Mništifo in uprawiStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redarstvom se more govoriti vsak dan od 1 L—12. ure dopokl.
Telefon št, 113.
STRAŽI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina
Celo leto ..................i2	K
Pol leta...................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 13.
Maribor, dne 29. januarja 1909.
Letnik I,
Nekaj misli ob sklepa zadružnega tečaja v Celja.
Dobro uspelemu prvemu zadružnemu tečaju na Štajerskem, ki se je vršil lansko leto v Mariboru, je sledil letos zadružni tečaj v Celju. Ta tečaj je obsegal dva dela: tedenski splošni zadružni tečaj in posebni tečaj za sestavo bilanc; obeli tečajev se je udeleževalo okrog 80 mož in mladeničev iz celega Spod. Štajerskega. Dočim je bil namen lanskega zadružnega tečaja priprava za sodelovanje v kmečkih posojilnicah Rajfajznovkah, se je letos v tečaju oziralo v obilni meri na druge zadružne vrste, katere bo treba v bodoče ustanavljati.
V teh tečajih se vzgojujejo zadružni delavci; veliko zanimanje in vnema, katero so udeleženci kazali v teh tečajih, nam svedoči, da je zadružna misel že dobila trdna tla med našim ljudstvom in da lahko zremo z najboljšimi upi v bodočnost. Zadružno delo na Spodnjem Štajerskem — v mislih imam le pravo kmečko zadružništvo se je še le začelo, zato je treba vztrajnega, neumornega dela in vztrajnih, sposobnih delavcev.
Da pa bode naše delo uspešno, je potrebno, da mi natanko preštudiramo vse naše javne in gospodarske razmere in po njih uravnamo svoje bodoče delo.
Pravo kmečko zadružništvo pri nas je mlado; sistematično se deluje še le v zadnjih treh letih za razvoj kmečkega zadružništva. Imamo sicer na Sp. Štajerskem organizacijo Zadružne zveze v Celju, katera organizacija obstoji nad 25 let, a ni imela in še sedaj nima značaja organizacije kmečkih zadrug. Kapitalističen duh, duh sebičnosti, osebnega izkori-SČevanja preveva večino njenih članic; njenim članicam manjka vodilna ideja zadružnega dela: krščanska ljubezen do bližnjega, manjka delo v prid ljudstva — njih delo je delo v prid posameznikov — in manjka demokratičen duh. Pa saj ni čuda; te zadruge so prenošene iz Češkega, so kopije čeških „založen“, katere so Cehi ustanavljali v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Cehi so svoje „sKdožne“ izpopolnili, na deželi pa so stopile na njih mesto Rajfajznovke. Pri nas pa je moralo ostati vse pri starem, mi Slovenci nismo smeli na zadružnem polju napredovati, ker je temu nasprotovala — osebna korist nekaterih ravnateljev in pravnih konzulen-
tov kapitalističnih posojilnic, imejiteljev mastno plačanih sinekur.
Kolo časa se vrti, zastareli nazori padajo povsod, tako tudi pri nas. V letu 1898. in 1899. se pojavi neko novo gibanje, katero je zelo veliko obetalo, a nade, katere so se stavile v to gibanje, se niso izpolnile.
V teh letih se je začelo prenagljeno ustanavljanje kmetijskih zadrug. To gibanje so vsi krogi na Spodnjem Štajerskem pospeševali; rajni Kač je hodil od kraja do kraja in s sodelovanjem najuglednejših mož posvetnega in duhovskega stanu ustanavljal zadruge, o katerih sami ustanovitelji niso vedeli, ali naj bodo to konsumna društva, ali pa le kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge. Mislilo se je na ustanovitev samostojne zveze teh zadrug; pri tozadevnem zborovanju v Mariboru je nastopil — in to je najvažnejši moment tega zborovanja — gospod župnik Fr. S. Šegula in predlagal, da se. naj zadružna organizacija prične z Rajfajznovkami; vsaka župnija naj dobi tako posojilnico. Ta predlog ni našel odmeva, ker je sebičnost slavila zmago nad ljubeznijo do lastnega naroda, nad stremljenjem za povzdigo kmečkega stanu. Kačeve kmetijske zadruge so večinoma izginile s površja; krivda je bila popolno neznanje ustanoviteljev, največ je pa bilo krivo to, da se je ta zadružna organizacija začela brez pravega temelja in ni bilo ljudstvo za take organizacije pripravljeno.
Zadružna ideja ide svojo zmagovalno pot naprej; duh Rajlajznov prešine tudi Slovence. Od leta 1895 naprej se ustanavljajo na Kranjskem Rajfajz-novke, na Štajerskem pa — v znamenju sloge vztrajamo pri — kapitalističnih posojilnicah. Celjska Zveza bojuje hud boj proti Rajfajznovkam, skrb za mastne sinekure je vzrok tega boja. V listih, o katerih usodi odločujejo ravnatelji, člani ravnateljstva, pravni konzulenti, hišni inšpektorji starih posojilnic in drugi taki za dobrobit lastnega „jaz“ na gospodarskem polju delujoči možje, se ne sme o Rajfajznovkah črhniti.
A vse zastonj! Pravo gospodarsko delo za blagor ljudstva se ne da ovirati, temveč prodre vse zapreke in ide svojo zmagonosno pot naprej. Ko je Zadružna zveza v Ljubljani izvedla organizacijo Rajfajznovk na Kranjskem, se je lotila tega 'dela tudi v drugih deželah. Prišla je na vrsto Štajerska in, ko se je ustanavljala Rajfajznovka za Rajfajznovko, — se je polotil velik strah „prvoboriteljev“ v Celju, Mariboru in Ptuju. Zabavljali so črez to delo, ime-
novali vsako tako posojilnico nepotrebno, a na zadnje je tudi v njih srcih zraven sebičnosti našla prostora politična strast, ki jim je narekovala: Na delo, ustanavljajmo tudi Rajfajznovke, sioer dobijo „klerikalci“ celo deželo v roke!
Zgodovina nas uči; lepe nauke nam podaje zgodovina gospodarskega razvoja. Po dolgem času in tavanju, kar je zasluga sebičnosti „bivših“ narodnih voditeljev, smo prišli do temelja zadružne organizacije, do Rajfajznovk. Na tem temelju bodemo delali naprej; nesebično delo za ljudstvo je naš cilj, demokratičen duh vlada v naših vrstah.
Naši vrli sotrudniki, kateri so izšli in še bodo izšli iz naših združenih tečajev, pa nas bodo pri našem delu podpirali.
C«kr. kmetijska podružnica v službi „Südmarke“.
Dolgo smo molčali. Pa zdaj je naša potrpežljivost pri kraju. V Št. liju se je ustanovila pred leti podružnica c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. Ustanovila se je za popolnoma slovenske kraje, udje so večinoma vsi rojeni Slovenci. Pa naši že od nekdaj za hlapčevstvo in suženjstvo rojeni Slovenci so že pri prvem občnem zboru si izvolili hudega nemškega na-cionalca, po rodu in imenu Slovenca Repnika, za predsednika. Ta človek, akoravno je vedno povdar-jal, da je podružnica mednarodna in da ne sme vladati strankarstvo v podružnici, in da se morajo v podružnici izogibati vseh političnih in narodnih bojev skrbi zdaj za to, da vlada v podružnici najhujši nemški nacionalizem; on sam je pristaš kričača Malika in zastopnika zakonske zvestobe državnega poslanca Wolfa.
Podružnica ima večkrat svoje podučne shode. Pa na teh shodih, akoravno se prirejajo v popolnoma slovenskih krajih in za skoraj popolnoma slovenske poslušalce, se izključno govori samo nemški. Kaj naj pomagajo ti shodi našim ljudem? Podružnica dela samo propagando za nemški nacionalizem. Pa to je še najboljše. V odboru so tudi Slovenci. Pa ti se v svoji ponižnosti ne upajo niti besede črhniti proti vsemogočnemu Repniku. Slovenci so že od nekdaj take ponižne duše, ko takrat, ko jih je nemški valpet z bičem po plečah tepel.
Meseca decembra lanskega leta je obdarila ta
PODLISTEK.
Dr. Janko Sernec.
(Piše V elenča n)
Slovenei pozor! Stari Btebri Slovenstva se podirajo. Skrbimo, da jih nadomestimo z navdušenim naraščajem tisočero!
Čudna so pota, ki jih hodi človek. Jaz grem na desno, ti na levo tja v daljavo naprej po solzni dolini. Trenutki, v katerih srečavaš svojega dobrega znanca, so le redki, kratki! Križajo se večkrat ta peta; neljubo ti je često, da se snideš s starim znancem, ker veš, da se moraš zopet ločiti od njega. In 'če pride znanec do svojega cilja, če te zapusti na svetu, se zamišljeno vprašuješ: Kaj je ž njim ? Kako Je.izpolnil svoje mesto, ki mu je bilo določeno na zemlji?
Mrzla sapa ti brije v obraz! Glej dolge vrste, ki se pomikajo proti pokopališču! Zopet gredo skupaj stari znanci, toda spremstvo je zadnjikrat. Nemo stopa drug poleg drugega, resnost in žalost vidiš vsem na obrazu. Med temi vrstami pač ne najdeš notranjega sovraštva več đo ranjkega. „Čast, komur gre Čast", slišiš marsikoga spregovoriti; in to po pravici; ranjki je bil mož v pravem pomenu besede, mož kremenitega značaja, trdne samozavesti in tolike stanovitnosti, da je ta njegova lastnost bila nasproti drugim nekaka, posebnost, da mu je često pri ljudeh pridobila’ime'velikega čudaka.
Gruda pade za grudo na lepo krsto! Z mrzlo prstjo pogrnemo posvetne ostanke v tihi grob; pokopljemo pa tudi vse strasti, ki’prevladujejo'človeka hi njegovo voljo. Lastnosti, katere je imel ranjki . vsled razmer, ki so se razvijale še le v življenju, izginejo ob smrti ali vsaj stopijo v ozadje. Toda prirojene lastnosti so prave hčerke človeškega bitja: te
govore zanj in ga zagovarjajo. De mortuis nil nisi bene — o umrlih le vse dobro — to staro načelo nakazuje strastem človeškim primerno mesto in jih vto-pi za vedno v dno morja, v večno pozabljenost. Ta navada se je udomačila v človeštvu in prav je tako!
In kaj porečeš o ranjkem Janku? Bil je original, izraziti mož, da jih je malo; včasih že imenujemo take može čudake. Toda ne prenagli se s sodbo! Poznati'ga moraš iz mladosti, iz moške-dobe in ga primerjati s starčkom. Kot mladenič trdne-volje, kot mož jeklene energije, kot starček pa hodi naprej po isti poti in se ne briga ne za desno ne za levo. Šo-li res ravno njega obdarile v Slov. Bistrici, kjer je bil rojen 1. 1834., rojenice s to izredno Jastnostjo, katere Slovenci pač ne poznajo v toliki meri? Ni čuda, da tolikrat imenuje Slovenec trdno voljo redkih mož le trmo in nazivlje svojega bližnjega za trmastega prijatelja! Tak je bil mogoče mlinarjev sin Janko v mladosti, ko še ni prišel do lastne samostojnosti, ko mu je še brzdala šola njegovo lastno voljo in mu jo zajezila v pravi tok in med določene meje. ,Ta prevrat se je vršil v letih 1851 po dovršeni maturi v Mariboru in 1857, ko je dobil v Gradcu doktorsko diplomo. Zanimiv je bil ranjki še v starosti. V svoji navdušenosti za njega kot slovenskega rodoljuba in pr-voboritelja sem imel priliko, nekolikokrat govoriti ž njim. Značilne poteze za njegovo življenje! Pred leti • sva se dogovarjala o volitvah v Kamnici; rotil sem ga, da mora iti volit, da priborimo drugi razred. Zastonj! Lepo me je sprejel v svoji pisarni, .pa tudi lepo me je mirno pustil sedeti na starem fotelju, ko sem mu hotel prigovarjati, da mi vendar ne odreče; pustil me je čakati in odšel. Čudil sem se mu. nekaj časa, toda nisem zameril. Poznal sem ga že dolgo časa. Vpraševal sebe po vzrokih, vpraševal druge, poizvedoval pri njegovih sorodnikih! To je bila prava
zagonetka. Prej navdušeni, politično nad vse izurjeni, skrajno delavni mož — na starost ne uvidi oziroma noče uvideti važnosti občinske volitve v Kamnici, Mož, ki je poprej zastopal pramce slovenskega jezika in slovenskega naroda, kakor lev, ki je hotel povsod v vseh teh vprašanjih prodreti z glavo skozi zid, ne gre v starosti na volišče v tako važni občini v bližini Maribora. Li mar ni bilo koncem njegovega življenja v njem niti iskre prejšnjega navdušenja, prejšnje pravieoljubnosti za slovenske zadeve? Med tema dobama se kaže velikanski kontrast v tem oziru. Mislil bi, da nam prav taka dejstva ovržejo prejšnjo sodbo o stanovitnosti njegovega značaja! Toda on si je vendar ostal zvest in dosleden! To lahko potrdimo mi.
(Dalje prihodnjič.)
O namenu društva za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju.*
Predaval na ustanovnem zboru d ie ü8. decembra 19ijö lir. M. 8.
(Konec.)
Enako dolžnost imajo po novih učnih naredbah tudi ljudske in meščanske šole. Odredba naučnoga ministrstva od 29. sept. 1905 za ljudske in meščanske šole namreč ukazuje, naj se šola briga za vzgojo-takih'otrok, kjer se doma vzgoja zanemarja. Pa sma kot taka tudi nima drugih sredstev, pač pa društvo lahko obvešča o posameznih otroki h, ki SO 'zanemarjeni ali izprideni, da to potem poskrbi potrebno • od-
Toliko o razmerju'tega društva do drug*h organizacij/ki imajo tudi dolžnost skrbeh za mladino.
Kaj'pa tedaj naj društvo stori, če najde1 osirotelo, zanemarjeno ali izprideno mladfino?
strankarska, v službi nemškega radikalizma, stoječa podružnica nekatere zveste in že dolgo pri enem gospodu služeče hlapce, viničarje itd. z malimi premijami. Hvalevredno! Nimamo nič proti temu. Fehtala je pridno podružnica pri slovenskih strankah. A na shodu, na katerem so se premije delile, se je za slovenske viničarje govorilo izključno nemški, tako, da so se naši še malo zavedni viničarji še bolj vtrdili v mnenju, da je nemščina tista Špraha, ki v nebesa pelje. Vrhu tega se je ta shod — čujte in strmite --priredil v hiši, ki je last Südmarke, ki tu v St. ’lju na vso moč protestantizuje in ponemčil je
Vprašamo, ali je to počenjanje, ki je nepristran-SKO? Kateri zaveden Slovenec, ki je ul podružnice, naj gre v tako hišo? Sli so nekateri, še celo zelo zavedni, pa niti en se ni v svoji ponižnosti oglasil, oa bi se za uboge viničarje tudi nekaj slovenskega spregovorilo. Par besedic je sicer en slovenski odbornik spregovoril, pa videlo se mu je, kako se je bal, da ga ne bi predsednik nahrulil, češ. „da gibts niks bindiš.“
Višek vseh škandalov pa še pride zdaj. Dne 28. t. m. je priredila ta podružnica vinsko razstavo. Hvalevredno! Naša vina so malo znana, pa jako dobra mizna vina, izvrstna kot nova, posebno po svojem bu-keju. Tudi Slovenci smo se veselili te razstave. Pa kaj je napravil zopet Repnik?
1.	Razstava se vrši v hiši Südmarke, v tistem „Niederwaldu.“
2.	Vinska razstava se je le razglasila po nemških listih; če so kateri slovenski listi prinesli vest o vinski razstavi, so jo vzeli iz nemško-radikalnih listov.
• 3. Plakati, ki naznanujejo vinsko razstavo, so vsi nemški in tiskani pri protestantu Kraliku!
Tako dela. slovenska kmetijska podružnica! Slovenci v odboru so pa lepo tiho kakor lipovi bogovi.
Ker so udje Slovenci zvedli, kako se bo zopet delalo pri tej vinski razstavi, so takoj od začetka sklenili, ne se je udeležiti in svojih vin ne poslati na razstavo. Nekateri so ostali pri tem svojem trdem sklepu. Drugi pa so si zopet premislili ter bodo sodelovali. To je na vsak način grajati. Toda m- je, da se večina ni dala pregovoriti, tako da lahko rečemo, slovenskih vin ne bode na. tej nemškonacionalni razstavi. Hvalevredni so v tem oziri St. Jakobčani.
Zdaj pa vprašamo:	kako dolgo še bodo trpeli
Slovenci, da bo ta človek propagando delal v kmetijski podružnici za. svoje nemštvo? Kako dolgo še bo ta človek načelnik? Mi stojimo odločno na tem stališču:	Ven iz podružnice vsako strankarstvo, bodisi
versko, politično ali narodno! Naj bo načelnik podružnice mož. ki je nepristransk, in ki zna oba jezika govoriti. Ven pa s takim, ki zna samo nemški, slovenski pa iz mržnje do tega jezika noče govoriti, ker ima tako lepo slovensko ime! Naše deželne poslance pa opozarjamo, naj si malo ogledajo te čudne razmere v tej podružnici in naj stavijo v deželnem zboru energično interpelacijo proti takim razmeram.
Politični pregled.
Državni zbor. Slovenski nujni predlogi zaradi nemirov na Štajerskem in Kranjskem Še pridejo prihodnji teden, k večjemu v petek, dne 29. t. m. v razpravo. Vsak teden bosta, samo dve javni seji, medtem pa bodo delovali odseki. V torek, dne 26. t. m. je imel proračunski odsek svojo prvo sejo. Obravnavalo se je o cesarskem dvoru in kabinetni pisarni. Za te dve postavki so glasovali tudi socialdemokrati, le Malik je bil proti.
Ce je vzrok zanemarjenosti mladine nevednost ali zanikernost starišev ali varuhov, bo zadostovalo, da se ti poduče in posvare. Kadar so pa domače razmere take, da ni pričakovati s tem kakega uspeha, potem se pa mora otrok odtegniti pogubljivemu uplivu domačega kroga ter dati drugam v vzgojo.
Naj navedem en primer, ki ga navaja že imenovani Milčinski na strani 46 imenovanega spisa:
Odličen tat in vlačugar je bil tudi mladi Ivan P. iz Ljubljane. Ni bilo sile, ki bi ga primorale v šolo; rajši se je potepal po mestu in niti po noči ga ni bilo domov. Kradel je kakor sraka, doma in drugod; nobena ključavnica mu ni držala, in vzgajal si je že druge dečke za. tatinske pomočnike. Bil je vseh zvijač poln in izvabljal je očetovim odjemalcem denar na očetov račun. Policija in sodnija sta ga hitela zapirat kakor za stavo. Ali kako naj dečka poboljšajo kazni, ko je bil potreben le vzgoje! Doma je imel nestrpno mačeti©, a oče mu je bil brezbrižen pijanček in čisto nesposoben za vzgojo. Torej z doma dečka, iz domačega nereda in pohujšanja v redno delo in nadzorstvo, pa bo rešen! Tako se je zgodilo! Deček je sedaj že deset mesecev vajenec pri nekem obrtniku na, kmetih. Vzorno priden baš še ni, zakaj za pota, ki jih drug opravi v pol ure, potrebuje on rad celo uro. Toda mojster je zadovoljen ž njim in zlasti nepoštenosti ni opazil na dečku še prav nobene. In že to je dosti za dečka, ki ga je policija označila za nepoboljšljivega potepuha.
- . Prvo je tedaj, da se otroku, ki je v nevarnosti, zboljša domača vzgoja. Ce to ni mogoče, se. da drugam v vrgoio. Ce tudi to ne gre in so okoliščine drugačne, prideio na vrsto zavodi.
. Začrimo pri majhnih otrocih. Veliko Je,starišev, ki morajo biti cel dan na delu, in ne morejo skrbeti
Potem se je začela debata o postavki „ministrski svet“. Dr. Korošec je stavil na ministrskega predsednika poziv, da se izjavi o svojih političnih namenih, ker bo to za stališče poslancev v odseku nasproti tej budgetski postavki merodajno.
Na to je dr. Korošec kritiziral pomanjkljivo ponočevanje korespondenčnega biroja iz inozemstva. V. Petrogradu imamo sicer svojega poročevalca, a njegove poročevanje je tako malomarno, da smo navezani na Wolfov biro v Beroimu, kojega poročila pa so prikrojena za nemško politiko... V, Londonu sploh nimar mo svojega poročevalca, v Parizu pa skupno z Vvolf-om, istotako nimamo poročevalca v Rimu, Madridu, Lisaboni itd. V orientu so nastavljeni naši poročevalci, a ne toliko za javnost, kakor pa za informacijo zunanjega ministra. Istotako na Balkanu. Tudi v Berolina nimamo lastnih poročevalcev, ampak smo navezani na Wolfov biro, ki pošilja sicer cele kupe poročil v Avstrijo, a so za avstrijsko javnost večinoma nerabni. Biro nas stane mnogo denarja, a nam daje le malo haska. Govornik predlaga resolucijo, da se reformira inozemsko poročevanje.
Ministrski predsednik Bienerth je odgovarjal na izvajanja dr. Korošca in drugih govornikov ter povedal svoj program: Že v bližnjem času bo predložil jezikovni zakon za Češke dežele. Obžaluje, da se ni sestala češko-nemška konferenca, zato pa bo jezikovni zakon predložil naravnost državni zbornici. Naznani, da bodo torišče delovanja za nekoliko časa zopet odseki, v katerih se nahajajo (železniške predloge, ljudsko zavarovanje, zakon za kužne bolezni, in kamor bo prišel tudi jezikovni zakon. Izjaylja, da bo slej kakor prej delal na to, da se sestavi parlamentarno ministrstvo.
Utis Bienerthovega govora je bil ta, da se po njem ni čutil nihče razžaljenega, a tudi nihče navdušenega. V zbornici je soglasno mnenje, da se Cehi in Nemci pri jezikovnem zakonu ne bodo mogli zjedi-niti. Vsled tega bo vlada zaključila državni zbor in oktroirala jezikovni zakon, novi opravilnik ter aneksijski zakon. Uradniški ministri in voditelji Bienerthu ne bodo delali težav, ako pa Schreiner in iZaček ne bosta hotela dasti svojih podpisov, bosta morala demi-sionirati. Potem bo zopet sklican državni zbor in gotovo je, da bo odobril vsaj novi opravilnik in aneksijski zakon. Se le tedaj bo prišel tudi za Bienertha čas, da parlamentarizira svoj kabinet.
— Deželni zbor. Iz zanesljivega vira izvemo, da bodo predpriprave za nove deželnozborske volitve trajale več mesecev. Prej pa še sploh mora dobiti deželnozborski volilni zakon najvišje potrjenje.
Ogrski državni zbor. Hrvatski delegat je v srede interpeliral ministrskega predsednika dr. Weker-la radi obsodbe dveh srbskih urednikov v Sarajevem, ker sta priobčila prevod nekega v „Pester Lloydu“ priobčenega članka. Nato je zbornica nadaljevala debato o davčni reformi. Po debati je odgovarjal dr. We-kerle na interpelacijo poslanca Polita radi veleizdaj-skega procesa na Hrvatskem. Dr. Wekerle odločno povdarja, da se nikakor ne sme, na katerikoli način si bodi, vpljivati na imenovani proces. Prav tako odločno protestira proti temu, da M bil ta proces izvala aneksija Bosne in Hercegovine. Ko je vlada, in sicer še davno pred aneksijo, v Bosni zapazila jugoslovansko gibanje, ki je imelo dve struji — prva je hotela vstvariti veliko srbsko kraljestvo, druga pa veliko-hrvatsko — kateri ste imeli tendenco naši državi Škoditi, tedaj se je vlada nujno izrekla za aneksijo. In da je prav imela, kaže stališče sosednih držav. Po končanem govoru dr. Wekerla je izjavil poslanec Pone za vzgojo, ne za redno hrano, pač pa bi radi dali kaj denarja kakemu zavodu, ki bi to skrb prevzel.
Tak zavod bi bilo zavetišče za malo deeo ali otroški vrtec, ki bi imel cel dan otroke na skrbi in hrani, zvečer pa bi bil otrok pri stariših.
Enaka bi bila zavetišča za fante in zavetišča za dekleta v šolski dobi, kjer bi se taka mladina, ki je drugače v šole prostih urah le na ulici, po dnevu vzdrževala v zavetišču, se tam navajala k učenju, poštenemu veselju in razvedrilu pod vzgojevalnim nadzorstvom. V tem smislu deluje posebno uspešno dunajsko društvo „Kinderschutzstationen“ s svojimi „ T agesheimstfttten. “
Revščina ali popolna zanikernost doma pa bosta zahtevali dalje, da se otrok domačemu ognjišču popolnoma odvzame in izroči zavodu.
Taki zavodi so potem sirotišnice za fante in za. dekleta, ali če hočemo, deški in dekliški domi, da se izognemo izraza sirote.
Vsi do sedaj našteti zavodi so pa le za osirotelo ali zanemarjeno mladino. Ce pa je otrok izprijen to je, popolnoma nravno pokvarjen, tako da je drugim le v pohujšanje, potem ga je pa dati v zavod za izprideno mladino, kakoršen je prvi na Slovenskem salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani.
Ce pa je izprijenec že na višji stopinji hudobije, pa ga je dati v prisilno delavnico, oziroma njen poboljševalni oddelek.
Tako mislim, da šem omenil vse, kar omenja par, 3: „Namen društva se doseže s tem, da se otroci izročijo primernim zavodom ali rodbinam, ali dajo v službo ali uk, š tem, da društvo ustanavlja vzgoje-valne Zavode, kakor tudi otrokom v namen Odgoje in preskrbovanja pomaga.“
lit, da odgovora ministrskega predsednika ne vzame na znanje.
Nemška nestrpnost. Zares se moramo že smejati nemški politiki. V avstrijskih deželah, kjer bivajo Nemci, je povsod mnogo slovanskih izdatnih manjšin. Dunaj je največje češko mesto, toliko je Cehov stalno bivajočih v tem mestu. Tako je povsod drugod. Na Koroškem je ena tretjina Slovencev; toda nečejo jim še tu dati zastopstva v javnih zastopih. Ti Nemci, ki so tako krivični proti Slovanom, zahtevajo sedaj za peščico nemških Židov in protestantov, ki so se naselili zadnja leta v Bosni in Hercegovini, posebno zastopstvo v novem deželnem zboru. Ne vemo, ali bi imenovali te zahteve predrznost ali smeš-nost. Najboljše bi bilo poslati tiste može, ki hočejo podpirati te šoviniste, v blaznico, da se vsaj nekoliko ozdravijo.
Srbija, ffz Dunaja se poroča, da se je od ofi-eielne strani izjavilo, da je sedanje razmerje med našo monarhijo in Srbijo nevzdržljivo. Avstrija ne more stalno imeti tako velike armade v Bosni, da bi držala Srbe v strahu. Avstrija bo zahtevala gotove garancije, ker bi sicer nastala jako kritična situacija. —Prestolonaslednik Jurij je povedal urednikom opo-zicüonalnih listov, da je prejel več grozilnih pisem, v katerih se mu poroča, da ga bodo odstavili od pre-stolonasledstva, Prestolonaslednik je izjavil, da ima pismene dokaze za to, da je v [to zapleten njegov brat Aleksander.
Turčija in Bolgarija. Bolgarska vlada je sklenila, da bo, ako bi turška vlada zahtevala spremembo meje, tako zahtevo odločno zavrnila. Sedaj je pa prišlo v Sofijo poročilo, da je veliki vezir izjavil, da Turčija ne bo zasedla nobene strategične točke ob meji. Ta izjava je na bolgarske kroge vplivala jako pomirjevalno. Angleška tudi svetuje Turčiji, naj se zadovolji s ponujeno svoto 100 milijonov frankov. Rusija, Francija, in Italija so istega mnenja. — Sultan, ki je obolel na kataru, je sedaj zopet popolnoma zdrav.
Drobne politične vesti. Angleška kraljevska dvojica poseti dne 17. svečana 'španski kraljevski par. — Bolezen abesinskega cesarja ;Menelika se je tako shujšala, da, je pričakovati vsak trenotek katastrofe. Za Menelika vlada sedaj kraljica. Boje se, da nastanejo po njegovi smrti veliki nemiri. — MladoturŠki listi pišejo, da je Avstro-Ogrska razdala raznim turškim magnatom 55 milijonov kron, da omogočijo s svojim vplivom sporazum med Turčijo in Avstrijo. Ge je to res, bo Avstrijo stala Bosna 110 milijonov K. — Policija v Carigradu je ustavila zasledovanje onih ki so bili obtoženi zarote proti sedanji vladi. Izpuščeni so vsi na prosto in okoli 500 tiralic je preklicanih.
Raznoterosti.
Slov. obrtniki in trgovci! Iz raznih po večini slovenskih trgov so nas naprosili rojaki, dja skrbimo v njih za obrtni in trgovski naraščaj, ker se povsod šopirijo nemškutarji. Poz Kvarno slov. obrtnike in trgovce, ki se hočejo kje naseliti na Spod. Štajerskem, da nam to javijo. Točno in brezplačno jim radi postrežemo z nasveti in jim pomagamo poiskati primernih mest. Za sedaj iščemo za neki slov. trg spretnega mizarja in pa lončarja, ki bodeta prav lahko izhajala z obrtjo. Tisti, kateri žele zvedeti o teh obrtih, naj se oglase pismeno ali ustmeno na uredništvo „Straže“.
Osebna vest. C. g. Frane ZdolSek, župnik pri Sv. Jerneju pri Konjicah je stopil radi bolezni v pokoj,
.. ! "'■ •snssssxsssssiiiiL.. -.J---
Seveda društvo ne bo moglo začeti z vsem naenkrat. Storilo se bo najprej to, kar je najbolj potrebno, t,j., zlasti glede ustanovitev primernih zavodov.
Tudi enemu napačnemu naziranju hočem pot zapreti. To društvo ne bo dajalo nekake premije za-nikernim starišem, oziroma njih namestnikom, s tem, da jim odvzame skrb za otroke. Ne. Ti bodo morali v denarju poplačevati to skrb v obliki stroškov za zavode. Ravno tako nezakonski očetje ali nezakonske matere, ki prispevajo glavni kontingent, v to vrsto mladine, ne bodo rešeni svojih obveznosti. Društvo le hoče otroka, ki ni kriv, da je v takih razmerah, obvarovati pred slabim vzgledom, pred nemarnostjo, pred hudobijo in revščino ter mu dati dobro vzgojo, da lahko telesno, duševno in nravno zdrav iu čil nastopi poklic v človeški družbi in postane njen dober, ud. Društvo ima tedaj jako plemenit in nesebičen namen, je tedaj vredno vsestranske podpore. Razum in srce nam velevata, da pomagamo društvu na noge, da bo lahko izvrševalo svoj vzvišen namen.
Da .je skrb za mladino v tem smislu potrebna, vsak uvidi. Zato se je letos na cesarjev poziv začelo delo „za otroka.“ Menda že v vseh sodnijskih okrajih so ustanovljena enaka društva. Tudi Nemci pridno-nabirajo, za, „nemškega otroka.“ Nedavno,Je bilp.v časnikih, da je mariborska občina dala veliko „für das deutsche Kind.“
Ce se tedaj s sloyensk8 strani ničesar ae stori, ostane slovenski otrok zapuščen kot do sedaj, ali p'k bo sprejet v nemške zavode, kjer bo „dasj deutsche Kind.“ Kaj to pomeni iz narodnega stališča, je vsakomur znano.
Razum in srce, občno človekoljubi« in ljubezen do slovenskega naroda tedaj zahteva, da se Sidri nekaj tudi ža ..slovenskega otroka.“ -	-
Opozarjamo še enkrat na gledališko predstavo, ki jo priredi S. K. S. Z. v nedeljo dne 31, jan. ob 8. uri zvečer v prostorih katoliškega delavskega društva (Flössergasse 4). Pridite v obilnem številu.
Naše nastopanje nasproti obrtništvu in trgovstvu celjskemu „Dnevnikfu“ nič kaj ne ugaja, Jasno in odločno smo povedali svoje stališče. In ta odkritost tem liberalnim buticam ne dopade; zavijajo sedaj zopet in pravijo, da mi postopamo hinavsko. Samo da varajo svoje bralce, ne navedejo niti stavka naših docela jasnih načelnih spisov, katere smo objavili v tej zadevi. Mi pač mislimo, da nam bode vsak pameten človek pritrdil, da imamo prav, če opozarjamo slovenske obrtnike iz Maribora, da je za nje boljše, če so z nami v stiki nego s Celjem, ker jim le mi tukaj v domačem kraju lažje pomagamo v njihovi obrti nego oddaljeni celjski dnevnik. Mariborski slovenski obrtniki in trgovci so navezani pač na odjemalce v Mariboru in okolici, ne pa na Celje. Če tega ti obrtniki ne morejo uvideti, jim ne moremo pomagati. Sledi pač iz tega, da je res, kar smo trdili, da hočejo reševati svojo obrt le po liberalnih listin. Kar se pa tiče lista samega, mora pa skrbeti vsak pošten katoliški list, da ga ljudje lahko čitajo tudi na javnih prostorih, kakor se to godi navadno po gostilnah, kavarnah in tudi pri brivcih. Le na ta način dobijo marsikateri trdovratneži list v roke, ki sicer zajemajo vse znanje le iz liberalnih listov. Želimo tako, da se tupatam le pouče po naših glasili*: o nevednosti, o lažeh nasprotnega časopisja. Edino tega se celjski „Dnevnik“ najbolj boji, da bi spoznali njegovi ljudje, da je „Straža“ kot trikrat na teden izhajajoči list zares boljši nego je slavni „Dnevnik.“ Mi naročnikov ne bodemo na tak način lovili, kakor so to storili Celjani, ki so z nepopisljivo agitacijo, vsiljivostjo in deloma tudi terorizmom iskali naročnikov s polami po celem Slovenskem. Naš list si bode priboril sam dovolj bralcev in'odjemalcev. O tem smo prepričani.
„Narodni Dnevnik“ in vzajemna slovanska politika. Dnevni organ Narodne stranke se radnje.'dejstva, da je katoliška narodna stranka izstopila iz skupnega Narodnega kluba ter tako dala povod, da napredne češke stranke ustvarijo „novo in naravnej-šo" parlamentarno organizacijo. Novoustanovljeni „Oesky klub“, kojega program popisuje po izvajanjih Masai*ykovega pristaša, kulturnobojnega profesorja in strastnega nasprotnika katoliške cerkve, državnega poslanca Drtine, iskreno pozdravlja z dostavkom, da je bil potreben ter bo gotovo blagodejen za druge slovanske nai’ode. Piše doslovno:
„Za uspešnost in zdatnost političnega, dela je bila napredna slovanska organizacija v državnem zboru že skrajna potreba, kajti po starem načiiiu je bilo vsako uspešno delovanje nemogoče. Neki slogi in zlagani edinosti na ljubo so bili vsi napredni elementi prisiljeni, neprestano zatajevati svoje programe in svoja načela ter se pokoravati disciplini te nenaravne zveze naprednih in nazadnjaških elementov. Posledica je bila poraz za porazom.“
Temu pa bo sedaj konec, in upliv te pozitivne češke napredne politike se bo raztegnil na vsa slovanska plemena.
„Napredni Poljaki, Rusini in Jugoslovani, ki so bili dosedaj osamljeni, bodo imeli v čeških somišljenikih dobre zaveznike in se jim ne bode več bati, da bi se v parlamentu ne mogli več uveljaviti.“
„Narodni Dnevnik“ torej ponuja slovansko vzajemnost samo z liberalnega stališča ter perhorescira vsako zvezo naprednih in nazadnjaških elementov kot nenaravno. Po njegovem mnenju je pozitivna slovanska politika v državnem zboru mogoča le takrat, če napredni elementi niso več prisiljeni, neki slogi in zlagani edinosti na ljubo zatajevati svoje programe. Po teh besedah smemo upravičeno pričakovati, da Narodna stranka svojega dnevnika ne bo desavuira-la, temveč bo V soglasju ž njim zahtevala, da Roblek in Ježovnlk izstopita iz „Slovanskega središča“, te nenaravne zveze nazadnjaških in naprednih elementov. In ker smo prepričani, da posebni varovanec „Narodnega Dnevnika", poslanec Hribar, svojega lista ne bo pustil na cedilu, smemo pričakovati, da bodo kar vsi slovenski liberalni poslanci slovesno izstopili iz „Slovanskega središča“ ter se podali pod Kramar-Masarykovo okrilje. Za nas je stališče, ki ga v tej zadevi zavzema „Narodni Dnevnik“, vsled tega zanimiv, ker prav dobx*o osvetljuje liberalno hinavščino in nedoslednost. Ko sta se preteklo jesen Slovenski klub in jugoslovanska Zaveza združila v •Narodno zvezo, to liberalcem ni zadostovalo, zahtevali so kar popolno fuzijo ali združitev; zdaj pa jim je zveza naprednih in nazadnjaških elementov nenaravna.
In kaj naj na podlagi takih izjav porečemo na kompromisne želje Narodne stranke za deželnozbor-ske volitve spodnještajerske? Ali ni to, da se poslužujemo „Narodnodnevnikovih“ besed, „pusti lov za glasovi in pristaši?" Ali tukaj zveza med Kmečko zvezo in Narodno stranko ne bi bila „nenaravna zveza nazadnjaških in naprednih elementov?“ Te-li na tej podlagi mogoča pozitivna politika, ki hoče delati ter ima smisel in srce za narodne potrebe?
Važna za kmete, kateri imajo opravljati s poljedelskimi stroji, je odredba štajerskega namestništva, zadevajoča priprave v varstvo osobja, nastavljenega pri strojih. Po tej odredbi, koja je stopil / 1. jan. 1909 v pravno veljavo, morajo biti vsi deli tro-jev, slamoreznic, mlatilnic, vitalnih priprav, kater: le količkaj vtegnejo postati nevarni za osobje, popolno-
ma pokriti, drugače preti lastnikom kazen do 200 K ali zapor do 14 dni, za slučaj, da bi se pa celo kaka nesreča zgodila, še posebna kazen in zaveza do osebne odškodnine.
Za naše poljedelce pridejo največ v poštev slamoreznice; te morajo imeti žleb na zgornji strani do polovice, in kolo z nožmi vred popolnoma pokrito; mlatilnice in vitalne oprave imajo biti z deskami tako zabite, da so vsa kolesa pokrita. Ker utegne omenjena odredba drugače povzročiti veliko potov in kazni, se vsem lastnikom poljedelskih strojev prav toplo priporoča, naj si pregledajo pri domačem občinskem uradu odredbi priložene podobe, iz kojih se natanko razvidi, kateri deli strojev in na kak način morajo biti zavarovani; okrajna glavarstva so omenjene odredbe s prilogami vred začetkoma tega meseca razdelila vsem občinam, posamezniki dobivajo isto za ceno 20 vin. pri delavski zavarovalnici zoper nezgode v Gradcu.
Vladna predloga za italijansko pravno fakulteto in Slovenci. To je bil dnevni red shoda, katerega so sklicali dunajski slovenski visokošolci v sredo zvečer. Poročilo o tem shodu prinesemo prihodnjič.
Gostilničarji. Naročite in rabite računske liste v korist obmejnim Slovencem. Dtobivajo se pri S. K.: S. Z. v Mariboru.
Slovenci. Spominjajte se šentiljskih Slovencev in njim tako potrebnega „Društvenega Doma“.
Štajersko.
Mariborske novice.
Pogreb dr. J. Serneca. Udeležba pogreba dne 27. t. m. je bila jako velika. Sprevod je vodil veleč, gospod stolni župnik Moravec v spremstvu dveh g. duhovnikov. CitalniŠki pevski zbor je zapel pred hišo ganljivo pesem „Prijatelju“ in ob grobu ,;Blagor mu.“ Razun mnogobrojnih sorodnikov smo zapazili vse mariborske Slovence; zastopana je bila častita duhovščina po čč. gg. kanonikih dr. Mlakerju, Vohu, Maj-cenu in drugih, spremljali so pokojnika zlasti člani mariborske Čitalnice, slovenski odvetniki, profesorji, poštni in železnični uradniki itd. Nadalje so se udeležili pogreba nam. svetnik grof Attems, fin. ravnatelj Taučer, skoro vsi višji uradniki tukajšnje sodnije s predsednikom v. p. dr. Greisdorferjem in s se-»danjim predsednikom Perkotom; do pokopališčnih vrat so šli zraven tudi nemški mariborski odvetniki. Drugega občinstva je bilo mnogo, zlasti tudi mnogo dam iz slovenskih družin. Pogrešali smo na grobu nagovora; zato pa bi bila morala skrbeti v prvi vrsti Čitalnica, ker Je bila edino društvo zastopano, katero je imelo že od nekdaj stika in vezi s pokojnikom.
„Marburger Ztg.“ napoveduje, da se bo v prihodnji Številki spravila nad gospođa Krepeka, slugo pri finančni direkciji. Tu se vidi, kako velikodušni so mariborski Nemci, da se ne sramujejo nobenega sredstva, da bi spravili ubogega slugo ob kruh.
Petrolejka eksplodirala. Fotograf Albert Roth je v svojem potovalnem vozu v Hilarijevi ulici hotel ugasniti petrolejko. Pri tem je petrolejka eksplodirala in ranila Rotha na obeh rokah in prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Zrel tiček. 18 letni brivski pomočnik Rudolf Li-senz iz Maribora, radi hudodelstva tatvine že pred-kaznovan, je ukradel izdelovalcu perila, Andreju Petek iz njegove prodajalne perila v vrednosti za 100 K in ga potom postreščkov zastavil v zastavljalnici. Denar je zalumpal po gostilnah.
Surov oče. Na KoroŠld cesti Št. 108 stanujoči struparski pomočnik Jožef Šerp je svojega 8 letnega sina Franca zadnje dni tako mučil in pretepal, daje moral deček ostati v postelji in ni mogel v šolo. O tem je bila obveščena policija. Otroka so preiskali in našli na hrbtu polno krvavih potpludb, ki izvirajo od suvanja s črevlji. Hišne stranke so izpovedale, da deček tudi ne dobi potrebne hrane, pač pa ga, kadar prosi jesti, oče vedno pretepava. Otroka so odvzeli očetovi oblasti, oče se bode pa moral radi svoje surovosti zagovarjati pred sodiščem.
Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je umrl čuvaj 'Jožef Kohne, stair 29 let. — V pondeljelp je umrla vdova lesnega trgovca, Ivana Peheim, v starosti 59 let.
Celjske novice.
Okrajni šolski svet celjski je imel 28. t. m. svojo sejo. Na dnevnem redu je bilo tudi šolsko vprašanje. Javnosti še ni znano, kake korake bo storil okr. š. svet v tem oziru. Izjavljamo pa, da bomo zasledovali vsak korak te važne korporacije in pričakujemo, da se bo kmalu nekaj zgodilo za celjske šole, sicer bomo morali začeti drugače govoriti.
Celjski vodovod. Dobili smo končno vodo, to se pravi, voda je v Celju, pa se rabiti ne sme, ker so inštalaterji, ki so po hišah nastavljali cevi, delo pokvarili. Skoro v nobeni hiši ni brez pogreškov. Zdaj pa zahtevajo od posestnikov hiš, da še povrh plačajo zato, da se delo teh mojster-skazov popravi. Zlasti se kaže v čudni luči delo uslužbencev mestne plinarne! Možu pa, ki je še najboljše delal, g. Rebeku, pa še zdaj ne dajo korcesüe.
Učenci — uzmomči. Zadnji tore;: je mestna policija zaprla učenca V. razreda P., ker ga je dobi] Cerkvenik v cerkvi v trenidk”. ko je odpiral nabiralno pušico pri jaslicah v nemški cerkvi. Tudi tovari-
ša, ki mu je pomagal, je zgrabila policija. — Ta slučaj, ki ni edin, nam razsvetljuje žalostne razmere celjske šolske mladine. Nedavno je bil pri sodniji drug slučaj, da je učenka ljudske šole ukradla kokoš, ki je potem pri sodniji povzročila toliko stroškov. Zopet drug slučaj je bil pri sodniji, da je učenec II, (!) razreda bil zaprt v sodnijski ječi (!) radi tatvine. Znano je dalje, da so učenke kradle v trgovinah, da so meščanske Šole učenci bili izključeni radi tatvine. Kaj bo iz take mladine, in kako hudo je za stariše dobrih otrok, da morajo slvoje otroke pošiljati v tako ozračje nravne popačenosti!
„O weh!“ Pred kratkem, ko je gospod Papst v Celju kupil hišo, sta šla dva nemška burša po graški cesti. Ko eden pripoveduje svojemu kolegi, da je že zopet v Celju ena hiša prišla v slovenske roke. zaječi ta: „O weh!“ Mislimo, da se bode v kratkem času še pogosto slišal žalostni: „O weh!“
Porotno sodišče. Te dni se je pred porotnim sodiščem zagovarjal 481etni, od svoje žene ločeni posestnik Ivan Napotnik. Obtožen je bil, da je meseca avgusta lanskega leta z nožem tako ranil Gregorja Kovača, da je takoj na mestu izdihnil. Ker nobena priča ni mogla z gotovostjo potrditi, da je res Napotnik zadal Kovaču smrtni udarec, so porotniki zanikali krivdo uboja. Obsojen je bil radi lahke telesne poškodbe na 14 dni zapora.
Kaznovana neprevidnost. Delavec Ivan Jaz-binšek je hotel nabasati staro dvocevno pištolo. Ko je že eno cev nabasal, se je pištola sprožila in pri tem vžgala večjo množino smodnika, kateri se je nahajal na mizi. Jazbinšek je dobil hude opekline po obrazu in je bik težko ranjen prepeljan v bolnišnico. Najbrže bo izgubil eno oko.
Pasji kontumac je razglašen v celjskem sodnem okraju, izvzemši mesto Celje in nekaj občin. Povod kontumacti je dal nek stekel pes, ki se je zatekel iz Hrvatske.
„Los von Rom.“ Soproga zobotehnika pri zdravniku dr. J. Sernecn je izstopila iz katoliške cerkve.
Ponk na tukajšnji višji gimnaziji se je pretečeni torek prekinil za 10 doi, ker je otrok šolskega sluge obolel na Škrlatici.
Ptujske novice.
Trgovec Ploj Štajercijanec v luknji. V nedeljo so privedli v tukajšnje zapore trgovca Ploja iz Polenšaka pri Ptgjn. Vzrok temu je ta-le: Neko nesrečno noč predlanskim je bila oropana prodajalna trgovca Ploja na Polenšakn in čulo se je, da je sam to storil, ker je bil dobro zavarovan zoper tatove. Kar je takrat skrbno c. kr. orožništvo lovrenško trdilo, to je tudi sedaj slavno in častno dokazalo. Vesten stražmojster g. Kus je celo leto pohvalno zasledoval in res dognal, da se je Ploj sam oropal. Blago so našli na Rogoznici pri kovača Marin, prijatelja Ploja. Ploj je bil najmočnejši steber in ljubeznjivi prijatelj, podpiratelj in raz-širjevatelj „Štajerca“ na Polenšakn. Prišlo je še marsikaj na svetlo in ljudstvo se čudi, kaj se v enakih šnopsarijah godi, kjer ima „Štajerc“ svoje gnezdo.
Vodnjaki brez vode. Ojster mraz vpliva tudi na vodnjake. Vsled nizkega, po mrazu povzročenega stanja vode so skoro vsi vodnjaki po mestu usahnilL
Razpisano je mesto suplenta za latinščino in grščino na tukajšnji deželni gimnaziji.
Drugi kraji.
Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 7. svečana po večernicah v bralni sobi v župnišču redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odbora; 2. sprejemanje novih udov; 3, volitev novega odbora; 4. podučen govor. — Križevčani, udeležite se prav mnogoštevilno tega občnega zbora svojega bralnega društva in pristopite tudi, ako še niste, kot člani k istemu! Saj znaša članarina samo 60 v na leto, kar gotovo vsak, tudi najrevnejši, zmore. Poslužujte pa se tudi marljivo sedaj že prav obsežno društvene knjižnice! Torej na mnogoštevilno svidenje v nedeljo, dne 7. svečana v našem bralnem društvu! Odbor.
Ribnica. Veselica 24. t. m. se je izborno obnesla. Igro „Trije tički“ so prav dobro proizvedli; vsi so se vživili v svojo nalogo, a „Jožko“ (Jakopov Pepe) najbolj. Zabava je bila prav prisrčna. Nemškutarji so nas tokrat bojkotirali, zato smo se tem bolj domače čutili, nobene napetosti ni bilo, škode tudi radi tega ne, okoli 200 kron je bilo dohodka. Tudi pevci, Čeravno so prvokrat nastopili, so nas izvrstno zabavali.
Črešnjevec pri Pragerskem. Občinski ubožec Luka Melovnik je prišel v krčmo g. Potočnika v Vrh-logi prosit. Namesto daru so ga pa navzoči gostje na surov način vrgli na cesto in tako s črevlji osuvali, da. se je Melovnik moral podati v mariborsko bolnišnico.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Zakaj ljudska Šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ne ugaja tukajšnjim luteranom? Zato ne, ker ima za nadučitelja značajnega moža, ki se, ne sramuje svoje vere in svoje narodnosti. Dokler je bil na tej šoli nadučitelj Mocher, ki se je sramoval svoje slovenske narodno-.sti in ni šel nikoli v cerkev, tako dolgo je bilo vse dobro, Nezmačajnost ljubijo, značajnost sovražijo. — Zato hočejo ustanoviti neznačajno šolo, da se tam vzgoji mnogo neznačajnežev, ki se bodo vsi sramovali svoje vere in svojega naroda. Slovenski stariši.
ki ljubite svoje otroke, ne vrzite jih proč v to neznačajno družbo, ker Bog jili bo enkrat tirjal iz vaših rok.
St. Lenari t Slov. Gor. Trški žapan Jožef Sediui-nek in trški zdravnik dr. Teobald Zirngast bi morala vedeti, da se ljudstva ne sme siliti k odpadu od lastnega naroda in njegovih pravic in tako k Beznačajnosti. Dne 11. februarja 1909 bodo v šolskem poslopju pri Sv. Lenarta v Slov. gor. pred c. kr. namestniškim svetnikom grofom Attems-om tele priče zaslišane, ki so se dale premotiti, da so pod pisale pismo, v katerem pravijo, da se štejejo k udom nemškega naroda, akoravnoso rodom Slovenci. Te priče, ki bodo dne 11. februarja morale govoriti resnico, so: Bratko Franc, kmet v Trgu: Dimnik Janez, sin mlinarske hčere iz Grnšove; Fišer Miha, viničarski sin iz Ploderšnice pri Sv. Jakobu v Sl®v. gor.; Gorjup Vincenc, nočni čuva.) pri Sv. Lenarta; Krajnc Janez, kmečki sin od Sv. Vida pri Ptuju; Kurbns Jakob, viničarski sin iz Sp. Žrjave št 30; Lorbek Franc, šolski sluga pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Muhič Janez, mešetar pri Sv. Lenarta; Novak Franc, vinič. sin iz Zg. Polskave; Potrč Franc, vinič. sin iz B'šečkega vrha; Roparic Janez, hlapec pri Sv. Le nartu: Slavič Janez, želarski sin iz Vnčje vasi št. 29 župnije Sv. Križa pri Ljutomeru; Štancer Frane, posestnika sin v Babni reki župnije Sv. Štefan pri Žusmn; Toplak Franc, želarski sin iz Polenšaka; Zadravec Štefan in Zavernik Marija; — Breznik Janez, kmet v Sp. Perčiču ; Breznik Anton, kmet v Šetarjevi; Inkret Janez, želarski sin iz Kamnegore št. 9 žnpnije Kostrivnica; Kramberger Martin, kmet v Z g. Žrjavcih; Kukovec Janez, pos. v Zg. Žrjavcih; Pečovnik Ferdo, želar v Radehovi: Pihler Janez, kmet iz Vitomarec št. 25 župnije sv. Andraža v Slov. gor.; Ploj Franc, črevljar v Sp. Perčiču; Sirk Leopold, kmet v Radehovi; Šaman Lovro, pos. v Lormanji in Kocbek Ignac, pos. v Zamarkovi. Vsi imenovani bodo dne 11. februarja 1909 morali pričati, da so bili moralično prisiljeni k tisti obžalovanja vredni izpovedi, s katero bi se naj preslepil deželni šolski svet, da ustanovi javno nemško ljudsko šolo pri Sv. Lenarta v Slov. gor. Radovedni smo, kaj poreče k tema deželni šolski svet in pa zdravniška kamora.
St. Marko siže Ptuja. Naše bralno društvo priredi dne 30. januarja in 2. februarja popoldan po večernicah v šolskih prostorih igro „Nežika iz Bleda“. Vmes svira društveni tamburaški zbor. Polovica čistega dobička pripade revnim šolarjem. — Dne 7. februarja popoldan po večernicah bo letni občni zbor z navadnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Radgona. Delavec Franc Melin se je podal s svojo 45 letno ženo, ki je mati šestih otrok, v gostilno Franca Penzeaka onostran ogrske meje na ples. Ker si je od navzočih ejganov pustila preveč dvoriti, je postal soprog ljubosumen. Vendar se je delal, kakor da se ne bi nič zgodilo. Prijazno je stopil k ženi in jo objel. V istem hipu pa jo je že sunil z nožem v goltanec in jo težko ranil. Ko se je ranjena branila in hotela prijeti za nož, si je pri tem skoro palec: odrezala. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico, moža pa v ogrske zapore, ker se je dejanje zgodilo na Ogrskem,
Gornja Radgona. Trgovinsko ministrstvo je obvestilo naše občinsko predstojništvo, ) da je ugodilo prošnji za samostojno pošto v Gornji Radgoni. Dobili bomo tedaj samostojno pošto. Občina je že lansko leto kupila prostor, kjer se bode zidalo poštno poslopje.
Konjice. Čitalnica v Konjicah priredi v soboto dne 6. svečana t. I. v Narodnem domu kostumni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen le vabljenim. Vstopnina za osebo 1 K, za rodbino 2 K.
Slovenjgradee. Slovenjgraška čitalnica priredi v soboto dne 18. febr. v prostorih Narodnega doma v Slovenjgradcu plesno veselico. Svira polnoštevilna šoštanjska narodna godba pod vodstvom kapelnika
J.	Mazeja. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K.
Slov. Bistrica. Dne 14. februarja se vrši v Slov. Bistrici v prostorih hotela „Avstrija“ shod K. Z. Govori državni poslanec Pišek.
Velenje. Pri nas se je začelo vendar daniti. Ljudje zahtevajo svojih ljudij, to je obrtnikov in trgovcev. Ko se je naselil trgovec Valenčak v Skazovi trgovini, so ljudje kar vreli v njegovo trgovino. Tako je prav! Kakor slišimo, so kmetje prav zadovoljni z novim trgovcem: cene so nizke, postrežba je točna, blago je dobro. Gospod Valenčak naj še naprej tako deluje v svoji trgovini kakor do sedaj, in dobro bo za njega in tudi za nas odjemalce. Najbolj še potrebujemo pri nas v trgu poštenega slovenskega mizarja. Kakor se je nam obljubilo, ne bode trajalo dveh mesecev, pa ga bodemo imeli. Za' njim pride lončar in pa krojač; teh je potreba kot žlice. Le naprej in trg dobi v kratkem drugo lice.
Iz Velenja. O naših železničarjih ste pisali zadnjič, gospod urednik, da s svojimi otroci polnijo šul-lerajnsko šolo v Velenju. Res je! Toda na neki drugi sloj ste pa čisto pozabili, ki ravno v toliki, ako ne večji meri zaničuje naš slovenski jezik in prinaša tudi velik kontigent k nemški šoli, in to so nemškutar-ski obrtniki v Velenju. Le glejte jih po vrsti! To je črevljar Ropotar, ta pošilja svojo rejenko v nemško šolo. Sedlar Dolič?č', rojen Slovenec, ki se nič ne brani, da. ga Slovenci redijo, ästotako pošilja v nemški vrtec in šolo svojo deco, nadalje kovač Schwarz, rojen Škalčan, je zastopan s 5'otroki v‘ponemčeval-nici, Smodisčh, mizar, pošilja nekega Perka, strič-nika, on sam pa ie dnina na Rečici, Krojač Lešnik, ali kakor se sbdefjiiVo Lošchnigg, pošilja v nemško Šolo svoje fante, Smoltschnig istotako, Črevljar Obel-scher v nemški vrtec itd. Da so veliki ljubitelji Germanise tudi Šo drugi obrtnik?, ki pri Slovencih išče-
jo zaslužka, se razume: n. pr. lončar Kednalc, ki pa je še samski in torej še nima otrok, da bi jih dajal v širile rajnsko šolo. Edini pravi Nemec med temi je brivec Hoffinger. Vsi drugi so domačini. Ja, vprašate nas začudeni, ali pa imate sploh še kakšnega obrtnika Slovenca v Velenju? Imamo ph nekaj malega, pa. prav malega. Cez noč smo zapazili, da so nam nemškutarji vrinili ne le samo svoje trgovce (Wutti, Tischler), ampak tudi svoje obrtnike. Tn ti ljudje so glavna opora „Siidmarke“. Sftdjnarka deluje dosledno in tiho, in čez noč se bo zgodilo, da ne bomo vedeli kdaj, pa bo trg Velenje popolnoma nemški! Siid-marlca, to Slovencem toli sovražno društvo, ima več nego enega pospešitelja in odposlanca tukaj. Najglav-nejjši je trgovec Wutti, ki je prvi odposlanec 6ftd-marke in Šulferajua. Kdo se več trudi za nemško šolo, poneumnevalnico slov. otrok, nego on. kdo bolj agitira med stariši slovenskimi za Sulferajn nego on, kdo bolj preži na kakšno slovensko posest, ki je na prodaj v trgu, da jo spravi Siidmarki v roke. ,To so gotovo žalostne, obenem pa za Slovence značilne razmere.
Velenje. Kaj je z našo požarno hrambo? Nemški komando ima še vedno. Širijo se po trgu in okolici o nji čudne govorice. Opozarjamo g. pl. Adamoviča kot njenega načelnika, da pravično zasleduje nepravilnosti, ki se vrše v odborovem poslovanju. Tako čivkajo že vrabci po strehah najhnjših nemškutarjev. To bolo še zanimive reči! Gospod načelnik, brezobzirno ž njimi na dan, da ne bodete imeli še Vi neprilik.
Gaberje pri Celju. Dediči pred letom v Radgoni umrlega gospoda Koncerja prodajajo v Gaberju hišo štev. 55. Cela vrsta Nemcev, oziroma posilinem-eev se kavsa za to hišo zgolj iz strahu, da ne bi zopet prišlo v slovenske roke. Načeloma bodo Nemci plačali vsako še tako visoko ceno za omenjeno hišo. Sicer so med kupci tudi Slovenci, vendar .jih - bodo gotovo Nemci preplačali.
Artiče. Naša Hranilnica in posojilnica je dosegla v prvem letu svojega poslovanja denarni promet 209.850 K 86 v,, hranilnih vlog stanje znaša 66.023 K 2 vi; ta številka jasno dokazuje, da naša posojilnica deluje za pospeševanje [varčevanja. Da uživa naša posojilnica zaupanje ljudstva je najboljši dokaz to, da ima edina' v celem brežiškem okraju več hranilnih vlog kakor posojil in ima odvisen denar naložen pri Zadružni Zvezi. Že prvo upravno leto je napravila čistega dobička 759 K 1 v.
Dobova. Preteklo nedeljo se je vršilo pri nas poučno predavanje; govoril tje potovalni učitelj VI. Pušenjak iz Maribora o pomenu zadružništva ter pozival navzoče, da se prav pridno poslužujejo Hranilnice in posojilnice, katera ima svoj sedež v hiši ‘gospoda Jožefa Cvetko« Nasprotniki delajo z vsemi sredstvi proti naši posojilnici. Da begajo ljudi, so na prostore svoje posojilnice obesili tablo z napisom Hranilnica in posojilnica, akoravno se njihova liberalna posojilnica imenuje Kmečka posojilnica. O tem postopanju, katero se mora iz trgovskega stališča najstrožje obsojati, se bo na primernem mestu govorilo.
Središče. Pri na,s se snuje zadružni parni mlin. V pripravljalnem odboru so gg. Lovro Petovar, Ivan Kočevar, Maks Robič; podpiral bo podjetje tudi g. Anton Kosi. Cel mlin bode stal 309.000 K in iščejo 300 zadružnikov po 1000 K.	"
Pišeee. Dne 27. t. m. se je ustanovila Kmečka hranilnica in posojilnica, v katere načelstvu so najodličnejši možje cele župnije. Za načelnika je bil z navdušenjem izvoljen g. Franc Gerec, trgovec v Pišecah; člani načelstva so: gg. Anton Srabočan, župnik v Pišecah, Franc Podvinski, posestnik v Blatnem, Karl Retzer, poštar v Pišecah, Franc Grego-revčič, posestnik v Malem vrhu in Franc Agrež, posestnik v Pišecah. Ustanovitelji so zložili 45 K za šentiljski dom ter s tem pokazali, Ra se živo zanimajo za. obmejne Slovence. Prvemu novemu denarnemu za vodu v novem letu želimo najlepši uspeh.
St. Jurij ob juž. žel. Občni zbor kat. bralnega društva se je dne 17. jan. t. 1. ob mnogobrojni udeležbi res krasno izvršil. Iz raznih poročil tajnika, blagajnika in Knjižničarja se je videlo, kakšnega velikega pomena je takšno društvo. Po poročilu blagajnika poročam, da je imelo društvo v letu 1908 prometa nad 1000 kron, preostanka v blagajni pa 118 K. Knjižničar 'je poročal, da se je prebralo društvenih knjig okoli 3000 in 12.000 Št. raznih časopisov. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje:	Klanjšek Ivan,
predsednikom; Ferdinand Žgank, podpredsednikom; Ivan Bogovič, tajnik: Raztočnik Valentin, blagajnik; Krajšek Ivan, knjižničar; Grzina Franc, MikuŠ Valentin, Aužner P., Trebovo Fr. odborniki. Po občnem zboru je bil tamburaški in pevski koncert. Pristopilo je,ta dan veliko novih udov k društvu. Vsi, kateri še niste v bralnem društvu pristopite vanj, ker vam nudi toliko lepega berila.
Zidani most. V Radni se Je ponesrečil uradnik Siemes-Schiuikertovih premogovnikov:. Herman Kancler, ko je pregledoval nove električne naprave. Prišel je preblizu električnega, 500 volt močnega toka, k3 ga je takoj usmrtil, Kancler je bil Še le 30 let star; njegovo truplo so prepeljali v Gradec.
Koroško.
Celovec. „Freie Stimmen“ in dragi časniki so napadali tovarnarja vit. Rajaarja, ker ga je pri sodniji zastopal dr. Breje, tako dolgo, da je prostovoljno poklonil šulferajnn 200 K. Drž. pravdnik je tačas seveda spal! ? Morda naša Cir. in Met. dražba začne delovati na ta način in začne „prijateljsko pritiskati“ na „tudi-Slo vence“ in nemškutarje, ki jejo slovenski kroh, posebno na trgovce in tovarnarje ; to bi našim obmejnim šolam gotovo kaj neslo! Bomo videli, kaj bo tu rekel gosp. drž. pravdnik!
— Freie Stimmen, ki so poročale, da uršnlinsko učiteljišče vzgaja same kranjske učiteljice (seveda Slovenko!) za Koroško in da se tam vzgajajo celo Hrvatice iz Hrvatskegs in Istrije, so morale prinesti v zadnji številki popravek po § 19., da je v uršalinskem zavodu sploh samo 8 Slovenk in od teh samo 1 Kianjiea, Hrvatice pa nobene, pač pa so gojenke iz Kranjskega večinoma Nemke in tudi iz Trsta sta 2 Nemki, slovenskih Kranjie vzgojenih pri uršulinkah pa služi jedna sama na Koroškem. Torej spet ena posili-nemška laž! — C. kr. finančno ravnateljstvo je imenovalo davčnega oficijala Jožefa Katnika davčnim upraviteljem v IX., davčnega asistenta A. Nemečeka pa davčnim oficijalom v X. činovnem razredu. — Nemški časniki imajo pri sodniji svoje vohune (bržkone med uradniki!), ki pazijo na vsaeega Nemca, ki ga zastopa naš narodni voditelj g. dr. Brejc, da napadajo potom dotičnika in dr. Brejca. Tako se je zgodilo pred kratkim g. vit. Rajnarjn v Magereku. Sicer to nič ne škoduje Brejcu, ker Nemci vendarle že vsi vedo, da je dr. Brejc najzmožnejši odvetnik v Celovcu in znani so nam slučaji, da celo naj zagrizenoj ši nasprotniki nltranemci in nemškutarji pri vsakem kočljivem proces« vendar le pridejo k dr. Brejcu, „če ta stvari dobro ne zvozi, tako jo nihče ne bo;„ „Der verfluchte windisehe Doktor, sein taat ar obar doch der anzig nutze in Klogen-fnrt!“ tako smo ga slišali hvaliti v Celovcu. Vse jedno je čudno od državnega pravdnika, da vsako slovensko izjavieo vidi, če le količkaj diši po bojkota; tako očividne „bojkotne hecarije“ in takega nasilstva pa ne vidi. „Jo Bauar, dos tuant dö Teitschan, dos is gonz wos ondares!“
Poreče, v nedeljo 24. t. m. opoldne je umrl bivši dvorni svetnik pri Kor. dež. vladi c. kr. namestnijski podpredsednik A. vit. Kozaryn-Okaliczki v 67. letu. Rojen na Solnograškem služboval je pri vladi v Solnogradu od leta 1864—1870, potem na Koroškem, od leta 1878—1882 pri ministrstvu notr. zad. in naposled do leta 1893 pri c. kr. vladi nižjeavstrijski. Tega leta je postal dvomi svetnik pri c. kr. policijskem ravnateljstvu na Dunaju, kot tak je bil 1. 1896 prestavljen h koroški vladi, kjer je ostal do leta 1904, ko je stopil kot c. kr. namestaiški podpredsednik v pokoj. V pokoju je živel zadnja leta na svojem posestvu v Porečah. — Zadnjo nedeljo je bilo pri nas jako živahno. Pri 23° C. mraza je bilo najlepše vreme, tako, da je bilo na popolnoma zamrznjenem jezeru vse polno ljudi. Pri Bercarju je bila drsalna dirka, in v hotelu se je popoldne kar gnjetlo gostov. Prišli so bili deloma z vlaki, deloma pa po izmetanih cestah po našem jezeru zlasti iz Celovca.
Vrba. Zimski športni klub v Vrbi je napravil zadnjo nedeljo v 4 dvovprežnih saneh izlet v Celovec. Odpeljali so se — tudi mnogo mladih dam — ob 12 ih iz Vrbe. Pri vsakih saneh je bilo otvezenih 7 ali 8 malih sani eno- in dvosedežnih. Na solnčni strani jezera peljala se je družba veselo v Celovec, kamor je dospela ob 2. uri popoldne. Peljali so se parkrat ob veselem kriku in vrišču udeležencev in gledalcev na novem trgu okoli starega lintvrna, dali so se pri njem tudi fotografovati in so stopili potem na malo južino k Sandwirtu. Ob pol 5 ih so se odpeljali zopet nazaj domov glasno pozdravljeni ob Lentu, kjer je bilo vse črno ljudstva na drsališču.
Št. Vid. Za odgovor na kršč.-soc. zborovanje v Vil-maiji vasi je napravil dne 24. prosinca Koroški „Bauernbund“, tokrat „politični“ pravi stari „Bauernbund“, o katerem smo mislili, da je že za večno zatisnil oči, zborovanje v Nemškem Šmihelu. Udeležencev je bilo kakih 100. Govoril je A. Lemiš proti (nemškim) kršč. sooijalcem in iy'ih politiki; potem pa je nastopil naš slavni žihpoljski posili-nemec deželni poslanec Kiršnar. Govoril je po starem receptu, vse, kar je zadnja leta zakrivila odvetniška nemško nacijonalna stranka in nje zvesti sluge pauernpuntlaiji proti kmetom je zvalil na vlado. Zadnji je govoril urednik Lakner. Udrihal je s starimi obrabljenimi frazami po kršč. socijaloih. Jezili so se možakaiji tudi, da jim navzoči duhovnik navzlic vsemn zmerjanju ni hotel odgovarjati, da bi ga bržkone prav blatili in nazadnje še z brahijalno silo vrgli ven. Pa poznamo naše tičke in jim ne gremo več na led: Skovali so tudi srečno resolucijo proti pogodbam z balkanskimi deželami.
Trg. Cestni odbor v Trgu oddqa popravila na cestah za 1087 K na javni dražbi dne 3. svečana ob 9 ih zjutraj.
Otok. Na našem Jezera je bilo zadnjo nedelo (dne
24.	pros.) jako živahno. Cele karavane so se vlekle po cestah, ki jih je dalo napraviti drsalsko društvo celovško. Ljudje so se po Lenta, kjer je godla vojaška godba, vozili, navadno do Gorice, in od tod na Otok ali pa v Poreče, kjer je bila drsaiska dirka. Solnce je tako krasno sijalo, da je navzlic velikemu mrazu po ledu drčala velikanska množica. Največ jih je romalo pa proti Otoku. Od glavne ceste so bile napravljene stranske ceste do Majromika in na vojaško kopališče, proti Količu in v Ribnico; kjer je ta dan imelo ravno gasilno draštvo svoj ples. Druga pota sta: vozila proti letovišču Walterskirchen in na Ebnerjevo* go-^ stilno na Otoku. Tu v Otoku je bilo najbolj živahno.: V Pirkerjevi gostilni so se gnjetU ljudje tako, da je v prostornem salonu primanjkato prostora. Zalibog cesta od Otoka naprej na Vrbo ni bila še dodelana. Od glavne ceste se ljudje niso dosti odstranjevali, ker je bil tam led premalo gladek. Glavna cesta pa je bila z vodo nalašč večkrat polita, čeravno „se parna brizgalnica gasilnega društva ni dala dobiti, kakor je bilo prvotno namenjeno. Najbolje so drčali tisti, ki so imeli dolge drsalnike, tako zvane friz«.
— Priporočamo našim slovenskim sosedom na štajerskem, slasti pa i.a Kranjskem, da nas pridejo sedaj poselit po lađu, ne bodete se kesali!
Thovše. Pogreb pokojne gospe Katarine Urabl, Pru-kenbirtinje, se je vršil dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne na staše domače pokopališče in je bil jako sijajen. Vodil ga je častiti gospod župnik čajnški Val. Zimpel. Navzoče so bile gospe baronica Schneider iz Haleka, grofice Dnbska in baronica Kometer iz Žalma; prisostovali so tudi gospodje: župan celovški Neuner, tovarnar v Magerekn vit. Rajnar, rudniški nadsvetnik v pokoju Ehrenwert, občinski zastop thovški, uredništvo iz Magereka in Ernavža ter uredništvo iz Žlepejcve pivovarne in mnogo drugih ljudi. Pevci so peli a a domu in na grobu. Ob grobu govoril je tndi gospod župnik besede, ki so segale vsem navzočim do srca.
Pričice ob Jezeru. Hlapec Janez Šrifelj, doma iz Trdnjevesi pod Celovcem je izposojeval pri svojem gospo-darjn Ed. Rešu v Zadovljah na goljufiv način 55 K. Oro-ž aiki so ga radi goljufije naznanili sodniji.
Spodnji Dravograd. „Krščansko kmetsko društvo“ (nemško) je napravilo dne 24. jan. tu dobro obiskano zborovanje. Govoril je poslanec Krampi (nemški kršč. soc.) o potrebi kršč. kmetskega društva. Žnpnik Rožman pa je govoril o koroški politiki, zlasti pa ob občem zanimanju o -spodnjekoroških „nepolitičnih banernferajnih“. Drž. poslanec Welcher je poročal o svojem delovanju; poročilu so navzoči sledili z občnim zadovoljstvom.
Trbiž. V Rabljn in v Mrzli vodi razsajajo med otroci ošpice. Rabeljsko šolo so radi tega dne 22. jan. zaprli.
Trg. Nemško kršč. kmet. društvo je napravilo zadnjo nedeljo zborovanje na Bregu pri Štajrbergn. Navzoč je bil luđi protestantski dež. poslanec, žnpan v Bajrah pri Trgu, Fr. Huber. Predsedništvo je zavzel nasprotnik žnpan Štajr-terški Zwischenberger, vodil je pa zborovanje še precej objektivno. Govorila sta na kršč. strani učitelj Avemik in urednik Stähli, na nasprotni pa poslanec Huber. „Kärntner Tagblatt“ označuje to zborovanje kot uspešno.
Škocijan v Podjuni. Predpustna veselica, ki jo je dne 24. jan. priredilo naše bralno društvo, je krasno uspela. Izvrstno sta govorila čč. gg. Podgoro in domači župnik Poljanec, prvi o postanku naše zemlje, drugi o poselskem v prašanju. Kar pokalo je, tako smo se smejali našim vrlim mladeničem, ki so res dovršeno igrali veseloigro „Občinski tepček“. Lepe pesmi je ubrano popeval novoustanovljeni moški in mešani zbor. Saj pa ima tudi naša mladina glasove doneče kot srebrna strnna, samo ubrati jih je treba. Naši možje in zavedna mladina so nam np lepše bodočnosti.
Šmihel pri Pliberku. Kje je naše politično društvo? Čitamo in čutimo kako povsod po spodnjem in srednjem Koroškem delajo na vse kriplje na liberalni strani nemški Bauernverein in Bauernbund in na kršč. soc. pa- kat. kmet. društvo, pri nas Slovencih pa vse spi. Zakaj se v naši sredini nikdo ne gane? Bomo morali mar mi kmetje sami delali?
Kranjsko,
Na Dunaju je umrl kranjski rojak Ljudevit Jošt,
e.	kr. tajnik poštnega ravnateljstva (na Dunaju). Pokojnik je bil rojen v Hotemežu pri Radečah na Dolenjskem; v Novem mestu je dovršil gimnazijo, pravniške študije pa na dunajski univerzi. Pozneje je vstopil v poštno službo. Služboval je najprej v Trstu, potem v Ljubnem in končno je prišel na Dunaj. Bil je jako priljubljen tako v uradu, kakor tndi pri vseh danajskih Slovencih.
Tečaj za voditelje živinorejskih zadrug Zadružna »veza v Ljnbljani priredi dne 16. do 18. februarja 1.1. poučen tečaj za voditelje živinorejskih zadrng. Namen tečaja je, • iivežbati po možnosti voditelje zadrug, da bodo samostojno vodili svoje zadruge, vpisovali v knjige potrebne podatke itd. V ta tečaj naj pošlje vsaka že obstoječa ali nameravana živinorejska zadrega po dve osebi. Udeleženci naj bodo popolnoma vešči pisanja, naj imajo že nekaj znanja o živinoreji ter morajo imeti resen namen delovati pri živinorejskih zadregah. Kdor se misli udeležiti tega tečaja, naj to pismeno naznani Zadružni zvezi v Ljnbljani do 5. svečana. Kfr je število udeležencev omejeno, se ne bo moglo ozirati na tiste, ki bi se oglasili prepozno.
Ponesrečil se je v Tržiča črevljar Nikolaj Kemperle. Prišel je vinjen iz gostilne, se »podtaknil in padel preko nekega zidu, kjer je na mesta mrtev obležal; zlomil sije tilnik. Kemperle je bil star šele 23 let.
Mizarski pomočnik pisatelj drame. Pisatelj drame ,Zaklad“, ki se je prvič igrala v torek na ljubljanskem odre, je g. Pnhar, mizarski pomočnik v Ljubljani. Priprosti in skromni pisatelj kaže brezdvomno talent. Samo šole mu je treba in iz priprostega pisatelja bo postal izvrsten ljudski dramatitik.
Nepošten hlapec. Mladi poštni hlapec Mihael Pirš je peljal iz Hoijnla poštni voz na Vrhniko. Predno se je odpeljal iz Hoijula, je ukradel poštarju Čeponu rjavo suknjo In 32 K gotovine. Pirš je pustil poštni vo« na cesti, sam pa brez sledu izginil.
Umrl je v Postojni na nagloma o. Mr. poštar g. Anton Vodopivec. Zadela ga je kap.
„Glasbena Matica“ v Ljubljani priredi dne S. in 4. svečana v veliki dvorani hotela „Union“ dva velikaPretorijska koncerta. Izvajal se bo obakrat svetovnoslavni Perocijev' oratorij „Rojstvo IzveHčaijevo“. Sodelovalo bode 240 oseb.
JPrimoirJe.
Huda burja. razsaja po Trstn. V sredo na večer se je peljal kočija! Štefan Pavlovič po svojega gospodarja v gledišče Politeania Rosetti. Prišedši do vogala Lloydove palače, se zakadi bnrja v njega in ga prevrže ra* kozla. Konj se je splašil in ušel. '* V besnem galopa je pridigal po uliei Coroneo, kjer ga je nek redar ustavil.
Samoumor radi boltsai. V uliei Monte v Trsta se . je vrgla iz dragega nadstropja neka ženska na ulico in ob-
ležala takoj mrtva. Na lice mesta došla komisija je konstatirala, da je to 62 letna Ema Cusin, ki je bila dolgo časa bolna in je vsled hudega trpljenja storila samonmor.
Zastrupila se je zaradi neuslišane ljubezni šivilja v Trstu, 22 letna Marija Palmin. Končati si je hotela življenje s phenylovo kislino. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa kmalu vsled zavžitega strupa nmrla.
Ustrelil se je v gostilni na OpSini pri Trsta vpričo vseh gostov Rudolf Vasek iz Trsta.
Dva otroka zgorela. Sedemletna hčerka ribiča Ter-razer v Piranu je bila sama doma in se je hotela greti pri odprtem ognjišču, pri tem se ji je pa vnela obleka. V zl e hitri pomoči je ubožica umrla na hudih opeklinah. — V Rovinju je prišla učenka Vsomedi pred ponkom v šolski sobi preblizu peči. Iskra je padla na njeno obleko in jo vnela. Tudi tu je bila pomoč skoraj prepozna. Deklica je dobila težke opeki ne
Nesreča na železnici. Na postaji Dutovlje-Skopo se jo zgod la v nedeljo zvečer grozna nesreča. 20 letni Viktor Stok iz Krajne vasi je spremljal svojo sestro in svaka na postajo k vlaku. Prišli so na križišče ceste z železnico, ko so bile zatvornice že zaprte. Ker se je mudilo, so ušli pri strani zatvornic čez tir, kar pridrvi nedeljski zabavni vlak od Štanjela. Nesrečni mladenič ni mogel hitro uiti čez in je prišel pod stroj. Vleklo ga je še kakih 15 metrov dalje. Kolesa so mn šla preko prsi in mu jih popolnoma zdrobila.
Obstrelil se je v Krajni vasi pri Skopem Anton Barič, ko je streljal z možnarji na cerkvenem shoda. Bil je nepreviden ter nasul smodnik v še vroč možnar. Smodnik se je vnel in mn vdaril v obraz Dobil je precejšnje poškodbe.
Za gostilničarje priredi v prihodnjem meseca „Deželna zveza“ za promet tujcev na Goriškem strokovni tečaj, v katerem se bo poučevalo teoretično in praktično gostilniško kuhanje, serviranje jedil, gostilniško kletarstvo ter gostilniško knjigovodstvo, računstvo itd. Tečaj vodijo strokovni učitelji.
Rihenberškim Občinarjem, bivajočim v Trsta, naznanja županstvo v Rihenberkn, da naj pridejo vsi dne 1. svečana t. 1. v krčmo gosp. Franca Kodriča, ulica Statute Št. 2 in dne 2 svečana t. 1. v krčmo gosp. Franca Birse, vsakokrat popoludne na posvetovanja zaredi domovinstva.
Narodno-obrambno delo.
Nemško uradništvo na Spodnjem Štajerskem.
SMmarka izteza z mrzlično nestrpnostjo, ki raste od dne do dne, svoje dolge prste po našem ozemlju. Pokupuje slovenska posestva ter jih naseljuje z nemškimi protestanti. Pa še drugo za Slovence ravno tako usodepolno naseljevanje je njena namera: preplaviti hoče našo domovino z nemškim uradništ-vom. Saj ga že imamo več nego dovolj v deželi, in prav dobro opravlja posle nemških obrambnih (?) društev. Sam poslanec Dobernig mu daje to spričevalo v „Izvestjih društva Südmark“: „Resnica je, da nemški uradniki v alpinskih deželah veliko več storijo za narodne (völkisch) potrebe, kot vsi veleposestniki in drugi bogati ljudje skupaj, ki v svoji oholosti prezirajo uradništvo. Sicer so tudi tukaj izjeme, nekaj častnih izjem je na Koroškem in Štajerskem. Toda večina stoji narodnemu delu obrambnih društev mrzla nasproti in ne daruje vinarja, kjer uradnik daruje krone od svojih skromnih dohodkov. In kjer najde narodno-obrambno delo; zunaj na deželi pri kmetu zanimanje, opazimo poleg učitelja — pravzaprav spada tudi ta pod pojem uradnika, kakor ga tukaj pojmujemo uradnika, ki koraka na čelu ter vodi.“
Zato pa je srčna želja Vsenemštva. da bi se nemško uradništvo še bolj pomnožilo in povsod izpodrinilo slovensko.
Poslanec Marckhl toži v istih „Izvestjih“, da se nemški uradniki v zadnjem času bojda veliko manj potegujejo za mesta na Spodnjem Štajerskem nego prej. To seveda ni resnično, ker so dfejanske razmere povse drugačne. Treba je le pogledati v urade na sodnijah, davkarijah, pri političnih oblastih, na poštah, pri železnici itd., in takoj se človek prepriča, da je nemško uradništvo v veliki množini. To pravzaprav vzdržuje v zvezi z nemškutarskim obrtništvom nemštvo po spodnještajerskih trgih in mestih.
Toda kako izpolniti tiste vrzeli med nemškim uradništvom, katere vsenemškemu srcu prizadevajo toliko bolečin? Marckhl nasvetuje, naj se pritegnejo uradniki iz Zgornjega Štajerja. Menimo,. da imajo naši vsenemški sosedje vsaj toliko estetičnega okusa, da nam ne bodo poslali kakšnih krofelnov.
Toda še večja potežkoča je zavoljo znanja slovenskega jezika. Pa Marckhl si zna pomagati. Po vzgledu famoznih slovenskih kurzov, ki so se ustanovili za nemške avskultante, naj se slični slovenski podučni tečaji upeljejo za naraščaj pri vseh upravnih panogah. In ker jih državna uprava najbrž ne bo plačala, naj jih pa vzdržujeta Siidmarka in pa Schulverein.
Pa še nekaj bo treba. Ker, mnogoteri nemški uradnik bodisi zavoljo neugodnih materijelnih razmer, bodisi vsled uvidevanja lastne nesposobnosti ne bi hotel v spodnjih krajih ostati, ga je treba z izdatnimi podporami na te kraje prikleniti. Zato bo treba posebnih podpornih društev, in najbolj bocfo seveda obrambna društva morala poseči v žep.
Torej c. kr. uradništvo na Spodnjem Štajerskem z vsenemško doklado! Ni treba še le povedati, kakšne posle bi tako uradništvo v prvi vrsti opravljalo v naši domovini. Jasno pa je tudi, da bi se na tak na-
_____________________________________ -iStran o.
čin nikdar ne dosegla narodna sprava in jezikovna poravnava. Zato pa je v smislu Avstrije, da še proti takim vsenemškim in germanizatoričnim nakanam odločno postavi v bran.
\ ..Südmarkinih izvestjih“ se je k temu predmetu ha zadnjem mestu oglasil mož, ki bi rad’ prišel na prva mesta, to je namreč za deželnozborski mandat se ponujajoči, pa odklonjeni kandidat dr. Am-hroschitsch, po svojem rojstvu Slovenec, po svojem poklicu uradni vodja na celjskem magistratu. Ponižnost in politična dostojnost sicer nista bili nikdar lastnosti tega moža, toda kar si je dovolil na tem mestu. to že presega vse meje.
Ta mož se namreč osmelja o slovenskih uradnikih izreci to sodbo: „Slovenski uradnik je oeividno manj vreden, in sicer ne samo glede na strokovno delo in v družabnem oziru, ampak tudi z ozirom na to, da je veliko slovenskih (bindišarskih) uradnikov nemškega kulturnega jezika sposobnih le. v majhni meri in že iz tega vzroka niso sposobni, da bi se pomaknili v višje razrede.“ Zoper to vsenemško imper-tinenco odločno protestiramo in želimo, da bi mož dobil še izdatnejši odgovor.
Glede na uradništvo je naše stališče povse naravno in edino pravično in patrijotično: v slovenske kraje za slovensko ljudstvo slovenske uradnike. In vsled tega kličemo:	Siidmarka in sorodna društva,
roke proč od' uradniških mest na Spod. Štajerskem! Uradnike naj namešča proti vsem narodom enako pravična avstrijska uprava, ne pa kak nemški minister krajan ali kaka Nord- in Siidmarka ali kak nemški Volksrat!
Scliulverein ima sedaj vsled nekaterih nanovo ustanovljenih podružnic, med katerimi je tudi ženska podružnica v Slovenjgradeu, 1380 aktivnih podružnic. V zadnji vodstveni seji je sklenil, v Spodnji Temnici, kjer je češko šolsko društvo „Komensky“ pred nedavnim ustanovilo privatno šolo, ustanoviti šolski vrtec. Med darovatelji smo v zadnjem času našli tudi občino Marenberg z 20 K, občino Pobrežje 150 K, marenberška hranilnica je darovala 40 K, v marenberškem nabiralniku je bilo 40.70 K. v mariborskem pa 117.10 K.
Šulferajn na delu : na Štajerskem so nastale sledeče podružnice: moška v Puehu; ženske v Fried-bergu. v Hartbergu, v Slovenjemgradcu: s temi ima Šulferajn že .1380 podružnic!,! Šulferajnova omizja so nastala na Štajerskem: v Št. Petru ob Soipi in c Sehavi; ua Koroškem v Klopicah pri Zg. Belah. Šulferajnske podružnice so se posebno pomnožile na Tirolskem,, kjer jih je že 22 (v 1. 1906. še samo 6!). Poročilo Šulferajnovo hvali tudi neko podružnico na severnem Češkem, ki je v treh dnevih pridobila 170 novih udov! Slovenci posnemajmo mi v obrambne namene požrtvovalnost Nemcev v napadne namene; posnemajmo posebno neko 70 hišno vas pri Mostih na Češkem, ki ima šuif. podružnico z 51 udi in je k novemu letu nabrala šulferajnu 12 K! — Darila, usta-novnine in doneski nabiralnikov na Štajerskem in Koroškem: Zlato,viče (Z.eltvvegj), ömijzje Winklerjevo 40 K, okrajni zastop v Kindbergu 50 K; občine: Ivnica 20 K, Fürstenfeld 50, Marenberg 20, Pobrežje 50, Vejice (Weiz) 10, Vildovna 20 5C; hranilnici: v Marenbergu 40, v Osojah (Aussee) itO K: društva: železničarji v Zlatovičah 15 K; božičničin donesek v Mürzzuschlagu 63 K; nabiralniki: v Gozdu (Göß) 42, v Ljubnem 12 K, Marenbergu 41, Mariboru 117 K, Zlatovičah 17 K; v Fürstenjfeldu (nab. in veselica) 524 K; na Štajerskem 1120K; občina Steinfeld 10 K; nabiralnik na Kokovu 43 K; Breže (nab. in veselica) 115 K; na Koroškem 168 K. — Posebno se povdar-jajo v tokratnem šulferajnskem poročilu dohodki veselice v Toplicah na Češkem 8200 K in v Hohenstadtu na Moravskem 4000 K ! Kedaj bomo mi v naših malih mestecih in trgih (Hohenstadt Šteje 2000 preb.!) imeli podobnih uspehov?! — Učila (??) so se dovolila šoli v St, (Juriju pri Celovcu.
Slovenska posest je po slovenski krivdi prišla v nemške roke; to je namreč nekdanje prelepo posestvo Peč-njakovo na Teharjih. Kolike važnosti je to posestvo za Slovence, ni treba še posebej naglašati. Zgodovina občinskih volitev na Tehaijih v zadnjih dveh desetletjih nam to kaže jasno dovolj. Po Pečnjakovi smrti je to posestvo knpil žalski veleposestnik Senica, ki jc že tndi umrl. Prodali so torej to posestvo njegovi dediči. Ne dvigamo nobenih inkriminacij, toliko pa si že dovoljujemo povedati, da se jo v to obitelj priženil Edvard Kukec, največji agitator proti Slovenski kmečki zvezi ob zadnjih državnozborskih volitvah,
Nabiralniki Schnlvereina v Studenicah pri Maribora.
L.	1908 seje nabralo: gostilna Nekrepp 890 K; gostilna Neže Petz 8-91 K; gostilna gospe Schanker 351 K; Mo-derjeva gostilna 885 K; Rechbergerjeva gostilna 862 K; Rosmanithova gostilna 93 v.; gostilna Höotzl 966 K; Niederlejeva gostilna v Koroški nlioi 3-66 K; gostilna Leippa v Lembahu — Jägerwirt — 14-40 K.
Razgled po svetu.
Budizem v Evropi. Minulega leta je popotoval Evropi budistiški misijonar 'Anand Mettey, po ro-Škot. Potoval je po Angleškem in Nemšfcem m raz-al po teh deželah budističke ideje Za budisttško žbo „Velika: Britanija“, je baje pridobil 700 novih lov. Njegova* prvotna naloga je bila, da= razširi iistiške ideje po Evropi. Na. 2500 letnico obstoja ho-HStanoviti v Evropi samostan, v katerem se bodo
vzgajali poleg budisti ških vernikov tudi še misijonar-; ji, On meni, da je vzrok vsemu zlu beda in pa vojska. Vojsko smatra Budizem za najveöje zlo nasvetu.
; Jubilej britskega muzeja. Znameniti britski muzej v Montague Housee-u v Londonu praznuje 150 letnico, odkar je bil prvič otvorjen dne 15, prosinca 1759. Temelj temu muzeju je bila Cottonova knjižnica obsegajoča biblijo in politični arhiv, nadalje muzej starih redkosti ter Hoanc.ova in BJarleyeva zbirka. Zbirka antiknih skulptur je bila leta 1772. pomnožena z Hamiltonovo zbirko, egiptovskimi starinami, darovanimi od kralja Jurija XII.. in skulpturami iz atenskega Parthenona, katere je lord Elgins leta 1866. podaril. Ko je kralj Juri IV. poklonil še bogato knjižnico po kralju Juriju III., tedaj je bilo staro poslopje že premajhno. Zgradil se je današnji muzej po načrtih sira Roberta Smirhesa. Muzej obsega danes nad 2 milijona knjig v svoji knjižnici in dobiva od države 175.000 funtov šterlingov državne subvencije.
Najbolj originalno mero za črevlje je imel pač neki erevljar v SkvirU v kijevski guberniji na Ruskem. Naši črevljarji imajo navadno mero iz papirja starih' časnikov, ali pa iz tistega papirja, v katerem imajo nakupljeno robo zavito. Ta pretkani ruski črev-Ijar je pa rabil za mero menične blankete. Kadar je ’komu vzel mero, je zaprosil dotičnika naj se podpiše, deš, da on ne zna pisati. Kako so se začudili čez nekaj Časa, ko so morali plačati dolg, za katerega niso ‘prej nič vedeli. Črevljar je namreč podpisano prazno menico izpolnil in dvignil denar pri banki. No, naposled ga je pa usoda doletela. Spoznali so njegovo sleparstvo in ga obsodili v dvomesečno ječo.
,. Krona maroškega sultana Abdul-Azisa in vse njegove dragocenosti, katere je zastavil v Parizu, se bodo prodale na javni dražbi, ker jih prejšnji sultan ne more rešiti iz zastavljalnice.
Znani vodja bosanskih vstašev pred Okupacijo, vojvoda Bogdan Zimonjič, je umrl v nedeljo na svojem posestvu pri' Gackern v Bosni.
Hrib se je utrgal v okolici mesta Bourge d’ Oi-sansa na Francoskem in napravil ogromno škodo, ker je zemlja zasula ceste in polja in tako onemogočila ves promet.
Železniška- nesreča v Ameriki. V bližini John-stowna v PenSylvaniji sta trčila brzovl^k iz New-lYorka z vlakom iz Johnstowna. Na mestu je ostalo nad 50 ljudi mrtvih.
Gjorgje Obrenovič. S tem podpisom so dobili različni srbski odličjaki novoletne častilke o priliki grško- iztočnega novega leta. Kot pripomnja častitke je še pridodano, da pride kmalo v Srbijo. Za temi dopisnicami tiči neza-konski sin Milana Kristič. Prišel bi rad do veljave v Srbiji- Vlada je dala vse dopisnice zapleniti. En del teh dopisnic je bilo oddanih v Budimpešti.
Dar srbskih častnikov. Srbski častniki so poslali vojnemu ministra Živkoviču za slučaj vojne znesek 60 OOO dinarjev. Ta svota je bila prvotno namenjena za zgradbo častniške kazine v Belgradn.
japonski čast nikar Takemado Okupa bode prisostvoval „veleizdajalskim“ razpravam v Zagreba.
Veliko poneverienie na pošti, Pošt»» uradnik Hau-set v Mosta ha Češkem ie poneveril Za Časa nočne službe
35.000	K ih Izginil brez sledu.
fntnumr- -....;------------ '	-	=
Narodno gospodarstvo.
Prva zemljiška odveza v Avstriji.
Mejnik moderne avstrijske narodnogospodarske politike je leto 1848 in prva zemljiška odveza. Pred letom 1848 smo imeli v Avstriji staro agrarno ustavo. Kmetje, ki so bili že od časa Jožefa II. osebno svobodni, so bili v gospodarskem oziru še vedno odvisni od grajščakov, katerim so morali delati tlako in dajati razne davščine v denarju in prirodninah (desetino')
Grajščaki so imeli nad kmeti nižjo pravosodno oblast in razne upravne pravice. Kmetje so dobivali od njih zemljišča, toda ne v popolno, neomejeno lastnino; kajti s svojimi posestvi niso smeli svobodno razpolagati, je razkosavati, zadolževati, prodajati, ampak samo z dovoljenjem grajske gosposke. Posestva so se smela zadolževati k večjemu do dve tretj. vrednosti. Ta gospodarska odvisnost je deloma dobro uplivala na razvoj kmečkega stanu, ker je zabranila preveliko parcelacijo in zadolževanje posestev. Na drugi strani so morali grajščaki podpirati revne kmete v slučaju starosti in onemoglosti, dajali so jim les za kurjavo in stavbo, steljo, dračje, prosto pašo po grajšcinskih gozdih in dobravah in razne druge ugodnosti. Vse to je odpadlo z zemljiško odvezo leta 1848.
K vsakemu zakonu je bilo prej potreba dovoljenja grajske gosposke. Ljudje se niso smeli svobodno ženiti. Pri ženitvi so morali gosposki dajati razne davščine, navadno kako živinče, najlepšega vola ali kravo, pri nekaterih je zadostovala najlepša gos ali «vinja.
Isto je bilo tudi takrat, kadar je umrl prejšnji posestnik in se je posestvo izročilo njegovemu nasledniku, seveda zopet z dovoljenjem grajske gosposke. Povsod niso bile enake razmere. Marsikaj je bilo odvisno od grajščaka. Nekateri so bili strogi, kruti n brezobzirni, drugi zopet ne.
Tudi svobodno preseljevanje iz enega kraja v drug kraj in svobodna volitev poklica je bila v marsikaterem oziru omejena. Kdor se je hotel učiti kake
obrti, rokodelstva, n. pr. za krojača, črevljarja, mizarja itd., je moral imeti za to posebno dovoljenje od grajske gosposke. Otroci, ki niso imeli več starišev, pa so hoteli iti služit, so se morali najprej ponuditi grajščaku in so morali nekaj časa služiti pri njem. Se le, ako so odložili svoja leta, ali pa ako graj-ščak ni rabil dekle ali hlapca, so smeli iti drugam.
Najtežja pa je bila za kmete tlaka in desetina. Kmetje so morali delati tlako, deloma sami z ročnim delom, deloma z vozno živino. Tlaka je bila merjena, ako je bilo določeno število dni v letu, kolikokrat je moral kmet delati pri grajščaku, ali če je bilo delo drugače označeno, in nemerjena, ako tega ni bilo. Seveda je to bilo vedno slabše, ker je potem grajščak navadno izrabljal kmete in jih je po krivici stiskal. Zlasti v začetku novega veka so bile razmere slovenskega in hrvaškega kmeta skrajno žalostne. Pa tudi drugod ni bilo veliko boljše. Vendar moramo povda-riti, da je bilo tlačanstvo v slovanskih deželah mnogo hujše in krutejše, ko v nemških krajih, ker je bila naša grajska gospoda večjidelj nemška. Ni se torej čuditi, da so se kmetje nazadnje naveličali tujega hlapčevanja in suženjstva v pravem pomenu besede, da so pograbili kose, kije in bate inj so planili nad svoje pijavke, grajščake, ki so jih brezvestno stiskali in mučili. V kmečkih puntih so se naši kmetje prvič borili za svoje pravice, za staro; pravdo.) S silo so poskusili zboljšati dosedanje razmere, toda zaman! Bili so poraženi in potem se jim je godilo še slabše, ko kedaj poprej. Grajščaki so jih še hujše stiskali in le Še bolj je žvižgal valpetov bič po hrbtu slovenskega kmeta.
Jožef II. je osvobodil kmete in jim je dal osebno svobodo. Ponekod je odpravil tudi tlako ali robo-to, kjer je bila namreč posebno kruta. Se-le tako je postal kmet človek. Prej se je lahko delalo ž njim, kar se je hotelo. V pravnem oziru ni bil oseba, ampak navadna stvar, ki se je lahko poljubno prodala. Se le Jožef II. je odpravil to za kmeta in za človeka v resnici nedostojno razmerje. Tlaka v milejši obliki in podložniško razmerje pa je trajalo še dalje, do 1. 1848. Takrat so se odpravili zadnji ostanki prejšnjega podaniškega razmerja, namreč tlaka in desetina in gospodarska odvisnost od gosposke. In to je bilo potrebno ne le iz gospodarskih in socialnih vzrokov, ampak tudi iz etičnih (nravnih) ozirov. Žalibog, da je bil način te zemljiške odveze ali razbremenitve po-grešen; kajti razbremenitev se je izvršila čisto v duhu gospodarskega liberalizma.
Ob enem s tlako in desetino se je odpravila tudi stara agrarna ustava. Namesto nje pa se ni ustvarilo nič novega. Kmetu so dali gospodarsko svobodo, na katero ni bil pripravljen, potem so ga pa prepustili samemu sebi. In v tem je bil velikanski pogrešek.
V posameznih deželah so se ustanovili fondi za zemljiško odvezo, ki so izdajali zemljiške obligacije ali zadolžnice, vrednostne papirje, ki so se obrestovali po 5%. S pomočjo teh fondov in zemljiških obligacij so kmetje izplačali grajščakom primerno odškodnino za odvezo zemljiških bremen, tlake in desetine. Zemljiška bremena so bila po raznih krajih silno različna. Tako je bilo n. pr. na Kranjskem, kakor navaja dr. Schiff: 71 vrst davščine v denarju, 93 v prirodninah in 17 vrst dela, torej v celem 181 različnih zemljiških bremen, na Moravskem pa celo 246 raznih davščin v denarju. Zemljiške obligacije so se v teku 40 let (1855—1895) popolnoma izplačale. Zemljiška odveza leta 1848-49 je torej že zgodovinsko dejstvo.
Kar se tiče naturalnih davščin, ki se dajejo cerkvam, šolam in župniščem, je določil par. 6 patenta z dne 4. sušca leta 1849, da se naj tudi ta bremena odkupijo. Vendar je izrekel ministrski odlok z dne 2. svečana 1850 štev. 42 avstrijskega državnega zakonika, da se naj plača odkupnina le na izrecno zahtevo (provokacijo) prizadetih strank in sicer se naj izjavi ta zahteva v teku posebnega roka, ki ga določi komisija za zemljiško odvezo. Po nekod se je to res zgodilo, zlasti v severnih krajih naše monarhije, n. pr. na Češkem in Moravskem, pri nas pa so se še ohranile te davščine v obliki bernje.
Število oproščenih kmetov leta 1848 je bilo 2'A mil., grajščakov in drugih upravičenih oseb pa 54 tisoč. Odkupnina je bila zelo visoka. Letna renta, ki se je plačala grajščakom, je znašala nacl 28 mil. K, ves kapital pa okoli 600 mil. Na Štajerskem je bilo leta 1848 1156 upravičenih oseb, dolžnikov pa 137.395. Odkupnina je znašala 47,231.382 kron, letna renta pa 2,361.568 K. Od te svote je plačala dežela 16,195.204 kron, kmetje pa 16,648.746 K. Na Kranjskem je bilo 1168 upnikov in 104.069 dolžnikov. Odkupnina je znašala 19,950.096 K. Od tega je plačala dežela 8,807.332 K, kmetje pa 9,168.346 K.
Zemljiška odveza leta 1848 se je izvršila v vseh avstrijskih deželah razven Dalmacije. Se le 1. 187S se je tudi tam odpravilo podložništvo (contadinaggio). Namesto store agrarne ustave smo dobili v Avstriji liberalno agrarno ustavo, ki pa pravzaprav ni ustava, ampak brezustavno razmerje. Leta 1848 je tudi v kmetijstvu zavladal gospodarski liberalizem, začef je razkrajati naš kmečki stan in ga še razkraja. Ravno v gospodarskem liberalizmu moramo iskati glavni vzrok agrarnega vprašanja. Kdor se torej bori za gospodarsko in kulturno povzdigo kmečkega stanu, kdor hoče rešiti agrarno vprašanie, mora najprej napovedati neizprosen boj gospodarskemu liberalizmu.
Andrej Veble.
Književnost in umetnost.
Ivan Podlesnik. Knjigovodstvo (II, del). Cena 6 K 20 v. Založila Katoliška Bukvama y Ljubljani. Činitelji naših zadrug so silno pogrešali knjigo, katera bi jim dala navodila ne le za poslovanje zadruge, temveč osobito za knjigovodstvo. ,Temu nedostatku bo odpomogla Podlesnikova knjiga, katero mora vsak zadrugar z veseljem pozdraviti. Knjiga je silno praktično urejena in nudi vse, kar rabijo člani načelstva in nadzorstva zadrug, knjiga bo p,a tudi dobro došla vsem onim, kateri se zanimajo za zadružništvo. Pisatelj nas seznani v obliki vprašanj in odgovorov z najvažnejšimi gospodarskimi vprašanji, razpravlja o kreditu, o denarnih zavodih (bankah, akcijskih družbah itd.) ter o zadrugah, vzlasti Rajfajz-novkah. Posebno dobro bodo služila vsem zadrugar-jem natančna navodila za celo poslovanje zadrug, opremljena z vzorci in vzgledi.
Udomačila se bo pa knjiga v vseh posojilnicah. Rajfajznovkah radi tega, ker nudi natančen poduk v knjigovodstvu ter z vzgledi pojasnjuje celo knjigovodstvo.
Rajfajznovke ne služijo samo za denarno' pošlo-vonje, temveč njihov namen je tudi izvrševati skupni nakup kmetijskih potrebščin in skupno prodajo kmetij,ski h pridelkov. Knjiga zelo lepo povdarja panogo delovanja Rajfajznovk in vsebuje tudi knjigovodstvo, za blagovno poslovanje.
Dosedaj so naši činitelji zadrug morali uporabljati razna nemška navodila za poslovanje posojilnic, katera so mnogokrat vsled različnega* knjigovodskega sistema bila neprimerna, odslej se bodo lahko v vsakem oziru poučili v tej knjigi, katera, obravnava natančno od Zadružne zveze v Ljubljani za Rajfajznovke upeljano knjigovodstvo.
Zadrugarji! Sezite pridno po tej knjigi!
Vlad. Pušenjak.
„Zlata doba.“ Protialkoholno glasilo. Izšla je Janu araka številka, ki ima več poučnih Člankov, kakor: na adreso deželne vlade, gostilna ali oštarija, zdravniki in alkohol, stariši, ne dajajte otrokom alkoholnih pijač i. t. d. V listku urednik toži o slabih časih na Slovenskem iz protialkoholnega stališča. Kdor se hoče poučiti o sredstvih, s katerimi je ozdraviti naš narod pijančevanja, ši naj naroči „Zlato Dobo“ v Ljubljani. Stane letno 3 K; posebno naša društva bi naj naročila ta list.
Najnovejše vesti.
Za koroške Slovence. Iz Dunaja se nam brzo-javlja: Koroški poslanec Grafenauer je vložil danes, dne 29. t. m. naslednji nujni predlog: Koroški deželni zbor je iv svojem zadnjem zasedanju sklenil postavo o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta za Koroško, Ker ta postava omogočuje sodelovanje pri tej kulturni napravi samo zadrugam in društvom nemško-narodne smeri in ima vrhutega po § 2. očividno obrnjeno ost naravnost zoper Slovence na Koroškem in je v protislovju s členom XIX. drž. osnovne postave»; ker nadalje omenjena postava prav nič ne upošteva od c, kr. Kmetijske družbe koroške priznane in udej-stvene jezikovne potrebe Slovencev na Koroškem in ker se je ta postava sprejela brez javnega tretjega, branja v deželnem zboru, za to stavijo podpisani sledeči predlog: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se pozivlje, da postavo o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta najvišji sankciji ne predloži, oziroma najvišje sankcije te postave ne priporoča. V formalnem oziru se naj ta predlog obravnava t vsem, po § 42. poslovnega reda dovoljenim skrajšanjem.
V proračunskem odseku je včeraj dne 28. t. nagovoril dr. Korošec. Očital je vladi, da ni pravična, ker se pri uredbi jezikovnih razmer ozira le na velike narode, majhne narode pa zanemarja, čeprav je tukaj ureditev jezikovnega vprašanja še mnogo bolj. potrebna. Zahteva, da predloži vlada tudi za južne dežele jezikovni zakon. Govornik se izreče proti inštituciji ministrov rojakov. Resortne ministre ovira v prostem odločevanju ter jih degraduje v: mnogih vprašanjih za navadne sekcijske šefe, ker se mora v prepornih vprašanjih prepuščati odločitev ministrskemu predsedniku. Institucija nasprotuje tudi konstitu-cionelnemu življenju, ker je delovanje ministrov rojakov brez kontrole in obstoji samo V uplivanju na druge ministre. To uplivanje se opira na privatne informacije posameznikov in narodnih bojnih društev, ne pa na poročila priseženih oseb, kakor pri drugih ministrstvih. Za to so informacije največkrat zlobna obrekovanja ter nizkotne laži in nikjer hi sredstva, s kojim bi se to demoralize joče delovanje lahko kontroliralo ali preprečilo. Vrhutega se inštitucija tudi krivično izvaja, ker se dajejo ministri rojaki velikim narodom, ki imajo v centralah itak veliko zaslombe, ne pa majhnim narodom, ki bi bili v prvi vrsti obrambe potrebni. Govornik obsoja nadalje ostro delovanje nemškega ministra Sohreinerja zaradi njegovega nastopa pri nemških obrambnih društvih v Gradcu ter vpraša navzočega ministrskega predsednika, ali je Schreiner z njegovim dövolje-njem potoval v Gradec, ali je dobil za to potovanje" potno stroške in iz katerega fonda podpira nemška, nanadalna društva. Na to govori o razpustu veteranskega društva v Ljubljani ter izjavi, da bodo Slovenci glasovali proti postavki „ministrski svet.“
SI
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v ineeratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Vita ali Ispa kiša z vinogradom, sa&cnosaikom se iž4e blizo Maribora bzdi v mesto. Cena do 24.000 K. Dopisi na oprav cištvo.
89
®r®ovlaa mešanega blaga, gostilna, iganjetož s prodajo tabaka, vinograd z ameriktmsko trt« zasajen; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajalni potrebna oprava, B&dalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji Kedo, pove npravnižtvo.	42
Ptsojilmca m Dobrni
da takoj v najem
kovačnico in mlin (poprej lastama Oroslova) s stanovanjem vred. Oboje je na zgodnem prostora bi. okrajne eeste. Najemnina po dogovorni Ponudbe naj se pošiljajo na Posojilnico na Dobrni.
44
„Sadje- in vinorejsko društvo“ za šoštanjski okraj vabi na
izvanredno glav. skupščino,
za nedeljo, 7. svečana 1909 ob 4. nri popoldan v prostorih g. Ivan a Kranjc-a v Št. liju pri Velenju. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju; in 2. Sklep o razdružitvi po § 13. društ. pravil, ot. Ilj pri Velenju, dne 24 jan. 1909.
Načelstvo.
Posestvo z lepim sadonosaikom, 8 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Učenka za damsko krojaštvo sc sprejme v Mariboru, Schilleratr. 6, II. nadstropje.	32
Mlad gospod v dobri službi se želi v Bvrho ženitve seznaniti s pošteno gospodično. Ponndbe če mogoče s sliko na „Stražo“ pod „Sreča“. Stroga tajnost zajamčena.
Razglas.
Krajni šolski svet Sv. Jurij na jnž. žel. razpisuje s '•tem oddajo notranje oprave v novi šoli v proračunjenem ane&kn okroglo 5800 K. Zniževalna dražba se vrši dne 31. prosinca 1909 v deški stari šoli Sv. Jurij na juž. žel. tožno ob devetih dopoldne.
Varščine je položiti v gotovini ali v vrednostnih pa-[ - 600 K.
Pogoji in proračun je na ogled pri šolskem vodstvu <8?. Jnrj na juž. žel.
Za krajni šolski svet v Št. Juriju na juž. žel.
m
Dr Jos. Povalej,
tč. načelnik.

Dosedajni promet oez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
X
ljudska hranilnica in posojilnica v Celju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/, % brez odbitka rentnega davka:
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilno knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5u/0 do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menica in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Kcnvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

w	&
Skroji svojim !	^
Urar, očalar in zlatar jj|
i Franjo Bares |
Maribor, Tegethofova cesta 33	&
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,
58	ur itd. po najnižji ceni.	&
^ Popravila se točno in hitro izvršujejo. jjtjj
S3S3085l30£3lS50®0S3®SS300S3SS£l
Narodni dom Slov. Gradec
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje javiti, da bom s 1. februarjem t. I. prevzel
gostilno
v Narodnem domu v Slov. Gradcu.
Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na razpolago. Topla in mrzla jedila so vedno na izbero. — Cene kHlantne, postrežba točna. — Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiti z obilnem pose torn.
S spoštovanjem
Anton Vilčnik.
91
Stražo111 ~mm eeeeemeee
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta štev. 5
■ ■ ■
izzz: Zastonj =
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske «rade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje liskama sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. :
■ ■ ■
QC*‘ Vserei proti vrnitvi zastonj, blago proti povMtJn in čos K 20*- franko po avstro-ofrskih Metak.	‘
ST Za nakup priporočamo tvrdko ~aK
M. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štet. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše penino blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno m talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	?
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro m najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.;
i' • ojtlnlea Ima ^tsidl na razitol»^« down^f brnnlJiie nahiclnl' •>
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru,
registrowana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski tri šf- 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon krpi
h    — .na.—■■■ i „ . i     ■■■■ 1	__.----: - 
Hranilne vloge
se sprejemajo od va»k*gi», in s« obrestujejo: navadne po 4°/oi proti 3 aodpovedi po 41/,. Obresti »e pri pisci ej c )■	• p taJi .1. jarnorjfc n
1. julija »sat ega leta. Hranilne knjiž ce se sprejemajo kot gotov denar, ne da . bi se njih ohre-stovaoje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pštio I n nune položnice na razpolago (šek konto 97 078). hentnj davek plač« posojilna >.
J._________________________________________________
posojila se dajejo
le članom is sicer : na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/4°/0, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5J/,"/0 in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgov»: pri drngih denarnih zavodih prevzame posop niča v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje, za vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
So vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ‘dopoldne in vs»ko soboto od 8 do 12 dopoldne, jzvzen ši praznike. — V uradnih urah se sprejema ‘in izpit« uje denar
Pojasnila s« dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavmk od 8.—12.
dopoldne in od 2.—(> popnlrne.	6
Edino narodno kamno-
seško podjetje ¥ CELJU.
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-:: : nih kamenov in cementa. :
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvora« in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spomenikov, adela-:::	vanje napisov v iste. ::::
0 Melcvatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
A Župnijska ulica št. 3.
^ se priporoča prečastiti duhovščini za naročila ^ različnih moštraue, kelihov, ciborijev,
tenoev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno äv orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št 4.
Izdelovanje pletenin na stroja in sicer: nogavice, bluze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po uajnižjih cenah.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ha debelo.	Ha drobno.	,,
in se gospodarjem posebno priporoča. „■
V zalogi so mlatilnice, slamnoreznice, repo-reznice, mlini za jabolke, žitne čistilnice, drobilci mlini — Podpisani Vam preskrbi tudi vse druge stroje, ki so potrebni pri kmetijstvu, tudi priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih	motorje, sesalke in tudi vsa popravila,
voščenih sveč.	20
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Zastopnik: Vekoslav Muhič v Ptuju.
yCOOOC Restavracija
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thnr-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu ndobno keglijšče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Cerkveni slikan
Tvrdka K* & O. Ježek j
ima veliko zalogo vseh vrst Ü
kmetijskih strojev
Svečar in medičar
Jožef Dufek, maejbor
Viktringhofova ni. 30
s Peter Markovfć *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. bIov občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
-HQT posebno altamih in bandernih slik, križevih po-^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ^ času doma v svojem atelijeju in izdelnjem manj ša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
ijlepse in naji
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Tovarna za glinske izdelke
v Račju
izdela najboljšo opeko. Zaloga y Mariboru, pri kamnoseku Gajjerjo, Cesarska c« sia.	is
Odgovorni uradnik: Viktor Ceačič,
Zaloiuik in iidajatelj: Konzoraij ,8«b4»".
Tisk tiskarna a« Cin n v Mariboru.