica zavzela sploh prvo mesto in je potisnila Združene države Amerike daleč nazaj. Da si pravilno predočimo pomen Rusije za gospodarstvo Evrope in svetsko gospodarstvo sploh, vzemimo na pomoč številke. Številke, katere navajam v tem članku, so vzete iz letnega poročila za leto 1913 poljedelskega ministrstva carske Rusije. ‘Pripominjam, da je pred nedavno ljudski komisar za trgovino boljše viške Rusije priobčil v moskovski »Pravdi« poročilo o stanju ruskega, izvoza. V tem poročilu so radi primerjanja tudi navedene številke predvojnega izvoza Rusije. Te -številke se pri nekaterih pTedmeti-h za malenkost razlikujejo od številk iizvestja -carskega ministrstva, kar je dokaz, da, te številke drže. Rusija je ‘bila pred vojno -ogromna država, katera je obsegala eno šestino celega sveta, ter je bila 2 in polkrat večja kot cela Evropa. Prebivalstvo Rusije je štelo nad 173 milijonov duš (danes 144?). >Na kvadratni vrsti je živelo 8-5 oseb (v Franciji 83, v Nemčiji 136 oseb). Nemški profesor -Rohrbach je leta 1914 pozival narode, naj se zlepa pobotajo- z Rusijo in dokazoval je, da bo Rusija čez 80 let imela pol milijarde prebivalcev, Nemčija ,pa 165 milijonov (kje bi pa živeli?), Francija 84 milijonov, Italija 59 milijonov. Rusija je pred vojno proizvajala nad eno petino (21 odstotkov) vse ‘svetovne proizvodnje zrnja. Rusiija je od svetske žetve pridelala 23 odstotkov pšenice, nad ‘51 odstotkov rži, 32 odstotkov ječ- mena, 24 odstotkov ovsa ter je krila 23 odstotkov evropske potrebe na zrnju in moki. Upoštevati pa moramo, da na enaki površini zemlje, ,na kateri pridela Nizozemska 31, Nemčija 24, Jugoslavija 11 ist-otov, pridela Rusija komaj 4 do 5 stotov. Kako velikanski prirastek je še mogoč! iV letih 1910 do 1912 je prišlo na evropska tržišča pšenice iz Rusije 42, iz Argentine 22, iz Kanade 12, iz Združenih držav 8 milijonov stotov. Masla je prišlo na evropska tržišča iz Ruisdj-e 3400, iz Avstralije 2‘4, iz Nizozemske 2-1 milijonov pudov (pud je 16-38 kg). Jajc je pripeljala na evropska tržišča Rusija 3275 milijonov komadov, Italija 389 in Danska 280 milijonov komadov. Površina gozdov celega -sveta se ceni na 1100 milijonov ‘hektarjev. Od tega odpade na Rusijo 502 milijona ha, na ostalo Evropo pa 44 milijonov ha. Rusija je izivaža-la na leto 770.000 vagonov lesa, kar j-e le majhen del donosa gozdov, ker radi pomanjkanja prometnih naprav in -sredstev ni mogoče izrabiti tega donosa gozdov. Rusija je pridelala 10 krat več lanu kot ves ostali svet. Samo manganove rude je dala Rusija na leto -okoli 150.000 vagonov, nad 100.000 -vagonov nafte, tisoče vagonov mesa, ogromno količino konj, ovac, volne itd. Danes zalaga evropska tržišča s svojimi pridelki i-n izdelki Amerika, ali ta ne -more nikdar spraviti na tržišča tistih količin, kakor ji je iin jih bo Rusija. Še le Rusija bo mogla dati delavcu zapad-ne Evrope po stalni in primerni ceni kruh in meso, industriji pa razne potrebne surovine, v račun bo pa jemala industrijske predmete. Amerika pa ne vzame ničesar, pač pa je postala neizprosen upnik za težke milijarde, medtem ko je pred -vojno dolgovala Evropi nad pet milijard dolarjev. Ak‘o- so postale Združene države izvoznik velike industrije, gonilo trgovine in ,pomorstva z manjšim številom prebivalstva in z mnogo manjšimi prirodni-mii silami in prirodinim bogastv-o-m, v toliko- večjem obsegu bo postala Rusija s tako številnimi prebivalstvom in a teko ogromnim prirodnim bogastvom, katero spa-va globoko spanje nad zemljo in pod zemljo. Ruski muzik bode prej ali slej izvabljal iz svoje zemlje v pravem obsegu njene dobrine. Prebolel bo boljše-viško bolezen. Te dni je dir. K. Uhlig priobčil podatke iz -strojne industrije. Ti podatki pravijo, da je na sve-tskem- trgu s stroji promet jako povečan vkljub krizi v gospodarstvu. Posebno se je povečala prodaja poljedelskih strojev. Največ teh strojev se ‘je prodalo v Rusijo. V prvi polovici t. 1. je Rusija nabavila poljedelskih strojev iz Nemčije za 1050 milijonov dinarjev, iz Amerike za 1360 milijonov dina-rjev (zelo veliko traktorjev), iz Češke za 66 milijonov dinarjev, iz Francije za 46 milijonov dinarjev. Pravijo, da je boljševizem upropasti-1 proizvodnjo in delavoljnost in da noče gospodarske vreditve Evrope, ampak hoče v Evropi socijal-no in gospodarsko revolucijo-. Revoltirajo pa le gladne -množice. Ako sedaj poskuša *bolgševiška: Rusija spravljati svoje pridelke na evropska tržišča, bd bil to- potemtakem- dokaz, da ne računa na revolucijo v zapadnih državah Evrope in so- -gospodarski oziri na lastno državo dobili premoč. Monopolizacija šolskih zvezkov. Kr. banska uprava Dravske banovine je obvestila gremij trgovcev v Ljubljani, da je ministrstvo prosvete z odlokom z cine 20. septembra t. 1., S. n. br. 29.877, na tozadevno pred-stavko gremija glede monopolizacije šolskih zvezkov odgovorilo, da se morajo rabiti za pismene šolske naloge zvezki državne štamparije, katere naj ravnateljstva srednjih šol naročajo direktno pri državni tiskarni. Odlok je v precejšnji meri vznemiril naše trgovce s šolskimi potrebščinami, ki so že pred početkom šolskega leta Investirali za potrebne zaloge šolskih zvezkov velike denarne vsote. V še večji meri pa bo ta odlok prizadel domače producente šolskih zvezkov, ki jim bo s tem odvzeta možnost eksistence. Gremij trgovcev v Ljubljani je zato poslal ministrstvu prosvete obširno in dobro utemeljeno predstavko s prošnjo, da blagovoli ministrstvo-, upoštevajoč v polni meri tehtne razloge spomenice, gornji odlok ukiniti. Tudi je bila te dni poslana v Beograd posebna deputacija v namenu, da -intervenira v zadevi na vseh merodajnih mestih. Deputaoijo, v kateri so gg. Ivan Ba-hovec, trgovec v Ljubljani, I. Štrukelj, ravnatelj Učiteljske tiskarne v Ljubljani, i. dr., tajnik Zbornic za TOI v Ljubljani g. I van M o h o r i č. O uspehih deputacije bodemo poročali v prihodnji številki. t KLTČIJSKE ZVEZE MED JUGOSLA-' . VIJO IN GRČIJO. Ekspozitura trgovske zbornice na Sušniku poroča, da s-o d-ošla v zadnjem času vprašanja številnih grških 'imiporter-jev glede lesa, cementa, sladkorja in deželnih produktov; ti i,reporterji hočejo -stopiti z jugoslovanskimi producenti v neposredno- zvezo. Natančna pojasnila daje gori imenovana ekspozitura na Suša feu. * * * VOZNE OLAJŠAVE ZA STARO ŽELEZO IN JEKLO. iGeneralna direkcija državnih železnic je dovolila vozne olajšave za transport starega železa in jekla razen od postaje Dževdželija še -od cele vrste drugih postaj, -med katerimi so tudi Jesenice, Ljubljana gl. kolodvor, Maribor gl. kolodvor, Ruše* Št. Vid-Vižmarjc in Štore. Pošiljatve se morajo oddajati kot tovorno blago; voznina se zaračuna za najmanj 10.000 kg iza vozni list in vagon. DRUŽABNI VEČER TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR« V LJUBLJANI bo prihodnjo sredo, dne 22. oktobra 1930 ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Umetnost in naša Narodna galerija.« 0 tem predmetu predava upravnik »Narodne galerije« gospod Ivan Zorman. Gospod Ivan Zorman slovi kot odličen strokovnjak na tem polju in bo večer, ko on predava, brezdvomno jako poučen in zanimiv. Po končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. Dr. Adolf Golia: Zakonodaja o vodnih silah in naše gospodarstvo. (Konec.) Načrt zakona po predlogu naših pravnih, gospodarskih in tehničnih strokonjakov. Ko -smo meseca -decembra 1929. leta razpravljali v Ljubljani ob udeležbi predstavnikov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze indu-strijcev, Tehnične fakultete, ljubljanske univerze, Ljubljanske ioženjer-ske komore ter naših glavnih električnih podjetij o tretjem ministrskem načrtu, smo prišli do zaključka, da bomo -stvari najbolje koristili na ta način, da sami izdelamo načrt tega važnega zakona. Kot referent je bil na-prošen g. dr. Spiller-Muys, -ki je imel sko-zi dalj časa priliko v državni upravni službi praktično se baviti z vodopravnim-i zadevami. Nadalje so v redakcijskem odboru sodelovali zlasti gg. ing. Ciril Žnidaršič, profesor na Tehnični fakulteti univerze v Ljubljani, Teodor Špo-rn, -bivši veliki župan ljubljanske oblasti, dr. Ivan Ples-s, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ing. Milan Suklje, predsednik Ljubljanske inženjerske komore in glavni tajnik Zveze indu-strijcev, ter dr. Adolf Golia, tajnik Zveze industrijoev. Redakcijski, -odbor je svoje delo dokončal kuncem meseca junija t. 1. ter smo dne 12. julija t. 1. predložili naš načrt ministrstvu za zgradbe. Pri sestavi načrta smo v polni meri uvaževali javni in državni interes na racijonelnem izkoriščanju vodnih sil ter smo se ozirali na interese podjetnikov -samo v toliko, v kolikor oni ne nasprotujejo splošnim javnim in državnim interesom. Žal -nam vsled kratko odmerjenega časa ni bilo možno glede našega načrta predhodno -se sporazumeti z ostalimi gospodarskimi korporacijami in organizacijami naše kraljevine. Ugotoviti pa morem, da nam od nobene strani ni prišel kak ugovor proti našemu načrtu, katerega smo dostavili vsem v poštev prihajajočim či-niteljem, nasprotno so nam došle prav laskave izjave o našem delu. V naslednjem naj dobesedno citiram one odredbe našega načrta, ki se nanašajo na spredaj obravnavana vprašanja. - Časovna omejitev vodopravnih koncesij je ure jena v § 15. našega načrta, ki -glasi tako: »Pravica do izkoriščanja gonilne sile voda -se podeljuje za podjetje, ki jo potrebuje po svojem svojstvu le začasno, za čas te potrebe, železnicam za čas njihovega obratovanja, trajnim obratom države, banovin in občin ter podjetjem z nad 50.000 KS za dobo 90 let, podjetjem preko 1000 do 50.000 KS za dobo 75 let, podjetjem s 100 do 1000 KS za dobo 60 let in podjetjem do 100 KS za dobo največ 50 let. Podjetjem do 100 KS se določi v Dosameznem slučaju koncesijska doba po gospodarski važnosti podjetja in njegovi predvideni amortizacijski možnosti. Koncesijska doba se avtomatično podaljša za eno tretjino prvotne koncesijske dobe, ako po tem zakonu pristojno oblastvo upravičencu vodne pravice ne odpove v roku 10 let pred potekom koncesijske dobe pri napra- vah preko 100 KS in v roiku 5 let pri napravah izpod 100 KS. Rudarskim in industrijskim podjetjem se vodna pravica ne more odpovedati, dokler uporabljajo vodno silo za pogon svojih naprav. Sploh pa se sme odpovedati vodna pravica le, alko so podani tehtni javni oziri, ali pa ako hoče zgraditi država, banovina ali občina za javne namene svojo napravo ali ako hoče kdo drugi zgraditi večjo in narodnogospodarsko važnejšo napravo. V poslednejm slučaju pa itna dosedanji upravičenec prednost, ako zgradi enako važno napravo ali svojo toliko poveča. Ako napravo poruši elementarna nezgoda, ima vodni upravičenec pravico do primernegat podaljšanja koncesijske dtofee, prositi pa mora za podaljšanje v roiku 6 mesecev po nezgodi. Dovoljenja za mline na ladjah je podeljevati« le de preklica.' Vprašanje usode vodnih ha prav po poteku koncesijske dobe je rešeno v § 26. našega načrta, ki glasi: »Ob ugasnitvi vodne pravice mora oblastvo, 'ki je podelilo koncesijo, odločiti, da-li in v koliko mora dosedanji Upravičenec odstraniti svoje naprave, upostaviti prejšnjo vodno strugo ali ha kakšen način mora 'V jasnem interesu v interesu drugih votf-nih upravičencev in mejašev narediti nteSkodljivitti spremembe, ki so jih povzročile njegove naprave. Ako pa hoče po ugasnitvi Vodne pravice država sama izkoriščati dotič-tto vodno silo ali jo prepustiti v izko-rl^anjfe banovini ali občini, tedaj pripadejo vse vodne zgradbe, ki se nahajajo v javni- vodni strugi, br&ziplae-Tto V državno last. Vse druge naprave pa‘ je dotedanji Vodni upravičenec dol1 žatt odstopiti lfe proti odškodnini, ki s©' določi po § 50. V primeru § 2k, odfet. 1 lit č) je do*-voljujoče oblastVo tudi pred ugasnitvijo vodne pravice upravičeno, da ukaže na stroške upravičenca pri-itterne priredbe, da s tem' prepreči kršitev javnih' koriisti ali tujih pravic.« Smatrfiim, da so s‘ teihi odredhaiHl Obe fundamentalni vprašanji, ki naj se urede v zakonu o izkoriščanju vodnih sil, namreč vprašanje časovne omejitve ter možnosti podaljšanja vo-dopravdih koncesij ter vprašanje eventualnega prehoda vodnih naprav v‘državno last po poteku koncesijske dbbe, pravilno rešeni in to ne enostransko, temveč s pravilnim uifieva'-itjem im v pravilnem sfeladn'jaVn'ih ih državnih interešoV tfer interesov prif vatnega podjetništva. V smislu teh odredb si država pridržuje pravico, dk po poteku koncesijske dobe zopet ^?osto razj>olkga‘ z dotično vodno šilo ter da prevzame vodne zgradbe v 'jŽVneni koritu vodnega toka V svojo tet, ako postoje za to važni javni razlogi, odnosno ako je to v interesu napredka elektrifikacije. Na drugi stra-se pa z odredbami, katere predvi-dfeva naš načrt, izključuje poseg države V privatho vodno gospodarstvo, ako za tali poseg nb gbvore važni raz-Ibgl javnega interesa, ter se zl&sti varuje kontinuiteta pogona za- rudarska iti industrijska podjetja. Možnost podaljšanja koncesije za vodne naprave, ki služijo rudarskim in industrijskim podjetjem, je nUjen gospodarski postulat, ki se mora?, uVaževati ne" samo v interesu prizadetih podjetij, •tfemveč v splošnem interesu našega gospodarstva: Ako se upošteva, da je ravno v živahnem razvoju naše industrije in zlasti tudi našega rudarstva bodočnost naše kraljevine, se taki odredbi gotovo ne more ugovarjati. smo globoko prepričani, da bi uzakonjenje našega načrta, zlasti ■spredaj citiranih njegovih odredb, ugodno uplivalo na razvoj elektrifikacije naše kraljevine in s tem posredno na razvoj naše industrije in našega rudarstva. Zato se udajamo nadi, da se bodo vsi oni einiteli, katerim |e pri srcu gospodarski napredek in blagostanje naše ujedihjene domovi-he, združili v prizadevanju, da se preprečijo škodljivi zakonski ukrepi in da se čimpreje uzakonijo našim prilikam prikladne, smotrene zakonske odredbe, ki bodo v stanu, da pospešijo razvoj našega gospodarstva. Francoski trgovski minister Flattdin V Beogradu. Kakor smo že poročali, se vrši te dni nova konferenca agrarnih držav v Bukarešti. In prav v teh dneh se nudi francoski trgovski minister F bundi n v glavnih mestih agrarnih držav Jugovzhodne Evrope. Vzročna zveza med tema obema dogodkoma se vsiljuje sama ob sebi. Pisali smo tudi, da hoče zvaliti Francija del svoje denarne preobilice v jugovzhodne evropske dežele. In tako beremo v nadaljnjem poteku gornje misli, da Flandinov obisk nima zgolj informativnega značaja. Ko bo minister preštudiral razmere v obiskanih deželah, bo poročal o njih francoski Vladi in je tako podana1 pot do dovolitve francoskih kreditov tem deželam za odstranitev vzrokov gospodarske križe. V Bukarešti ni pr. se bodo vršili razgovori o večjem runVunskem državnem posojilu, iki naj ga da Fran- cija itd. — Dalje beremo, da se je vršila te dni v Parizu konferenca pod predsedstvom ministrskega predsednika Tartieuja, ki so se je udeležili tudi minister za zunanje zadeve fcri-and, guverner Francoske banke floret in voditelj zakladnega urada Farnier. Vodilna misel konference je bila, kako naj bi se nujno potrebni eksport francoskega kapitala spravil v sklad z interesi francoske zunahje politike, določili so gotoVe smernice za bodoče francoske dovolitve kreditov ,inozemstvu. Načelno je bilo sklenjeno, da se dovoli jugovzhodnim evropskim državam za vnoVčeitje pridelka in za zboljšanje nji# agrarne produkcije vecja! posoji-i la. Na itej' konferenci je bilo tUdi povedano, da se bo francoski trgovski minister pogajal glede, teh posojil na konferenci v Bukarešti. K 0 N K (J R Z I. Društvo industrijcev in veletrgovcev je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven kon-kur*a za čas od 1. do 101 oktobra 1950.* A. OTVORJENI KONKURZI: Dravska banovina: Levak Oskar, Maribor; NeŠkUdla Jaroslav, Ljubljana'. Moravska liano vina: Stoiljkovič, V. £)ragutin, Aleksinac; Stojanovič, Popovič, Djevič-Stanislav, f)ragdljub, Radenko, Niš. Vardarska- banovina: Naskovic Aleksander i Nikolič Peca; Skoplje; Stankovič Dj. Djoldje, CekoVica. ft. Razglašene Prisilne poravnave IZVEN KONKURZAr Savška banovina'-. Adler Erneit, Požega; HoMgsiberg taVoslav i siri, Varaždin; Kovačevič braea', Srijem-ska Mitroviča; Plečko Ivah; Koprivnica; Walder brača i d mg, Zagreb. Valrilarska banovina: Petkovič Prokop, kavamar, Grdtenica. Beograd, Zemun, Pančevo: Zaric Milan, Kovačiča. C. ODPRAVLJENI' KONKURZI:**). Dravska banovina: Poppaea, (F. Hann Co.), Ljubljanai. , Drinska banovima: $trananjac Niko, Miršinac; Subotič Jovain, Užioe, Dunavska banovina: Antonič Dra-gutin, Novi Sad; Filipovič M. Vladimir, Petrovac; Milojevič Miroslav, Pe-trovac; Miloševič Dobri voj, Kragujevac; Stajn Martin, Novi Sad. Moravska banovina: iKuzmamovič Stevan, Jagodina; Milosavljevič Stojan, NegOtih; Pajnovič M: (D. Pajria, Krivelj; Petkovič Božidar, Zaječar, Simič M. Jovan, Negolin; Stevanovič lilija, Santarbvac; ŽivkOVič Pavel, Gamzigrad. Vardarska lianovina: Amelovič Ibraim, Preševo; ImeroVič Adem, Prizren; Pečkovič Petar, Veles. Beograd, Zemun, Pančevo: Kpmhe-novič Male, Beograd; Kusovac £>ušan dr., Beograd; Petkovič D., Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Martinz Jos., Maribor; Požun PranC, Trbovlje. SaVska band vin a' Freudenfels Aleksander, Slavonski Brod; iSelzer i Radi, Osijek. Primorska banovina: Strkalj Klara roji Drutter, Šibenik. Dunavska banovina: Kapalhsfcija i Vučerič, NoVi Sad; Suhtar Albin, No- vi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Nasta-sovič Vukašin, Beograd; Pešič Dušan B. i brat, Beograd. TVORNICA CIKORIJE RED3&HH PriporoCa svoje izvrstne izdelke *) Datum za imenom1 itvrdke pomeni rok, do katerega je treta sodišču prijaviti terjatev. Ostali ,podatki n. ipr.ikdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. ZMANJŠALA TRGOVINA MED Poljsko ftf jugoslavijo. Zunanja trgovina med Jugoslavijo in Poljsko’ zaznamuje' letos- zrmianjšanjb v obeh smereh. Izvoz iz Jugoslavije v Poljsko'je pftd^l v prvih osmih letošnjih meseciti1' po .poljski statistiki' od 4*14 na 2-92 zlotov, iz/voz Poljske v Jugoslaviji pa V istehi Msu od 13‘90 nd:111'05 rfiili-jtoov zlotov. V prometu z Jugoslavijo je’ Poljska aktivila, a letos manj; kot tani, 8’69 proti 9'82. To kričeče ra&mer-je v medsebojnem' gospodarskem pro-rtietu bi’sš'dalo nflenkmt' preobriiiti, na prtmer s tem, če'* bi1 mogla Jugoslavija ptodati v Poljski večje množine tobaka. Potre M' Poljake po tobaku je iedo veli1 kiO, v pfvih Osmih' letošnjih mesecih gtt je nakupila' 141.(J34’ metterlskih stotov, a •od 'Vse te velike množine skoraj1 nič v Jugoslaviji. Tobak Jugoslavijo’ mora dobiti vse druge možnosti prodaje kot jih ima sedaj. * *• # NASA- VENA NE ŠMfiJO »flEJTI IMEN' FRANCOSKIH VIN. Trgovsko iti industrijsko ministrstvo javlja, da glksam dogovora, sklenjenega s Francijo, naša domača vina ne smejo biti oatiačeiia z imeni znainih Iradoskih vin (mark). Obširna objava L imetnikom viti je izšla te dni v »Službenih noVi-nah« in se dobi seznam tudi pri TOI. SpoiirtnLmb se na svoječasrie proteste fraheoskih krogov. RUSKI »UmPiNG TUDI V GROZDJU. Po žitnem in lesnem trgu se je spravila Rusija sedaj tudi še na druigo panogo kmetijstva. V zadnjih dneh so poslali sovjeti iz Krima na poljski trg groizdje najizbornejše kakovosti po tako nizkih oenah, da so padle cene pri vagonu za 48.000 Din. Tudi v Romuniji pričakujejo velikih ruskih pošiljatev grozdja, kar se 'bo iseveda tudi tam v cenah poznalo. Zadrugo za grailbo stanovanj iso ustanovili v Splitu; opirala se bo na posojilo in na prispevke članov. 0 reorganizaciji francoskega denarnega trga se posvetuje francoski iinanč-ni minister z direktorji bank in drugih finančnih zavodov. Cementna tovarna, ki so jo hoteli ustanoviti švedski kapitalisti v Suourcu pri Splitu, se vsled evropske gospodarske krize zaenkrat ne bo ustanovila. Trasacijska dela železniške proge Tuzla—lirčko se bliža]’« zaključku1. Gradfbeuia dela se lWdo pričeli' v pomladi. V Beogradu bodo osnovale U. S. A. urad ža trajno opazflvanS"« poljedelskega položaja v donavskih deželah, dalje aa opazovanje posevkov, gibanje cen ter žitnega uvoza in izvoza', 3Ied Jugoslavijo in tfurFijo ni še nobene trgovske pogodbe in je trgovski promet med obema državama prav mi-nimalen. Bombaž bomo pričeli pridelovati v okrajih Strumica, Valandovo, Radovi«!e, Kavadar in Negotin. Nameravana je ustanovitev zadrug, ki se bodo ipečaile s kulturo bombaža. Ustanovili bodo zadružno tbrarno preprog v Pirotu in jo bodo prikrojili tudi za* izvorno trgovino. Dosedanja kupčija, sloneča na domačem delu, je imela v prvi vrsti lokalen značaj. Indeks nemških delnic je znašal v zadnjem tednu 94\‘i, če vzamemo za leta 1921—1926 Številko 100. PStdriovni teden je vpeljala v svojih francoskih tovaTnah v Bayonne tudi Standard Oil Co. of Ne\v Yirsej. Insolvenčni val v češkoslovaški je v septembru zopet narasel na 314. Kon-kuraov je bilo otvorjenih 70. Novo rumunsko borzo so ustanovili t Araduj ki se sedaj imenuje Arades Mare. Borza ima tri oddelke in bo poslo-vdla trikrat na teden.. Oddelki m>: Splošni hlaigoViil' promeit, (poljedelski produkti, les. 209 milijonov KW-ur v Dalmaciij go proizvedle v preteklem’ letu razne' ta-mošnje električne centrale, največ tovarna La Dalmatienne: 10 milijonov. Banque: d’ Iinnieubles de Monatto je postala a pasivi 20 milji fralitkoV insol-Ventna; Znaria nemška lesna tvrdka Ad; Mes-serschmidt v Mannheimu je ust&viila izplačila. Tvrdka, ki jo bila ustanovljena že leta' 1840, se je .pečala z importom skandinavskega lesa itd. Pasiva 1 milijon mark, aktiva 963.000 martk. V nadaljevanju omejitve cinove produkcije bodo zaprli v Malajskih državah 19 cinovih rudnikov ,in nekaj tudi drugod, med njimi znamo afriško podjetje Union Minifero du Haut Katanga. Neihčiji je bil dovoljen kredit 125 milijonov dolarjev od mednarodnega bančnega sindikata; tako poroča newyorška banka Lee ffigginson and Oo. Na borzi v Milanu so se pojavili zopet občutni padci tečajev. Na kovinski borzi so se tečaji po dolgi baisse prvič zopet nekoliko utrdili. Tečaj pesete je zopet padel; spričo razmer v Španiji se temu nihče ne čudi. Nemške združene jeklarne kažejo v poslovnem letu 1929/30 za 200 milijonov mark poslabšano' prodajo (1251 milijonov). Povprečna mesečna naročila »o padla v primeri s prejšnjim letom na 44 odstotkov. Čisti dobiček gramofonskega podjetja tiis Maipster’s Voiefe je padel od ljl50.000 funtov 30. junija 1929 na 870.000 funtov 30! jiinija 1930, prodaja je padla za 27 in pol odstotkov. Skupna dividenda bo znašala 20 odstotkov, (lani 60 odstotkov), pri čemer se mora pač 'upoštevati, da je bila glavnica medtem zvišana od 1'6 na 3-2 milj. funtov. Belfiriiški železniški premog je padel od pričetka leta za 22 frankov pri toni, briketi celo za 25 frankov. Trgovci in industrije! 1 Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! SLADKORNA KAMPANJA V JUGOSLAVIJI. Dovoz sladkorne pese v tovarne je v polnem teku, donesek sladkorne pese znaša 80 do -90 stotov na oralo. Imeli bomo 10.000 vagonov sladkorja, poraba znaša 9500 'vagoatev, od ilani jih frriamo Se ‘2500 vagonov, skupaj torej previšek 3000 vagonov. Karu z njim? treba' bo cene še anižaiff. Pisali istfio že, da je čelna češkoslovaškega sladkorja v Osijeku Za 1 kg 1047 l)in (v Osijek dostavljeni 1 (kg sladkorja samo 2-17 Din, carina 3*30, davek 5 Dih). O uvtariih’ o&jišavah za transport v Albanijo smo poročali. — Lani smo eksportirali za nekdj več kot 63 milj. Din sladkorja, od! tegiA v britansko Indijo za ‘28 milijonov di-Aarjev. * * * POKOJNINSKO ZAVAROVANJE MORNARJEV. Jugoslovanski mornarji so sprožili ihisel ustanovitve samostojnega zavarovalnega pokojninskega zavoda. Sedaj je zaposlenih v jugoslovanski trgovski uhornarici 3500 mornarjev (častnikov irf moštva). Misel ustanovile posebnega pokojninskega zavarovanja pospešujejo z vnemo tudi lastniki ladij in so skoraj Vise plovbne družbe dovolile izdatno podporo'. Materielno dobro zavarovano moštvo trgovske mornarice se smatra za' Važen predpogoj procvita trgovske mornarice. * * * B0M1LVŽ. Pridelek bombaža v U. S. A. je če-ftjen sedaj’ na- 1'4,500.000 bal, bo jih ,pff <*. 16 milijonov. Vidne, zalogeod lam znašajo 5 iA^li^no^ bal photi 3,fi00.000 balam pred letom dbi. Konsum ne potrebuje več kot 14 'milijonov bal, a na razpolago jih bo 20 'milijonov. In ker So farmarji všled Zgub V zadnji sežiji rtioeno zadolženi, se bodo skiMli tolaga’ hitro znebitt, kar še bo? v cenah seveda poznalo. Cena bombaža je z_ 9’97 cents tako nizka kot ni tila doslej še nikdar. Bombaž je postal poleg surovi svile A&Jcemtejši tekstiMi suVovi produkt in je tfijfegdva notica za 23 odstotkov pod povprečnim tečajem 1913/14. * * * AMERIŠKI TOVARNARJI NE ŠEPAJO NA ZBOLJŠANJE. (National Association of Manufacktu-rers, koje konjuhkurna raziskovalna dela uživajo v Zedinjenih državah največji ugled, je naslovila na merodajne industrije okrožnico glede njih mnenja o bodoči konjunkturi. Večina irrdUStrij-cev je podala neugodne sodbe o izgle-dih konjunkture. Od 800 članov zveze industrijcev je označilo 59 odstotkov iz-glede ameriške industrije za iimske' .mesece kot srednje, 21 odstotkov kot izredno slabe, To je 80 odstotkov. Od ostalih 20 odstotkov označa 18 odstot-kov izglede kot dobro in le 2 diistdtka kot prav dobre. »' • * VELIK EkSPORTNI PKBVIšAK NEMČSIJE. (Meseca septembra se je zaključila’ zu1 nanja trgovina Nemčije z aktivnim saldo 264-6 milijonov mark, v ijir.yih devetih rtiesecih z aktivnostjo več kot ene milijarde mark. Omeniti je, da so »navale vse reparacij ske stvarne dajatve samo 500 milijonov mark, torej manj kot polovico previška. V istih mesecih preteklega l&tja je bila zunanja trgovina Nemčije s 140 rrtilijoni mkrk pasivna. Torej se je Nemčija v zadnjem času zelo popravila. bona Tečaj 17 oktobra 1930. Povpia- ževanje Difa . Ponudbo Din **v I2U AmnorcUm 1 h. ft>ki 1 - 22-73 Borita 1 U 13 405 13-435 Brat«!] 1 belg« 1 - •— 7-8642 Budim p*Au t p»nc* — • - 9 8796 eiirih 100 ti. 1094-40 1097-40 Dun*J t ilKhl' 7-938« 7-9‘680 1 Htnl 273-71 27116® Newyork 1 dolar Kabel 56-305 56'f>05 1 dolar . 50 19’> 56-395 100 tt: . S?20-10 222 10 f*r««a 100 kiroo 166 95 167-75 Ti-»t 100 lir 294*10 296'lO Izkaz 0 gibanju trgovskih strok v okolišu Gremija trgovcev v Ljubljani v času od 16. iunija do 25. septembra 19Ž0. Prijave : Trgovina z mešanim blagom: 1. Bergant Benjamin, Černetova ul. 26; 2. Bergant Joško, Sv. Jakoba trg; 3. Bervar M Lr k o, Vodovodna c. 28; 4. Marinšič Marija, Resleva c.; 5. Vrhovec Ana, Krakovska ul. 27; 6. Eger Terezija, Sv. Petra c.; 7. Zakrajšek Jožef, Podlinubairska ulica 26. Trgovina z avtomobili, motorji itd.: 1. »Desa« d. z o. z., Gosposvetska c. 3; 2. »Harley-Davidson-Motor-Impoirk d. z o. z., Miklošičeva c.; 3. »Sikor« d. z o. z., Cesta' na Rožnik 19. Trgovina z nianufak turnim in modnim blagom: 1. Videmšek Paula, Sv. Petra cesta; 2. Žlender Anton, Mestni' trg; 3. »Angiliimpofft« d. z d. z., Aškerčeva' c. Trgovina z galanterijo, usnjen1!, čevlji: 1. S. Cvirn d. z o. z., Karlovška c.; 2. Pintarič Ivan, Rožna ulica ‘29; 3. Hto-vat. Matija, Cankarjevo nabrežje. Trgovina z delikatesami: 1. Antičevič Marija, Dunajska c. 37; 2. Seurk & Vrtačnik, Dunajska c. 12 (žd> obstoječa’ tvrdka je samio izpremeniila nazivi). Trgovska agentura in komisijska fr-gorina: 1. Florjančič Hinko, Jegličeva ul. 23; 2. Kumelj AlOjzijv Holzapl(VVa’ ul. 13; 3. Steindl Marcel, DenmotoVa ul. 9; 4. Angllimport d. z o. z., Aškerčeva ulica 5; 5. Tomažič Marija, Grudnovo nabrežje 23. Trgx>vhi& z molitveniki itd.: 1. Jugoslovanska' knjigarna reg. zadr. z. o. z. Trgovina s siroviiiaihi1,, starega maite-rijala itd.: 1. »Obiiova«: d. d., Vošnjakova ul. 22. Trgovina z mlekom iii žiVili: 1. Ca- , mernik Marija, Miklošičeva c. 7; 2. K0-’ vačiS Kati, Masairykova' cesta!; 3/ StUlair ' N^žikd, Duhdjska1 6. 37; 4. Kto©5 Ahi£, Jernejeva c. 53; 5. Kraismov Miško, Gre-gorčičeva ul. 4; 6. Spunt Matija, A'fti&o-. ž»v trg 9;' t Zg6i& Metka1, Potgp&rjev trg; 8. Ogrinc Amalija. VcVdnikov trg; ‘ 9. Spunt Marija, Dunajska 6. 90v Branjarija, sejnuirstvo: i. KoiMan’ Maks, Dunajska c. 65; 2. Difofenifi* Ana, ' Vodnikov trg, lopa; 3. Ulagk Ivana, Celovška cesto 42; 4. Porsen Ivana, Vodnikova cesta. Trgovina z deželnimi pridelki: f. »Proda« d. z o. z. dPrgovina s ,sulw roibo!, kuhinjsko po-sodo, kadilnimi j^ftgbščinami: 1. Kvaš • Tomaž, Kleparska steza 2; 2. Kus Ana, , Šv. Petra c. 38; 3. Šušteršič LudiOvik, Sv. Petra c. 7. Skupaj prijav: 42. ©d ja’v e : Trgovina z mešanim in delikatesnim blagom: 1. Zakrajšek Josip, Podlimbar-ska ul.; 2. Bergant Firanc, Sv. Jakoba trg, 3. SSurk Alojzij, (Dunajska cesta (tvrdka se je spremenila v družbo!); 4. Podržaj Josip, Krakovska ul. 27; 6. Kovač Ana, Zidovska steza 6. Agentura in komifeija: 1. Knific Fran, Dunajska cesta 17; 2. Marufič M!, Sv. Petna c.; 3: Prašelj, Evgen, Miklošičeva cesta. Trgovina z živili: 1. Č&žman Marijana, Pogačarjev trg; 2. Novak Morija, Vodovodna c. 1. Trgovina z lesom in suho robo: 1. Fritz Franjo, Tavčarjeva ul.; 2. Lovšin Anton, Pod trančo. Trgovina z vinom: 1. Dekleva Ludo-vik, Sp. Šiška'. trgovina s fcnjigatni: 1. Oruber Ana, . Kongresna trg. Trgovina z manufakturo, usnjem, 6ev-: Iji: 2. Cvirn Stanko, »vonarska ulica. Skupaj odjav: 16. 1 0 monooplu žitnega' uvoža V Čelkb-slovaški. Pred nekaj nieseoi po hudeiri boju opuščeni načrt omenjenega monopola so sedaj čslov. agrarci zopet spravili na dan, ker se je p.oložaij poljedelstva v čslov. .od tedaj zopet znatno poslabšal. Od zvišanih carin si sedaj namreč tudi agrarci ne obetajo nobene pomoči več. Označbo »monopole bodo pač skušali kot nepriljubljeno opustiti; glav-nii namen nove ustanovitve bi bil, da preskrbi ves uvoz pšenic^, in ga nato po višji ceni nadalje razdeli. BREZPLAČNO POPRAVILO STROJEV. AVTOMOBILSKIH BLOKOV, KAR-TERJEV ITD. Zavodi za pospeševanje obrba Zbornice TOI v Ljubljani prir6di od 23. do 31. oktobra t. 1. dopolnilni tečaj, za' že iz-veizbane avtogenfeike varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tbdli kolriipiioiranej-ša popravila irainith' sitrojev ih strojnih delov, avtomiobilskih in avtobusnih kar-terjev in blokov iter raznih dVugrh podobnih pokvarjenih ali aloimljehiih kovinskih konstrukcij iz železa, jekl£i, aliiminija', bakra ali hiesiinga. Valrenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka in-ženerja in varilnega mojstra strokovnjaško. Da se ihorejo dobiti primerni predmeti, poziva podjpisani izavod industrijske in obrtniške tvrdke, lastnike avtobusov ik avtbimioliilov dn ostale imetnike g6ri omenjenih predmetov, da pošljejo odnosno ^pripeljejo popraiviila potitebne predlinete v livarno Tehniške srednje šble, kjer sie jim ibb’ izvršilo popravilo htejtfačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za uporabljeni materija! Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja -sam po iposlaini predmet. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljiibljain/i. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne in anbdne, K6r so KAJflOllit ........... Dpibaive. Gnadibeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2600 komadov lopat. — (Pogoji so ila vpogled pri istem oddelku.) — Direkcij« djraavnega rudnika Sdnjski Riidnik sprejema do 2. novembra t. 1. pomidbe glede dobave 2 pisalnih st.ro-j&v.— i>;iirekcija državnega rudnika Ve-lenjč sprejema do 3. novembra t. 1. po-nud\)e glede dobave sveč, platna, strešne iepinke, prašnega olja, izojtetorjev, bakm, kabtjevih gilav, razkJopilc^v in razdelilnih baterij. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa in žic^; pri Direkciji, državnih železnic v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za čiščenje tal 'itd.; dne 4. novemib^a ti dl {& iglfede dobave denaturiranega špirita in karbolne kisline. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v .pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 28. oktobra t. 1. se bo vršil^ pri’ račnhsko^lcdBiibm^em iMmigtrstva za gradBe v foojgaSdjj' ofer-l taikailB' liictaicija glede dboave 25.000 komadov porcelanastih izolatorjev. — (Oglas je na vpogled v pisaiini Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem i oddelku.) DobdVa pohištva. Dne 2?'.' oktobra t.; I. se 'bo vršila liri Tehraičnemi oddelku Sreskega- načelstva v Dubrovniku pismena licitacija $lede dobave pohištva za želeiSniSke postaje na progi Lastvja1— leča; dne 28. oktobra t. 1. pa pri TehmS-. nem oddelku Sreskega načelstva na Su-šakiu glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. — Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornioe za TOI v1 Ljub- l Jjanl, pogoji pa pri omenjenih oddel-; kih.) £va?ifd&iif znamka Zahte- vajte povsod! Iz poročila žborničnega predsednika g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 15. decembra 1929 do 25. septembra 1930. 11. Ljubljanska borza. Kljub vsem nevšečnnm pojavom in oviram, ki kvarno vplivajo na napredek gospodarstva, je vendar naša borza, katero moramo smatrati za ogledalo naše aktivnosti, v preteklem letu vzdržala svojo prejšnjeletno pozicijo: Promet ljubljanske borze za blago in vrednote je v letu 1929 znašal 1004 milijone dinarje^, dočim je znašal leta 1927 samo 415*7 milijona dinarjev, feta 1928 pa 987 iAiliJonov dinarjev. 'V posameznih strokah so se posli razvijali naslednje: Leto: 1927 1928 1929 Devize 393-9 953-8 978-7 Les * 1-2-7 .28-8 15-9 Žito in ostala roba 3-7 10-3 8-2 Efekti 5-4' 2-1 i-3: Po količini je znašal promet: l.esa' 21*44 0 2475-0’ 2797-0, Žita in lostaie robe 14&0‘ 340*0 31'5-o' Iz sestave se vidi, da so posli v fesiif trgovini, ki je hajjjačjd ip^nogk v našem gbspodarstvu', kljub povečani količini padli skoro’ na polovico ih' da je tudi v©s: blagovni fe efektrii' promet Oslabel. Edinole nakup devi^ nai tukajšnji borzi beleži neznaten porast. Pri teni moramo pri|k>ihifiti, da' je še vedno le koauaj dobra polovica deviznega prometa za dravsko banovino koncentriranega na * naši iborzi in da bi bido želeti, da se v prihodnjih letih gospodarski krogi tes- ; neje oklenejo te važne svoje imatice. 12. Socialnopolitična vprašanja. V ospredju vseh soaialno-poiiitionjh vprašanij stoji danes vprašanje reviaSje zakona o zavarovanju delavcev. V zadr nji plenarni seji je zbornica razpravljala o ireVizrijlf socialnegia zakonbdavstva' in sklepala o predlogih, ki so se stavili za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in izakona’ o inšpekciji dela, ki tvorijo osnovo na-, še socialnoppoliti&ie zakonodaje. Dočim niimamb hikakili olidielraili^(poročil ^ (tem,.ali se pripravlja revizija zakona o zaščiti.delavcev in .zatona d ,inšpekciji' dela, bo po‘ zq’dn)ih vesteh, ki jih ima zbornica, nažrt za revizijo zakona o zavarovanju delavcev kmalu dovršen. Ministrstvo za socialno politiko je že prve cini januarja t. 1. imenovalo posebno ko-. , misijo, ki naj izdela načrt za revizajo. V komisijo so bili imenovanji uradniki ministrstva za socialno politiko, osrednjega , urada za 'Zavarovanje delavcev in nekaterih okrožnih uradov. Predstavniki zainteresiranih delodajalcev in delojemalcev v komisijo niso bila pbzvahi: Svoje delo je pričela komisija že V {itvi polovici januarja, pa je, kakor je bila zbdfi'-t nica obveščeni, svojo nalogo pravkair do1 | vr|ila" Eliibiiirat' bo te dni p^eidožen g. •mmi^fhi M so^nsilhio jibilitiiro.' Isfe vpmii ali' in v koliko je komisija vpošteviatal-predloge gosipodarakih korporacij, ker ni o svojem delu izdala nikakega komunikeja; vsekako upamo, dd ■<& bo dalal tudi interesentom pri laka, da prou^e na- i in se še pred predložitvijo vrhovrie- I 'mti1 zakonodajnemu odboru izjavijo o njem. Povprečno število vseh zavarovanih delavcev v naši državi je doseglo sredi • t. 1. 58S.374. Od' tega je bilo i^i 6krož-neni' uradu v Ljubljani povprečno zavarovanih: LetaV 1923 73.^9 1924 74.333 1925 72.808 1926 75-325 1927 82.546 1928 88.927 ■ 1929 94-929 Število zavarovancev stalno raste. Okrožni urad v Ljubljani je štel že 30. . junija t. I. celokupno 102.651 članov, kar pa,je v glavnem pripisati poja^eni kontroli in izvajanju zakona in ne pio-vefani zaposlitvi delavskih moča. Največ teli zavarovančev 1(5-18 % je zaposlenih v lesni industriji, 13-36% v gradbeni, 10-60% v oblačilni, v kovinski 8-78 % itd. Celokupna zavarovana dnevna mezda je znašala v tem času 2,590 683-20 ali povrečna 25-72 Din na posameznega delavca. Povprečno število članstva v letu 1929 je bilo 94.929. Sorazmerno s porastom zavarovancev so porasitli tudi iprispevki. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani (je v letu 1929 predpisal na prispevkih: 1. Za slučaj bolezni Din 45,484.567-79 2. Za isilučaj nezgode » 11,617.489-01 3. Za onemoglost, starost in ismrt » .297.561-29 4. Za Delav. zbornico » 2,129.516-53 5. Za Borzo dela > 2,218.836-62 Skupno je tore j Okrožni urad v Ljubljani predpisal na prispevkih za leto 1929 Din 61,747,971-24 V letu 1928 je raiašal celotni predpis Din 55,043.683-52 v letu 1927 pa » 48,425.990-58 Posebno pozornost posveča zborniea Trgovskemu podpornemu in bolniškemu društvu. Pravilnik blagajne tega društva je odobril minister za socialno politiko 21. oktobra 1929. Vkljub tesnemu okviru zakona, katerega se mora držati blagajna v svojem delovanju in kljub težavnem položaju, v katerem se nahaja društvo radi tega, ker se je omogočilo zagrebškemu društvu Merkur« delovanje tudi v Dravski banovini, napreduje društvo povoljno. Število zavarovanih članov je narastlo na 5400. Društvo izvaja izza 1. januarja 1930 tudi višje zavarovanje ter je pravkar kupilo posestvo in vilo, katero preuredi v moderen sanatorij za svoje člane. Ponovno je zbornica zahtevala, da se tablice opasnosti za uvrstitev obratov v nevarnostne razrede pri nezgodnem za- varovanju temeljito revidirajo. Začasne tablice opasnosti, sestavljene na podlagi statističnega materijala bivših avstrijskih in madžarskih zavarovalnic ne ustrezajo sedanjim gospodarskim prilikam in gospodarski strukturi v naši državi ter zlasti krivično obremenjujejo nekatere panoge malega obrta. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je zato izdelal načrt za nove tablice in je ves materijal predložil ministrstvu za socialno politiko v odobritev. Pri rekapitulaciji statističnih podatkov iz leta 1922—1926, ki so tvorili podlago za sestavo novih tablic, je izkazan dosedanji efekt prispevkov z Din 223,615.000-—, dočim bi znašali celokupni prispevki za dobo 5 let po predloženih novih tablicah opasnosti Din 239,159.000-—, torej bi se na podlagi novih tablic povišali prispevki nezgodnega zavarovanja za dobo 5 let za Din 15,544.000-— ali letno za okoli Din 3,000.000-—. Naravnoj da smo napram takemu povišanju prispevkov zavzeli odklonilno stališče. Zagrebška zbornica je bila pooblaščena od vseh zbornic v državi, da o tem stališču obvesti ministrstvo za socialno politiko. Ministrstvo novih tablic ni fodo-brilo. S tem pa ni bilo ustreženo podjetjem vseh onih strok, za katere so prispevki za nezgodno zavarovanje po sedanjih tablicah opasnosti večji, kot bi bili po novih. Tudi je Središnji urad sam prosil, naj bi zbornice revidirale svoje stališče. V ponovni vlogi je nato naša zbornica podčrtala, da revizije ne bi bilo zavlačevati, ker se s tem škoduje podjetjem, za katere bi pomenile nove tablice znatno razbremenitev. To- da zvišanje bremen za okroglo 3 milijone dinarjev letno, pa če se to vsoto razdeli tudi še na tako veliko število poslov, je okolnost, s katero moramo v časih, ko je največja varčnost pri vseli poslih nujno potrebna, resno računati. Načrt se naj revidira tako, da revizija ne poveča bremen. (Nadaljevanje prihodnjič.) KUBANSKI I. DR. SLADKOR. Od nekega newyorškega bančnega komsoTcija na. razpolago stavljeni kredit za kubanske sladkorne farmorje v znesku 54 milijonov dolarjev je bil podaljšan. Predsednik raci jona l i zacij s k e komisije, Chadbourne, bo šel v Evropo, da razpravlja z »Visp«-*©, zvezo javanskih sladkornih producentov, o odredbah za omiiljenje svetovne sladkorne krize. Jrjm jioronLi Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 13 konjev, 7 bikov, 91 volov, 292 krav in 7 telet, skupaj; 410 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. oktobra t. 1. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 9—9-50, poldebeli voli 7—7-75, plemenski voli 6-50—7-75, biki za klanje 6-50—7-25, klavne krave debele 6'75 do 7-50, plemenske krave 5—6, mlada živina 6-50—9-50 Din. Prodanih je bilo 297 komadov, od teh za izvoz v Asvtrijo 9 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 10—‘20, II. vrste 16 do 18, meso od btkoV, krav dn telic 14—16, Telečje meso I. vršite 24—35, II. vrste 16—20, svinjsko meso sveže 15—28 Din za kg. Izšla je EUasniSiova yELIKA piUTIBiA za navackno iet"valeč In žena v h’®1 Cena 5 Din. „VfiLiKA PRATIKA” se hodi v vsen večjih trgovinah in se lahko naroči tudi nismeno nri založniku: tiskarni f.Biasnika nas3. v Ljubiianč. tL«L DUNAV _ €€ ' Zavarovalna delniška družba v Zagrebu PODRUŽNICA V LJUBUAN2 Telefon 24-05 Selenburgova ulica 3 Zavaruje po najugodnejših pogojili proti škodam: vsled požara, vJoni-•ske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avtojamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in šte-dilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornaride kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih. SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER TaUfon št. 20-60 LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišie. Mestne trošarina prosto skladišče. Carinsko posredovani. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili IZDELU0E SOLIDNO = VSEHVRST- P0F0T0GRAFUAH' -AL1-R1SBAH-V-ENIAUVEČ-BARVAH' = KONKURENČNE CENE = KlIŠARNA Sl 9UI LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA ST. 13 TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 III se priporoča za naro N čila vseh trgovskih pl in uradnih tiskovin. M Tiska časopise, knji- I ge, brošuro, cenike, štatute, tabele i.t.d. | LASTNA | knjigoveznica €€ Ljubljana - Maribor - Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke, večje ali manjše. Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča „BRZO VOZ" LJUBLJANA - Celovška cesta 79 Telefon kt. 2343 M IIV Iti M T A DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarskl pot i Karlovška c. 2 - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE M ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE I. T. D. Motvoz Grosuplje liiai Mi Melik Tovarna motvoza in mama d. d. sni t mi! Grosuplje ph uublmni Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v iasinem poslopju) Brzojavke t Kredit Ljubljana w m Telefon ftev.: 2040, 2457, 2548; inter urban: 2706, 280« B * Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna Mroflla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt Injnkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepoaM Itd. ■■aaaaaaaaaaaaaaaa—■■■aaasBaBBBaaaaaBBaaaaBmiM—aaawiiiiiaaaaaawBwallaaaaaM«iaaa— Ureja dr. IVAN PLES8. — Za Trgowlwi - ladmtrijako